Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7.- ure zvečer.
St. 19.
V Ljubljani, sreda dne 24. julija 1918.
Leto I.
Avstriisko vojno poročilo.
Dunaj, 23. julija. (K. u.) Uradno.
Na italijanskem bojišču artiljerijski boji menjajoče se sile.
Na albanski fronti je nadaljeval sovražnik svoje napadalne poskuse na obeh straneh zgornjega Devolija. Bili so vsi odbiti.
Šef gen. štaba.
*
* *
Prepovedani kongres socijalno-demokraticnih strank v Italiji«
Lugano, 22. jul. (K. u.) Vlada je prepovedala nameravani kongres socijalno-demokratičnih strank v Rimu. .Avanti“ toži, da morejo v vseh največjih se državah socijalistične stranke svobodno in javno zborovati ter sklepati, le v Italiji ne. — Pač mora biti Italija že na slabih nogah, ker ima tak strah pred socialisti. (Op. ured.)
Nemško volno poročilo. Bitka na Francoskem po-lenjuje.
Večerno poročilo.
Berolin, 22. julija. (K. u.) Uradno. Na mnogih točkah bojne fronte med Aisno in Marno mir. Krajevni boji južno od Qurcqua.
Berolin, 23. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Angleški oddelki so napadali na mnogih krajih fronte preti našim črtam. BiH so zavrnjeni. Artiljerijsko delovanje je zvečer zopet oživelo.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojnih frontah je bil od časa do časa •wir. Južno Aisne sovražnik vsled težkih izgub svojih napadov včeraj ni ponovil. Tudi artiljerijski boj je bil tu manj silen. Na obeh straneh Qurcqua • in med Qurcquom ter Marno je sovražnik skoro na vseh odsekih delal silne delne napade. BiH so zavrnjeni. Južno Qurcqua so jih omajali naši Protisunki. Sovražne oddelke, ki so vdrli na obeh straneh Jaulgonne v postojanke naših predstraž °b Marni, smo vrgli v protinapadu nazaj k reki. Krajevni boji južnovzhodno in vzhodno Reimsa.
Včeraj smo sestrelili 52 sovražnih letal in 4 vodljive balone. Poročnik Loewenhardt si je Priboril svojo 42. in 43, poročnik Billik svojo 20., Poročnik Bohe svojo 25., poročnik Bibbard svojo 20. in 21. zmago v zraku.
v. Ludeudorf.
<
Berolin, 22. jul. (K. u.) Wolffov urad poroča: Velika bitka, ki se je bila na zahodu za °dIočitev, je tudi četrti dan bojev prinesla gene-•alissimu Fochu neuspeh. Sovražne divizije, ki wiso mogle doseči nobenega uspeha, so iznova izkrvavele na celi napadalni fronti med Aisno in Marno. Koder se je posrečilo sovražniku, ker je brezobzirno uporabljal svoje mase na ozkem Prostoru vdreti v našo črto, je bil takoj zopet vržen nazaj. Tako se je morala sovražna skupina, ki je bila prodrla preko ceste Soissons — Chateau-Thierry po našem uspešnem protinapadu 2°pet umakniti v nemškem zasledovalnem ognju Preko te ceste. Na žariščih boja, kakor pri Ville-•Wontoiru in Tignyju, so bile krvave žrtve sovoznika posebno težke. Niti uporaba številnih skupin tankov, niti veliko razsipavanje s silami Wi moglo približati sovražnika njegovemu cilju. Medtem ko so prekoračili Nemci v velikih letošnjih ofenzivah pri neznatnih izgubah v malo dneh 60 do 80 km v napadu ter prisilili sovražne armade k prenagljenemu begu, je bil general Foch za slabotne začetne uspehe postavil v boj več stotisočev, ne da bi bil dosegel le 'zdaleka podobnih uspehov, kamoli da bi bil •nogel izsiliti odločitev.
Berolin, 22. julija. (K. u.) Poročila naših čet ?°glašajo v tem, da so krvave izgube sovražnikov 'zredno velike. Tudi ujetniki potrjujejo to v Polnem obsegu.
Protiofenziva ponesrečila.
Berolin, 22. julija. »B.T.“ poroča iz Haaga: »Nieuwe Courant“ piše: Če je Foch zamislil Protiofenzivo kot težak udarec na Nemce, potem Se mu je ta že popolnoma ponesrečil. Nemci so svoje čete, ki so bile tako hrabro prodrle čez Marno, potegnili nazaj, in sicer gotovo neopazno, ker bi bili aiijiranci gotovo to že obesili na veliki zvon.
Kazen za poveljujoče generale.
, Berlin, 22. julija. „B. T.“ poroča iz Genfa: Vlada pripravlja zakon, ki določa kazen za po-veljujoče generale, če napravijo za časa svojega Poveljstva velike napake.
Osma italijanska divizija uničena.
Wolffov urad poroča, da je bila osma ital. divizija zahodno od vasi Pourcy uničena'; poleg
krvavih izgub je bilo ujetih neranjenih 7 častnikov in 3602 moža.
Nova vlada!
Seidler je torej podal demisijo in s Jem je nastal nov položaj. Seidlerja niso vrgli ne Čehi ne Jugoslovani, ampak Poljaki ki mu ne morejo odpustiti, da je pritrdil glede holmskega vprašanja ukrajinski zahtevi. Vsled tega so ga držali Ukrajinci, ki so bili tako zavzeti zanj, da so grozili celo z obstrukcijo, ako bi Seidler padel. V tej stiski je hotel Seidler pridobiti na svojo stran vsaj vse Nemce in je zato napovedal nemški kurz. Posrečilo se mu je res vse Nemce zediniti, a proti številnim glasovom Poljakov vendar ni mogel skrpati absolutne večine. Seidlerja so torej vrgli Poljaki, ki so tudi izjavili da oni glasujejo samo proti Seidlerju osebno, da so pa pripravljeni vsaki drugi vladi dovoliti državne kredite. Iz tega stališča Poljakov je izvajal Seidler posledice in je odstopil. Ker so se Poljaki izrekli, samo proti osebi Seidlerjevi, ne pa tudi proti osebam drugih ministrov, se utegne sedaj stvar razviti tako, da drugi ministri večinoma še ostanejo, a Seidlerja nadomesti oseba, ki bopridobila Poljake za državne potrebščine. To se tudi razvidi iz cesarjevega ročnega pisma. Cesar pravi, da Seidlerjevo prizadevanje zagotoviti večino za državne potrebščine ne obeta nobenega uspeha, da pa je zadržek edinole Seidlerjeva oseba in njeno razmerje do ene politične stranke,, ki ne sestoji na odklonilnem stališču proti državnim potrebščinam, ampak bi bila pripravljena podpirati drugo vlado, ki bi zasledovala isto splošno smer. Za nas je važno v cesarjevem pismu to, da bodo podpirali Poljaki naslednjo vlado, ki pa mora zastopati isto splošno smer, kakor Seidler, to se pravi, da bo naslednja vlada zasledovala nemški kurz, ki ga je Seidler napovedal in ta kurz hočejo Poljaki podpirati. Dalje pravi cesar v svojem ročnem pismu, da hoče, da njegova vlada ohrani od SeidPrja započeto smer in pri tem ohrani tudi zaupno razmerje do onih skupin, ki so voljne se potegniti za državne potrebščine. Katere skupine so pa voljne nastopiti za državne potrebe se bo videlo v petek pri glasovanju o držav, proračunu in o vojnih kreditih. Tiste stranke, ki bodo v petek glasovale za vladne predloge, bodo za bodočo parlamentarno dobo kot stranke večine imele odločilno besedo, Poljaki so že gotovi in je s tem večina ustvarjena. Vprašanje je še zadržanje Ukrajincev ali bodo izvršili svojo grožnjo in šli v opozicijo.
Naslednik Seidlerjev bo najbrže po najnovejših vesteh dr. baron Husarek. Oseba Husare-kova jamči, da se bo držal od Seidlerja zapo-četega nemškega kurza. Husarek je kot učni minister začetkom vojne nastopil proti slovanskim učnim knjigam, iz katerih je hotel iztrebiti vse narodne sestavke. Husarek je prepovedal Sketove čitanke in ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi svojo prepoved umaknil. Po njegovem naročilu se sedaj sestavljajo za slovenske srednje šole nove čitanke.
Ako torej presodimo novi položaj ne moremo reči, da bi bili Čehi in Jugos'ovani s svojo politiko dosegli kak uspeh. Sejdlerja so vrgli, kakor rečeno Poljaki in naslednik Seidlerjev je pa veliko odločnejši nasprotnik tistih teženj, ki jih zastopa »Češki svaz“ in „Jugoslovanski klub*. rSeidler je od začetka stal na strani Slovanov tako da so ga Nemci radi tega že osebno napadali.-" Zasluga g. Staneka in g. Korošca je, da so omahljivega Seidlerja prignali v naročje Nemcev. Husarek ne bo čakal takih izprememb, ampak bo opiraje se na cesarjevo naročilo in na razmere v parlamentu takoj izpočetka zasledoval svoje gotove cilje.
* *
Z Dunaja poročajo, da bo dr. pl. Seidler imenovan za kabinetnega ravnatelja in za kura-torja Terezijanišča.
Husarek se razgovarja s strankami. — Uradniško ministrstvo.
Dunaj, 23. julija. Dr. baron Husarek je bil pri cesaaju v avdijenci ter je od cesarja dobil naročilo naj se takoj pogaja s strankami. Husarek je razgovore takoj pričel. Najprej je*Husarek razpravljal z večinskimi strankami, nato je pa zaporedoma sprejel zastopnike opozicije. „Nemško češka korespondenca“ javlja o sprejemu nemških poslancev pri Husareku, da Husarek namerava sestaviti začasno uradniško ministrstvo, ki ne bo imelo političen značaj.
Ob 9. dopoldne je prišlo več poslancev nemškega „Nationalverbanda“ k Hussareku, ki jim je z daljšim govorom kazal smernice politike, ki bi jo vodil v slučaju, da bo imenovan za min. predsednika, nato so posamezni nemško-nacijo-nalni poslanci decidirali stališče „verbanda“. Konečno se pa Verband dogovori s Hussarekom nocoj.
Jutri dopoldne se posvetujejo z baronom Hussarekom krščanski socijalci, potem zastopniki nemških socijalistov in Poljakov. Popoldne pride na vrsto ob 1. Češki svaz, ob 4. pop. Jugoslov. klub, ob 5. Ukrajinci. Husssrek razvije strankam svoj program, iz katerega izhaja, da hoče ustva-
riti nepolitičen uradniški kabinet. — Nemci zatrjujejo, da ostaja za nemške stranke merodajna dosedanja politika. Kršč. socijalci se drže napram Hussareku rezervirano in hočejo čakati, nemški radikalci so proti njemu, Čehi in Jugoslovani pričakujejo, da stvari boljše razmere, Ukrajinci pa so očito proti Hussareku, prijatelju Poljakov, istotako so soc. demokrati močno proti njemu. Poljaki še niso zavzeli stališča, ker je predsednik poljskega kluba dr. Tertil s predsednikom demisijoniral. Vzrok je v tem, da se člani kluba pri glasovanju o obtožbi niso držali klubovega sklepa in so se deloma absentirali. Poljski klub se sestane ob 4. popoldne k posvetovanju, kjer treba pojasniti diference.
Splošen utis je, da stranke za barona Hus-sareka niso posebno vnete.
Dunaj, 22. julija. Ukrajinca Petruševič in baron Vasilko sta se oglasila pri posle vodečem šefu kabineta vitezu Seidlerju in sta izjavila, da je odstop Seidlerjev popustljivost krone napram Poljakom in da bodo Ukrajinci izvajali konsekvence.
Avstrijski parlament.
V	včerajšnji seji poslanske zbornice je prebral-zbornični predsednik dr. Gross Najvišje lastnoročno pismo o odstopu celotnega kabineta.
Finančni minister predloži izkaz o stavbnem in investicijskem načrtu državnih železnic in o regulaciji rek v letu 1917.
Rok proračunskega odseka za poročilo proračunskega provizorija se podaljša do petka, 26. julija.
V	nadaljnji razpravi o predlogu dr. Stranskega in tovarišev glede obtožbe ministerskega predsednika dr. vit. pl. Seidlerja in bivšega notranjega ministra grofa Toggenburga pobija posl.
P a c h e r ta predlog, ki ga ni smatrati resnim, ker prihaja od največjih sovražnikov ustave. Zahtevajo, da dobi razdelitev v okrožja kakor hitro mogoče kmalu, in sicer s popravki, polno moč, da se razteza omejitev tudi na sodne okraje in da se pri organizaciji vseh sodnij in upravnih oblasti uresniči glavno načelo ločitve „Deutschböhmen“ od „Tschechischböhmen“. (Pritrjevanje pri nemških nacijonalcih.)
Posl. Jarc se pritožuje nad persekucijami Jugoslovanov, posebno pa nad postopanjem proti jugoslovanskemu časopisju, nad premeščenjem hrabrih slovenskih polkov kakor tudi nad pritiskom, ki se izvaja na uradništvo. Svari vlado pred nameravanim razpustom avtonomnih občin in končno naglaša, da se bodo strnili Jugoslovani vsled preganjanja v še večji slogi. (Pritrjevanje pri tovariših.)
Posl. vit pl. M o r a c z e w s k i^ izvaja: Ne le razdelitev Češke v okrožja, temveč tudi nameravana delitev Galicije je njegovi stranki povod, glasovati za predlog. Poljaki ne morejo trpeti, da hoče kaka avstrijska vlada izvesti delitev, ker gre tu za stvar, ki se izključno tiče Poljakov in Ukrajincev. Poljski socijalni demokratje bodo za predlog glasovali.
Posl. dr. Soukup je istotako za predlog.
V poimenskem glasovanju se predlog Stränsky o ministerski obtožbi odkloni z 215 glasovi proti 162.
Nato je bil sprejet v drugem in tretjem branju po referatu poslanca Teufel zakon o draginjskih dokladah učiteljem v obliki gosposke zbornice z dodatnim predlogom Staneka za enkratno izredno podporo učiteljstvu.
Potem je razpravljala zbornica o predlogu načelnikov vseh strank glede dogodkov na jugozahodnem bojišču in v zaledju. Predsednik dr. Gross predlaga tajno sejo, ki naj se posvetuje, če ne kaže razpravljati o tem predlogu v tajni seji. Odredi se tajna seja in izprazni galerija. V tajni seji se sklene, da bo razpravljala zbornica o tem predlogu v tajni seji, ki se je takoj nato vršila.
Dunaj, 23. jul. Seja, ki se je pričela ob V21 se zaključi ob V* 6.
Prihodnja seja jutri. Nadaljevala se bo tajna
seja.
Dunaj, 23. jul. „Poln. Nachrichten“ objavljajo, da je kriza v Poljskem klubu poravnana.
Iz odsekov.
Dunaj, 23. jul. Odsek za drž. nameščence je sprejel danes predlog poslanca Heineja o izboljšanju položaja državnih uslužbencev. Soci-jalnopolitični odsek pa je sprejel zakonsko predlogo, glasom katere se skrči sobotno delo žensk po tvornicah na 5 ur.
V	labirintu milijard.
Denarja je povsod preobilo. Vsaj tako se nam zdi, ko sanjamo o milijardah, kakor nam jih je v ponedeljek našteval baron Wimmer. Proračun, ki ga je finančni minister predložil poslanski zbornici, se ozira na razmere, ki jih je ustvarila vojna, in temelji na predpogoju, da bodo te razmere trajale še do julija 1919, do konca upravnega leta.
Skoro tema se dela človeku pred očmi, ko posluša o milijardah in milijardah, samih milijardah, ki jih nimamo in ki jih ne dobimo, ampak o milijardah, ki jih dolgujemo. Kako smo zrasli tekom vojne! Leta 1905. n. pr. smo imeli
1 in pol milijarde dohodkov, izdatkov nekako isto. Čez 10 let je bilo že vse drugače in danes imamo dohodkov trikrat več — kajpada naš denar izgublja vrednost —, a izdatke imamo 16 krat večje nego leta 1915.
Skupni izdatki znašajo 24321 milijonov kron. Od teh pride 5439 milijonov na trajne izdatke, a ostanek 17.882 milijonov kron na mimo-hodne izdatke. V trajnih izdatkih so zapopadene obresti vseh dosedanjih vojnih dolgov z vključenim 8. Vojnim posojilom z zneskom 25K) milijonov kron. Kot mimohodni izdatki so poleg nekaterih postranskih računih ti-le: 12.000 milijonov kot kvota Avstrije za mobilizirano oboroženo silo, 3501 milijon kron za podporo in preživnino svojcem vpoklicanih, 541 milijonov kron za begunce, 201 milijon za olajšanje preživljanja, 854 milijonov za doklade drž. nameščencem in delavcem, 751 kron za obnovitev po vojni uničenih pokrajin.
Kot državni dohodki je preliminjrano 4855 milijonov kron, in sicer 4551 milijonov stalnih in 314 milijonov mimohodnih.
Direktnih davkov dobimo 733 milijonov K, 62 milijonov iz carine, 264 od davkov na konzum, 561 milijonov od pristojbin, 746 milijonov od monopolov, 2074 milijonov od obratov, 115 milijonov od dohodkov iz uprave. Za vojni davek kot nereden dohodek je tokrat določena svota 300 milijonov kron. Primanjkljaj v stalnem računskem poslovanju znaša 1898 milijonov kron, primanjkljaj v mimogredečem pa 17.568 milijonov, skupen primanjkljaj torej 19.466 milijonov kron. Da pokrije to vsoto se posluži vlada pooblastila za nabavo kredita v znesku 21 milijard kron.
Državni proračun je zgrajen čisto nanovo, da bi ga tem lažje razumeli. Iz pojasnil posnemamo, da so čisto vojaški izdatki (avstrijska kvota) v prvih štirih letih vojne znašali 38.636 milijonov kron. Prvo leto je pogoltnilo 6327 milijonov, drugo 9513, tretje 11.453 in četrto 11.343 milijonov kron. Za tekoče peto leto vojne zahteva uprava 12.000 milijonov. Ker pa se ozira finančni zakon na morebiten prejšnji konec vojne, bodo izdajali znesek v mesečnih kvotah. Dne 30. junija je ob koncu četrtega upravnega leta znašal iz vseh vojnih kreditnih operacij nastali dolg 57.201 milijonov kron.
Ker rešitev finančnega zakona tekom poletnega zasedanja radi tehniških težkoč ni mogoča,-je vlada — kakor že znano — predložila provizorij za šest mesecev, upravnega leta 1918/1919, ki fiksira pooblastilo za kredit v znesku 12 milijard kron.
Državni dolgovi.
S poročilom kontrolne komisije drž. zbora za državne dolgove z dne 2. maja t. 1. štev. 124 je bilo potočano o stanju dolgov državne uprave avstro-ogrske banke do onega trenutka. Od takrat pa je c- kr. državna uprava podala še tri druge zadolžnice avstro-ogrski banki in sicer temeljem dogovorov dne 29. aprila in 1. in 27. junija t. I. po 954 milijonov kron. Vojni dolgovi drž. uprave pri avstro-ogrski banki so s^daj torej naslednji:
Posojilo na lombard . • •	510,000 000 K
...	1272,000 000	K
Sola-menice..... 1.780,800.000	K
Posojila na	zadolžnice	.	.	•	14,310,000.000	K
Izkupiček za blag. listke avstro-ogrske banke do vključeno 7 julija t.	1... 797,900.423	K
Skupno	.	.	18.670,700 423	K
Po tem poročilu govori kontrolna komisija o opasnosti gospodarske in valutarne škode, ki mora nastati, če bi rastlo število bankovcev mesečno za eno milijardo, kar se res že godi nekaj mesecev. Ker vpliva nabava sredstev potom novih bankovcev na državni kredit, se smatra kontrolna komisija obvezano, opozoriti poslansko zbornico prav posebno na to dejstvo.
Zanimivo sporočilo cesarja Karla rumunske-mu kralju.
Naš cesar neumorno dela za mir.
Dunaj, 23. jul. Neki newyorski časopis je priobčil besedilo nekega pisma, ki naj bi ga bil cesar Karl pisal 2. februarja rumunskemu kralju. To pismo naj bi bilo odločilno na rumunskega kralja glede miru. Pismo da je dobila „Assoc. Press“ v Jašu po kršenju tajnosti. V pismu cesar Karl s prisrčnimi besedami opozarja kralja Ferdinanda na veliko nevarnost, ki grozi iz vzhoda po socialnih valovih za vse monarhične države, opozarjal ga je na nevarnost, ki je nastala po boljševizmu preko ruskih mej za Avstro-Ogrsko in ki bi v enaki meri ogrožala tudi rumunski prestol. Zato je cesar Karl predlagal zvezo evropskih monarhov proti anarhizmu. V slučaju, da gre kralj Ferdinand na to, mu Avstrija in Nemčija obljubita braniti njegov prestol. Cesar Karl je opozarjal na to, da je Rumunija od antante zapuščena, da je brez pomoči ter je kazal na mogočnost centralnih cesarskih sil. Cesar Karl da je zaključil svoje pismo z besedami: „Sedaj je tak čas, da morajo vsi kralji biti združeni“ —
K tej vesti pripominja korespondenčni urad, da je ta vest v mnogem oziru napačna, tako pismo cesarja Karla ne eksistira. Pač pa je cesar Karl po dogovoru z zavezniki in takrat, ko je bilo z Rumunijo sklenjeno premirje in so bila mirovna pogajanja z Rusijo v polnem tiru, poslal nekega štabnega častnika v Jaš, katerega je pooblastil ustmeno rumunskemu kralju dati nekaj sporočil. Ta častnik se je iznebil svojega naročila s tem, da je za kralja določena poročila ustmeno podal neki kraljevi zaupni osebi, da jih pove kralju. Iz tega je sedaj „Aso Press“ v Jašu konstruiral pismo. Cesar je zagotovil kralju, da se nima bati posledic, ako gre v zvezo s centralnimi silami. Mirovni pogoji z Rumunijo bodo častni, glede meja pa ne more dati nobenih garancij, ker to mora prepustiti v sklepanje pooblaščencem. Tudi centralne sile ne morejo Rumuniji garantirati vojaško pomoč proti Rusiji, ker so že bile takrat v mirovnih pogajanjih s sovjetsko vlado. Kralj je bil opozorjen na nevarnost, ki preti od anarhije in rnternacijonale za kar bi bilo treba združenega odpora monarhij. Kmalu na to so po tem vplivu, se pričela mirovna pogajanja z Rumunijo.
Boji v Rusiji.
Angleži korakajo proti Murmanu. — Japonska amerlkanska ekspedicija dognan^reč. — General Gurkov poveljnik antantnih čet. — Nova
republika. — Štab Moravjev zaprt.
Stockholm, 22. jul. Iz Helsingtorsa javljajo, da korakajo Angleži proti mestu Murman, ki je že resno ogroženo. V Kenču so postrelili člane sovjeta.
Amsterdam, 22. jul. „Central News“ pravi, da je japonsko-amerikanska ekspedicija dognana reč.
Moskva, 21. jul. Tukajšnja .Pravda“ piše, da je general Gurkov poveljnik antantnih čet v Murmanu.
Moskva, 21. jul. Pod pokroviteljstvom antante bo republika Vologda obsegala pokrajine od murmanske obali do uralskega pogorja.
Moskva, 22. jul. Vstajo belih gardistov v Murmanu so potlačili.
Moskva, 22. julija. Štab generala Murav-jeva 24 mož, so na postaji Kusajevka murmanske železnice prijeli in zaprli.
Površina in obseg ruske države.
Glasom poročila osrednje vlade sovjetov z dne 15. julija sestoji ruska država iz 45 gubernij, ki štejejo skupno 90 milijonov duš. Razen-tega je 20 gubernij s 40 milijoni prebivalcev zasedeno od nemških in turških čet ali pa od proti-revolucijonarjev in drugih sovražnikov vlade sovjetov. V tem številu pa niso zapopadene one gubernije, ki so Se po mirovnem dogovoru v Brestu izločile iz suverenosti Rusije in ki štejejo skupno 50 milijonov prebivalstva. Od 20 gubernij, ki državnopravno pač pripadajo k Rusiji, a ki jim trenutno^ ne vladajo sovjeti, jih imajo deset zasedenih Čehoslovaki in protirevolucijonarji. Celih 8 gubernij je v nemški oblasti, dve ste pa pod Turki, namreč Erivan in Jelisavetpol.
Ukrajinska armada.
Kijev, 20. julija. Hetman je danes razobja-vil odlok, s katerim je storjen prvi korak za ustanovitev ukrajinske armade. Ta odlok določa, da se potrdi 5000 novincev iz števila 1. 1899 rojenih za divizijo, ki se sestavlja v Kijevu. Notranji minister bo določil, koliko novincev mora dati vsako okrožje. Službena doba za pešce in topničarje znaša 2 leti, za druge vrste vojaštva pa 3 leta. Prostovoljcev med 18 in 25 leti se ne sme sprejemati.
13.000 vojakov utonilo?
Rotterdam, 22. jul. Angleži trdovratno molče o pogrezu bivšega nemškega parnika „Vaterland“.
Rotterdam, 22. jul. Iz New-Yorka javljajo, da je utonilo s pogreznjenim parnikom „Vaterland“ 10 do 13 tisoč amerikanskih vojakov. (Če je ta vest resnična, je med temi žrtvami mnogo ameriških Slovencev, ki jih je antanta zapeljala. Ured.)
Amerikanska križarka torpedirana.
Frankobrod, 22. julija. „Frankfurter Ztg.“ poroča: Kakor poroča „Havas“ iz Washingtona z dne 20. t. m. je bila amerikanska križarka „Santiago“ torpedirana. Mislijo, da ni nihče utonil, križarka se drži še nad vodo. 335 mož je dospelo na suho. Mornariško ministrstvo poroča', da se je večje število moštva rešilo na 2 druga parnika, o katerih se ne ve, v katero smer sta odplula.
Boj Ircev za svobodo.
Bern, 22. julija. Najnovejša poročila, ki prihajajo tušem, sodijo o položaju na Irskem resneje, kot kdaj prej. Odkar se je French prepričal, da je sprava med Irci in Angleži nemogoča, je uvedel grozovito strahovlado in ustvaril obupno razpoloženje, ki se ničesar ne straši. Časopisje je soglasno v naziranju, da bo French poizkusil z orjaškim udarcem zatreti pokret Zin-fajnerjev, da pa bo to imelo za posledico zgodovinski razpad med Irsko in Anglijo in potoke krvi. Ob Irski se lahko razbije sestav Velike Britanije.
Avtonomija za Indijo.
Curili, 22. julija. „Corriere della Sera“ prinaša iz Londona poročilo, da je angleška vlada sklenila dati Indiji dalekosežno avtonomijo, ker se bodo Indijci le v tem slučaju še nadalje udeleževali vojne.
Kupujte „Novice“!
Ustaja v Tibetu.
London, 22. julija. „Times“ so dobile 18. t. m. poročilo iz Pekinga: V Tibetu je ustaja proti Kitajcem. Ker centralna vlada , ni mogla držati dovelj močnih čet na meji, niso te mogle zabraniti odhoda Tibetancev. Sklenil se je dogovor za premirje.
Hohenzoller — Kralj Finske.
„Nya Dagligt Allehanda“ javlja iz zanesljivega finskega vira, da je finski poslanik v Be-rolinu drž. svetnik Hillt prinesel finskemu senatu novico, da hoče cesar Viljem, da kandidira eden njegovih sinov za finski prestol.
Po domovini.
V soboto ustavimo „Novice“ vsakemu, ki do tedaj ni plačal naročnine. Prosimo torej nujno vse, ki prejemajo „Novice“, da naročnino takoj odpošljejo. — Vsak, ki prejema „Novice“, naj v teh dneh pridobi nekaj naročnikov!
Občine proti Trumblču. Z vsakim dnevom narašča število onih občin, ki se jasno in odločno izjavljajo proti veleizdajniškim prizadevanjem Ante Trumbiča. S tem pričajo naše občine, da delo tistih, ki so po časopisju hoteli zastrupiti vse ljudstvo, ni uspelo tako, kakor so pričakovali. Malo je občin, ki so v svojo škodo nasedle hujskarijam. Naše ljudstvo se izjavlja za Avstrijo in noče o protiavstrijskih hujskačih ničesar vedeti. Izjave proti Trumbiču so kranjskemu deželnemu odboru nadalje poslale naslednje občine. Devica Marija v Polju, Lože, Planina pri Vipavi, Col na Vipavskem, Pred-asel, Gorenje Polje, Smlednik, Bukovje, Sv. Križ pri Kostanjevici, Planina pri Rakeku, Št. Vid pri Vipavi, Banjaloka, Vojsko, Dole pri Litiji, Trebeljevo, Begunje, Goče, Godovič, Paloviče pri Kamniku, Studenc, Kaplja vas, Knežak, Jurjovlca, Sv. Gregor.
Občinski odbor v Domžalah je že 2. julija v svoji seji soglasno sklenil sledečo izjavo: „Občinski odbor v Domžalah soglasno in z ogorčenjem zavrača veleizdajalsko početje dr. Trumbiča in njegovih sodrugov zoper našo državo“!
„Slovenec“ in resnica. Dne 19. julija piše „Slovenec“ med političnimi novicami sledeče: „Občina Mirna na Dolenjskem je imela dne 14. t. m. sejo zaradi okrožnic deželnega odbora. Sklenilo se je soglasno: 1. Občina se vnovič pridruži izjavi za majniško deklaracijo. 2. Cesarju in dinastiji se izreče vdanost in zvestoba. 3. Dr. Trumbiča ne poznamo. 4. Zato se zahtevana izjava deželnega odbora ne podpiše“. Na izrečno željo objavljamo doslovno sklep občinskega odbora, kakor je bil prijavljen deželnemu odboru: „Najprvo želi občinski odbor, kakor tudi prebivalstvo tukajšne občine, da se čim preje povrne mir ter Išče svoje srečne bodočnosti slej ko prej edino pod žezlom prejasne habsburško lorenške dinastije; s tistimi pa, ki so v najhujšem času zbežali iz domovine, kakor Trum-bič, da spletkarijo s sovražniki našega cesarstva in podaljšujejo vojsko, noče tukajšni občinski zastop nobenega stika in se jih z ogorčenostjo otresa kot največjih škodljivcev, ter se tako pridružuje deželnemu odboru. Obenem se pa odbor izjavi za majniško deklaracijo“. Poročilo županstva povdarja, da je bila ta izjava sprejeta soglasno.
Občina Zagradec je po svojem občinskem odboru na odločen način obsodila veleizdajalsko agitacijo dr. Trumbiča, popolnoma v smislu resolucije deželnega odbora. Občinski možje so pa napravili še sledeči dostavek: „Občinski odborniki se kot zavedni Slovenci ponovno odločno izjavijo za majniško deklaracijo in zahtevajo združenje Jugoslovanov pod žezlom habsburške dinastije ; obenem Izrekajo deželnemu odboru svoje priznanje za odločen nastop proti hujskačem in veleizdajalcem“.
Razpuščen je občinski zastop na Slapu pri Vipavi in sicer zaradi nesklepčnosti. Gerent-stvo prevzame vsled bolehnosti dosedanjega župana Karol Bone, posestnik na Slapu; kot pri-sedniki so mu prideljeni Anton Potrato, Matevž Podgornik ter Anton Nabergoj vsi iz Slapa.
Odlikovanje. Sekcijski načelnik v c. kr. notranjem ministrstvu grof Rudolf Chorinsky je bil odlikovan z redom železne krone 2. razreda. G. grpfu, ki je ostal celi kranjski deželi v tako dobrem spominu, iskreno častitamo!
Tujski promet. Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem je sklicala glavni odbor na sejo, ki bode dne 31. julija v deželnem dvorcu. — Sicer še ne vemo, ^kdaj in kako bo prišlo človeštvo do toliko zaželjenega miru in katere življenjske pogoje nam bo ustvaril zaključek vojne; vendar eno je gotovo, da se takoj, ko se bo pričelo novo gospodarstveno življenje, vzbudi tudi tujski promet. In baš na to dobo se je pripraviti že sedaj. Našo Kranjsko dičijo po prirodnih krasotah sloveče planine, doline in jezera, ki bodo privabljale od leta do leta več tujcev v deželo, da si jačijo zdravje v svežem zraku. Brezštevilnim se bodo pač šele po vojni pokazale na zdravju posledice strašne vojske. Skrbeti moramo zato, da bodo naša letovišča napredovala in da bodo pošečana še bolj ko doslej. Treba bo nuditi tujcem več udobnosti, otvoriti nova letovišča, poživiti premalo slovensko podjetnost in si osvojiti ob demobilizaciji sedanja vojaška prometna sredstva, ki naj pomnože trgovino in tujski promet ter odpro slovenskemu prebivalstvu večji vir dohodkov.
Slovenski uradni Ust. Leta 1849. je ponudila vlada dr. Bleiweisu vsled velikega ugleda in vestnega, vladi ugajajočega. opravljanja uredniških poslov pri „Novicah“ uredništvo slovenskega uradnega lista (officiele Zeitung für das Kronland Krain). To vladno obljubo pa je Bleiweis odklonil, češ, da bi mu križalo urejevanje uradnega lista načrte in ker se mu je zdela ponujena nagrada prenizka. V nemškem jeziku spisanem pismu, ki ga je pisal dr. Matija Dolenec Bleiweisu, čitamo namreč: „Vest, da se uvede
slovenski uradni list, me je zelo zanimala in razveselila. Plača pa, ki Vam jo ponuja vlada, je tako slaba, da bi jo jaz, ako bi bil mesto Vas, odklonil ter bi se ne zadovoljil z manj nego tisoč goldinarjev na leto. Tako zahtevo ste opravičeni staviti že z ozirom na svojo osebo.“ List je v resnici izšel v prihodnjem letu pod uredništvom Blaža Potočnika v Blaznikovi tiskarni.
Kurat Rozman po smrti odlikovan. Pred sovražnikom padlemu kuratu Val. Rozmanu je bil podeljen duhovniški zaslužni križec 2. razr. na belordečem traku z meči. Kurat Rozman je padel junaške smrti kot prvi vojni kurat nekako sredi septembra 1914, ko je hitel na pomoč težko-ranjenemu vojaku. Mladega duhovnika je zadela krogla v srce.
Vojaška odlikovanje. Z viteškim križem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo je odlikovan črnovojniški nadporočnik baron Mihael Zois od črn. okr. pov. 27. Četrtič je bil odlikovan Joško Divjak iz Ljubljane, narednik pri c. kr. gorskem strelskem polku št. 2 z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Odlikovanec ima že malo srebrno in bronasto hrabrostno svetinjo ter Karlov križec.
Število orožništva se pomnoži v kratkem za 2900 mož.
Maksimalne cene. Odredba dež. predsednika je določila za podrobno prodajo konsumen-tom naslednje cene: Navadne hruške za vkuho ali mošt 0'52 K, namizne hruške P30 K, slive 106 K in namizna jabolka 1.60 K kilogram. A sadja ni na trg.
Na Koroškem tudi silna nevihta. Na Koroškem je bila 18. t. m. tako silna nevihta, da jo najstarejši ljudje ne pomnijo. Škoda je nepopisna. Tudi na Tirolskem je toča pobijala. V Inomostu je pobitih na tisoče oken.
Poljske tatvine po Vipavskem. Vipavci imajo tudi letos na svojih poljskih pridelkih zlasti na sadju posebno ujmo: velikanske tatvine. Kakor se je izkazalo, kradejo največ iz vojnega ozemlja uhajajoči vojni vjetniki in dezerterji. Županstva in orožništvo imajo zaradi teh tatvin obilo dela. Ali ne bi kazalo uvesti oboroženih nočnih straž?
Prodaja ukrajinskih konj. To soboto dne 27. julija se bo vršila prodaja konj, ki jih je dobilo Deželno mesto za vnovčenje živine iz Ukrajine. Dražbe se smejo udeležiti le posestniki iz Ljubljanske okolice, Notrajskega in Gorenjskega. Interesenti se bodo morali izkazati s potrdilom županstva, da so potrebni vprežne živine in da niso prekupci. Slednji sploh ne smejo vstopiti na prostor dražbe, ki se bo vršila pred jahalnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju. Seboj je prinesti povodec (alftro). Za Dolenjce bo prodaja konj pozneje.
Prehranjevalni nadzornik, davčni uradnik Rojko povzroča s svojim nastopom v kamniškem okraju mnogo razburjenja. Opozarjamo pravočasno na to merodajne faktorje, ker prenapeta struna le prerada poči.
Huda toča je pobila v nedeljo popoldne po višnjegorski okolici posebno žito in sadje v naslednjih krajih: Višnja gora, Stari trg, Peščenjek, Vrh, Kamenbrdo in deloma Draga. Tudi Leskovec je skoro popolnoma potolčen.
Iz Franclje se je vrnil iz ujetništva goriški notar Karol Čibej.
Dopusti v svrho študij so končani. Dognano je, da je študiralo v letnem tečaju samo na dunajskih visokih šolah 6000 enoletnikov, oficirskih aspirantov in oficirjev^ ki jim je vojno ministrstvo v sporazumu z učnim bilo dovolilo 12 tednov dopusta. Na visokih šolah monarhije pa je bilo vpisano skupno okroglo 30.000 takih slušateljev.
Srečke so tudi dražje. Nove državne srečke, ki so izšle v nedeljo, so se podražile in stanejo sedaj pet kron. Res pa je, da nudi igra sedaj več in lepših dobitkov.
Velik vihar je 18. t. m. skoro popolnoma uničil letino po raznih krajih Gorenje Štajerske.
Proti bogatim obedom v gostilnah je najstrožje nastopilo štajersko namestništvo.
Glede proglasitve trgovskega akademika Leona Flerlna za mrtvega je uvedeno pri deželni sodniji v Ljubljani tozadevno postopanje. Leon*Flerin je bil rojen v Gor. Domžalah 1.1895. in je takoj po mobilizaciji prostovoljno šel k vojakom. Baje je umrl v Nižjem Novgorodu 6. januarja 1915.
Moško in žensko učiteljišče se zopet otvorila jeseni v Gorici.
Honduras proti Nemčiji.
Washington, 22. julija. Državni departement javlja, da je republika Honduras 19. julija napovedala Nemčiji vojno.
Pomoč Franciji iz Kolonij.
Berolin, 23. julija. Glasom izvajanj „Taga“ so dale francoske kolonije Franciji do sedaj 680 tisoč vojakov in 230 tisoč delavcev.
Ustreljen dezerter.
Budimpešta, 23. julija. Včeraj popoldne je bil pri tukajšnjem diviz. sodišču ustreljen dezerter Štefan Kuhn.
Širom sveta.
Velika lakota vlada v Laplandiji.
Direktno zvezo med Berolinom in Hel-singsforsom nameravajo napraviti iz Revala. Iz Revala v Helsingsfors bi se prišlo po velikem brodu.
Nove najvišje cene za moko na Ogrskem so sledeče: Fina moka 296 K 50, moka za kuho 80 K, krušna moka 50 K in ržena moka 87 K 30 vin. — Najvišja cena za ogrsko fino moko je tedaj 296 K 50 vin., kar je očividno izredno podraženje. — Najvišja cena otrobom je 35 K.
Bog svobodomiselstva! Iz 01 muca se poroča: „Našinec“ piše, da pripravljajo vse katoliške kulturne organizacije na Moravskem skupno
izjavo proti odpravi verouka iz srednjih šol. Isto bi morali ukreniti tudi češki katoliški krogi 1
Produkcija ogrskih salami omejena. Ogrski minister za prehrano je prepovedal obrtno podelavo svinjskega in govejega mesa v salami. Dovoljenje se izda le v izjemnih slučajih.
Hrvatska zelenjad in sadje. Hrvatska je izvozila v Avstrijo od 1. avgusta 1917 do 31. marca 1918 nad 220 vagonov sadja in sadnih izdelkov ter 485 vagonov zelenjave.
Koruza v Argentiniji. Časopis „Times“ poroča: V Argentiniji pridelajo 41/» mil. ton koruze. Porabijo jo samo 2 milijona torej jim preostaja 2V2 mil. ton koruze, katere pa ne morejo prodati zaradi pomanjkanja transportnega prostora. Ker sta les ih premog tam zelo draga, poizkušajo sedaj kuriti s koruzo lokomotive, Da s tem Argentinci niso zadovoljni, je pač umevno.
Machar nima krstnega imena. V „Viden-skem Deniku“ piše češki pisatelj in pesnik Machar. Dogaja se mi večkrat, da tudi poznavalci književnosti in dobri prijatelji, ki hočejo odšifrirati moje J. S-, pišejo dosledno Jan Svatopluk.
A jaz se svoj živ dan nisem imenoval Jan. Sveta cerkev mi je bila pač dala pri krstu nekaj imen, a jaz sem jej že davno predno sem se žnjo razšel, formalno imena vrnil in obdržal le črke J. S. Sedaj pa vsi mislijo, da sem — Jan.
Živine ne bo. Glasom uradnih poročil je padlo število živine v Avstriji od 31. oktobra 1917 za 26 odstotkov, to je država je izgubila četrtino vse živine. V Nemčiji je zmanjkalo v omenjeni dobi samo 4’4 odstotkov živine. Že dolgo koljejo pri nas negodno živino od 70 do 150 kg. Če računamo po teži, smo izgubili že polovico živine. To so zelo resni podatki.
Mesto Fez deloma pogorelo? Angleško časopisje podrobno poroča o požaru, ki je pred kratkim divjal v Fezu. Mnenje je, da so Nemci ogenj zanetili. Ob 5 ih zjutraj, ko so še meščani spali, je izbruhnil požar na štirih mestih. Francoske oblasti so znane svete kraje rešile le tako, da so dale vse razstreliti. V trgovskem delu mesta so porušeni celi deli in več tisoč trgovin je zgorelo.
Celo mesto na prodaj. Da je na prodaj celo mesto naenkrat, to ni nikjer drugod mogoče kot na Angleškem, kjer je veleposestvo prišlo do take velikanske moči, da posedujejo bogataši cele okraje velikih mest. Kakor poroča neki londonski list, se proda jeseni mesto Shaftesbury v grofiji Doršet. Mesto je zdaj last lorda Stalbridge in obstoji iz mestne hiše, banke, pošte, več gostiln* in mnogo ponositih zasebnih hiš.
Pomagati si znata. „Daily Chronicle“ poroča, da dva invalida izvršujeta v londonskem^ predmestju obrt na prav poseben način. Eden je v vojni zgabil desno, drugi pa levo roko. Ustanovila sta družbeno podjetje in uporabljata prav s pridom par rok, ki jih imata oba skupaj. Imata livarno za svinec.
Tatvine perila in obleke v vrednosti milijon kron. Budimpeštanska policija je zaprla šestorico tatov, ki so v zadnjih mesecih nakradli z raznih podstrešij perila in ob jeke v vrednosti milijon kron. Ukradene stvari so prodali na tedenskih semnnh po deželi.
Prvi vojni dom za vojaške vdove in sirote so otvorili pretekli teden na Dunaju v X. okraju.
Opij — sredstvo za tatove. Varšavski listi poročajo, da so tamkaj zaprli tatove, ki so pred oropanjem omamili svoje žrtve z opijem.
Napitnine odpravijo v Krakovu. Tako so se dogovorili ondotni natakarji in lastniki gostiln. Zato se pa zaračunajo jedi in pijače za 200/0 dražje in se ta vsota porazdeli med gostilniško osobje.
Nastop antante v Sibiriji. Z laške meje se poroča 21. t. m.:	„Stampa“ piše, da se bodo
udeležile espedicije v Sibirijo čete vseh držav četverosporazuma.
2500 begunskih dečkov iz Rumunlje umrlo. Rumunski list „Lumina“ popisuje težave in muke, ki so jih morali prestati rumunski begunci, 13 do 16 letni dečki na begu v Moldavo. Hodili so izključno peš. Vedno več dečkov je opešalo in pomrlo, tako da jih je dospelo od 2000 samo 47 v Huš. Od drugega krdela, ki se je končalo v Jašu, so poslali 500 otrok preko Pruta v Rusijo. Vodnik te skupine, mož, ki bo kmalu sedel na parlamentarni zatožni klopi, se je čez nekaj časa vrnil s 500 mrtvaškimi izkazi ... To so žrtve antantnega hujskanja!
Nove vrste rokavic. Ker primanjkuje tudi na Norveškem usnja, poizkušajo izdelovati rokavice iz kitovega čreva. Take rokavice so baje izredno močne, mehke in se lepo oprijemljajo rok.
Karta za sukanec na Ogrskem. Iz Budimpešte se 20. t. m. poroča: V trgovinskem ministrstvu se vrše predpriprave, da se avgusta vpelje karta za sukanec. Tudi se skrbi za to, da bo zadostna množina sukanca res na razpolago.
Slaba žetev na Britanskem. Dopisnik „Köln. Ztg.“ javlja iz Berna, da prihajajo iz Anglije in iz Kanade slaba poročila o žetvi. V zapadnih krajinah je taka suša, da so izgubili nado na izborno žetev. Tudi iz Avstralije prihajajo nezadovoljiva poročila o letošnji žetvi.
Vsak dan 33 in tretjina milijonov. Državni proračun nam s svojimi milijardami tolmači, kaj stane vojna. Dolgov že imamo 57 in četrt milijarde in ker vojna še traja, se še kopičijo naši dolgovi- Državi treba denarja za vojno na fronti, a rabi tudi denarja za posledice vojne v zaledju. Za svojo oboroženo silo mora imeti država v tem upravnem letu 12 miljard, to je dnevno 33 in tretjina miljonov ali 1 in tretjina milijona na uro. Na Ogrskem so stroški za vojno manjši, a jih tudi lažje nosijo, ker Ogrska je v vojni res obogatela, a trpela v primeri z ^Avstrijo le malo.
Ali ste že pridobili novega naročnika Novicam!