JAN PLESTENJAK 
, - BAJTARJI 
Bila je prav posebno lepa nedelja. Sončne jase so se že sprostile snega in 
kar živo zelenje je kljuvalo iz tal. Teloha in resja je bilo že na izbiro, vrbovje 
ob Hrastnici je že tudi i>onujalo svoje ix>PJ6, čeprav je bila cvetna nedelja še 
precej daleč. Jaka si je zataknil teloh za klobuk in jo sekal po grapi v globel. 
V Hrastnici se je pasla še megla, medtem ko se je na grebenih Sv. Ožbolta, 
Sv. Andreja, Sv. Mohorja in Fortunata vse kopalo v deviškem soncu. Bajte 
ob potoku so bile ovite z ivjem, skozi ledeno rožnata okna ni moglo predreti 
oko in kadar je kdo stopil iz bajte, so vrata zaškripala in so se pri podbojih 
utrgale ledene sveče. 
»Dobro jutro, Jaka!« ga je pozdravil Fuflježev Blaž, fant Jakovih let, pa 
pritlikave rasti in s čudno nabreklimi ustnicami, ki so mu dajale izraz topo-
glavega človeka. Ko je koreikal, je hlastal tudi z rokami, kot bi dajal nogam 
poguma. V družbo je rad zahajal, pa so se ga otepali kot podrepne muhe. 
Fuflježu to še za mar ni bilo, našel je že kako luknjo pri mizi, da je prismolO 
k njej tudi svoj stol in svoj kozarec. 
»Ali greš v Loko?« je pobaral Jaka. 
»Da, v Loko,« je zamomljal Jaka, ki bi bil rad zatopljen v svoje misli in 
rad na samem našel Režo. 
»Isto pot imava torej, Jaka. Naju vsaj strah ne bo, ha, ha!« se je zarezal 
Fufljež in napel debele ustnice. 
»Drv si pa natolkel, da jih ta hrib še ni videl toliko,« je nagovarjal Jaka, 
ki je še zmerom molčal. 
»Jih bo nekaj!« je zagodel, zdelo se mu je pa le dobro, da ga pohvalijo 
tudi drugi. 
V Loki je že pozvanjalo. Sv. Jakob je nabijal s samozavestjo farnega po 
glavarja in lastnika starinske cerkve, uršulinski zvonovi so drobili, kot bi po 
snemali korake gojenk, ki brze po stopnicah v svetem molku in vse v črnih 
haljah, kapucini so se pa skoraj prepirali, kot bi hoteli dopovedati, da je le 
tam prava vera doma. 
V mestu je bilo že natrpano ljudstva. Ob zgornjih trgovinah na širokem 
trgu šo se zbirali ravanski gruntarji in gruntarski fantje, ob spodnjih pa 
hribovci. 
, . Jaka, ki je imel opravka »Pod nunami«, je moral mimo ravanskih grun-
tarjev in gruntarskih sinov. Opazil je tudi preklastega Ceneta, ki se je šopiril 
med svojimi prijatelji in priliznjenci. Cmo suknjo je imel, kakršne niti nad-
učitelj nima, lakaste čevlje in usnjate rokavice. Seveda ne na obeh rokah, to 
bi ne bilo gosposko. 
Jaka se še zmenil ni za Cenetove izzivajoče poglede, zaradi drugih mu 
je bilo in jih je pozdravil: 
404 
»Bog daj, dober dan!« 
»Bog daj, Jaka!« so mu odgovorili, le Cene se je delal, kot da je preslišal 
Jakov pozdrav. 
Po maši je našel Jaka nekaj hribovskih fantov in čeprav Jaku ni bilo po 
volji, so zavili k »Maževcu«. 
»Radi krožnika juhe te ne bo vrag vzel,« ga je dražil Zmrzlikarjev Jurij. 
»Kozarec vina te tudi še ne bo vrgel,« je pritegnil Stisnežev Jaka. 
»Koga naj bi se pa bal, Jaka, zaslužil si ga, še Kopač sam, ki ne hvali rad, 
je rekel, da ni mogel najti boljšega drvarja,« se je prilizoval Pretegnjenčev 
Tine, ki je znal dobro zmerjati, še bolje piti in ki se je zmerom rad prislinil 
omizju, kjer se je na vse pretege zalival. Največkrat je noč od nedelje do po 
nedeljka prespal v gostilniškem hlevu. 
Jaka je hvala ogrela in kar prvi je odprl vrata in vstopil. 
»Francka, Štefan vina!« je ukazal kar se da moško, ker so pri gosposki 
mizi sedeli Cene in njegovi gruntarski priganjači. Jaka je to zbodlo, mislil si 
pa je, le eden naj se sp>ozabi, vse škricarske cunje jim strgam s teles. 
»Fantje, le pijmo za pošten denar!« je siknil Pretegnjenčev Tine, čigar 
pesti niso bile mehke. 
»Tako je!« je zbadal tudi Jaka. 
»Francka, Štefan vina!« je velel Cene in vrgel na mizo šop zmečkanih 
stotakov. »Ce nam zmanjka, imamo pa kredit, ali ne, Francka?« 
»Se kolcalo se ti bo j>o njih, uš presita,« ga je uščipnil Zmrzlikarjev Jurij. 
Cene je že vstal, da bi se znosil za tako žalitev, pa ga je tovciriš potegnil 
nazaj. 
»Cene, nikar, ni varno. Ne poznaš jih!« mu je šepnil. 
»Prekleti bajtarji!« je zsiklel Cene in objestno spravljal bankovec, češ, mi 
imamo, pa vi pokažite. 
»Da, bajtarji smo! Pa imamo več v glavi kot poškricani gruntarji, ki so 
pijavke, ker bodo gruntom kri izpili. Saj niste nič! Med delavce ne marate, 
ker vas je sram, gruntarsko delo vam pa smrdi,« je vrelo iz Jaka, ki je sti 
skal pesti. 
Stisnežev Jaka je bil še najbolj miren in preudaren fant in se je prisedel 
k Jaku. Oba sta si bila še izza šolskih klopi najboljša prijatelja. 
»Jaka, pomiri se, le boja nikar. Saj se jih ne bojimo, lahko imamo pa 
smolo, ali preveč dobiš ali pa preveč daš. Oboje je slabo!« ga je pregovarjal. 
Cene pa je dobival pogum. 
»Golazen bajtarska, beraška. Kadar vam voda v grlo teče, smo gruntarji 
dobri, kaj?« 
»Za take še ne zmrdnemo ne, kot si ti!« se je razvnel Zmrzlikarjev Jurij. 
»Ovaduh, pijavka delavska, zakaj si pa v Kranju bil ponižen kot pobit 
kuža,« ga je zbodel Jaka, ki je že davno iskal prilike, da mu pave tudi to, 
kar ga je najbolj bolelo. 
»Komunistični agitator!« je zarezal v jezi Cene in kot bi trenil, so vsi 
z njim vred zginili pri stranskih vratih. Jaka se je spomnil žgočih papirjev, 
ki jih je zakopal na dno skrinje. 
»Pij, Jaka!« so ga nagovarjali tovariši, ki niso poznali njegove prave 
bolečine. Mislili so, da se v njem preliva in preriva jeza, ki ni mogla uvelja 
viti svoje volje in svoje moči. 
Jaka je nagnil kozarec, in še, še. V zategnjeno hribovsko p>esem je vnašal 
tudi svoj hreščeči glas. 
405 
»Fantje, zapojmo še eno, potem pa pojdimo. Nedelja je naša in za svoj 
denar smo pili,« je vreščal Zmrzlikarjev Jurij. 
»Zapojmo, zapojmo!« je jecljal Tine, ki je že dremal. 
Peli so in že vstajali ter se poslavljali. 
»Fantje, še se oglasite!« je vabila Maževka, ko so se motali iz gostilne. 
Pod rokami so se prijeli in fantovsko razi)osajeno korakali skozi mesto, dokler 
niso zavili na Hudičevo brv. Slapovi so jim prevpili pesem Ln govorico in še 
odmevov svojih korakov niso slišali. 
Na križpotju so se prijatelji poslovili. Jaka je moral dalje po Hrastnici, 
Zmrzlikarjev Jurij desno v hrib, onadva pa levo. Podajali so si roke, kot bi 
se za večno razhajali. 
Cez nekaj trenutkov je Jaka slišal le žuborenje Hrastnice in odmevanje 
svojega koraka. 
»Na, prekleti komunist, pa se sedaj posmehuj!« je čul Jaka v trenutku, 
prav tako v trenutku pa začutil na glavi udarec. 
»Cene!« je še kriknil, razločno je namreč videl Cenetov obraz, potem se 
mu je zmeglilo. Po roki je čutil toplo tekočino, roka mu je postajala mrtva 
in mrzla. Nič ni čutil mraza in prav nikakih bolečin. Vse je bilo tako čudno 
omotično, kot da bi se bil čez mero napil. 
Ko je odprl oči, ki so bile trudne in nekam zasluzene, je šele začutil, da 
je slab. »Saj sem zaklan,« je zmedeno pomislil, ko so se v snegu pokazale 
krvave lise in je bila lopatasta roka vsa pokrita s strjeno krvjo. Glava ga je 
bolela od udarca. 
Hotel je vstati, pa se mu je zvrtinčilo; kot bukov trš se je sesedel v sneg. 
Obšel ga je strah. 
»Saj še zmrznem tukaj! Kako naj prikličem živo dušo.« Zazeblo ga je in 
stresel se je po vsem životu. Slišal je o pljučnici, njegov brat Janez jo je že 
imel, slišal je o strašni smrti ljudi, ki zmrznejo pri popolni zavesti, in nehote 
je začel moliti. Z zdravo roko si je podvihal suknjič, da ni sedel prav na 
snegu, ranjeno roko pa je stiskal k sebi, da bi jo ogrel in obudil k življenju. 
Reza se je tisti dan zamudila v Loki, posebej pa še za Kamnitnikom pri 
konjederki, ki ji je varila zdravila za bolno mater. Zelišč in mešanic ni bilo 
ne konca ne kraja, da je bila Reza že na trnih: »Kaj poreče Jaka, ko me ne 
bo našel doma. Vlači se, bo rekel. Ali se spK>dobi, da gre mlado dekle samo 
po samotni grapi, pa še ponoči,« si je očitala. 
Vzela je zdravila, pa misel na bolno mater je ugasnila, upanje na zdra 
vilno moč konjederskih zelišč se je razmeglilo, le misel na Jaka se je oklepala 
njene duše. 
Reza se v mestu nikjer ni ustavila. Luna je svetila, pota so ji bila znana 
in strahu ni poznala. 
Ko pa je zavila v Hrastnico, je pred vsakim znamenjem zmolila očenaš 
za njega, ki jo je misel nanj morila in nekam čudno ji je zastajala noga, čim 
dalje v dolino se je pogrezal njen korak. 
»O moj Bog, o moj Bog!« ta vzdih jo je ustavil. Prisluhnila je, zgrozila 
se je, toda glas ji je bil znan, čeprav je bil sedaj izmučen in čudno izstradan, 
izsušen. 
»Ljudje božji, pomagajte!« je še slišala in nagloma razumela. 
»Jaka, Jaka, za božjo voljo, kaj ti je, Jcika!« Divjala je v smeri, odkoder 
je prihajal klic na ix>moč, pnjzabila je nase, na Hrastnico, na sneg, na vse. 
406 
Na ovinku je ležal Jaka, se tresel od vročine in mraza in okrog njega je 
bilo vse krvavo. 
Reza je pokleknila k njemu, v luninem svitu spoznala, da je ranjen, spo 
znala tudi, da mu je glava zatekla. 
»Vstani, Jaka, jaz sem pri tebi,« mu je klicala, Jaka pa je hropel in šele, 
ko mu je s svojimi rokami ohladila čelo, je odprl oči in debele solze so se 
mu vlile. 
»Reza, ti si!« 
»Vstani, Jaka!« mu je prigovarjala v joku in ga sama skušala dvigniti. 
»Ne morem!« 
»Moraš. Saj mi še zmrzneš. Le kdo te je, kdo, povej mi!« 
»Cene!« O Cenetu je slišala, saj ji je Jaka pripovedoval o njem toliko 
slabega. 
Reza je bila močna, prava hribovska ženska, ki bi Jaka ne bila pustila 
v snegu za nobeno ceno in če bi ga morala oprtati na hrbet. 
»Poskusi na noge, ti bom pomagala!« mu je dajala pogum. 
Posrečilo se ji je, da se je Jaka dvignil. S težavo je šlo, pa vendar. Trdo 
se ga je oklenila za zdravo roko in ga skoraj vlekla s seboj. 
Jaka se je z gibanjem ogrel in tudi moč se mu je vrnila v noge. Glava ga 
je bolela in rokav se mu je lepil na ranjeno roko, ki je ni mogel premakniti. 
Mrtva je bila, tuja. 
»Da bi se ti le prisadilo ne!« je Reza glasno izrekla svojo skrb. 
»Imam dobro kri, sicer pa ne bo nič hudega. Najprej me je po glavi, 
potlej me je še malo simil,« je tolažil njo in samega sebe. 
Izmučena, prepotena je pripeljala čez kaki dve uri svojega ljubljenca v 
bajto. Z arniko mu je izprala roko — rana je bila silna. Z velikim nožem je 
bilo prerezano mišičevje, da je zareza na dolgo in široko zijala. 
Na glavo mu je navezala v mrzlo vodo namočeno ruto, mu postlala pri 
peči in mu stregla kot usmiljeni Samaritan. 
»Ali si huda name?« jo je tiho poprašal, ko je morala počivat k materi. 
Stisnila mu je roko, na njegovo lice pa je zdrknila njena vroča solza. 
Drugi dan je o nezgodi obvestila Jakovo mater in Kopača. 
Materi je kar sapa zastala, s predpasnikom si je zakrila obraz in se glasno 
razjokala. 
Cez dva dni se je Jaka vrnil domov, z njim je bil tudi Kopač. 
»Prekleto dobro ga je šavsnil,« je zatrjeval, »ampak takega hrusta ne 
stre tako hitro. V dobrem tednu bo že hlode pehal,« je govoril materi, ki ni 
odmaknila oči od sina, ki je bil bled in kar splahnjen. Vendar se je roka 
dobro celila, otek je ponehal in prsti so se že pregibali. 
»Bo že, bo že, Jaka, le korajžo! Dobro, da veš, kdo te je. Ne bo i)oceni ta 
reč. Za nož so sedaj stroge kazni,« je ogovarjal Jaka. 
Ceneta so tedaj že odgnali žandarji. Ko je iz zasede oklal Jaka, mu je 
kri kar zdivjala. Izzival je p>ovsod in nevarno zabodel Bidetovega Janeza. 
Vdano je sledil orožnikom, v duši pa koval maščevanje: »Jaka, tudi ti pri 
deš za menoj, le brez skrbi bodi! Komuniste tudi zapirajo, pa še kako radi. 
Boš vsaj občutil, komu si vrgel v obraz ovaduha!« 
Ko so ga gnali skozi vas, je obraz zakrival s klobukom, da bi ga ljudje 
ne spoznali. Tiho je klel svojo sramoto. 
Iz knjige: Jan Plestenjak: »Bajtarji«, DSM, Celje 1937, str. 54—61. i 
407