St. 74. V Gorici, v soboto dne 15. septembra 1906. Itbajs dvakrat na teden In sicer v sredo in soboto Tečaj XXXVI. •„ n. «ri pred poldne ter stane po pošti prejemana " y Gorici na dom pošiljana: ^ Ieto.......13 K 20 v, ali gld. 6G0 ^ {..ta........6 » 60 » » » 3-30 ¦ ^'leta.......3 » 40 » * » 1-70 j,'c,u„iC:u! številke stanejo 10 vin. .,SOČA" ima "naslednje- izredne .b^pgP,: Ob.,np-^ .., '..'m ..Kaiipot po GoriSkem in GradišCanskem" in * Ijiiipot po Ijub^ani ia kranjskih mestih", daljo dva-''.. v 1' tu „Vozni red želeinic, parnikov in poStnib &' ...... .,»v mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". jfjroSuiiiO sprejema upravništvo v Gosposki ulici vV : I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. jt »aroSila brei doposline naročnine se ne oziraTnV • (telisi in poslanice se računijo po Petit-vrstah ie r-;c<, i-kiat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka "*a Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — Jliskuune in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ,.--jo iQ vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo so nahaja v Gospos i ulici 5t. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogoč: govoriti vsak dati od 8. do 12. dopolvdne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do ti dopoludne. Up ra v ni 5 t v o se nahaja v Gosposki ulici §t, 7 v j nadstr. na levo v tiskarni. NaroSaiao in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo j> d redni *tvo. ffaro5ni«(i, reklamaeib b '(m,:« reč«, katere ne spadajo v delokrog uredjiiJtva, iiaj se oosiljajo le upravništva. »PRIMOREC" fcnaja neodvisno d »Soče« vsak petek in stano vse leto 3 K 90 h M gld. 1-60. »SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v na§ih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Scbvvarz y Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališdu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča! ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami LavrenSič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nadškofov govor n katoliškem shodu v Ljubljani. 1. Goriški nadškof in knez je govoril I na tretjem katoliškem shodu obširnejši govor, kateri je naslovil »Slovenec« — (praktično krščanstvo. S tem govorom se moramo poba-viti obširneje. Nadškof in knez je govoril tako-le: ..Molimo pa še za nekatere, katerih danes ni -Nij in ki so vendar naši bratje po krvi in veri, i .! >.i>\r.i?.niki sicer, zaslepljeni, in vendar so miši ¦y]c. Kristus je prosil, u in trajni*: ..Odpusti jim, :>; Ali ni upanja, da se spreobrnejo ? Da bi bilo }y iiMiiiljenje premajhno, zgodovina cerkve nikakor ..• u.i, marver »Savli so postali 1'uvli. in dokler kdo li\i. j( /..ulj eas, da se spreobrne, Ali tega nuj nuni ne zi» .erijo. da kg bojujemo. V. •>' iniiraiuo bojevati za resnico in pra-ico, za Kri- ¦¦•.".vo/.t-tavo ; v načelih ui kompromisa, sporazuma. :v.i:„i pispodoma kristjan ne more služili. Mi delti- ,-.:¦.. i-1 ^oj, po katoliških načelih tudi njihov blagor. U.ilje moramo kristjani kazati svoje katoliško \: tti"i.ije. svojo katoliško zavest tudi v dejanju 7. i-h\x.\ življenjem, in vsak kristjan naj si zapomni. .Mero 011 preobraziti Kristusa tudi v svojem te- .:. \ naravi, v duši. da lahko reče: Živim jaz, in Vmhn v meni". I >ragi kristjani! Pokazati moramo sovražni-i a, da res, tudi to verujemo, kar učimo, da tudi »; '.iijuj''ino. kar učimo, zasebno in javno življenje iv pru-inc Kristusova vera. Vprašam te. ali živiš, ki «i privid na katoliški shod. po božjih zapovedih ? Ali v v.f sramuješ, ko drugi slabo govore o veri. mol- :ti.' Vprašam te. dragi kristjan, ali se ne sramuješ j.klekniti pred Božjim Veličanstvom, ali hodiš vsako >t- k govedi ? tilejte. to je praktično kristjanstvo. o katerem ¦< \tiin.. govoril pater Abel na Dunaju. Kristjan bodi *'lr;;,!,ju. ne samo bodimo mi višji, ki smo takorekoe-¦¦?¦«¦;!. ampak vsak prostak bojuj se za katoliško r.. Kristus je izrekel velevažne besede: „ Kdor se L...' -unuijo. se ga bom tudi jaz sramoval pred mo-;•'¦¦' (K»r.>in. kdor mene spoznava, ga bom tudi jaz pil'•.¦¦„'.•.! prod mojim Očetom, ki je v nebesih/ To je prvi del nadškof o vega govora, ki nas zanima. — Nadškof je mo- lil ... za nekatere, katerih ni bilo na shodu, ki so pa vendar onim na shodu bratje po krvi in veri, so pa sicer njihovi sovražniki, pa vendar bratje! Kdo pa so ti nekateri? Pač vsi oni, ki niso klerikalci. Vsi ti med Slovenci so... »nekateri«. Teh nekaterih pa je v resnici lepo število, boljši del n&šega naroda, ali vsi ti so po mnenju nadškofa in kneza goriškega sovražniki vseh onih, ki so bili na shodu, ali pa, ki niso bili, pa stojijo pod jezuitsko bandero S. L. S. Sovražniki so .. . »molimo za nje«! Jako lepo, da nadškof moli za svoje »sovražnike«, ali še lepše in umestnejše bi bilo, da bi molil za one, ki so v taboru »katoliške« stranke, kajti ti so molitve, pa goreče molitve, res potrebni. Predobro je znano, da najslabši kristjani so tisti, ki se oklepajo »katoliške« stranke ter hodijo na take shode, kakoršen je bil katoliški shod v Ljubljani. Le poglejmo zunaj po deželi: kar je slabega, dvomljive vrednosti, brez-značajnega, kar se nagiba k farizojstvu, kar je pristopno hinavstvu in koristo-lovstvu, to pripada farovški stranki; so tudi taki, ki so vezani po raznih okoliščinah, taki, ki so nevedni, ki se dajo preslepiti s stadkimi besedami in z verskim strahom, da stojijo pod črno zastavo, take spridijo, in če so bili kedaj res verni in pobožni kristjani, so jih izpridili — kajti vsem svojim priveskom vse odpuščajo, pa če storijo še take grde, kaznive reči, in jih tudi zapeljujejo v nje. Ščitijo jih v slabem ter jim tako trgajo iz srca pravd pobož-nost, ker jim kažejo le na druge: češ, ta in ta ni podložen gospodu nuncu, mu ni slepo udan, zato je brezverec in hudoben človek. Ljudje, ki Živijo mirno in lepo, ki vršijo svoje krščanske dolžnosti, so razkričani za liberalce, brezverce itd. le zategadel, ker mislijo s svojo glavo ter nočejo, da bi se v njihove posvetne reči utikai nune. Kakor obsedeni postajajo farovški priveski na take »brate po krvi in veri«, rodi se mnogo obrekovanja, podlosti, vse seveda v večjo čast Božjo in pa zato, da bi se tisti »zaslepljeni« spreobrnili. Oni drugi, ki hodijo korak za korakom za duhovnikom, so »dobri kristjani«, »naše dobro ljudstvo«, pa čeprav se skriva za tem »ljudstvom« mnogo gnjilobe, smradu, brezverstva, nečistosti in pohujšanja. Saj vendar vemo, kako se izprija ljudstvo prav z vezanjem na farovško politiko. Vse smejo, tudi tolovajske čine smejo storiti, in še branijo jih potem — samo da so le verni pristaši »katoliške« politike. Pokazujemo le na Miren in Kostanjevico. Kakorhitro je bilo tam »katoliško« društvo, pa se je »izobrazilo« na katoliški podlagi nekaj zapeljanih ljudij v tolovaje. To vidimo tudi drugodi po Sloveniji, zlasti na Kranjskem naraščajo »katoliški« tolovaji kakor gobe po dežju. Ali za te ni bilo treba moliti na katoliškem shodu? Nadškof nasvetuje »kristjanom« dobro življenje, »zasebno in javno življenje naj prešine Kristusova vera.« S tem zadnjim stavkom se popolnoma strinjamo. Ali to, kar dandanašnji učijo, ni Kristusova vera, ampak vera farizejev in pismoukov, katere je bil Kristus pregnal iz templja. Kristusova vera uči ljubezen — novodobni farizeji pa so daleč proč od nje, so le razkolniki, zdražbarji, izkoriščevalci in z a p e 1 j i v c i ljudstva. O, ako bi'Kristusova vera prešinila zasebno in javno življenje, potem bi bilo marsikaj drugače.... tako pa, kakor je, moramo smatrati take vrste vzdihe in nasvete izgovorjene le radi lepšega. Kadar kaže, govorijo gospodje prav lepo — ne ravna pa se nihče po tem. Vse »praktično krščanstvo« tiči le v prisiljenem boju proti bližnjemu; vojskovati se morajo, in če ni sovražnika tu, si ga pa izmislijo. Boj mora biti, in seveda boj »za katoliško vero«. Koga pa se bo sramoval Kristus pred Očetom ? Pač le onih, ki so zapustili njegove nauke o ljubezni in spravlji-vosti ter so postali pridigarji sovraštva in koristolovstva. Ti ne spoznavajo Njega, tudi On jih ne bo spoznaval pred Očetom. Kdo se norčuje z vero? Skoraj v vsaki Številki svojih listov slikajo klerikalci naprednjake kot brezverce, ira« mazone, dasi voditelji sami dobro vedo, da ni naš boj naperjen proti veri, pač pa proti z losi a b i vere v politične svrhe. Voditelji vse to dobro vedo, toda kaj njim za eno laž več, ko so si pa v s vesti, da s to la|jo ge bolj nahujdkajo svojo nevedno maso na naprednjake, ki „braniM potem vero prod sovražniki, kateri v resnici, ne eksi-stirojo. -Ako natončneje premotriino dogodljaje zadnjega Cosa, uvidimo takoj, da so ravno klerikalni voditelji sami, kateri se najbolj norčujejo z vero, in kateri s tem jasno dokazujejo, da jim služi vera le kot sredstvo, s kojim hočejo doseči svoj namen, namreč zagospodariti po vesoljnem svetu, če tudi je izrekel Kristus pomenljive besede: »Moje kraljestvo ni od tega sv « a". Vsem je Se v spominu, kako se je po-vspel dr. Šusteršič, veliki trgovec s KoroSČi in Štajerci na debelo, s Primorci na drobno, na shodu v Bibnici do smele trditve, da govori iz nj ega sv. Duh. Vsak Človek, komur še niso zmešali klerikalni hujskači zadnje trohice zdravega razuma, je prepričan, da bi si bil izbral sv. Duh značajnejšega posredovalca, ako bi že hotel govoriti ljudstvu po kakem človeškem bitju. Ali se ai norčeval največji prijatelj škofa Bo-naventure s tako trditvijo s sv. vero? In Anton Bcnaventura Jeglič, namestnik Kristusa, se ni čutil niti poklicanega, da bi pridobil po Šusteršiču diskreditiranemu sv. 'Duhu prejšnji ugled s tein, da bi rekel, da se dr. Šusteršič laže. tfe zamerili bi dr. Šusteršiču, ako bi vedeli, da se mu je zmešalo, tako pa pribijemo dejstvo, da se je dr. Čustersič javno norčeval Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Tekom nekaj trenutkov je bilo slišati v tej sobi samo &-;*. ki je brezdvomno zvenelo harmonično celo angeljem ''Ospodovim. Ko se Julija nekoliko zave od te globoke ganjenosti, *teiii iz sobe po stopnicah v svoj salon ter z otroškim ve-e«jem pograbi mošnjo, ki jo ji je dal nekoč nepoznani dobrotnik Meilhanskeia drevoredu. Med tem časom pravi Emanuel z glasom, ki ga je dušilo fctenje: „0, gospod grof, tako mnogokrat ste nas slišali govoriti nepoznanem dobrotniku; videli ste, kako častimo, da obožujemo njegov spomin; kako ste vendar mogli čakati do danes, da se nam daste spoznati? O gospod grof, to je bila krutost n&praro. nam, in drznem se reCi, gospod grof, da tudi krutost "»pram^vain samemu." „Čujte, prijatelj," pravi grof, — „lahko vas imenujem Nttelja, kajti enajst let ste mi že to: odkritje te skrivnosti Je provzročil velik dogodek, katerega vam ne smem povedati." sBog mi je priča, da sem Želel to skrivnost tekom ^Jega življenja ohraniti v dnu svoje duše. Vaš brat Maksi-m%n mi jo je iztrgal nasilno, kar zdaj brezdvomno obžaluje." Maksimilijan je še vedno klečal poleg stola. Vidč to, 1- onte Cristo značilno stisne Emanuelu roko in pravi r tihim »Čuvajte nad njim !a „Zakaj?" vpraša mladi mož začudeno. „Ne morem vam povedati; toda čuvajte nad njim !tt Emanuel se ozre po sobi in zagleda Morrelove pištole. Njegove oči se prestrašeno vpro na orožje, katero pokaže s prstom Monte Cristu. Monte Cristo prikima z glavo. Emanuel hoče stopiti k pištolam. »Pustite to," pravi grof. Nato stopi k Morrelu in ga prime za roko; razburjenost, Ki se je za trenotek polastila moža, se je umaknila globokemu miru. Julija se vrne s svilnato mošnjo v roki, in dve svitli solzi, enaki žarečim kapljam jutranje zarije, ji zdrsneta čez rožnata lica. »Tukaj je relikvija," pravi. „Toda ne mislite, da mi bode zdaj, ko poznam rešenika, manj draga l" Monte Crista oblije rudečica. „Dete moje," odvrne, »dovolite mi, da vam vzamem to mošnjo. Odkar poznate poteze mojega obličja, vas prosim, da me kličete v spomin samo po teh in po naklonjenosti, katero mi ohranite." »O," pravi Julija in pritisne mošnjo na prsi, »ne, 1 prosim vas, pustite mi jo, kajti lahko bi se zgodilo, da nas zapustite; saj to se ima nekega dne zgoditi, ali ni res ?" »Prav ste uganili," odvrne Monte Cristo smehljaje; tekom enega tedna zapustim to deželo, kjer je živelo v sreči toliko ljudij, kateri so zaslužili kazen božjo, dočim je moj oče umrl lakote in bolesti." Govore" o svojemu odhodu, se Monte Cristo bistro ozre v Morrela in vidi, da gredo besede ,zapustim to deželo' mimo njega, ne da bi ga vzbudile iz njegove letargye; to mu pokaže, da ga čaka z bolestjo njegovega prijatelja še težek boj. Vzame torej Julijino in Emamielovo roko, jih združi v svoji in stisne ter pravi z nežno očetovslo avtoriteto: »Prosim vaju prijatelja, pustita naju z Maksimiljanom sama." To je bila za Julijo jprilika, da odnese dragoceno relikvijo, na katero je Monte Cristo pozabil. »Pustiva jih,« pravi torej svojemu soprogu. Grof ostane sam z Morrelom, ki je bil Še vedao enak nepremičnemu kipu. »Maksimiljan," pravi Monte Cristo, dotaknivši se s prstom rame svojega mladega prijatelja, „ali ste zopet mož ?ft »Da, kajti zopet pričenjam trpeti." Grofovo čelo se naguba, kakor se zdi, pod .vplivom žalostne misli. - »Maksimilijan, Maksimilijan," pravi, »misli, katerim se vdajaš, niso vredne kristjana." »O, pomirite se, prijatelji pravi Maksimilijan in se ozre v grofa .z nepopisljivo Žalostnim smehljajem, »več ne bom iskal smrti." »Torej nobenega orožja, nobenega obupa več?" »Ne, kajti znano mi je boljše sredstvo, ozdraviti svojo bolest, kakor bi bila cev pištole« ali ostrina bodala." »Ubožec 1 Kakšno sredstvo.?" »Moja bolest ae umori sama.*; »Prijatelj," pravi grof z žalostjo, enako Morrelovi, »poslušajte me! Nekega dne sem se v trenotku obupa, enakrtga tvojemu, odločil kakor ti ter se hotel usmrtiti. In tudi tvoj oče se je enkrat v enakem obupu hotel usmrtiti, »Če bi se bilo reklo tvojemu očetu v trenotku, ko je obrnil cev pištole proti'svojemu čelu, če bi se bilo reklo meni s sv. vero, ker smo prepričani, da bi bil dr. Šusteršič prvi, kateri bi nasprotoval naši trditvi, da je bil zmešan. Vkljub takemu norčevanju 3 sveto vero uživa dr. Šusteršič še vedno polno zaupanje pri vseh onih gospodih, ki bi morali v prvi vrsti braniti sveto vero, če ne iz prepričanja, pa vsaj zato, ker so za to plačani. Ni dolgo od tega, ko se je vršil nemški katoliški shod vHebuna Češkem skoraj istočasno kakor v Essenu na Bavarskem in vseslovenski'' v Ljubljani. Na tem shodu v Hebu je govoril tudi nižje avstrijski deželni poslanec Lis t, prinesel je shodu pozdrav dunajskega župana Luegerja in se izjavil, d a je Lueger najboljši župan cele Evrope in Mesija krščanskih naro- I dov v Avstriji. Pod Mesijo si mislijo vsi krščanski narodi višje bitje, katero je odrešilo svet, katero je postavita^temeljeT krščanske vere: ljubezen do bližnjega, kakor do samega sebe in ljubezen celo do sovražnika. Tak naj bi bil dunajski sedanji župan Lueger 1 Oglejmo si ga natančneje, da spoznamo po njegovem delovanju in nehanju, kak bi moral biti Mesija v začetku dvajsetega stoletja, da bi ugajal klerikalcem in da bi ga ne vrgli z brahyalno močjo z vsakega katoliškega shoda. Lueger je mož, ki hoče le domi-nirati. Ko je spoznal, da ne more dobiti odličnega, edino odločujočega mesta ne pri nemški nacijonalni, ne pri liberalni stranki, si je vstvaril na Dunaju sam svojo stranko, namreč krščansko socijalno, samo da postane in ostane voditelj ene stranke. Glede njegovega političnega izpreobrnenja ga lahko mirnim srcem imenujemo nemškega Šukljeta. Pri vseh nemških svodomiselnih strankah je bil zvest pristaš, dokler ni zasedel županske dunajske sto-lice — izpreobrnjen Savel — kot voditelj nove klerikalne stranke. Mesija, pravi Mesija, je učil ljubezen do bližnjega, on, novodobni Mesija, je imenoval javno ves dunajski pro-letarijat »lumpe", Mesija, pravi Mesija, je učil ljubezen do sovražnikov, on, Lueger, je pred kratkem govoril za nekako križarsko vojno proti zidom, Mesija, pravi Mesija, je bil dobrotnik revežev, on pa je kot dunajski župan raje glasoval, da se je dovolilo za vsprejem španskega kralja na Dunaju v novembru lanskega leta 20.000 kron, kot pa da bi se dovolila kaka čeprav manjša podpora za javne kurilnice, kjer naj bi si reveži v najhujši zimi ogreli svoje otrpnele ude. Njegovi govori se dajo primerjati pridigam naših kaplanov, kjer ni drugega kakor hujskanje, ščuvanje, zasramo-vanje neprijetnih strank itd. Ako bi hotel priti pravi Mesija še enkrat na svet, bi moral biti torej tak, kakoršen je Lueger, ker drugače ga poženo klerikalci sami z Luegerjem na čelu s pasjim bičem iz svoje srede, saj xKri-scus bi gotovo rušil disciplino in pravila klerikalne stranke s svojim vzvišenim naukom. In dobil se je neki List (škoda, da ni Primorec, potem bi bil cel »Primorski List"), kateri je član krščanko socialne nižjeavstrij-ske zveze, koje načelnik je menda Lueger, in kateri seje osmelil primerjati Kristusa z Luegerjem. Ali se ne pravi to, norčevati se z vero, razdirati in poteptati vernemu ljudstvu edine ideale? Drugega ne manjka, kakor da nastopi kak drug »List", kateri propagira mnenje, da je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič Bog Oče, ker je že Lueger Bog Sin in ker že govori iz dr. Šusteršiča Bog sv. Duh. Toda do tretjega gre rado. In dobil se je bil še en mož, ki je zraven tega še škof in kardinal, Katschthaler, kar ga pa ne more zavarovati proti raznim nezgodam na umu. Ta mož se je osmelil trditi v svojem pastirskem pismu, da so duhovniki več kot Mati božja. Vsi oni duhovniki, o kojih beremo skoraj vsak dan, da so bili radi različnih paragrafov, prakticiranih na nedoletnih deklicah, kaznovani, vsi oni duhovniki, kateri se zmenijo za Kristusov nauk kakor za lanski sneg, kateri zlorabljajo prižnice in spoveduice, kateri so prsd na volišču s strastjo preveti, kateri r^dirajo zakonsko in družinsko slogo in srečo, vsi taki duhovniki naj bi bili več od Matere Božje? Ako bi kdo drug izpustil tako izjavo, bi bil koj državni pravdnik pri rokah, kateri bi ga tožil radi motenja vere. Ali ni to norčevanje sv. vero v pravem pomenu besede? Naj zadostujejo ti primeri, saj zdaj je cela »sv. družina" skupaj, dr. Šnsteršičev sv. Duh, Lueger — Mesija, in duhovnik — Nad-mati Božja. Iz tega vidimo, v kake namene služi sv. vera klerikalnim voditeljem. Vera je po njihovem mnenju dobra za maso, oni sami se je drže le toliko, v kolikor imajo od nje dobičke. Naj še toliko zatrjujejo, da se vrše katoliški shodi v prid in povzdigo sv. vere med ljudstvom, mi smo že spoznali tičke in njihovo vero po resolucijah, sklenjenih na raznih katoliških shodih. Z veseljem upa »Slovenec", da se podvoji število udeležencev na četrtem katoliškem shodu v Lljubljani, mi pa pravimo, da se po-troji število protimanifestantov, kateri preženejo trgovce s sveto vero ven iz Ljubljane, katera mora ostati res bela, in v to poraozi Bog! — e — Sledovi ledniške dobe pri Tolminu. Tolminska okolica je ena najlepših krajin na Slovenskem. Temeljne poteze daje krajini dolga skoro premočrtna dolina z razmaknenimi pobočji in širokim dnom. Lega na južni strani visokogorske Triglavove skupine in bližina Jadranskega morja ji zagotavljata obilico južne svitlobe in milo podnebje. Videti je, kakor da bi bila dolina zaključena na spodnjem koncu pri Tolminu in enako na gornjem pri Kobaridu. To vzbuja vtis, kakor da je tukaj krasen kos sveta vstvarjen sam za sebe, odločen od vrvenja in šumenja vnanjega življenja. V tem smislu je ugodno, da je speljana nova bohinjska železnica le tik do vhoda v Tolminsko okolico pri Sv. Luciji. Na zapadni strani Tolmina se neovirana živahno vije modrozelena Soča med bujnimi tratami in polji po široki strugi, ki jo je reka sama obrobila z belim prodom. Ob vzhodni strani pa buči v globoko zarezani strugi divji gorski potok Tolminka in hiti, da se pridruži bistri Soči s svojim sorodnim vodovjem. Strmo srednje gorovje spremlja Sočo ob obeh straneh, odeto z mehko zelonjo gostih trat in temnimi gozdovi v dobrodejni menjavi. V ozadju pa sevspenjajo v drzno višino iz belega kamena zgrajeni vrhovi in grebeni v veličastni vrsti od Krna (2246 m) doli do Vogla (Vogel 1923 m) in dalje proti Gradiči (Gradiča 1965 m). Neskončna modrina neba nad njimi zaključuje krajinsko sliko, ki se odlikuje z mnogovrstnostjo oblik in barv ter mogočno uveljavlja vtis v orjaškem merilu nakopičene snovi. Iz doline in z bližnjih vrhov zagleda prijatelj prirodne lepote vso to krasno gorsko krajino z vsakega stališča v drugačnih oblikah in v različni sestavi. Kdor pozna Savska dolino na Gorenjskem, rad pritrdi, da je neskončno iznajdljiva priroda znala ustvariti v Soški dolini med Tolminom in Kobaridom povsem ra.. 'no prizorišče in da ?' tu predočuje lepota gorskega sveta na dru;j. prav poseben način. Obsežni trg Tolmin je nameščen na nekoliko vzvišeni plošči med Sočo in Tolminko. Za njim se dviga osamljen kopičast Grajski hrib (428 m). Na njegovem vrhu mole- iz gošče razvaline nekdanjega Tolminskega L Ijen, da te hočem, če te tekom enega meseca, natanko na dtf in uro, ne ozdravim, da te sam postavim pred tvojo nabito j* štolo ali ti dam strup, ki usmrti z večjo gotovostjo kakor oni. ki je umoril Valentino." »To mi obljubljate V" »Da, kajti tudi jaz sem, kakor sem ti rekel, človek, ki sem hotel umreti in celo izza onega časa, odkar se jo ne.-reča obrnila od mene, mnogokrat sanjal o sladkostih večnega spanja." „0, torej mi obljubljate to resnično, grof?" pravi Maksimilijan veselo. »Ne obljubljam ti samo, ampak prisegam ti," odvrne Monte Cristo in dvigne roko. »Torej če se v enem mesecu ne potolažim, mi prisegah pri svoji časti, da mi vrnete prostost in me ne bodete imenovali nehvaležnika, naj storim s svojim življenjem karkoli ?" »V enem mesecu, Maksimilijan; v enem mesecu, natanko na dan in uro; in ta dan mi ie vest; ne vem, če si mislil n» to, Maksimilijan, da je danes petega septembra, torej deset let, odkar sem rešil tvojega očeta, ki je hotel umreti." Morrel vzame grofove roke in jih poljubi, Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kainjiv. Jed in o pristen je THIERRY-iev z znamko zelena nuna. ..»je in neptekoaljivo sredstvo proti motenja ,*; želodčnim krčem, koliki, katarja, prsnim J,:« {BOuenci itd. itd. Cena: 12 malih ali •> dvoj-, steklenic aH 1 velika posebna steklenica s pa-jy jsaiaSkom K 5 poštnine prosto. , _„, [IBRHI-jevo Centifolijno mazilo a'kit neprekos^ivo sredstvo proti zastarelim ra-rs^tjero, po&kodbam, oteklinam vseh vrst Cena: Ut h. 3'60 poštnine prosto se razpošilja proti Ss ali predplačila zneska. Lekarnar A. THIERftT S«ji pri Rogatca-Slatini. Brošura s tisočerimi 5rfjimi zahvalami je na razpolago zastonj in ™ ' poštnine prosto. Ulifa se skoraj v vseh ve?jtfc lekarnah in vivnkoga c. kr. namestiva dovoljeni zasebni trgov-tečaji in šola za pisalni j državno izprašanega učitelja trgovskih šol ¦v m\ Štefan Keller Gradec, Birgergasse it. 14. ":i vsp.-hi. Brezplačno posredovanje za službe. d 20 pralnih strojev. Vsjiorodi zastonj in franko. roški poučni jezik. Poprava in komisijska zaloga d v o ko I ei VVaffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom Batjelu ^ ^ » Gorici, Via Duomo itev. 3 samo, ampak tudi skusiti se mora Strckenpferd lilijno mlečnato Mili Bcrgmann & O.o, Drcsdcn in Dečin ob Labi prej Itcrgiuiumovo Hliino nileCnato milo (znamka 2 hribovca) m dosego nožno polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. « HRISTOFLE laiizn ororfje h jagodja vsak vrel Prl*»«o teiko pouvbraje&t najlepša forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja m omako, karo, daj, na-mlini podstavki, umetni iideUd. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni facdelld za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensyone, gospo- t.......... dinjstro itd. '. ¦ , .....m C. lcr. drornl saloiniki Ghristofle & C." - Dunaj I. Operartng 5 (Heinrichshof). — Huitroran eenlk na jsahtevanje. — V v»eh znertih zastopano po prekupcih. lot iMMtro »Toj« Izvirnosti imajo naši izdelki |MRM* Imattfeonamkota ime Ghrtatofle, Trgovce s perutnino in jajci 2a velike in male pošiljatve išče ........ Josip Grisi v Trstu. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg št. 9 (piazza Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja in poprava jamčiva od 5-10 let. V zdravstvenem oziru je ROGAŠKI „ TEM PEL - VRE-LKC" gotovo najboljša hla-¦------------------- dilna pijača. Rfllarr A {inG °KpBke gld. lT.r); iz gnjati O O m 11-C sjei0 priljubljeno gld. 1-80; dunajsko 8« kr.; bolj fine gld. 1*15 za kilo f^niftt", ?l ,n Praga 1 gld.; brez kosti gld. VJUJtlt rao; pleče brez kosti 1)5 kr.; suho meso 80 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50- kr. za kilo. — Fino kranjske klobase, vel, ona 20 kr. Rllvnvka hvl$*VGC- kw- 1,9() 1Uer n^ii w v rvt4, pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil raproj Janko Ev. Sire v taju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o dopo-slnnem blagu. "-Kupujem pa vedno ~ - brinjevo olje. Dvonastropna hiša v Gorici, 10 minut oddaljena od sodnijske palače, obstoječa iz 15 sob in 8 kuhi n j, velikanska klet, vodnjak in vrt, ki preseže % dvoriščem B14|10l, se prod& za 9000 for. Naslov pove upravaišlvo ,,hW. Z malim kapitalom si lahko zagotovi dober zaslužek z raz-petavanjem žganja v manjši meri oziroma z ustanovitvijo male žganjekuhe v svrlio destilacijo žganja in likerjev. Navodila in v to potrebna pojasnila so brezplačna. Dopise na „Lukrativ" it. 127 anončna ekspedicija Eduard Braun. Dunaj L, Kotenturnstr. 9. •^ k \ je dobil, vstopivSi v praktiško življenje, kot temelj za sa-inostojno eksistenco kapital, katerega so starlši za ta slučaj v^v zavarovali, v6 ceniti dobroto te institucijo. Toda on ob jednem v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati m jo v nemanjši mert izkazati 6vojim otrokom, Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes v nobeni rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življenska polica. »Prva Čeika sploSna deln. družba za zavarovanje na Življenje« v t*i?ai?l> obraza na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to nadelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovrScnega zavarovanja, pri tem so zelo racionalni in ob jednem kar najceneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strije itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, dav se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zaniore porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj; tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem zneska. Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij hi vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namiiljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: očct ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu po sklonjeni pogodbi; pri otroSkih zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 891*70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „PRVA CE8KA" niti v tem slučaju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dntj rodbini popolno zavarovano svoto v znesku 10.000 K. „PHVA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje »na vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3%, za glavnice v slučaju vojaške službe in višjih Študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila dajo, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglaBo sprojema ¦¦ zastopnik za Goriško ===== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg St. 9. e** Mizarska zadruga *•"> v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevntm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva »seh slogou -——- — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela...... —:= Podružnica v Trata Via dl Piazza voocala 1. Podružnica v Spljatv. Zoatespatvo v Orlfantu. Cene zmerne, delo lično In solidno. Gorica -»*=- Gorica j Klimafično zrtravišče, HMel..8iilalin m Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. -r- V hotelu in dapendanci nad 70 sob in salonov. — Lastna I električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem I brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet, — V hotelu je obsežna knjižnica. Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime papir za cigarete, in ===== cevke „Ottoman-ov" ter se ne pusti zapeljati S podobnimi ponarejanji, ki so slabše vrste. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance _______________in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna I lita vin« In llkarl« na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja^ solidno postrežbo ¦Hf po jako zmernih cenah. -""*B F. Podberšič. avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. ------- Priporoča -------- slavnem« občinstvu za bližajoči se vseh vern>h duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi raznekamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. Itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strngarsko = stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. = *ei«ae**B^^e^etrt«^ ; r POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdcr hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi Sez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na naSo :z=zr============ najstarejšo firmo . ¦ ZwUcftenlra^ Za dobro In hitro ekspedicljo se garantira. Slavnemu p. n. občinstvu, ki se zanima na umetnost, si usojam naznaniti, da sem oftoril V gledališki dvorani uhod s ceste Frana Josipa razstavo briljantnih slikarij. Ilazrftava zastopa iz Berolina izvirajoča ¦NT-* pozornost vzbujajoča iznajdba na polju slikarstva na sukuo, baržun, svilo platno, les, steklo, glino, usnje itd. in ima tako čudovit učinek in lep efekt, kakršnega more povzročiti edino le brijjan* slikarstvo. iu iznajdba, ki nadomešča istodobno tudi slikanje z iglo, kvačkanje in aplikacijo, otvarja damam povsem novo polje za ročna dela najfinejše vrste, ki 8e lahko princi brez vsakega dragega znanja, in vsaka dama ki more že v najkrajšem času brez vsakih strojev izgotoviti najlepSe predmete. Razstava bo otvorjena samo kratek čas in sicer vsak dan od 9. do 6. ure, E številnemu obisku vabi najuljudneje velespoštovaujem ,.,„.„„ An . Edvard Ubaeh Vstopnina 40 vin. jz BeriIna, »Goriška ljudska posojilnica'' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) ~~ Telefon it. 79. Rafiaa poltne branHnic& štev. 837.315, Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilno vloga obrestujejo po 4Vi % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlogre se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižba po f>%%, na varščino ali zastave in na menjice po Q%. Glavni dalaži obrestujejo koncem leta po 5'.^. Stanja 31. dec. 1905.: Ž a d r 11 ž n i ko v 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. - Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328-— i ŽELODČNE KAPLJICE (z varstveno znamko sv. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Mark a) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj- nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo tvoritev krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenjn želodca, in želodčni Šibkosti, pri slabem prebavijanju, zaprtja in slabem tekn. izpisek iz zahvalnih pisem ki se mi V rstvena znamka. W pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Jr Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgo- *P letne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata, fL S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu. 2? Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni ^P želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničie. JjJ S spoštovanjem JOSIP SCHNE1DER, hišni posestnik Dunaj, \Vkwt ^P Kaupstrasse. Jr Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4*—, 3 ducata po K ir , JP 5 ducatov po K 17*— y poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zalopa in 4$ lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. Hajcenejža a najtitrejla vožnja v Ameriko je * pouki ..SeveranemSkega Llojir Iz . t catankiml bnoparaOtl ,,KAISER WILHELM tt« JORONPMNZ VVTLHBLM« » In JCA1SER WflLHELM der GROSSE«. Prakaiaaraka valuj« traja iamo5 6dnl. ^ HfttUfrM, ntnaaljlT poduk te trii«?ne *o*o« listke aa paralkt gori navedenega S j perobrodnega dntitra kakor tudi listka t« tm prog® ameriških ietesut« dobite O« ˇ LJubljani edino 1« prt O EDTAHDD TATCiHJD, Motale ulice fl. 35 3 i nasproti občeznani gostilni „pri Starem TlSlerJu". 03 Odhoi Ii HuMj aue Je itak torok, Cotrlek ta soboto. — Vsa pojasni!*, ki s« 2 titojopot .Ktteaolabroipliftno.- Posirežba posten«, r««tot ii solidna, g _ PoSmlkom, lenlaelni t upadu« drUve kakor: Golorado, Moiiko, GaHfornlfo, ^ ¦ Ari Vtahu WIomln», Navada, Oregon in Waahl»gton nudi aal« dralttro -rj ¦ poeete* »goda* ti Urada« eeno ires talveattt. Odhod aa taj pragi 2 H fs Bre&ma enkrat inaatia«. ^-», I Tu ae dobivajo pa tudi liatkt preko Bal ti mora In na tm ostal« dole šteta, kakor i . I 9 Brazilijo, Knbo^ BuenoB.Airea, Colombo, Stogapor« vAvetralijolid. * Maaaaf Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah - REVMATIZMU in PROTINU je liker Godina K^2&^ "*"• ******* *•"• ••¦¦»•M *** •». '••»»¦i *»»»» ««¦"«•» 0an» ataUaaM t !'*•. It Trata aa mm mihiaIIM« «..«1 . IJM* J ktubklll« ftilofla »Soče" ti 74. z dne 15, septembra i tv/, in početje naših duhovnikov je bilo' takrat tako, da j e v e r a pri jjudstvu padla za 50%. Kakor nam sedaj škof naznanja, ^ mora tako početje ponavljati, ne »lede* na to, da bode radi tega vera i>edco bolj pešala. — Volimo naj , »kadilske" poslance, mari take deželne praškega konservatorija, učitelj na klavir g. Emil Ko me I, izprašan pred komisijo za pouk v petju in glasbi na srednjih šolah pri c. kr. namestništvu na Dunaju. Podrobne informacije v navadnih urah ali pismeno daje šolski vodja. — Vaje za iensfel Zbor pevskega in glasbenega . t .,..,. . , i dru&V8 prično v ponedeljek 17. t. in. ob ^lance, kateri poljubljajo^pko.z&m^S.^^Qhmme ja inožki zbor 18. Črn. ob r.-«wi sovražniku slnvfmskpo-fl HiiH- 1 o .1 ^L^T^^r*:*,?*-?****- .. •-—*—. Jenem« sovražniku slovenskega ljud-ijtva, italijanskemu liberalcu vitezu Pa-kjju, kakor dr. Gregorčič; mari fl8j volimo take državne poslance, ki pia volilno reformo pripomogli Itali-toom do več mandatov, kakor jim pri-$e, kateri so barantali v družbi s fcezveiskimi socjalnimi demokrati ter Izdali katoliške koroške Slovence-na j,rj3t nemškim protestantom in libe« ^leein, kakor je to storil katoliški p^latiee dr. Šusteršič. — Sa nevarno polje seje po-dj/jcnezonadškof, začel je raz-^arjati ljudi in množiti prepir. Padel je na stališče ljubljanskega jliofa Uonaventure, postal je navajen poli ti Čen agitator. Nevarno k igra z ljudstvom. Kake bodo posle-&•«? Odgovoren je on za nje. Vse zavedne občine pa vedo, kako imajo sprejemati apostola razkola, kakor ga je imenovala »Soča«, ki za-[ j#d»o s podeljevanjem zakramenta sv, ' birmo seje prepir in sovraštvo po do-ieli. Rodoljubi, na noge! časi so resni. Tisoč potreb imamo, boriti se moramo na vso strani za obstanek, tu pa prihaja nadškof in knez, katerega naši i ulj i dobro redijo, ter uganja med nami nikotinsko politiko v veliko škodo nas t«h. Tega nočemo trpeti, proti temu se moramo dvigniti vsi kakor en mož, in povedati glasno, da hočemo mir pred nadškofom! Nevstrašeno na dan z besedo in dejanjem ! Domače in razne nouice. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici '.ai?inja, da prične šolsko leto 1906;07. i dr,im 1. oktobrom 1906. Vpisovanje za učence se bo vršilo od •septembra do l. oktobra vsaki dan ¦¦sv en nedelj ob 11. do 12'/s dopoldne in od 4. do 5. pop o I ud ne v čustvenih prostorih v „ Trgovskem Domu". Šola podaja pouk v petji, glasbeni teorij;, na gosli in klavir v štirih tečajih, tfcorovo petje se uti v skupnih vajah šolskih zborov in koncertnih zborov. 1'Vistop v pevski zbor je priglasiti ali pismeno na odbor i-.U ustmeno pri vajah a ženski zbor vsak pondeljek in četrtek od * do 7. zvečer, za možki zbor vsak točk in petek od S, do 9. zvečer v društvenih prostorih. Šolski in koncertni vodja ter učitelj pitja in gosli je g. Josip Michl, absolvent 8. zvečer v društvenih prostorih. Gospodične, gospe in gospodje, ki imajo pevsko ali glasbeno izobrazbo, se vabijo tim potom na pristop. ^ IX. redni koncert bo 8. dee. 1906., X. Ti n e 24. m a r ca 1907. Javni nastop učencev šol bo dne 29. junija 1907. Dne IS. oktobra 1906. priredita oba zbora pevski večer, dne 31. decembra 1906. Silvestrov večer, sredi maja 1907. in dne 29. junija 1907. .vrtna koncerta, tekom poletja izlet na Bled. SBrtfll kosa. —• V četrtek je umrl v Gorici gospod Anton Veličina, c. kr. sodni sluga pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Doživel je f>0 let. Pogreb bo danes pop. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! imenovanje, — Gospod Alojzij Lapanja, c. kr. finančni respicijent in vodja finančne straže v Gradišču ob Soči, je imenovan carinskim uradnikom v XI. činovnem redu. Svojo novo službo je nastopil v BraČanu. G. Lapanja je naš rojak s Ponikev na Tolminskem, Veselica V Dol. VrtO)Di. ~ Jutri priredi Čitalnica v Dol. Vrtojbi veselico, katere vspored smo priobčili zadnjič. Veselica obeta biti lepa iu ob ugodnem vremenu je pričakovati obilne udeležbe tudi iz mesta, ker mešani vedno radi izletajo v mično našo okolico. Vozili bodo v Vrtojbo tramvaji od 2. ure pop. naprej izpred kavarne „ Central". Akad. far. društvo „Wrlja" priredi v nedeljo 10. t. m. ob H. tiri pop, v Avčah pri Kanalu poljudno predavanje. Predaval bo Fran Malnič o „Xndnjcvoljnih naredbah". Izkaz darovaletv za srečanje »Slon. bralnega In podpornega društva v Goriciu, Kovan .losip, Iv 4; Gotife Peter, razno obuvalo; Franc Mozetič, K 1 ; Josip Mozetič, K 2 : Živic Alojzij, razno orodje ; Zornlk Josip, K 2; Gilčvert Dragotiu, K 2; Zajec Alojzij K 2; Pregrad & Černelič, zavoj žepnih robcev; Kerševam I. K 1; Hribar T. K 1. Vsem blagim darovalcem izreka odbor nasrčnejšo zahvalo. Živeli posnemovalci! Člani Jreoisksga in obrtnega društva" v Gorici se uljudno poživljajo, da se vdeleže pol-noštevilno občnega zbora, ki se bo vršil danes v soboto dne 15. t. m. ob B% zvečer v hotelu „Pri zlatem jelenu", in kije zelo važen za bodoče delovanje v društvu. Po premenjenih pravilih se voli v odbor 10 članov. Da bo v odboru vladalo soglasje, ki bo pospeševalo obširno delovanje, katero si je na-delo društvo z novimi pravili, treba, da se vsi člani udeleže občnega zbora, da se izmed njih zbero soglasno kandidatje. »Sokol« na Bledu..— Dne n. t. m. je bil izvoljen pripravljalni odbor: Predsednik Ivan Pretnar, nam. Jos. Stare, tajnik Iv. Rus, nam. Iv. Šoklič, blag. A. Ropret, nam. A. Kapus; odborniki Fr. Marovt, J. Potočnik, Tom. Pintar. Mislili so ustanoviti „Sokola" šele, čez leto, ali udali so se prošnjam blejskih fantov, ki želijo takoj pričeti s telovadbo. Iz same vasi Grad se jih je oglasilo- Ifr.«* - - Razglas. —- Javno se naznanja, da seod-dado dne 17. septembra 1906. od 9. uri zjutraj naprej sledeči obč. levi: 1. Opatjeselo, vskliena cena K 250; 2- Do1 , „ HO; 3Vrh - . . . HO; 4. Novavas „ n n 185. Vsi drugi natančneji pogoji ^elahkoiio-izvedu vsak dan ob nayadnih uradnih urah pri okr. glavarstvu v Gorici. Kupčija I mašami. - Sedaj ko je bila tako dobra letina pri patrih frančiškanih na Sv. gori, začne kupčija z mašami. Patri naberejo toliko denarja od nevednega ljudstva, da sami ne morejo zbrati vseh maš. Nabirajo pa vse-jedno, čeprav vedo, da no bodo mogli opraviti vseh teb maš. Nabirajo pač zato, da napravijo z mašami dober „kšeft.u Maše prodajajo drugim duhovnikom, pa nekoliko ceneje; če so dobili za mašo 2 ali 3 K, jo prodajo za 1 K 80 ali 2 K 20, tako da nekaj dobička ostane od vsake maše v kloštru. Prodajajo maše celo v Italijo, — in ker tam duhovniki ne služijo tako mastnih dohodkov kakor v Avstriji, se zadovolji laški pop tudi z eno kronico za mašo, druga ostane pa v klošter-ski „mavhi". Uboge ženice, kako so varane. Mislijo, da bo bral pobožen pater sveto mašo na Sveti gori ter da bodo uslišane, za kar prosijo, pa jo »brblja kak pop v Italiji za pol tiste cene. Kako nesramno varajo naše ubogo ljudstvo ! Vipavska železnica. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica so jo bila obrnila do železniškega miiiisterstva radi nerednega prometa na Vipavski železnici. Ministerstvo je odgovorilo, da že ukrene potrebno. Uzrok tiči pa tudi v stalnih zamudah na novi železnici. Kadar se bo vršil tu promet redno, se tudi ne bo mogoče več pritoževati glede nerodnosti na Vipavski železnici. Menda sčasoma odpade tudi tisto nerodno prevažanje v Ovčji-dragi, ki traja kar po pol ure. Tolminske krČfliarJe napada „Prisn.<.>jeneett na skrajno surov način, kako da so osleparili izletnike s cenami v soboto aa velikem siav-lju. Vsi, ki so bili v Tolminu, ved«), da so se držali krčraarji navadnih cen; slišali smo razne ljudi, da so jedli in pili dobro ter za primerno ceno. Torej je pisava v „Prismojencuu le podlo obrekovanje. „Prismojenec" naj rajši pove, k a ko so d r 1 i Tj ud I v k a t o 11 š k e m hotelu »Union" v Ljubljani ob 3. kat. shodu, ko so jim računali tripe, katerih se dobi v Gorici pore i jo za 24 v po 1 K ter po 80 v. To je odiranje, to 1 Tolminskim krčmarjern toplo priporočamo, naj si zapomnijo, nesramnost Gregorčičevih glasil! VSB laško bo pri liovem električnem tramvaju v Gorici. Vsi napisi, vse tiskovine, službeni jezik, vse ima biti laško. Gled6 na to opozarjamo, da celo v Ljubljani se radi prometa rabi tudi drugi jezik — pri nas pa naj se prezre jezik večine v deželi! To bi bil škandal — na kateri že damo pravi odgovor. Pa naj se vozijo sami Lahi s tramvajem — ga bodo morali kmalu vstaviti. Svarimo torej resno pred tem, da bi bil' ta novi tramvaj tako laški, kakor mislijo zdaj. Lovski bataljon v Trsfu št. 20. se je z na- mestnim kadrom vred preselil v prejšnjo domobransko vojašnico v Rocolu. Kdor je poznan k lovcemr naj gre m^^ naj ne išče drugodi lovske vojašnice. ŠOle. — Zopet je živo po Gorici. Odpirajo se šole. — Odprla se je zepet tudi slovenska mestna šola Podturuom, ki bo pa tako obiskana, kot doslej. Glede te šole in ,,Šol. D.« bi bil vendar čas, da bi se kaj zgodilo, morda tako, kakor se je nasvetovalo lani 1 — Posebno se giblje letos »Schulverein", ki vabi stariše v svoj urad, da jim pojasni tukajšnje šolske razmere. Vadnica in nemška šola bosta polni otrok, nemških in slovenskih. Pritisk je velik, ker so tu železničarji. — Prihodnji torek začne šolsko leto tudi na gimnazij« in realki. PonarejallC Vina. — Zanimiva razprava se je vršila včeraj pred tukajšnjo okrajno sod-nijo. Neki U. Saksida je tožil nekoga radi razžaljenja časti, ker mu je rekel, da ponareja vina. Pri sodniji pa se je dognal dokaz, da S. iz Dornberga res ponareja vino; iz starega petijota je napravil črno vino. — Koliko tak človek lahko Škoduje celi Vipavski dolini! Obllgitnl pouk v obrtni šoli v Marijanu, - Tukaj, ja trgovska iu obrtna zbornica m je obrnila do pristojne oblasti s prošnjo, da bi bil pouk v obrtni šoli v Marijanu obligaten, PoStna Služba z avtomobili, - Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica se je obrnila do poštnega ravnateljstva s prošnjo, da se uvede v naši deželi poštna služba z avtomobili. Anarhist Iz Brdll — Policija je prijela 30-letnega Mihaela SimČiča iz Gonjač v Brdih, ker je obdolžen razžaljenja veličanstva — in pa baje je veren pristaš anarhistov! Sedaj je zaprt v goriških zaporih. Prvaška godba je igrala na tolminskem slavlju nepričakovano dobro. Bili soljudje, ki so se naravnost bali, da bo slaba godba, pa so morali končno priznati, da je bila popolnoma na mestu. Godba se preosnuje v društveno godbo ter se bo odslej vežbala tako, da jo bodo lahko klicali k vsaki; prireditvi; postane naravnost izborna. Ukaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva „lllerkurK. — V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodji, 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki želez, stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroKe, 1 prodajalka, 6 učencev. -/a iui*ec dnij,u nada?juje Moute tristo, flboš imel na L~'i. j ri kateri bova .sedela, dobro orožje in sladko smrt. Toda »i mi nasprotno tudi i\ oMjubljoS, da hočeš, toliko č«sa čakati J\ prisegam vam," pravi Morrel. Monte Gristo pritisne mladega moža ua svoje srce in ga &-Q pridrži tako. -Iu zdaj," mu pravi poteni, Bboš od danes naprej bival rA a^ ni. Dam ti sobe, v katerih je prebivala Havdee, in moju i*'«ko rni nadomesti moj sin.* ..Havdee V" pravi Morrel. »Kftj je ž njor" »To noč je odpotovala.11 .Da vas zapusti?* »Da me počaka... Torej na svidenje na Elizejskih Poljih. 'fM iii rad odšel neopažejao.* Morrel pobe&i glavo ter uboga kakor otrok ali apostol. IX. Delitev. V hiši v ulici Satat*Genuaitt-des-Pr6a, v katerem je n»«»tf AS^ert Morcerf stanovanje za svojo mater in za se, je imel Kvc? nadstropje najeto zelo skrivnosten Človek. l*il je to mož, katerega obraza še celo vratar ui videl, j "° zimi je imel visoko zavihan ovratnik, poleti se je vselej, j Kadar jo prišel mimo vratarjeve lože, vsekoval ter pri tem za-j fr»vnl z robcem celi obraz. j Splošno se je sodilo, da je ta skrivnostna oseba zelo mo- i B°foa, visoko stoječa oseba, in zato si je ni nihče upal zašle- i aovati. " ; V to stanovanje je prihajal z malimi izjemami poleti in Pozimi ^0 .četrti uri in ni nikdar ostal tu čez noč. Zvesta de- kla I« pozimi kurila sobo in jo poleti zračila, in sicer, tako, . a # bilo ob štirih vse pripravljeno za sprejem gospoda. Kakih dvajset minut po njegovem prihodu je vselej ob-ala Pred hiSo kočija, Ženska, oblečena črno in z gostim poj- čolanom na obrazu, jo stopila iz nje, šla kakor senca mimo lože, odkorakala po stopnicah ter vstopila lahkih korakov v stanovanje skrivnostnega moža. Oni dan po Monte Cristovem obisku pri Dsmglarsu, isto jutro, ko se je vršil Valentinin pogreb, je prišel skrivnostni mož mesto ob štirih popoldne že zjutraj ob desetih. Skoro istočasno ž njim je obstal pred hišo voz, in zastrta dama je stopila iz njega ter odšla po stopnicah. Vrata so se odprla in zaprla, Toda predno se še vrata popolnoma zapro, reče dama: „0 Lucien, o moj prijatelj!" Ta vsklik je bil tako glasen, da ga nehote sliši vratar; prvič sliši to pot, da se skrivnostni najemnik imenuje Lucien. Sklene pa, da svoji ženi tega ne pove. „Torej kaj je, ljuba prijateljica? Govorite, povejte 1a »Prijatelj, ali lahko računim na vas ?tt »Gotovo, to pač veste. Toda kaj je? Vaše pismo, katero sem prijela to jutro, me je grozno prestrašilo. Ta naglica, ta površnost v pisavi; torej vrnite mi mir ali pa še povečajte moj strah, toda hitro!" „Lucien, zgodilo se je nekaj velikega/ pravi dama in j se vprašujoče ozre v Luciena; „to noč je odpotoval gospod j Danglars."- „Odpotoval ? Gospod Danglars odpotoval ? In kam je šel?" „Ne vem." j „Kako? Vi ne veste? Torej je odpotoval, da se več ne I vrne?" „Da. Ob desetih zvečer se je peljal s svojimi konji k| Charentonskim vratom; tam gaje pričakoval poštni voz; vstopil ( je vanj s svojim komornikom ter rekel kočijažu, da gre v Fon- j tainbleau." * j „Torej kaj pravite vi k temu?" j „Oakajte, prijatelj. Pustil mi je pismo," „Pismo?H „Da, čitajte." In baronica potegne iz Žepa pismo ter je poda Debravu- Debrav se trenotek obotavlja, kakor da se hoče že naprej za nekaj odločiti, in naj bo vsebina pisma kakoršnakoli. Za nekaj minut svoje misli brezdvomno vredi, ker prične citati. Pisiuo, ki je tako silno vplivalo na srce gospe Danglar-sove, se je glasilo: „Milostiva gospa in zelo zvesta soproga." Ne da bi si pri tem kaj i^;:'?!, se Debrav prekine in ozre y baronico, ki močno zarudi. „Čitajte!" pravi. Debrav nadaljuje: „Ko dobite to pismo, ne bodete imeli več soproga, kakor več nimate hčere, kajti Francijo zapustim. „Stvar vam moram pojasniti, in prepričan sem, da ste ženska, ki vam bo vse popolnoma razumljivo. „Torej poslušajte: „To jutro sem izplačal pf; milijonov; neposredno na to sem imel izplačati prav tako veliko vsoto; preložil sem jo na jutri. Da ubežim temu dnevu, ki bi mi bil prebolesten, danes odpotujem. „AH ni res, milostiva gospa in zelo draga soproga,, to vam je razumljivo? nPrayim, da to razumete, ker poznate moje zadeve prav tako dobro, če ne boljše, kakor jaz; če bi bilo treba povedati, kam je izginila polovica mojega premoženja, bi jaz tega ne mogel, dočim sem prepričan, da bi vi dovedli to izborno. „Žeuske imajo namreč instinkt, ki ga ni mogoče varati; potom algebre, ki so jo iznašle same, znajo razložiti celo najčudovitejše; jaz, ki poznam samo svoje številke, od onega dne, ko so me zapustile to, ne vem ničesar več. „Ali ste kdaj občudovali hitrost mojega padca, milostiva ? „ Ali vas ni nekoliko oslepljal silen žar ognja, v katerem se je topilo moje zlato>? (Dalje pride.) Službe iščejo: 2 knjigovodji, 2 konto-rista, 11 pomočnikov meš. stroke, 4 pomoč-ki špec. stroke, ! pomočnik želez, stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 prodajalki, 3 blagajni-čarke, 7 kontoristinj. Več šempetersfclh deklet se je vračalo v četrtek iz Čedada od dela v Gorico. Ko so prišle v Gorico, so začele peti laške pesmi, in to po glavnih mestnih uUcah. Šempeterski fantje so bili šli pet na narodno slavnost v Tolmin in so tam lepo slovensko peli — dekleta pa sramotijo ime Šempetra po Gorici z laškim petjem. Sram jih bodi! Da se kaj takega več ne pripeti! Šempcterčan. Izpred SOdnlje, — Na 4 mesece v ječo je bil obsojen 25-letni Blaž Koglot iz Vrtojbe, , ker je bil pokradel Fr. Makucu nekaj pršuta, j salama itd. Sodili so tudi 20-Ietnega Josipa Antiča iz Kreda. Ko so zapirali tam neko gostilno na ukaz orožnika, je nekdo izustil razžaljivo besedo nanj. Orožnik je sumil Antiča, ga hotel aretirati, ta se je branil, slednjič ga je orožnik ranil z bajonetom v nogo. Poklicane priče so izpričavale ugodno za obtoženca in dr. Franko ga je izborno branil, ali sodnija ga je vseeno obsodila na 3 tedne v ječo. Obtoženec ni bil navzoč pri razpnivi. Tečaj M Šivilje otvorijo v ponedeljek v Tržiču na prizadevanje društva za pospeševanje male obrti. Oglasilo se jib je 30, sprejmejo jih po 20. Razstava brilantelli slikarij. — g. Ed. Urbach je otvoril v Gorici v gledališki dvoraui razstavo brilantnih slikarij. Bil je že v več mestih, tudi v Trstu, Ljubljani ter žel povsodi obilo priznanja. Poiir. — Na Žagi pri Srpenici je pogorelo, kakor poročajo, 20 hiš. Odprti lekarni. — Jutri popoh«dne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoui-Kikner. Ponočna služba v lekarnah, - v času od 1(5. do 23. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kiirnor. Iskrena ZaNala, — Slavnostni odsek in tri bratska drušiva, ki so priredila veliko narodno slavlje v Tolminu dne 8. sept., zahvaljujemo se iskreno vsem 56 slavnim društvom, oso-bito pa še njihovim vrlim pevskim zborom in hrabrim bratom Sokolom, ki ste s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli in dvignili narodno slavnost do take popolnosti in sijaja; zahvaljujemo se iskreno vsem drugim p. n. soudeležnikom, ki ste prihiteli od blizu in daleč, ne meneč se za trud in žrtve, v ogromnih narodnih trumah poveličat slavnost v Tolminu; vsem, vsem, milim nam gostom kličemo navdušeno in iskreno najpresrčneje: Iskrena hvala in slava Vam! Tolmin 14. septembra 1906. V imenu slavnostnega odseka in društev: A. Vrtovec, predsednik „ Narodne Čitalnice" ; A. Komei, predsednik „Rok. braln. društva; H. pl. Zierenfeld, preds. „Prost. gas. društva". Lepak z voznimi redi železnic, pošt, parobrodov itd. izide takoj, ko bodo ustanovljeni za zimsko dobo (do maja 1907.) Letošnji lepak bo še posebnega pomena, ker bo imel tudi vozni red bohinjske železnice. — Ta novi lepak razširimo tudi po Gorenjskem u gostilne, drušlua in sploh u use jaone prostore. Da visi drugod povsod, to ved6 naši citatelji. Ker je Gorenjsko pritegnjeno Gorici v trgovskem oziru, bo ta lepak nova in uspešnejša reklama za tvrdke, ki bodo na njem. Pa še nekaj uvedemo letos, kar bo v korist inserentom. — Meseca maja 1907. bomo tiskali samo osredje z voznimi redi tako, da se bo dalo lepo nalepiti na zimski lepak. Tako bodo imeli oglasi veljavo celo leto. Določenih je 30 oglasov. Cena 20 kron za oglas. Prednostni oglasi po pogodbi. Noya hiša z vrtom je na prodaj v Gorenji Vrtojbi. Kdor si želi ogledati ali kupiti naj se oglasi pri Frančiški Pire v Gorenji Vrtojbi. Razgled po suefu. Odsek za volilno reformo je pričel zopet svoje delo. Začeli so razpravljati o § 7. temeljnega zakona o volilnem redu za državni zbor. Hrubjr je zahteval pravico volitve tudi za ženske. Kaiser je zahteval določbo, da ima volilno pravic« oni, kdor prebiva 2 leti v kakem kraju, Adler zahteva volilno pravico za vsakega, ne glede na čas, kdor prebiva v občini volilnega okraja. Prišlo je v odsek peticij 5301. — § 7. glede določb o volilni pravici je odobren v smislu vladne predloge. Prišlo je v odseku do važnega predloga, ki ga je stavil Starzvnski, naj se član 2 vlad. načrta odkaže posebnemu odseku 9 članov, da ga uredi tako, da se natančno določijo meje drž. in dež. zakonodajstva. S tem je sproženo vprašanje o deželni avtonomiji in federalizmu. Pomorske Wj8 Y Dalmaciji se vršijo po določenem programu. 13. t. m. je ogledoval vaje prestolonaslednik na otoku Mljetu do i), zvečer. Nadvojvoda je bil sprejet povsodi z navdušenjem. Na Visu je položil na spomenik junakov iz leta 186G. lovorjev venec. Vaje se vršijo redno in lepo — drugo leto priredi baje Italija take vaje v Jadranskem morju! Prestolonaslednik * Trebinju. — u. t. m. je bil prestolonaslednik v Trebinju, slovesno sprejet. Nadvojvoda je zagotavljal skrb vladarja tudi v bodoče za Bosno in Hercegovino. Na manevrih na Tirolskem so umrli 4 vojaki, in sicer v gorah Sexten. Tako poročajo tirolski listi. Štajerski Slovenci In volilna reforma. - Lm«'- 0. t. m. se je vršil shod za Hlov. Bistrico ni okolico na Štajerskem. Govorili so dr. Brejc, dr. Dimnik in soc. demokrat Novak. Izrekla se je nezaupnica slov. zastopnikom v odseku za volilno reformo z 49 glasovi proti 4'2. Dr. Brejc je zahteval, naj se poslanci eSlov. Zveze" združijo z naprednjaki, da se vstvaritn dva mostna mandata za Kranjsko če ne j«; treba ustanoviti in organizirati stranko, ki bi imela glavno oporo v koroških in Štajerskih Slovencih. V resolucijah poživljajo slov. poslance, da skušajo z vsemi sredstvi popraviti krivice, storjene Korošcem in Štajercem, in naj se poslužijo v ta nam če treba obstrukcije, in združijo naj se v tej za ves narod važni zadevi. Obesil 86 je v Trstu 59 letni zidar Anton Petrinja. H. t. m. je bil izginil od doma. Rekel je večkrat, da se obesi. TatU V duhOVSk! Obleki iščejo v Italiji. V Beneventu jo bilo pokradenih obilo „svetili" rečij iz katedrale Sv. Dominika; med temi so bile velike dragocenosti. Sedaj iščejo duhovnika Conrna, ki je izginil zajedno z onimi dragocenostimi. turška voda v Londonu, — Pred par dnevi so pripeljali v Londonu 3000 litrov vode iz Lurda; naročila jo je neka kongregacija. S to vodo hočejo zdraviti bolnike, pričakuj*'' čudežev in spreobrnitve velikega števila protestantov h katolicizmu. — Ne čudimo so, če bomo slišali kmalu o kugi v Londonu ! Kongres proti jetlkl- Zopot se vrši kongres proti jetiki, in sicer v Hagu. (Jovorijo imenitni profesorji-zdravniki, trudijo se seveda razširiti svoje nasvete in izkustva, kako se treba braniti jetike, toda rošilnega sredstvu proti jetiki še ni, in kdo ve, ali se ga .sploh kedaj dobi proti tej tako razširjeni bolezni. Tudi milijonarji niso srečni. — Rockofoiier, ki je bival na letovišča v Compiegne na Francoskem, je večkratni milijonar. Človek bi sodil, da je presrečen ta mož, ali ni; kajti ima bolan želodec tako, da trpi obilo. Cel milijon je ponudil, da bi se dobil zdravnik, ki bi mu djal drug želodec v telo, ali doslej se še ni oglasil tak zdravnik. Francoski nuncl na manevrih. — Sedaj po novem zakonu ločitve države od cerkve ua Francoskem so francoski duhovniki v vsem jednaki drujjm državljanom. Zato jih kličejo sedaj tudi pod orožje, na vaje. Prav bi bilo, da bi jih klicali tudi v Avstriji, zlasti po Slovenskem, kjer so tako boja željni. Verski fanatizem, — Iz Palerma v Italiji poročajo, da so se kmetje sprli pri procesij: v čast svete Rozalije med seboj, češ, kdo bo nosil kip svetnice. Prišio je do hudega pretepa, in po stari laški šegi so pograbili za nože. Redarji so se morali braniti z revolverji. Neki redar se je zgrudil, zadet iz revolverja. Ko so to videli, so vsi zbežali od te — krvave procesije. Slab god je imela sv. Rozalija! Jezuita prijeli. — Na ovadbo kapitana Mandiča z ladije „Ledau so prijeli v Zadru jezuita Domeniko Piemonte iz Vidma, ki je bil namenjen v Split, katerega so zasačili, ko je hotel uganjati nfridolinstvoft na mladeniču Mateju Cvetkoviču. Jezuita so baje izpustili proti ¦ kavciji. Zemlja ne zmrzne, ampak si posuši. — Doslej so učenjaki pogostoma trdili, da zemlja zmrzne nekega lepega dne. Sedaj "pa pravijo, da jo vzame suša. Preiskovalci na severnem in južnem tečaju trdijo, da se velikanski ledniki odtegujejo od zemlje, tako so se oddajili na južnem tečaju že za kakih 50 km. Ledniki na visokih gorah se vedno bolj dvigajo od zemlje proti vrhovom, zlasti so opazili to v republiki Ekvator in vzhodni Afriki; opazili so tudi prodirajoče posušvanje v osrednji Aziji. Napoleonova sablja. — Te dni so vzeli sabljo z Napoleonove rakve ter jo položili v državni muzej. Fr. Masson, znan zgodovino-pisec Napoleonove dobe, imenuje to profana-cijo. To sabljo je nosil Napoleon v bitki pri Avsterlicu. Ko so bili preneseni Napoleonovi zemski ostanki v Pariz, je dal Alojzij Filip generalu Bertrandu sabljo z besedami: „ General, vzemite sabljo ter jo položite na grob Napoleona L" Sablja je ostala tam do sedanjih časov. Pravijo, da so jo vzeli z groba zate-del, da se jo v muzeju lažje ohrani pred škodo časa ter da jo lahko vsi vidijo. Rusija. — Revolucija na Ruskem zahteva dan na dan novih žrtev. V Siedlecu je bilo nstreljenih 172 oseb, ranjenih 450, okoli 300 aretovanih. — Prepovedano je na Finsko uvažanje pušk in revolverjev. — Vas Kupin so kmetje opleuili. Kmetove hibe. Razpravljalo se je v cenj. „SočiB že večkrat o položaju kmeta, ('mestno se mi dozdeva, dotakniti se tudi kmeta samega in njegovih pomaukljajev. V prvi vrsti smatram za potrebno, svetovati večjo varčnost, kajti kjer ni varčnosti, tam tudi ni pravega gospodarstva, in kjer tega ni, tam je poguba in palica beraška. Navesti imam malo občino, v kateri se komaj vdobi '200 oseb, ki pijejo pivo, vino itd. V ihiej občini .seje popilo lani .'iOo hektov pijač.-* v krčmah doma. Dodati je, da to ljudstvo #i je popilo L«• dobrih 20« hoktov zunaj občine na delili in zunanjih opravkih. Poleg tega je ta občina Se v vinorodnem kraju, d;i imajo skoro v>i vino doma, in vendar se ga Se zuniacauejia. popije v kr'riwh 700 hektov. Naj se računa le po *;*> vinarjev liter, znaSa skupno celih -Pi.ooo kron. To je pa že ogromna svota za tako malo občino, koder ni nobene mimovodeiV ce-te in tu-li nobene božje poli, da bi zunanje Ijmbtvo k tej svoti pripomoglo, marveč le •ami .so popili vse to. Iz tega povžitja pijače i/vira padec v morali, kar je čNto naravna .-tvi-.r Dru;'a občina pa se ko.ia s perutnino i purani, tam se je več te. stvari lani pojedlo, kakor na Dunaju. V i^tej občini je okoli I o krčmi, vsaka si je morala prirediti > lo puram*.• Visoki uradniki si ne morejo te^a privoliti, kmet pa. Koliko pijače m' je /raven te potrate tam popilo, mi ni znano, ali gotovo je. da ne malo. Dalje omenjam tudi to, da do lani :-r je splošno rabiia bela moka ie >U>\\ '.',, (l»-/n Veliko noč bolj^ai, zdaj pa je .m« ničla pr»-slaba. Otroci se ma^te in se hirajo po obči:.i s takim finim kruhom, da se i v m»«.*tti tuK*;;a težko vdobi v gosposkih hišah. Torej č«-»i.u-taka potrata? Ko bi h- vendar dalo uumpi prihraniti! Resnici na ljubo mor' reci, «1 is ;-v si je opomogel, drugemu, da je !;o!ju!uI in sleparil. Le sami nočejo biti krivi uvoje !». de, ker ne pomislijo, da ie vnrčim.-t in /eNvi;-. volja pripomore k bIago>tanju. Vprašanje je: Ali nas re.-i kdo u!;«-potrate! Niku... marveč sami moramo r.iri skrbni in varčni, ne pa take /risrnehovuti i» obrekovati jih. ki so si s svojim prido;.: kiu opomogli; posnemati jih je sreba. škodljivo jo kmetu tudi kolikor toliko to, da se vse peha v vsa pmbtojuKtva. itn rešinstva in zadruge, in ko zleze noter, potem pa mirno kima vsemu, kar predlagajo, hoji se sam sebe in svoje sence, in Se na mi -v\ mu ne pride njegov poklic, da bi po >wji \e:.*j in prepričanju delal in Mvtoval, arnp.-ik le kima, in zato gredo posamezna in občutku gospodarstva pod zlo. Pomislil naj bi v-akdo, da ako tudi ne zavzema teh časti, je v.-e«.«;,, lehko koristen ml človeške dnrf.be. Pripomniti imam, da tudi kolikor toliko ima tudi duhovstvo nepotrebno reklam,*, d* vsako nedeljo oznanjiije po imenih, -za . * ;i prihodnji teden pete maSe po rajnih Inim-ma se sliši le ubožne .sloje ozuanjevati, i. moč. Vsak pa naj zase moli. dokler je ;•,¦, (V se njemu samemu smili zavreči :>::h »» kron za peto mašo, kako pa zamore t;r..i:i v oporoki od svojih lačnih potomce*, da !¦*»!-.•• za maše po njem dajali': I.V se vso dobi za denar, bi lehko veliki bogatini kupili nebesi reda, pa se Se ne zmenijo, izvzema ki je pretekli teden v Monte Carin papežu «'» miljonov, da pride lažje v i.eles.t Bog ver koliko družin je bilo žrtev v i-ti svoti, ker tam je svetovna igralni« Meg. tak denar pomor«* v n— besa, kojega tako lahkomisljeno sprejme j a: e.*, potem gremo lahko v si ubijat in ropat, t odt :m* vseeno zveličani, ako to >voto papežu i/roCimo To pa gotovo ne bo tako. Vs'ed :«v* ne plačujmo nikogar, da bo za r.a« m\'.i\. ampak sami molimo, delajmo in bodimo varčni. Vsak" taka občina, kjer ni varčui-ii. propade, iu to čim hitreje, ko presega /:;¦ dolženje prvotno vrednost, gre vse v a m:\ ru \ ker nima kupcev, nastane tamkaj nepopisna beda, katero Vas ne resi nobena /iuu<;ga. Zato ne zasmehujte in ne zavidajte onih varčnih, ampak posnemajte jih. Vam gotovo ne bo žal. Duhovstvu moram priznati, da je v pridigah večkrat ožigosalo lišp iu kmč ljudstva sploh. To pa še ni najhuje. Ker vsaka ista oseba, ki skrbi za lastno čednobo, je že varčna in pridna. Strgan in zanemarjen je pa vedno le oni lenuh, podvržen pijačam. Potem takem je bil ožigosan le priden človek, a nemarne^, se je pa v pest roga!. Tu je dela dovolj, namesto se vmešavati v politične zadeve a liisveti zakon in volilna reforma J Nekdo. Seznamek markiranih potov v področju oli-ajV*I!: okrožju (vSteto škofjeloško in Krim^0Y,? bovje v Radovljiški in Rlejski okolici." y j-"' ravankah in po Koroškem, v Julskih ul-w \'' Notranjskem-Vipavcem ter v Tržaški c,"'-'V V posameznih oddelkih so razvrSče.i >~yt\". glavnih i/.hodiSčih, ki imajo radi lalik-Vi'V-.? gleda posebno rubriko, označeni pa \'' na kratko po smeri in po najvažnejši. • ¦¦'i.;' in kjer treba, je dodan v Kr.ukih tudi opi- pola. (iradivo >,. jo /ka!.. |,„ {,or„ , diu/mc in imuk^irk«;^ ud-eko. o-;. - ." , dnrUva. '' "' Kot dod:.t-k .-•• je Lali.ul mr.i :.., > .. vodnike irj lin •»¦'»•. ki p- dnlnvet. po .•.,- '., giavar-tvii; v Rad^vljt-i iu Kamniki;, ;- ,"• nik no-.ih in -rar.b. u-duikov. N»'va knjiži-M j.- [,«»poit* .-¦• ¦ v;:e3j potov p;, vl.,\,,.:,>.kih p.-k.M;if.:d. : , ' *" rdiikiijejo po priitidni b-: oti iu/n:ut.. r.; in bodi« ti.r»-j j.,.ivi kn/ipot u<- .:»ij;o t-r»«go-.p;oh pi.tii!o'tjs.ti ob-:irj,t«u *, je prvu d.;.., ki o'. *..-:, v ,e .;„v..:.' . "" krajil.e k:/ -i-lm, |..t ;»> .';.. j/ !,¦[>„(! > itJ.je, ..-'..-Vrrj.-u.t ,'a r.; •k r-d.,:it,?. t..,; 4,, p Knji.i i;i <¦¦ r.-df.|j *,!' \Aiun. Na stanovanje in hrano M"{'ir{!h»'j,.(i«-^tjM'f./,:r.>»uUti ,{«,* >. «, j^Itj S, ' ' l!. uri p»fi>>t(i('o vr.-'t:i. « 4 5 m t; i t ¦ >*: do > •¦ j tr»mbr;i '- h j Nutu^u^i |HMrtnsn!i -o •. j s: pa? ! w:i\ j Županstuo Kal pri Kamiiu Lip i čar Božjast 1 »'•' v prtr S^%W4a*if8 Apjt«*' Pr%5kfwt 4. M. Ontki zahtevano brezplačno. GLOBIN najb Ijše in najfinejše ČISTILO ZA CBVUE