Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah«
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list siov^vafeih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily i in the United Stated.
lamed every day except Sundayf
and legal Holidays. Wtr 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N.	Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO 135. — Š I'EV. 135	NEW YORK. SATURDAY. JUNE 10, 1922. — SOBOTA,	10. JUNIJA, 1922.	______" VOLUME XXX. — LETNIK XXX,
			
VLADA HOČE ZAPLENITI ROVE
V SENATU SO DALI IZRAZA P RETNJAM. DA BO VLADA ZAPLENILA PREMOGOROVE, ČE BODO ŠLE STVARI T^KO NA-PKEJ — IZJAVA SENATORJA WALSHA. — HOOVER JE DELOVAL BREZ VSAKE POSTAV N3 AVTORITETE. — POTR PEŽLJIVOST IMA SVOJE MEJE
Washington, l>. <'.. 9. junija.— S. nator Walsh iz M :s*ai-hu«»-ttsa j< ir javil v senatu. tla bo vlada-/.tpMiila premogovnike in <la jih I«, i bratova! narod sam, «~e se !»• l»o kmalu napravilo konca profili rstvu s pi*mo«rom.
Izjava K^uatorja Walsha je «lo-v« dla th» splošna debate «rlede |>re-iiiojrarskejja |>oložaja in številni m natorji so jv»»1 |»i j-;. 1 i njegovo naziranje.
Senator TTorric iz Nebraske je i/javil, da nrnra v!a«la najti jx»t. kako zavarovati narod j>re«l po-m&n jkunjeiii prvino era ter preti-r .11, i m i cenami.
Senator Borah i r Maho je tudi podpiral -enatorja Walsha ter ponovil nekatera usrotovila. katera so niu diili nekateri prodajale: pr**m->'_';i na drobno, ki so bili prisiljeni vsled Hooverjeve-povel ja, ki je določilo cene pre niopa. plakati višje cene za premo ir pri rovih.
isu, <la brani premofrar-\ je Sutherland iz West s m »-šil pre lloir vladnega ia. Trdil je. <la je Hoo-o\Oi / (b-lodaj:.lei pre-ivanje <-**ti»- na deset ali lo dvanajst dolarjev za
nu. brez postavne avtoritete. Rekel j> tudi. da delodajalci ne skušajo napraviti svojih običajnih dobitkov j 11 ko dolffecra easa. tem v- e da -»> se poslužili stavke kot orodja, <la požanjejo bogato žetev. dokl»*r stavka še traja.
I>ve resni ])os1«-»liei stavke. — j • rekel senator AVal<ii. — sta bili. »I;< niso mogli delodajalci. zapleteni v stavko, zadostiti zahtevani, doeim se je ostali del delodajal-•■•■v. ki ni bil prizadet od stavke, peslu/i! ugodne prilike, tla na nesramen na-'-in poviša svoje cene.
Patetična stvar pri vsem tem tam. je nadaljeval senator. <ia se \ rši vse to oeividno z o-dobrenj in vlade in da je javnost prisiljena trpeti.
Koncem svojega tovora je rekel senator, da so tudi potrpežljivosti naroda postavljene gotove meje.
V
il p
Mitu r
Kak
lin
pre da
ZDRAVSTVENO STANJE LENINA JE OPASNO
Čc bi umrl, bi bil Trock* njegov naslednik. — Čičerina so pozvali nazaj v Moskvo.
dolgo se bomo pri|w »vali ameriškemu narodu, da into nikake avtoritete, da pre imo stavke in nikake postave, lapr.. viino k»»nce profitirstvu ? j.* v prana 1 senator Walsh. — Kako do I <jo bo trp'1 narod tak položaj? Ljudje zahtevajo sedaj, da «e nekaj stori, da so napravi konec temu ropu v cenah premn-gp in ep se tega ne bo kmalu uravnalo, sc bo pričelo po deželi gi-bnnje. da se vzame premogarsko industrijo iz rok privatnih |>cm!-ni ko v ter jo prične obratovati narod sam in za narod.
Senator Walsh je strogo kriti-! ziral dogovor med Hoover jem ter, premogarskimi baroni, tikajoč sej cene premoga, potom katerega se' j-- določilo $3. .V) kot najvišjo) ceno mehkega premoga * za tono pri rovu samem. Izjavil je, da so smatrali lastniki rovov to za miri malno ceno in prodajalci na f.robno, ki so prej kupovali mehki premog po $1.75 za ono in pri rovu .so sedaj prisiljeni plačati I O $3..V) T a tono.
— Trgovski tajnik je imel že preje izkušnje v podu določenja ren, — je rekel senator. — ter bi i ora» \edeti boljše. Dolžan je deželi, <la pozove te delmlajalee ter j h vpraša, kaj mislijo s tem. da so povišali ceno za prodajalce na drobno za celih s;/> odstotkov* na temelju ifooverjevega določanja cen.
Senator Robinson ir Arkansasa sc je pridružil kritiki ter trdil, da jc bila akcija Hooveja popolno-
London, Anglija. H. junija. — l*z porvolnom« zanesljivega vira se Je izvedelo, da je zdravstveno stanje l- >ljševijikega niinistrskcg^ predsednika Lenina naravnost brezupno. t:r,?nik z vsakim dnem bolj peša ,ri najbrže ne bo več en teden živrd.	*
Lenina zadela kap na gane. Izza prrejrn junija ni iz-ogovoril nobene besede. V.ilo prej. predno ga je zrul k ,j., je / tče| blodili. Zahteval jc. naj mu izven Moskve zgrade vi-1 ». katero naj obdajo z debelo železno nif/n,
Cičerin je bil brzojavno pozvm V Moskvo.	'	* r
V slu'aju Leninove smrti, bo 'rrocki njegov naslednik.
PRINC IZ WALESA KOT PRIČA PRI POROKI.
Pozor!
Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja,
ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in soli«!na postrežba jamčena.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York
(Adv«-UMtn«nti
London, Anglija 8. junija. — PriiiC iz Walesa bo nastopil kot priča pri poroki lorda T.ouis M:iciinthbaltena z. Edvino Ashley. Poroka se 1 , vršila dne 18. julija.
Lord Maonnthattrn je najintimnejši prijatelj princa ter je bil njegov pribočnik skozi zadnja tri leta. < >n je brat markize iz Mil-ford Haven ter star ravno eno in dvajset let.
Miss Ashley je najbogatejša deklica v Angliji, kajti njen stari oče, Ernest Cassell, intimen prijatelj kralja Edvarda, ji je zapust.il celo svoje premoženje.
Izlet v Jugoslavijo.
Zadnji čas je za onega, ki namerava v stari kraj, in hoče imeti vse i«dobnosti na izletniškem parniku "Paris da se javi.
Parnik "Paris" odplaje iz New Yorka 14. junija in 24. bomo že vsak na svojem donra.
Francoska družba mi je zagotovila vse mogoče udobnosti za izletnike v tretjem razredu na parniku "Paris" in tudi onkraj po želez-moderneje urejen, niči. Parnik "£aris" je največji parnik francoske družbe in je naj-
Čimveč nas bo, tem prijetnejše fco, zato ne ot^ašajte, da ne bo prepozno. Okrog sto se jih je do-zdaj že javilo.
L. Benedik.
DELAVSTVO PROTI ODLOČITVI SODIŠČA
' .■■	, ■3r ~ . j
i	y
OTVORITEV GLAVNEGA STANA ŽENbKE STRANKE.	' ^ ^
Kmalo potem, ko so dobile ženske volilno pravico so osnovale svojo stranko, ki bo pri volitvah no-mimrala samo ženske kandidate. To je r-ajvečja .neumnost, katero so mogle napraviti. Ko je pred kratkim ta ženska stranka otvor ila svoj glavni stan v Washingto nu. se predsednik Harding ni ho-tel vdeltžMi otvoritve Potom svojega tajnika Christiana, katerega vidite na levi strani, je sporočil nevkbie'vlX X-'i'ti Trotov* ženskam, da se ne strinja s oilji in principi -tranke. Ustanovnica stranke, Alice Paul (na desni) je doslednost v skleoih visokega tri
rr l'lq • M r.	n J „	___ X-. - _ _____*_______1___■»__■•■
NA KONVENCIJI V CINCINNATI-JU. KI HE P.O PRIČELA PRIHODNJI PONEDELJEK, SE BO VPRIZORILO AKCIJO PROTI ODLOČITVAM SODIŠČA. — IZJAVA PREDSEDNIKA RUDAR SKEGA DEPARTMENTA. — VL ADA NAPERJENA PROTI DELAVSTVU V AMERIKI.
Na konvenciji American Fede- [ .»dednost prevladovati tudi v kam-ration of Labor, ki bo otvor jen,i panji organiziranega d--la. da si v f incinrntiju v ponedeljek, se; prrdobi nazaj svoje p.ravi.-e. .laz no pr-čel boj proti sklepom naj-1 bi ne uveljavil kot splošen prin-višjega sodišča Združenih dr/a\.jcip. da bi pričelo ^ sodnijski-lc- so nn per jen i proti organizira- > mi akcijami od strani unij proti iv mu delu in prav posebno glede | delodajalcem, ker imajo tudi delo-ra* nokar uveljavljenega sklepa, j dajalci pravico uveljaviti sodnij-t ka .( čcga sp Coronadu sluČajr. j ska i>ostopanja pr..ti uni jam. Ne Jamts TiOrd. predsednik rudar-1 dvomim pa. da bi bilo to dobieka-sktga departments, je rekel; j nosno v gotovih sluča.ilh.
— V kolikor je le praktično ino-j — Lahko si je predstavljati u-goče bi moralo organizirano delo s peš na sodnijska postopali ia.
r a početa od strokovnih unij in spravljena pred najvišje sodišče, kjer bi se jih razveljavilo.
A' takem slučaju bi zopet videli. V vseh teh porazih lahko vi- kako prisili sodišče organizirano lovek uveljavi jen je ukaza ne- delo. ,Ja prične praskati.
nastopiti proti temu porazom točko za točko, da zopet uvel ja v j varstveno strukturo, katero je gradilo skozi zadnjega pol stoletja.
rekla: Me ženske bomo napredovale, na t:e je z nami predsednik ali ne
VEC ŽENSK V TRIJE UMRLI NA iNEMŠKI LISTI 0
WARD0VI ZADEV! ELEKTRIČNEMU STOLU REPARACIJI IN POSOJILU
VISOK DAVEK ZA TURISTE V NEMČIJI.
Washington. D. < 0. junija. —
Na večer umora se je igralo kar-<Življenje najmlajšega podaljšano Nemški listi so soglasno mnenja.
za štirinajst dni. — Rosenwasser- ; da bi morala Amerika nastopiti
te v hisi morilca-milijonarja. Preiskava velike porote.
ju je bilo žal za ženo.
Whte Plains, X. V.. !» junija. _
ki so se mudili v morilni liiši inbobga Waida ter karte, sit zanikali povest -l. Cunninghama. ki je v kot bist veno potrebna v morilni zadevi Ward- "' m
proti francoskemu militarizmu
Kol znano je mladi Walt- dve uri predno <o ga odvedli
Ljmlje
noči \ igrali James zaporu priča" IVlers.
er S. Ward ustrelil Petersa ter V svirno celico in danes rami nevarno še nekega nadalj- njegovi zagovorniki pričeti z no-liena dveh teh {vini bojem, da rešijo njegovo živ-»javi jena ter sta lienj?
Pomilostilni uradnik Potter je obvest I Avardena Lewisa v Sing Kingu po telefonu, da je governer M dl;*r dovolil Tumberellu odlog.
Berlin, Nemčija. junija. —
-Možno revizijo reparaeijskli pla-•vauj v zvezi s posojilom, ka-dovolilo Nemčiji,
Ossining, N. Y„ '.). junija. —• Angela Tumbercllo. star osemnajst let. doma iz lirooklvna. naj-i' ' "1IJ ? /
i	i i	- * , ..	i 1 ero na i i>i st
i ilajM morilec, kar |ih je bdo ke-J, i • i ■	, , jlco' namigava v pariških spo-
daj obsojenih na smrt v elektric- ,„	/ ? 1
jio.-iiih na nemško časopisje ne-i. je <b»l>il nadaljm od- + .„„'•, , - . ,
|f"f>T'"io mnenja, da je treba
n pno razmišljati o obeh proble-
ejo
nega človeka, gostov sta bila
bila neka Mrs. Alfred Ilook. kij stanuje Wardovim nasproli ter Ceorge W. Sutten. davčni komi-' sar iz New Rochelle. tudi sosedi Ward a.	I
Polit
Razkritje je prineslo neko pi-j Tumbercllo je sprej-d to novico smo. katero je našel neki šofer!	Prav kot je tudi sprejel
v nekem avtomobilu, katerega so hladno vse priprave za njegovo!:	„
privedli v neko garažo v White j usmčenje obenem s Iremi nadalj-1!,	?J.e CVr°^sk^a
Plains v svrho reparatur. Pismo1 nimi morilci. ' l™""^^1™1	1n wtrt imU>on*
ieu» ga pomena odločitve leparaeijske komisije ni mogoče preceniti, _ pravi AUgemcTne Zeifung, — ker se s tem zopet o t va rja eno najbolj težavnih vprašanj, ki se 1 iče bolj kot kako drugo usode \emčijt. in katerega so se dosedaj vsi skrbno izogibali. Tageblatt je naz.iranja. da so organ in njegr»vi tovariši
buTiala. ki uveljavi sedaj kako in-.•unkeijo, nato prepreči piketira-nje. izjavlja, da je davek na produkt dela otroških rok neustaven ter p-oglasi konečno. da v o stro- Državnemu departmentu je spokojne unije podvržene tožbam r.a j ročil dane: ameriški konzul v Mo. I odškodnino v slučein stavk i,	i i i • T» i
I ^	' nakovu. da obdaeu p Havai-ska tu-
— < 'e mogoče bi morala ista do- - ,	, , ... .
f r ste v naporu, da stabilizira nem-
I sko marko. Turisti se morajo ogla-
__f4;iti pri policiji, kakorhitro stopi-
Chicago, ill., S. jun ja. — V te-|-io v ,I;lko	mesto, nakar
stameutu Mrs. Ana M. Swift. s'" J'h vpiše v seznam za ljudi.
vdove uslanovitelja znane vele-' | 'dvržene davku.
klavni.•.• -si-.j-a bnena. ka 1 erega se j Monakovo ra
jc -dprto danes tukaj, se razpo	;,:J |,iv..ri;
l.iga z i.nuščino. ki znaša nek;, i	....
dem ilm 11 mani. |>;» d » 21.000
j mark za več kot štiri tedne. Turisti. ki se nahajajo v spn i.i-tvu s\ojih družin, mora jo plačati na-
ZAPUSTILA TRI MIL JONE.
nate estll
■ r i. >0
cot i se-
mne-
je pisala neka
'P Mr
i. ... i	i	------------- armade važnejše
,	.	. ^ranki.n Governor je v teku zadnjih par kot pa varnost posojila
Lutke neki pnjateljic, Mrs. AVardLinj odklonil vse prošnje za mi- " "
ter sestri Mrs. Ilook ter se na-S,c+	-t- -i	i
. i ^ - , .	.	post. katero naj In izkazal lumbe-
haja sedaj v rokah oblasti	! ■ „	.	, ,
Mrs. Hook je priznala, da se je'^11 ^	mladnsti* kaj"
mudila v dotieni noči v hiši Warda. a trdi. da Petersa ni bilo tam in da ni ]irišlo do nobenega prepira. Sutten je tudi izjavil, da Petersa ni bilo v hiši Warda. Rekel je, da je odšel krog poldveh
zjutraj in da ni prišlo do takrat vim UTnora. ker je
do nikakega prepira. Ward se te-!T - i	' A ■ • i
„	„	i Louis lialsamo na pet in stiride-
Kom njegove navzo.-oosii v hiši I - -
seti ee«ti v Brooklyn n. dočim ga
jc oropal. Porota, ki ga je spo-
zr.ala krivim, je pri|>oročila mi
ti našel je. da je starost, katero j-* navedel morilec, namreč sedemnajst let. nepravilna, ker je v/, rojstnega lista razvidno, da je bil star takrat osemnajst let. Turmherello je bil spoznan kri-ubil nekega
njegove navzočnosti v še ni vrnil domov.
Velika porota je zaslišala v-čeraj Več Jjolicistov iz New Ro-! ehelle. ki so imeli v dotični no-P"s,» a sodnik Van	ga je
"•i službo v bližini Wardove hiše. obsodil na smrt. ' 'lede njih izjav se ni ničesar ■zvedelo, ker je okrajni pravdnik
eeks člane velike porote vnaprej posvaril, da objavijo katerokoli stvar, katero so čuli tekom zaslišanj ali o kateri se je raz-oravljalo tekom sej velike porote. Velika porota se je odgodila lo torka zjutraj in detektivi bo-lo med tem časom preiskovali vse dokaze ter različne govorice. •:i so prišle oblastim na ušesa.
Cunningham, ki je še vedno za-u*t, ker ne more spraviti skupaj net tisoč dolarjev jamščine. ni bil včeraj zaslišan od velike porote. \Tsi napori njegovega zagovornika. da dobi jamščino za njega, o se izkazali dosedaj kot neuspešni.
C ROJAKJ, NAROČAJTE SE NA '"GLAS NAKOPA", NAJ-VEČJT SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Xikakega odloga pa ni bilo za Ji lija Rosenwasserja. starega tri in dvajset let: Luigi Ebanista. starega šest in dva i set let in Al freda Libero, starega tri in dvajset let. kojih usmrčenje je bilo določeno na pretekli večer. "Rilt so vwi spoznani krivini umorov, izvršenih tekom ropa.
Rosenwasser je bil eden izmed dveh. ki sta umorila nekega Jakoba Mazuro na Stanton St. v New Yorku. Drngi zločinec je ušel, a Rosenwasser je trdil, da ni on ubil Mazure. Izvedelo se je. da je imel Mazura pri sebi dva tisoč dolarjev in da sta ga hotela oba lopova oropati. Rosenvasserju se je štirikrat dovolilo odlog, predno ^je bil konečno usmrčen.
Tiibero iz Newarka ter Abani-sto. veieran iz .^vetovne vojne, sta b,Ia sj>ornana krivim umora 'Mi-ba°la Bohla v prodajalni sle«ilnie-v (irand View. N. Y. Ameriški Legija je najela J. Barnesa iz
Velike franeosk kot ] in da
samega
je treba to vprašanje podvreči posebni preiskavi. Isti časopis dostavlja, da je izprevide-la Anglija napako, katero je napravila v versa i lis k i mirovni po-irodbi in ta napaka je obstajala v tem, da se ni skrbelo za enakost vojaških oboroževanj na evropskem kontinentu. Amerikanci so v splošnm proti vsaki uporabi posojila v svrho o javen ja francoskega militarizma. Tež koče celega problema je iskati v dejstvu, da nočejo dovoliti Amerikanci ni-i majhnega posojila in da se tudi nočejo pečati z mislijo kompenzacije med posojilom, plačevanjem vojne odškodnine ter dolgovi zaveznikov. dokler ne bodo imeli lamstev za miren politični razvoj.
Vossische Zeitung opozarja na naziranje angleških bankirjev, da zahteva dovolitev posojila kone-•no ureditev repa raci jskega vprašanja in to je tudi naziranje. ki ■irevladnje v nemških ekonomskih krogih.
nad tri miljone dolarjev. V te«ta-m« rtu jc navedenih petnajst zi-vodov vzgojnega in dobrodelnega zna.': ja. ki bodo dobili v celem nekako po i miljona dolarjev.
lih .V) odstotkov
moža. a Barnes, ki je preštudiral slučaj, je izjavil, da ne more najti ničesar, kar bi moglo služiti kot temel j z,i novo obravnavo.
Slehrni izmed treh obsojenih mož je napravil par opazk v svoji celici pred usmrčen jem.
—	Jaz nisem mislil, da bo prišlo do tega. ker nisem nikdar vzel nikomur življenja. Žal mi ža mojo ženo, - — je rekel Rosenwasser.
—	Mislim, da bo prišel čas, ko bodo ljudje odpravili smrtno kazen. — je rekel Ebaniste.
a __ „. ______ __ ___________— Čutim prav tako kot sem
Ossininga, naj stori nekaj za oba I vedno čutil, — je rekel Libero.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
se potoin našo. banke rzvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Včeraj so bile naSe eene sledeče:
Jugoslaiija:
RazpoSitja na zmlnfe pošte in izplačuje "Kr. p/^tii! iVko\-nl urad in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu. Be«iera«iu: Kratijn, <'"lju. M:i-rihoni. 1 miiroviiiku, Splitu, Sarajeru ali dru^wl, kjer je pac za hitro izplaCilo najugodneje.
300 kron____$ 1.30
400 kron____$ 1.75
500 kron____$ 2.15
1.000 kron 5,000 kron 10,000 kron
S 4~0 $20.50 $40.00
Italija in zasedeno o2emlje:
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje iranska banka" v Tr^fti. Opatiji in j^adru.
50 lir ---- $ 3.10	500 lir ____ $27.50
100 lir----$ 5.90	1000 lir ____ $55.00
300 lir____ $16.80
Za pošiljatve, ki presedajo nipsck dvajset t is r |;ron ali pa dvstisor lir dovoljujemo po n)oi;očiio>iti še posebni popust.
Vre»inout kronam, dinarjem in liram	ni ^t!iln:t, menja se veC-krat
in nepHčnkovauo; iz teya razloga nam ni nmgiH-e |N.«i:tti r nt a učne cene \naiirej. Mi račaninio po ivui one^n dne, ko nam *'osj>e i.osl -ni denar ▼ roke.
Avstrija:
V	Avstriji izvršujemo Izplačila jHitoii -Adriali^-hp Hat k" na Ininaju fuinio v umerlških dolarjih, katere se la'_ko zamenja tam jakc ugodno za krene. Več pojasnil« najdete nižje v tem oglasu.
V	JuRosIavljl, Italiji hi zafiedenem ozendju izvrSnjeiuo Izplačila tudi | v efektivnih dolarjih, ali z drugo besedo, v gotovem anierikanskem ■ denarja.
Na nakaznici al! v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvrSiti Izplačilo v dolarjih.
Poleg zneska, ki uaj se izjilača }v amerlkanskem denarju, se nam morn joslati tudi za iw>stniuo in druge stroške kakor sledi:
Za izrAačila do $10,— po 50 centov, za izplačila od $10— do |kj $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po - centa od vsakega dolarja ali j>o $2.—.od sto.
Ako biva naslovnik v kraja, kjer Jadranska banka nima sv.urada, da bi mu dolarje na mestu Izplačala, mu jih posije v denarnem pismu na zadnjo poŠto. To je najsignrneji način nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolaije, katere lahko potem proda, kjer mu najbolj kaz*.
Od kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo projA valute na "Narodno banko'", pa ni posebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dobi v Ne\r Torku mnogokrat za dolar več krcn ali dinarjev kot v Jugoslaviji,
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N Y.
I
(Advertisement I
GLAS NARCISA, 10 TUN. 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
•n« Publl«*** ky
Floreni* Publishing Gomptaj
IA Corporation!
FRANK IAKIER, Pmltenl
LOUIS BENEDIK, TftMurtr
Pite« of Bwlnm of tho Corporation and Addraaaaa of Abo v« Off I coral H Cortland t Street, Borouflh of Manhattan, Now York City, N, Y.
"OTa Naroda1* Izhaja waakl dan Izvzamil nedelj in praznikov.
Ca colo loto volja Mat za Ameriko
In Canado mm....*.....mi 18.10
Za pol leta ........................ 13.00
Ca te trt leta	........ 11.50
Za New York za ceio leto ......t. $7.00
za pol leta I3.M Za Inozametvo za celo leto |7J0 za pol ^ta .......... M-6C
• LAS NARODA (Vole* o* the Peoplel ■very Day Except Sunday« and Holiday«*
Subscription Yearly
Advertleementa on Agreement.
Ooplal brea podpisa In oeobnoatl ae na prlobCuJeJo. Denar naj ae blaffovcS polil Jati po Money Order. Pri spremeniti! kraja naročnikov proelmo, da ae todl prejinjo blv&UM* naznani, da hitreje najdemo naalovnlka.
Q L A 8 NARODA Cdrtland« Street. Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287«
KONGRES IN SODISCE.
oropano svoje pravice do stavke? Kako naj vodi boj, Če mu je vzeta možnost, da v slučaju potrebe odloži delo?
Kako more držati mase skupaj, čepomenja za slednje! le nevarnost, ne pa pomoči in podpore i
Iz Slovenije.
Mesar Filipič pred sodiščem. [ vsled nespretnosii ali pa morda Pred mariborskim sodiščem, se prevelike odjenljivosti predsedni-je moral zagovarjati znani vele- ka stanovanj, urada, župana, mesar Filipič, ki je dajal pri pro-1
daji mesa zlasti preveč kosti. Ob-J	Smrtna kosa.
činsko sodišče za pobijanje dragi-; y Črnomlju je umrl 2. maja ne-nje g-a je svojeeasno obsodilo na nadoma tamkajšnji nariue.te'j g. zapor in denarno globo 50,000 di- Kudolf Schiller. Pokojnik je služ-narjev, a Filipič se je vsled po- boval v Črnomlju okrog 30 let, je znejše ukinitve oličinsikah sodišč sodeloval pri vseli narodnih dru-odtegiiil kazni. Sedaj je bila raz- štvih in je bil »plodi vsestransko prava v svrho zaslišanja izveden- priljubljen. Pred kakimi 10. mečev preložena. V Mariboru vlada seci je umrla tudi pokojnikova so za ta proces veliko zanimanje. proga Olga Schiller, tako da so
otroci, od kaierih je najmlajši še-Slovenska rodbina iz Amerike, le 4 leta, popolne sirote. Kakor poroča beograjski list V Zagrebu je umrl nenadne 4 4 Pravda", se mudi v Beogradu .>mrti po d uradnik pri ravnatelj-neka žena z dvema otrokoma. Je stvu državnih železnic, Tone Ua-to Slovenka Marija Gaber, ki se straun. Zadela ga je Srčna kap. z otrokoma vrača v domovino, Truplo so prepeljali v Ljubljano, mož pa je ostal v Ameriki, kjer
dela v rudokopu. Prinesla je iz	Hrvatske dijakinje,
Zadnjo odločitev zveznega najvišjega sodišča ozna-j Amerike približno 5000 dinarjev učenke pedagoškega oddelka 8ga čuje delavsko časopisje kot tO, kar dejanski predstav- kot prihranek dolgoletnega truda. razreda dekliškega lieeja v Osije-Ija: — namreč najpomembnejši in najhujši poraz kate- Na meJi Pa s0 ji odvzeli denar in ku> 80 dospele 2. maja v Ljubija-rega je ameriško delavsko gibanje doživelo v zadnjili!bila Je kaznovana, ker je imela	svojep profe-
pet desetih letih.
pri sebi več denarja, kakor je to s0rJa Nikole Tailsbauerja. Ko so dopustno po predpisih. Sedaj hodi si ogledale Ljubljano, so se poda-
Splošno se priznava, da je S tem popolnoma odprav- v Beogradu okoli narodne skup- na in v Bohinj.
Razpust društva.
Podružnica v Šmarjeti na Do-
Ijena pravica ameriških delavcev, da stavkajo; da se izpostavi vsaka unija v vsaki stavki nevarnosti, da se jo <*i\ iln«»-pravno napravi odgovorno za škodo, katero je baje imel podjetnik in da bo služil v bodočnosti vsak unijski delavec s svojim bornim imetjem kot tarča za izkoriščevalne manevre podjetnikov.
Xewyorski "World", ki je odločno kapitalistični list, je označil takole:
"Stavke bodo od sedaj naprej postavno dopustne kot poprej, a unijo se lahko napravi odgovorno za vsako poškodbo in vsako krivico, ki bi v tem ali onem ožini vzrasla iz postavno dovoljene stavke."
Z drugimi besedami rečeno: — "Stavka je postavno dovoljena, a kdor bo stavkal, bo kaznovan."
Jasno je, da se ne more vršiti nobeno delavsko gibanje brez orožja stavke. Že sedaj vidimo beg v masah iz ameriških delavskih oganizacij, ker so izgubili delavci nov nima pogojev za obstoj, v* s poginu vsled neodpora unij, in ta prikazen bi se še neizmerno povečala, kakorhitro bi ne bila več mogoča organizirana stavka. To se splošno priznava in že se pozi vi je i Kt boj proti zveznemu najvišjemu sodišču in proti < 'oronado odločitvi.
Samuel Uomper-s, oficijelni načelnik strokovnega de-kega gibanja v Združenih državah, Icaže pri tem zo-svoje staro nepoznavanje dejstev. Navalil je vso krivdo na zveznega vrhovnega sodni-1'al'ta, ne <la bi z besedico omenil, da je padla ta od-'vi
some m prosi pomoči. "Pravda"
apelira na nar. skupščino, da ubo-'	Sest desetletnico
go ženo z otroci reši nesreče. !Je obhajal 2. maja dr. K. Triller
j v Ljubljani Na večerji se je na-
S kolesom je trčil	j'orala precejšnja svota za Ju go
v Mariboru 321etni Alojzij Spran- slovansko Matico in Družbo sv.
ger v nekega drugega kolesarja <-*iriIa in Metoda.
in se pri padcu tako poškodoval.!	,
j .	, . , .	Eazne nezgode.
da je moral iskati pomoči pri re-. r. . _	. & „ ,
*	r	I es mesarja Antona Kebra tz
silni postaji.	r , . . , ...
j\odmata se je zakadil v 121etno
domačo hčerko Antonijo ter jo
lav pet
vgriznil na lice.
, - ,	,	, . Vaclav Šuštar, rudarjev sin iz
lenjskem Slovenskega osrednje- Za|fforja. je del s koleiia ter si
ga čebelarskega društva za ,omil desnQ
Kranjsko, Štajersko. Koroško in Jasip Janč	v yintgar-
Primorsko v Ljubliani le razpu-' -„ - * • mi - -i
J .	v H >jevi tovarni ua Bledu, se le pri de-
scena, ker ze vec let ne dduie in i„ .. i.„.„„ - , - , ,
,.	,	,	* lin s eirkulamo zago vza^al v le-
/aradi nezadostnega števila ela-|vo r0j.0
I.ida Pogačnik, hčerka postrež-nice iz Ljubljane, se je pri kvačkanju sunila s kvačko v levo oko, ki se je zaipičila tako močno, da je
Vsenčiliščno imenovanje.
Za redna profesorja na ljub-
ljanski univerzi sta imenovana dr. moral priti na ^^ zdravllik.
Lambert Ehrlieh za komparativno veroznanstvo na teološki fakulteti in izredni prof. dr. K. Osvald za .
Nekaj neverjetnega
. . . , , . ise poroča iz Hrastnika: Tukaj se pedagogiko na nlozoiski fakulteti. .i^i:	- - , i •
1 = &	ze dalj časa sei>ece o neki
;a
časa se{>ev-e o neivi "novi j veri", katero prid: gu je znaaii 'Močnik (sedaj živeč v Beogradu; Kakor objavljajo "Službene no- Ier tukajšnji rudar CegLič. S«j to
Izpremembe v državni službi.
„ . . -	me , so trajno \-pokojenii: rav- baje adventisti". Na nedeljo J
Jodtev. — V nasprotju Z vsemi važnimi odločitvami naj-|natelja pri finančni dežehli bla- maja dopoldne je bila oznanjana višjega sodin a V zadnjih letih, — soglasno, tO je Z gla- tajili Emanuel Josin in Rudolf njihova "služba božja" pri kme-so\i vseh elanov zveznega najvišjega sodišča.
Liberalni Bran.U-is je odpotoval v trenutku, ko je ski uadsv6tnik Josip ^ ^ ra Motoika Na ^^ te „slav ,l„ za resnji-no razredno vprašanje ,n s.cer prav tako 0unski smnik Ivan KovaC, llosti„ se Z^Ll :i0 1e
Peter Zgaga
V	New Yorku živi multimiljo-nar Munsey. Možak lastuje tri velike ne\v\rorske dne\nike, nima pa niti žene, niti otrok.
Na večer svojega " življenja je začel premištjevati: Poslovil se boni. Časopisje bo priobčilo par .člankov, ljudje jih bodo morda prr-čitali, vrirli jih bodo stran ter pozabili name. To je težko, to je britko. To se ne sme zgoditi. Ove-kovečiti se moram, da se me bodo spominjali pozni rodovi, kot se mi spominjamo starih egipčanskih fa raonov.
V, dvesto miljoni dolarjev je sklenil zgaditi poslopje, ki bo še enkrat višje kot je slavni Wool-v. urth Building. Poslopje bo dovršeno v umetniškem in tehničnenl oziru. Imelo bo nad sto nadstropij ter ho naravnost čudo moderne
tehnike in umetnosti.
* * *
Munsev se moti,' ako misli, da bo postavil sebi ta spomenik. Ne on. ampak delo si ga bo postavilo.
Njegova zasluga bo le ta, da bo omogočil s svojimi miljoni razviti delu ustvarjajoče zmožnosti. * * *
Faraoni so mislili, da se bodo ovfkovečili v piramidah. Za faraone se ne briga živ krst. Vsakdo se pa čuti spretnosti in izvež-banosti delavcev, ki so živeli pet tisoč let pred Kristusom, katere so pa tedanji mogotci manj cenili
kot črno živino.
" * •
V	Ameriki je dosti pijancev, ki sploh ne vedo, kakšnega okusa je
Pijači so se namreč vdali šele po uveljavljenju osemnajstega ainendmenta.
* * *
»Vse newvorško časopisje se pe-ča z AVardovo morilno zadevo. Mladi miljonar Ward je ustrelil nekega Petersa, češr da je izsiljeval iz njega denar.
Warda niso zaprli, kot bi v podobnem slučaju storili s kakim navadnim človekom.
AVard je prost. Sedaj se
3htg0Blmmrt0fta
Ustanovljena 1. 1638
SCatnL 3lr&ttrrta
lnlorpc riraia* L 1900
1
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
eiarm!
PrsdMsdiil*: RUDOLF PEKO AN, v^j S. 185Hi Ht.. Olrvelud. a Podpredsednik: LOUIS PALAN'»\ Bok 10« :'e»rl 4t«., rml«, O. r»Jnlk JOSEPH PISU' SR. Ely. MJ-m. Blagmjnik: GEO. BkkOCE^H.	Mlnn.
Ulagajulk oe'zpla^a^lb smrtuLa: JOd N MOVER.N. 924 N. 2nd W. UoiDtM. Mina.
Trh*nl ilnn%t
Or. JOS, V. GHAHEt, 843 E. Oblo	N. 8.. Plttafcttrgh« P«.
Na^nl
MOHOR ftLADIČ, 2flOS So. Lawudale A»«. Ciileago. I1L fHANK. 8KKABEC, 4622 Washington Street, Ueorv. t^oim.
Parotnf «A«r.
f.RONARD SIxABODNIK, Box 480. £17. lfln«. CJKEOOH J. POKENTA. 2012 Bea^n Ave., Seattle. Waal) fe HANK. ZORICH. «217 »t. Clair Ave., Cleveland, o
Kdrnitvalnl odbor:
VALENTIN PIRO, 61ft Meadow Ave., Rockdale. Jo.let, UL
^ADLLNE EKMEKC, K» — Brd Strmet, La Salle, in
JOSIP ST KOLE. 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Oolo.
ANTON CELAKC 70« Market Street, Wauketcmn, IU.
—^- Jednotino aratLio pImbIIo : "Glaa K^roda". 1 >n t ^
Vie stvari tikajoče se uradnih radev kakor tudi denarne poAija-tvo naj pe pošiljajo ra glavrejfa tajnika. Vae pritožbe naj se potUJa oa predsedxilka porotnega odbora. Prognje za sprejem novlb članov lo bolniška spričevala naj ne p<>tiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška JetlDota ae priporoča vsein Jug^alovanoa •m. obilen Jiistup. Kdor ied postati 0'an te organizacije, naj se cglaal tajniki blJUnega drušl;a J.	Za ustanovitev novlb društev
se pa obrnite ua <L tajnika. No«o društvo se lab k o vatanovl 1 t člani ad članicami.
Jugoslavia irredenta.
Spominska plošča padlim voja- ;no sprejeta iv.s«»luvija, ki zahteva kom.	|ukinjenje fainoznega sklepa teia-
l'od sivim Nanosom leži na No-'skih sodnikov ju-<»ti rabi sioven-traiijskem vjLSiea Hrust1 v je. Ta va-pri	i»-r da se ]>ri
>t;i je menda ena prvih, ki po-,v>;''!1 zakonih in odredbah v^xaite-Mtavila trajen si>oniin padlim va-j vaJ° naravm- praviee jugoslovan->čanom. V lepih govorih sta se.^i^ga prebivaLstva. da se poslu-spominjala padlih junakov tajnik j žuje j»ri vseli ura.lih svojega je-"dbora	I/inz in novomašnik; zika. Zrn . naj >•■ v Julijsiki Be-
fanko Ža^ar. Prapor gasilnega nečiji nastavljajo le uradniki, ki
-.0 zmožni ju^oslovanščine.
ruštva se je ob razkritju >pomin-ie plošče t iv k rat poklonil padlim vi zbor je zapt-1 Ju 4' IUagor mu .
b >j *vuikom IV " \*ail zvezdami
Velik shod v Postojni.
V Postojni se je vrši I ."{(J. aprila v* obrambo jezi .ovnih pruvi«- \ «•-lik shod, katerega sta sklieala <lr-»slanec Lavrenčič in Z
ADVERTlSEMiiNT8.
Najboljši ustaliteij.
Vesel, pri delegaciji finančnega Ui Ž robi ju vrh hriba Odtenka ob ministrstva v Ljubljani pa račun- navzočnosti samega "^kot'a"
ko' ifolmes. \'si sodniki so se smatrali zastopnikom vladajočega razreda ter sodili temu primerno.
left
Provizorna policijska komisarja j,tara žena kmeta Žreblja v kup Viktor ivokalj in Karel Pestevšek, ^tružja, polila se z bencinom ter
advoitati. ki mu bodo za drag d«1-r.ar izdali skrivnost, kako je ustre
lil Petersa, da ne bo kaznovan. *
*
Žalostno je zapisali, toda res-l ično je: najbolj nazadnjaški element v Jugoslaviji, to so slovenski klerikalci, ima najbolj napredne ideje.
Sveti Bopr. kako nazadnjaške morajo biti potemtakem ideje na-prednjakov!
Samuel Gompers lioee, prav tako kot Morris Hill- prvi do<ieljeu -policijskemu ravna- prižgala. Vzlie kričanju, da ]l do-quit, apelirati od delavstvu sovražnega naj višjega sodišča Lteljstvl\ v-.IVabljaai1i' drufei^dode- bro stori ogenj, da je tudi Kristus na delavstvu bolj prijazni kongres	1 jen policijskemu konnsarijatu v ,rpel je imela naposled te d«>brote
J 1	^	Mariboru, sta imenovana za defi- preveč, pa je skočila v čeber vo-
Le metodi tell dvell se nekoliko razlikujeta drnga od nitivna policijska komisarja na de. Njen mož, videč jo potem vso druge.	sedanjih službenih mestih.	j opečeno, je vzdignil oči k njemu
Samuel Gompers je še vedno pristaš "slavne" do- -V ra^'unsklT.sluil>i in^nova- ter vzkUkml: -Src-na žena, da ti
i • ; i, ___- i i -	"i"-.- t,.,, ..	-. »m: asistenti Eernest Erjavec, Jo- je dano trpeti za Kris»us.-i Pi^
htike priveska ali ropa. docun hooe HJlquit potom ueod-!fijp Nabergoj> Vuientm PogaC-ar Jk,icalli
in Viktor Kovač za pomočnike zelo težke opekline in da je le ma-knjigovodij v X. činovnem razre- lu upanja na okrevanje. Žalostna du, računski praktikanti Josip .slika je to iz 20. stoletja, žalostna Petemel, Adolf Turk in Vinko tembolj,, ker se je pripetila v in-Rakuščak za pomočnike knjigo\-o- dustrijskem kraju, kjer bi človek dij v XI. činovnem razredu, vsi v sploh ne iskal ljudi, ki bi še pre-področju gradbene direkcije v niišljevali o verah. Kje smo še!
j azilih ljudskih zastopnikov.
To sta dva zdravnika, ki hočeta ozdraviti organično bolezen z različnimi nomad ami.
visne politične akcije delavcev ustvariti kongres, ki boj \rgel na smetišče delavstvu sovražne odločitve zveznega
i '»jvišjega sodišča.
Naj se ti dve metodi še toliko razlikujeta druga od druge, v stvari sami ni niti najmanjša razlika.
Obe smeri reformističnega delavskega gibanja polagata namreč važnost na politični parlamentarizem. Obe'Ljubljani
smeri sta prepričani, da lahko zavijeta delavstvu so-: Okrajni tajnik Marko Kranjc v j Vojaške radionice v Vevčah, vražnim razrednim sodnikom vrat potom delavstvu pri- k^*1011 Je premeščen v nadaJjno Dne 2. maja se je vršilo v Ljub-
službovanje k okrajnemu glavar- ljani posvetovanje zaradi vojaštvu v Murski Soboti.	ških delavnic v Vevčah, v katerih Iz državne službe je izstopil dr. je zaiposlenih s šivanjem uniform Janže Novak, dodeljen ministr- več sto delavcev in delavk. Za-stvu pros\ete. stopnik vojnega ministrstva je Ahsolvirana pravnika Jak. Po- pojasnil da je položaj delavnic v čkaj in Drag. Skrinjar sta spre je- sedanjih barakih nevzdržen in da ta za konceptna praJaikanta v po- ^ morajo delavnice preseliti, ako litično pripravljalno službo v pod- lokalni faktorji zan je ne dobč v ročju pokrajinske uprave za Slo- kratkem času primernih in bolj-venijo ter dodeljena v službova- šili prostorov. Nasvet oval je,' da nje oddelku za notranje zadeve. naj bi zlasti prizadete občine v in-
'teresn delavstva p<j«krbele zii p<> Na seji mariborskega občinskega trebno zgradbo. Ako se to z<rodi sveta	I bo vojno ministrstvo uvedlo še
je bil po poročilu finančno-gospo- obširnejši obrat, tako da bodo do-darskega odseka župan Orvar po- niačini samo na mezdah lahko /a-pblašeen, da najame za razširje- služili na leito .'i do 4 mMjone di-nje električnega omrežja posojilo na rje v. Oddelek za socialno j>oli-
pomadami.
Parlamentarna akcija ni bila nikdar in ne more biti nikdar uspešno orožje proti kapitalistični razredni just ici.
Ta razredna justica ni nič drugega kot najvišji izraz diktature buržuazije.
Zvezno najvišje sodišče stoji v Združenih državah nad kongresom. Razveljavlja postave katere je dal kongres. Razlaga sklepe kongresa ter podtika najvažnejšim sklepom zakonodajne veje vlade Združenih držav smisel, ki je potrebna v interesu vladajočih razredov.
Tudi če bi priznali za trenutek možnost izvolitve delavstvu prijaznega kongresa, bi se stavilo pravosodje, kot
najvažnejše orožje kapitala, nad sklepe tega kongresa,_______________
razveljavilo njegove postave kot protiustavne ter vladalo v"znesku 6,GOO.OOO K, la Igradbo tiko pokojninske uprave je brez kongresa ali proti kongresu.
Izvolitev takega kongresa pa je "dolg proces,T kot je izjavii Hillquit sam. To se pravi, da bi tudi v najbolj ugodnem slučaju trebalo desetletij, predno bi se nioglo spraviti skupaj tako delavstvu prijazno in protikapita-listično večino.
Kaj pa naj stori med tem Časom delavsko gibanje,
Neki v.-lik prekocceanski parni!. m- pred kratkim opremili z velikim giroskopom, ki prepreči vozi zavni poslanec Lavrencie m Zve- zibanje parnika ter temu slede-okrog in se posvetuje s svojimi za slovenskih županstev. Shoda se ,-.0 morsko bolezen. Ta ustavitelj
je udeležilo v4-liko število ljudi.j 0tipravi zibanje na visokem mor-Shod je ot vonl poslance i.a vr--n- j ju Wv 0,Klrii j.,a jo y vodoravnem eie. Za predsednika je bil .zvn- j stanju ves r..,s Tuk llstalitelj je ljen postojnski župan Kufc.ii, ki je potreben v vsakdanjem življenju, dal besedo poslancu Lavrenčiču. v dobrem zdravju moratj? biti, V široko zasnovanem govoru je l]a pomagate vse hribe in doline poslanec podal žalostno zgodovino v življenju. Zdravemu možu je >lovenskega naroda na Primor-1 (]0]0 veselje, zibanje smatra za sle eni v zmlnjih letih. Ožigosal je priliko, da preiskusi svojo moč. posebno žalostno dejstvo, da se v ( Najboljši način za ustalitev va-sloveiwki Po.-.t o j ii i, središču čisto šega zdravja je Trinerjevo (Jreii-j lovenskega okraja, vračajo o I ci ' ko Vino. Dol^r želodec pomeni vilneva komi^trl jata sloven-ke ! zdravje in Trinerjevo Grenko Vi-\ loge s pozivom, naj pr loži ita- no ohranja želodec v dobrem1 tIjanski prevod. Najhujši napad stanju. To laliko dosežejo njefro-na jezikovne pravice pa so v zad- ve sestavine, zdravilna grenka že-jijem času iz\r>ili tržaški sodniki, lišča. skorje in korenine s cascaro < svojim znanim sklepom proti ra .sagrado na čelu, Trinerjevo Oren-bi slovenskega jezika ]>im "s -d t^-ih. i ko Vino bo napravilo konec vaše-npozoril je na h neprimerno mo-'mu trpljen.iu vsled slabega teka. ralno ponižanje, ki jj-a Slovencem' zaprt ja| glavobola, nervoznosti zadaja ta skk-1, in na težko mate-, mi zdravje vam bo dalo pogum, risalno škrnlo, ki bi iz njega na- naprednost ki je neobhodno po-
—	Kaj je, za božjo voljo? —Istala zn slovensko ljudstvo, in ko- trebna v življenju. Vprašajte va-vpraša Ame rikanec Irca.	uečno p^-zval zborovalce nad tem j šega lekarnarja ali prodajalca
—	O nič posebnega. Nekemu napadom. fiovorU je še dr. Mikif- zdravil tudi za druga izborna Tri-
Amerikancu skušajo po vsej sili lotiČ iz Trsta, nakar je b la soglas- nerjeva zdravila!_
zliti v grlo kvart najfinejšega škotskega žganja.
■s *	i
i
Lenin je baje smrtno bolan. •Jlas mu je popolnoma odpovedal.
Navsezadnje je vseeno, če ne iz pregovori nobene besede več.
Takih in toliko jih še ni nihče povedal svetu kot on.
Irec in Amerikaneo sta potovala po Irskem.
Nekega večera prideta vas, in iz neke hiše je bilo čuti strašno ričanje.
Neki možki je upil v smrtnem strahu, da so se šipe v oknih tresle.
plačate več, za pravi, prrsxnl Columbia B^^^'cn. ako ga dobite EDINO L* OD MENE $10 00 CENEJE. Zalega J« obilna. Rekorde v vseh Jezikih pu r5 centov komad. Sežite takol om tej Izvanreoni priliki. Ce lik dobite pri:
Victor Navmšek, 331 Greeve St., Conemaugl:,_Pa.
Opomba: Pazite na Ime "Columbia., varstvena znamka.
cest in kanalov pa 1,656,000 K. vzel nalogo, da skliče prizadete Za gladujoče v Rusiji je bilo na- interesente, zlasti občine, v kate-klonjenih 20.000 kron.	jrih stanuje delavstvo, ki je vde-
•lavnicah zaposleno, da se po mož-Stanovanjska akcija v Maribora 11 ost i doseže kak način, po kate-je že vedno na mrtvi točki. Mno- rem bi se ohranila in še povečala go se je obetalo sicer od bnak, ki za ljubljansko okolico tako važ-pa se še vedno ne gani jo, bodisi na industrija.
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4^, na leto.
Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo že od 1. julija t. 1.
n
1
Glavno zastopstvo
JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York City
i
GISS NARODA, 10. JTJN 1922
Največja skrivnost novega sveta.
Najbolj skrivnostni sponke nt-c na svetu bodo pri ve J li v rhila J-! phijo za veliko razstavo leta 1926. To j« ^eiika sfinga indijanskega rodu Maya iz Vuirigua, Guatemala, ki je dosedaj uspešno kljubovala vsej uzurjenosti sarinovlov-c*-v, da jo razrešijo, čeprav bi ta sfinga lahko povedala važno in ranimivo povest. Prenos tega kipa v Philadelphijo bo pomenjal tudi veliko inžinirsko delo, kajti t« hta več kot osem ton ter jr^ bo treba prevesti skozi džunglje ter ga povesti z vlakom na precejšno razdaljo, predno bo dospel do ladije. Danes stoji ta sfinga srdei razvalin starodavne civilizacije, d1 eč v notranjosti Guatemale. v bližini nekoč obsežnega svetišča indijanskega plemena Mavas. To je masiven blok iz pesčenea in pre vesti ga bo treba preko pet milj nu saneh do najbližje železniške postaje. Poseben železniški voz bo tieba zgraditi, da se po vede kip v pristanišče.
Ko bo dospel kip v Združene d i zave, se bo brez dvoma pričelo študirati slike, ki se nahajajo na njem in napise, tako skrbno izklesane in razrešitev teh napisov in slik bo pokazala, kdo je postavil to veliko sfingo, kedaj je bila postavljena in s' tem bo tudi najbrž mogoče najti rešitev skrivnosti glede izvora prazgodovinskih plemen v Ameriki.
Proučevanje tega spomenika in drugih spomenikov, ki predstavljajo preostanke Mava rodu je do-vedlo številne znanstvenike do sklepa, da je najti v teh spomenikih dokaz, da so Egipčani razkrili Amerika tisoče let pred Kolumbom in tla se je nahajala obširna nr.selbina ali kolonija starodavnih Egipčanov v ozemlju sedanje cen-tr;;lne Amerike in Mehike, kjer je nnjti sedaj tc najbolj starodavne spomenike.
Ko so prišli Spanci na ameriško celino, kajti znano je, da so zadeli najprvo na otoke, so napravile nanje velik utis te velike sohe iz kamena obenem s svetišči, katera je višji razred onih dni še vedno uporabljal. Zapazili so tudi soglasno 7 vsemi poročili, da obstaja višji in nižji razred ljudi rn da n'>sta ta dva razreda istega rodu in pokolenja. Ostanki, ki s i se ohranili do današnjih dni. nam dokazujejo, da je imelo vladajoče pleme visoke duševne zmožnosti in visoko kulturo, kar je razvidno iz spomenikov tega plemena. Zapazilo se je tudi »ličnost nie.l nekaterimi črkami na teh napisih ter egipčanskimi hieroglifi in več znanstvenikov, ki so se pečali s temi spomeniki, trdi, da so našli Več kot ducat besed napisanih na način kot so pisali Egipčani in z istim pomenom.
Trdi se, da so moderni potomci rodu Maya različni plede svoje kulture ter oblike glav od drugih Indijancev in da je na stotine be-eed v njih jeziku skienih starodavnim egipčanskim besedam.
To ni povsem tako nemogoče kot izgleda na prvi pogled, če se pomisli na dejstvo, da so Epipča-ni jadrali do Gilbraltarja in celo skozi ožino ven na Atlantiški o-cean. Nikaka nova teorija ni, da se je nahajala izgubljena Atlantis, velik kontinent, ki je bil znan vsem starodavnim narodom, daleč zunaj v Atlantiškem oceanu in da je predstavljal ta kontinent postojanko sredi pota med Evropo in Ameriko.
Če so prišle egipčanske ladije do kontinenta Atlantis, ki se je pozneje pogreznil v morje, je dosti vzroka za domnevanje, da so najbolj pogumni in pustolovski med mornarji jadrali še naprej proti zapadu. dokler niso 'prišli do centralne Amerike. Treba je po m:sliti, da veje med julijem in sep-teir.bom neprestano zapadni veter v smeri proti zapadni Indiji nd Kanarskih otokov in če so prišle egipčanske ladije v ta zračni tok v pravem času leta, jim ni bilo treba dosti tednov, da so zagledali egipčanski mornarji zapad-i kontinent, kjer so ustanovili, o t se domneva sedaj, svoje kolonije najmanj dva. ali tri tisoč let pred pričetkom krščanske dobe.
Spanci poročajo o tradiciji, na katero so zadeli med domačini ln kateri se glasi, da so prišli njih predniki od iztoka pred davnim časom in to oeividno potrjuje moderno teorijo o naselbinah Egipčanov.
Staro pleme Mava ni zgradilo le te monolite in sfinge, tfcmveč tu-
di piramide natančno po egipčan skem uzoreu in pri nobenem drugem narodu se ni dosedaj še zasledilo teh kombinacij. Eden izmed učenih raziskovalcev si je tako svest svoje stvari, da trdi, da je našel poseben osebni znak kralja Mene, ki je vladal v Egiptu |k -og leta 3500 pred Kristom na Jenem izmed spomenikov in da lz gleda figura na dnu spomenika čudno slična skarabeju ali svetemu hrošča Epipčanov, simbolu večnosti, kajti Epipčani so bili prepn čf.ni. da ta hrošč nikdar ne pogi ne, pač se vedno obudi k novemu življenju. Soglasno s tem egip-tolopom je sfinpa, katero bodo privedli v Ameriko spomenik, postavljen egipčanskemu kralju Mene.
Znanstveniki, ki so prišli do tega sklepa, izjavljajo, da je prišel kralj Mene ali sam v Ameriko ter vladal novo ustanovljenemu narodu ter umrl tukaj ali da je poslal semkaj kakega vj^okega zastopnika svoje družine. Ti znanstveniki izjaAljajo, da kažejo ti spomeni ki, da je bil kralj, kateremu je bil zgrajen ta spomenik, avtokra-tičen svojemu naroda in da je bil Kgipčan, ki je prišel v Ameriko obenem z velikim številom izseljencev.
Ti Maya spomeniki so bogati na portretih, kar je dovedlo številne znanstvenike do primerjanja teh kamenitih slik z onimi, katere je rajti na egipčanskih spomenikih. D o čim se zapazijo nekateri nika ke sličnosti, najdejo drugi tako značilno slienost obraznih potez, da identificirajo brez obotavljanja rod Maya z Egipčani. Nekoliko zakrivljen nos nazaj potisnjeno brado, in poševno čelo se smatra za več kot slučajno sličnost.
Da je bilo najti med tem ple menom velike astronome je dokazano na temelju kcVdarskih ka-menov in drugih napisov in tudi v tej točki so ohranjeni spomeniki stični onim starega Egipta. Trdi se. da ie bila glavna doba v zgodovini Maya rodu krog leta 3-:00 pred Kristom in to dejstvo se navaja kot odgovarjajoče slični dobi v Egiptu tekom starega cesarstva, ko so našli Egipčani svo p> pot v to zapadno deželo.
V veri je najti še veliko bolj presenetljive sličnosti. Prav kot Egipčani so vrjeli tudi Mavas, da zavživajo mrtvi hrano, katero se jim postavi na grob in oba naroda sta imela najvišje božanstvo, večje od manjših bogov.
Preostatak rodu Maya še vedno obstaja, a preživeli niso čiste krvi ter se trdi, da govori najmanj 300.000 ljudi, večinom Indijancev, še danes neko obliko Mava jezika!
Med tem narodom je najti dve nasprotujoči si tradieiji glede njih izvora. Prva trdi, da je prišel It-z.-mna iz daljnega iztoka, preko oceana in da je učil narod. Druga tradicija pa trdi, da jc prišel Ku-kulcan, čudoviti duhovnik in voc dltelj. r za pada in da je učil narod .ter ustanovil njegovo civilizacijo. Pod njim je bil narod razdeljen v štiri razreda, katerim so vladale it Tri kraljevske f ružine. Številne pravljice o prvotnih dneh se je pripovedovalo španskim zavojevalcem in te pravljice so o-hranili španski misijonarji, ki so prišli zelo zgodaj v centralno Ameriko, da oznanjujejo evangelij.
Na temelju vseh teh tradicij ter proučevanja spomenikov je bilo mogoče rekonstruirati precej natančno življenje tega znamenitega naroda. Kralj je bil v tesnem stiku z velikim duhovnikom, kraljem svetega mesta Izamala. kajti z njim se je posvetoval glede vseh važnejših zadev. Oovernerji štirih provinc so bili plemenitaši iz visokih družin ter imeli abso-ltUno moč v svojem ozemlju. Bili so kraljevske krvi.
Kralju je pomagdl svet lordov ali visokih gospodov. Obstajali so številni razredi duhovnikov in tudi red sv-čenie ali vestalk*. katerim je naeclovala devica iz kraljevske rodbine. Plebejci so bili delavci, rokodelci in trgovci. Suženjstvo je bilo v veljavi in sužni: *o odstajali v glavnem iz vojnih jetnikov in njih potomcev.
Veliko skrb se je povečalo vzgoji otrok, nad katerimi so imeli sta riši absolutno oblast do dvajsetega leta. Plemstvo je dajalo svo iim otrokom kar najbolj mogoče dobro vzgojo, a revnejši otroci so morali slediti obrti svojih stariŠev ter niso bili deležni skoro nobenega pouka. To se smatra za tesno pnralelo k egipčanskemu sistemu, soglasno s katerim je bilo e-
zoterično ali tajno višje znanje reervirano za duhovnike in plemstvo, docim je ostal narod kot tak v nevednosti, da se ga je tem lažje kontroliralo in obvladalo.
Socijalne postave so bile stroge ter tudi izvedene na najstrožji način. Zakoni med osebami i-stega rodu so bili absolutno prepovedani in kazen za tako jgvezo je bil skrajni ostracizem. Tako ljudi se je takoj stavilo v nižji razred.
Zakonska zveza v sestro zamrle žene ali sestro matere je bila stro po prepovedana. Xikdo se ni mogel poročiti izven svojega lastnega čina ali brez dovoljenja glavarja.
Rod Mava je imel zelo obširne in natančne izdelane verske ceri-monije, a človeške žrtve so bile prepovedane. Šele potem, ko so se indijanski Azteki polastili kontrole nad teželo, se je uvedlo one strašne. človeške žrtve a vedno vspri-čo protesta domačinov, ki so bili v glavnem žrtva cerimonij.
Mava je bil velik in dobrosto-ječ narod, ki je uspešno obdeloval zemljo ter prideloval koruzo, fižol, kakao, bombaž in banane. — Tudi čebelarstvo je cvetelo in u-metnost fermentiranja in distili-ranja pijač iz koruze, maguey rast line in medu je bila dobro znana.
Pijančevanje je bilo tako splošno, da se ni nikdo brigal za to in da se ga ni kaznovalo, razven če je bil zločin posledica pijančevanja. Možki so nosili hlače iz bombaževine in srajco brez rokavov. Ženske pa so nosile krilo, pre-vezano preko pasu in lase v dolgih kitah. Vsi so nosili sandale in dočim so nekateri tetovirali svoje obraze in telesa, so se vsi slikali po telesu v povišanje telesne lepote. Narod je bil zelo čist. kajti posluževal se je tako mrzlih kot vročih kopeli. Njih orožje je obstajalo iz lokov in pšic, sulic in kopj. lesenih mečev s kamenitim robom, bakrenih sekir, frač in ščitov, napravljenih iz lesa ter ojačenih s kovinami.
Kadar .so šli Maya v vojno, so storili to bolj v namenu, da si pridobe novih sužnjev kot da pobijajo svoje sovražnike. Maya je bil visoko literaren narod ter se je posluževal kot Epipčani papirja, napravljenega iz Maguey rastline ter pergamenta. Le štiri take knjipf* se je našlo dosedaj, kajti številne se je uničilo tekom prvotne španske dobe kot "delo satana." Teh knjig pa se dosedaj še ni prečita-lo. kajti še vedno manjka ključa k temu jeziku, čeprav obstaja Maya jezik še vedno med Indijanci.
Glavna umetniška moč Maya pie mena je obstajala soglasno z najboljšimi avtoritetami v njih arhitekturi in kiparstvu. Njih uspeh jc bil tem bolj značil ker niso imeli nikakega kovinskega orodja. Razvaline njih svetišč in palač, vedno okrašene s kipi, je najti razkropljene po vseh gozdovih Juka-tana iz Guatemale. Noben teh spomenikov pa ni lepši in znameni-tejši kot je velika sfinga, katero bodo privedli sedaj v Philadelphijo. Premagati bo treba predsodke domačinov in številne naravne težkoče. predno bo mogo če spraviti spomenik na določeno mesto
Težkoča bodo skoro prav tako velike kot so bile tekom prevoza Igle Kleopatre, ki stoji sedaj v Centralnem parku v New Yorku Čc se bo posrečil prevoz te sfinge, ne bo nobenega spomenika ali stvari na razstavi, ki bi bila vredna večjega študija in občudovanja. V tej sfingi leži starodaven problem in potom te sfinge bo mogoče prišla rešitev vprašanja, katero «e je iskalo že toliko časa, namreč odkod so prišli Mayas, lcdo so bili ti ljudje, če so bili E-gipčani. Indijanci ali kako drugo, že davno iztrebljeno pleme.
Mogoče bomo dobili sedaj odgo vor od sfinge same.
Redukcija nradništva.
V angleškem parlamentu je povedal Sir Robert Horne, da bo Angleška vlada prihranila pri re-dukcijni civilnih uradnikov letno 61 miljonov funtov ali 15 procentov celokupnega državnega proračuna. Samo pri pošti in telegrafu bodo Angleži prihranili 14 miljonov funtov (1 funt — 1200 kron). Število nradništva zmanjšujejo tudi na Francoskem. V ♦rančiji bodo prihranili vsled redukcije nradništva letpo okrog 300 miljonov frankov.
Flag Day.
* * STARA PRIJATELJA STA SE SREČALA. Slika tam kaže jiagačenega konja "Winchestra", katerega je jahal general Sheridan. Poleg konja je Hary W. Valentine, kateri je držal tega slavnega konja v bitki pri Winchester. Konj je bil razstavljen dolgo časa na Governors Island, sedaj so ga pa poslali v Smithsonian Institution v Washington.
Preiskušena ljubezen.
Francoski spisal Paul Gaulot.
Sil vi j Dubayet je podedoval po svojih stariših posestvo na deželi, ki je bilo precej dobičkan 10 ?n ki mu je zagotovilo udoi. o ek sisteneo, prosto vseh skrbi. Ko je dosegel starost deset in dvajsetih let, si je rekel, da ne more vedr.o živeti tako osamljen in da b: se moral oženiti. Ker pa je bil zelo nezaupen in boječ in ker se je bal pasti v roke ženske, ki bi bila vedno slabe volje ali pa ekstrava-gantna, je od dneva do dneva zavlačeval sklep, da v resnici vza me žensko. Vsled tega je bil tudi strašno vznemirjen, ko je izvedel. da mu je neki star sorodnik zapustil sto tisoč frankov pod pogojem, da se poroči z gospodično Koleto Barlier, hčerko nekega veleposestnik «a na deželi.
Kakšne čudne ideje je moral i-meti ta sorodnik. Kljub vznemirjanju. ki .je prišlo v njegovo do-tedaj tako mirno življenje, pa je Silvij vendar dobro občutil vrednost zapuščine, ki bi mu omogočila povečanje svojega lastnega posestva in ki bi imela tudi druge prednosti. Xliub temu pa mu je misel na prisilno ženitev vse preje kot ugajala.
Njegovo obotavljanje bi brez dvom?, trajalo še dolgo Časa. če bi ne dobil pisma od gospoda Bar-lilier, ki ga je z kordijalnimi in pHprostimi izrazi povabil, naj pa obišče. Ker je spoznal potrebo tega uvodnega koraka, se je mladi mož podal na pot nekega lepega junijskega dne.
Nervozen glede obiska, lčojega važnost je njegova pla.šljivost pre tiravala. je pričel počasnejše hoditi. ko se je približal hiši. f>-prav počasi, je konečno vendar dospel do zunanjih vrat in ko jih ie našel odprta, je sklenil stopiti na dvorišče. Velik pes je prihi tel proti njemu ter pričel lajati. Silvij se je hotel že umakniti, ko se je prikazala pri hišnih vratih neka mlada deklica. Nosila je bel predpasnik, njeni rokavi so bili zcvihani in v rokah je držala skledo polno testa.
—	Tiho. Medor. — ic zakričala nad psa.
Nato pa je nagovorila obiskovalca :
—	Kaj želite, gospod?
—	Prišel sem, da govorim z gospodom Barlier .Taz sem Silvij Dubayet.
—	Gospoda Barlier ni doma, — je odvrnila deklica. — vendar vas pa prosim, da vstopite ter počakate nanj. dočim bom jaz nadaljevala r svojim delom.
Pokoril se je mehanično, vstopil. sedel ter pričel opazovati deklico.
—	Oprostite mi, — je rekla deklica.
—	Moja stvar je oprostiti se. — je odvrnil on. Nato pa je vprašal:
—	VS služite tukaj?
Ona je dvignila glavo, se nasmehnila ter rekla po par trenutkih obotavljanja:
—	Kot vidite. In vi ste dedič?
—	Kafro vam je to znano?
—	Saj so vendar dosti govorili o tem.
Prilika je bila <?bbra.
—	Kaj pravi gospodična Barlier?
—	To in ono. Vse kaže, da .te zelo zadovoljna. Kako bi ne bila.
—	Ali ima rada denar?
—	Precej, če je človek mlad in koketen, ljubi tudi lepo obleke.
—	Gotovo in vsled tega domnevam, da želi živeti v mestu.
—	Živeti v mestu? Potem tovo pričakuje, da bodo vse njen želje izpolnjene.
—	Pri moji veri. žal bi mi bilo r.i moža. ki bi ji ne hotel pustiti njeno lastno pot. Če' si ubije v glavo kako misel, se ji mora vse irugo umakniti.
Ona ni tako slaba v dnu svojega srca, a je zelo kapricijozna. Mogoče pa nimam prav, da vam pripovedujem vse te stvari?
—	Gotovo. S tem mi napravite veliko uslugo.
—	Mogoče, mogoče tudi ne. Vzemimo, da bi vas to, kar sem vnm povedala, do vedlo do sklepa, da se ne poročite z njo?
—	Vi me še ne poznate. — je odvrnil on z občutkom. — Če bi bilo treba kupiti dedščino s tem. da se poročim z deklico, ki je ko-ketna, ekstravagantna in samovoljna. bi se takoj odpovedala pra viti do dedščine.
—	To je lepo, — je vskliknila deklica s tako prepričevalnim glnsom. da je bil Silvij presenečen.
—	Kaj ste rekli?
—	Rekla sem: — To je lep©. V;dite. testo sem zgnetla in pogača bo dobra. Z veseljem jo boste jedli.
—	Xe bom je jedel in prav žal mi je. Mislim, da je najboljše, če odidem.
Dvignil se jc ter odšel proti
vratom.
—	Xe, — je vskliknial ona. — Vi ne smete oditi na tak način. Čakajte vsaj. dokler ne pride moj
oče.
—	Vaš oče? '
—	Da. ali ne razumete?
Tn z kratkim, prisiljenim ns-mevom, kot da hoče prikriti svojo zadrego, je dostavila :
—	Jaz sem Koleta Berlier.
Ves presenečen vspričo tega nepričakovanega razkritja ni vedel Silvij, kaj naj misli in kaj naj reče.
Ona pa je pričela na želo resen način:
—	Dolžna sem vam pojasnilo. Ko sem izvedela za pogoje, katere je stavil moj boter z ozirom na dedščino, sem imela kaj čuden ob-
" Sklenjeno , da zastava trinaj-storice Združenih Držav bodi tri-najstero prog, vsaka druga rdeča in bela. da zveza (polje na oglu) bodi trinajstero zvezd, belih na plavera polju. predstavljajoči novo ozvezdje."
Ta-le sklep predstavlja prvo na rodno zakonodajo glede narodne zastave in nosi datum 14. junija 1777.
Ta dan pa je bil uradno pripoz-nan kot naroden praznik še le 14. junija 1897. ko je Governor države-New York ukazal, naj tega dne narodna zastava plapopla raz vseh javnih poslopij.
Istepa leta se je ta praznik obdržal tudi v Philadelphiji in od tedaj je praznovanje Dneva Zastave hitro prešlo tudi v druge države in mesta, tako je ta praznik danes priznan in obdržan pov sod v Združenih Državah."
Današnja zastava Združ. Držav seže nazaj v leto 1777. skoraj leto dni po proglašenju neodvis-nesti. Pred onim časom so razo-bešali kolonijalne zastave in prapore. improvizirane od raznih prilikah, ali "narodne zastave" v pravem zmislu besede ni bilo. Zastava trinajstorice združenih kolonij, razobešena na glavnem stanuj "Washingtona v Cambridge dne 2. januarja 1776. je imela tu d i trinajstero prog ravno kakor T danes, ali ob enem je vsebovala j tudi križ Sv. Jurija in Sv. An-, dreja na plavem polju ob .oglu "Washington sam je prišel na misel, da bi se ta križ zamenil z zvezdami. pri Čemur vsaka zvezda naj pojnenja eno državo, spadajo-čo k zvezi, in se je osebno zanimal za naris zastave, ki naj pristane narodni emblem. Ko se .ie junija 1. 1776. nahajal v Philadel-phii skupaj z nekim odborom Kongresa, obiskal je neko Mrs. Betsy Ross, izurjeno šiviljo in izde lovateljico zastav, in jej naročil naj napravi vzorec zastave. Ta vzorec je bila zastava, ki jo je Kongres dne 14. junija 1777. odobril in jo potom začetkoma omenjenega sklepa pripoznal kot. na-Vodni emblem Združenih Drža\». Po dolgi debati je Kongres dne 4. aprila'1818. sklenil, da je najbolj umestno, naj se ne poviša število prog, čim se število zveznih držav poveča, ampak da se doda p > eno novo zvezdo k zastavi za vsako Tfovo /Iržavo, ki se vključi v zvezo. Trinajstero prog v zastavi predstavlja danes trinajstorico izvirnih držav, ki so se borile za neodvisnost, docim zvezde, katerih je danes 48. predstavljajo število
ADVERTISEMENTS.
SEVEROVA ZDRAVILA VZORZUJEJQ
ZrRAVJE V DRUŽINAH.
mozete prepnepifT iq JjJJ lasem listo nje^ost bbjnosfTir| lepoto, Kdfero si x/sdk<Jo želi al^o q<ideq i Te
crrracH
HAIR POMADE
Izvrstna, priprdVd za ne«fo las,
idealna, zdravi I rpa, iq čisTa.
CENA 25 C VprdMjfe v* leK^rndfp
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RA-PIDS. IOWA
* e;i i jo, na Vojvodino 11 miljonov in na Dalmacijo j miljonov. P:i &u\kih i'j precej drugače.
Velik železniški most
zprji.li držuiva čez Drino pri Bajni I?;ixti. Delo prične že v naj-krajšetn času.
ADVERTISEMENTS.
Iščem svojega brata JOHNA S('HAVER, ki se je nahajal pred dvema letoma v Flint, Mich. Xjeg.»vi s!ariši bi radi izvedeli za njega, ravno tako tudi njegova sestra Mary Plantas, c (t Lust i g, 12."» Prospect Park "West. Brooklyn. Xew York.
(10-14- G)
gggtiiftftg'Hjii.Mijii! "jijuij^j! 1,-^y JilUIKJ
Zastopniki 9
Zastopniki "Glas Naroua" kateri m pooblaščeni pobirati naroCnino z* d«T-nik "Clas Naroda".
sak zastopnik izoa potrdilo za sroto, »itero je prejel ln jih rojakom prlp»
očatno.
^ročniua za "(Jla& Naroda" j«: Za <eJo leto $U.OO; za i»ol leta $3.00} *a sStlri mesec e $'J.OO; za četrt leta 1.00.
Saa Fnu.ei»co, Cai.: Jakob I .aoslu. Denver, Colo.: Frauk Skrabec. 1'utbbi. Cul*.: Peter Culig, John Gena,
in I-rank Jmiesh. 1-alida, Colo.: Louis Costello. «*iianaprJis, ItuL: Akota Hudman. lintou, Jud.: I.:<nil>ert Bolskar. Aurora, IU.: J. Verbič. tucago, 111.: Joseph lHiab in Jos. Bevčič.
'oliet. 111.: Fr. BamWtf. Jobu Zaletel. La Salle, 111., Jos. Ki-lic*.
jv -.-T	laseoutah, IlL: Frank Angustln.
držav, ki danes sestavljajo Zdru- hoTth Chicago, Ei.: Anfc.n Kotoal ia
ž« ne Države Ameriške.
Vsak zvesti Amerikanec bo Te-tos kakor doslej proslavil Dan Zastave s tem, da razobesi zastavo "prog in zvezd" iz hiš, kjer biva ali dela.
V znamenju ravnopravnosti.
Proračun ministrstva za javna dela znaia 247 miljonov dinarjev. Od t o svote odpade 1:>1 miljonov na Srbijo, 20 miljonov na Črno-goro, 2.3 miljonov na Hrvaško in Slavonijo, 14 miljonov na Slo-
Jla»h Ojrrln. Springfield, IU.: Ma^tr. Rarborieh. Waukegau, Ll1.: Frank PetkovBek. 'rank I in, Lans. i«j okolico: Jobn Bo-
|H)VS.
Xltxmill«r, Md.: it. Vodopivee. Chisholm, Minn.: Frank Covte. fSly, Minn.: Jos. ,T. Peshei. ■Lveleth, rfinn.: i>*iis < lov Re. I iilbert, Minn.: Lonis Vesel. Ilibbiiig, Minn.: John I'ovfie. • irginla, Minn.: Frank llrovatlch. St. Louis. Mo.: M.*e Orxbrlan fe^t He'ena, Mont: Fr. HrelU. Klein, Mont.: (iregor Zobec. .lOivftnda, N. Y.: Karl Stornlsha. Little Falls, N. Y.: F aiik Masla, iarberton, O.: A. Okoll!»b. Cleveland, O.; Janko PleSko, Jako*
Ilennik In Clias. Karlinffer. 'Coilimvood, O.: Math Rlapntk. Lorain, O.: I.ouIf Palant in J. Kumle. Nile®, O.: Frank KogoTftek. lor.ngstoiTiiw, O.: Anton Klk»lJ. •mbridge, Pa.: Fr.,nk JakSe. >h*emer. Pv: I^cois Hribar. <roTight..r, Pi.: Anton Iparee BuTdinc, ?a.f John Demshar.
Corenaagh, Pa.: J. Brworec la via
RovanSek.
ClarMge, Pa.: Anton Kflco«ir.T ln A. Jerlna.
ionlo, r» : Atnon Oababen. export,	Ixml" SnpanCK.
'orest City, Ps_: Iifath Kantin, "arrell, Pa.: Jerrf O«rora. niperial, Pa.: Vai*»*itia Peter**!. Jrreniburg, Pa.? Frank Norsk Irwin, Pa.: Mike P^vSek. Johnstown, Ta.: John Polanc. Iuzeme, Pa; A-:fcoa Golnik.
eutek. Mučno je bilo zame videti v vas snubača. pripravljenega, da se poročite z menoj edinole ra-ditega. ker sem predstavljala v njegovih očeh stotisoč frankov. — Sklenila sem vsled tega napravitr se tako neprijetno in nezaželjivo kot le mogoče, ko bi prišli .To slučajno srečanje in vac nesporazum pa sta mi dala idejo, da vas pre-iskusim takoj od početka. Nobenega vzroka nimate za pritožbo, kajti na ta način sem mogla ugotoviti vašo nesebičnost. S tem pa še ni rečeno, da se morava poročiti. Spoznati morava drug drugega boljše, predno se zveževa za avljenie. AU misli.,, da bi vaj ^ ^ bila vsec?
—	Gotovo, gotovo, — je vslik-nil Silvij, ki je z radostjo v srcu pr slušal pripombe lepe mlade deklice. Nato pa je dostavil z vzdihom :
—	A tudi. jaz. s svoje strani, vam moram ugajati. Komaj si drznem upati____
—	Poskusite, — je zašepetalao
na.	^
Veliko nežnosti je bilo v smeft-ljaju, ki je spremljal te hesede, kajti videl je v njih nekaj ve? kot dobrilo, — skoro obljubo. — Njegovo lice je zaŽarelo od veselja.
—	Torej dogovorjeno? Vi ostanete?
—	Da, gospodična.
Maner. P-*.; Frsr.k Demaha-.
Moon Ron, Pc.: Frart Maček, Frank
PodmiJJlek. Pittsburgh, P«*.: U. Jaaoblcb, Z. 'Ja5-
ahe, V!ac. Arh ln Ig. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Zoroaheta. Reading, Pa.: J. Pezdtrc. TJorkvood. Pa.: A. Hocherar. Steel ton. Pa.: Anton Hren. ."urtle Creek, Pa. tn okolico: Fran« Srhlfrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jo v an. White Valley. Pa.: Jurij Prey^. «i!:oek. Pa.: J. Petern«l.	=
CoKeton, W. Va.: Wank Koči an. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Svetlin. West A'tis, Wis.: Frank Skok. Vek Springs, Wyo.: Louis Taachar in A. Justin.
Poleg gori navedenih so pooblaMod pobirati naročnin« tudi
* 0. K. A





GLAS NARODA, 10. »TUN. 1922
Tri leta
Novela. — Rmki spisal Antov Čehov.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Na adreso Jugoslavije.
ADVERTISEMENTS.
3
Xadaljevaije.)
Oh poln V so je Laptev poslovil od nje in ko je odšel, je vzel seboj lolm nik. kateresra je porabi];; Julija Serjr^jevua. Kljub pozni uri mi slu/.:d niki ob«h spolov pili <"aj v obedniei. Kakšen nered! Tudi ntme; niso bili v postelji, par pa tudi v obedniei. Vse te ljudi, v. like in male, je vznemirjala eela serija slabih znakov in bili 'o	te^a poparjeni in pobiti. Neka šipa v veži se ie razbila in
samovar brenčal «•.«*] i dan. kot namenoma ter brenčal še sedaj. Opisovali ^n r-1 viinkf.r, kakor je skrčila miška iz »Vvlja Nine Fjo-dorovne, ko <»e je ravim oblačila. Oba otroka sta se v polni meri zavedala strašnejra poni< na teh znakov. Starejša deklica. Saša. suha •n majhna hmmrkn > »sedela nepremično pri mizi in njrn obraz je k a/a' strah ni trepet dočim je stal;, mlajša. Uda, stara sedem let. po!e«r svoje sestre ter zrla izpod čela na luč,
Lapt"\ š. 1 navzdol v svoj<» lastne sobe v pritličju, kjer je bi!.. p<»d nizkim -tropom vedno zadohlo tor je dišalo po f?eranijih. 1'anavrnv. ni"; Nine Fjr.dorovne, ie sedel ter čital časopis. Laptev mu j.- pokiiaal trr *♦<!»-! nasproti. Oba sta sed»*la tiho ter nista ni-čt-sar i * 'C I.:. IV* «-\:t ^,ta «•«■!-» večer« na tal: nm'-in. ne da bi jrovo-rila ir niti eneira. r<t' «lrtijrepa ni d:a>il t« rnMk.
M iii «b k!i< i sta pr Š!i navzdol, da želita lahko Tioč. Svečano in mol-e .« napravil ".mavrov preko • b.-li ponovno znamenje križi tor jim« dal r« ko \ poljub. Dokliei s - priklonili ter odšli na'i k Lapt. vu, ki ju .udi potrižal t. r j;ma *SrJ i->k'» v poljub. Ta cc-runoii ji - j;u!jub'ja ijem rok in prikh.n iiv.jvin -e je ponavljala vsaki ve«>r.
K" sta otroka < <!?la. je položil l'ar:av-ov na smtn svoj časopis ter r< kel;
—	Ni j»o-rbno i'va!ino v naSem lor>>;jbojf.čeT*» -mestu! Priznati noram. moj drari to\ariš. — jt» dosta7'l ter v.rdihnil. — ua me "i-i-lo v»*sel., da kone< no našel nekaj razvcdr:ia.
—	Kaj m« niš s tem .' — je vprašal Laptev.
—	Videl sem te priti iz hiše dr. Bjelavina. Mislim, da ne Uodiš
tja ri» d i starejja.
—	Seveda ne. — je rekel Laptev ter zardel.
—	Dobro, seveda ne. in mirnost de rečeno, ne mf»«rel bi najti ta lie}.'a starega tcpea kot je oni papa, tudi če bi <ra iska. podnevi s sv.-tilko v roki. Ne moreš si predstavljati kakšna bedasta in nerodna bi št i ja j-* to. Vi izobraženi ljudje i r. '»lavnih mest se še vedno animate /a provitteo z Hri&u strani, a jas t i'zagotavljam, dečko nuj. da ni v tem ni«Vsa • lo^ične^a. Ničesar druire«„ra ni kot barbarstvo. po.ili.st ti >»neiravnost. — to je vse. Vzemimo krajevno zastopnike znanost kruj^vne intelektualce takorekoč. Ali si moreš pred * ta vi jat i. da j«t v tem mestu osem in dvajset zdravnikov ? Vsi so n pravili dirnar ter iv<* v slojih lastnih hišah in medtem je prebivalstvo v ravnoti.ko lo zupnem stanju kot kedaj poprej. Nina je morala biti ..peruana in operacija j - bila v resnici čisto navadna in vendar smo morali dobiti kirunra i/ Moskve. Niti rr. tukajšnji zdravnik se ni hotel lotiti operacije. To presega meje. Oni ne vedo ničesar, ne razumejo ničcst-r.. Ne zanimajo se za nobeno stvar. Vprašaj jih naprimer. kaj je rak. — kaj je in odkod izvira.
In Panavrov je pričel razlagati, kaj je rak. Bil je špecijalist jrlede vseh zni.nst\i'n h predmetov ter pojasnil z znanstvenega stali;
Na seji politične podkomisije je izjavil vodja ruske delegacije C'i-eerin prlede predlagane konferen-ee v Haa<ru: Na predlagani konferenci naj hi se zasopniki drugih držav brez Rusije sporazumeli in hi se nato osnovala nova komisija, obsoječa iz članov ruske sovjeske vlade. Komisija drugih držav bi včasih z njo sodelovala, včasih pa bi delala tudi brez nje. T?u>ka delegacija ugotavlja k temu dejstvu, da se ta namera nikakor ne krije z njenimi predlogi. Ta sistem dveh ločenih komisij so uporabili že na genovski k< r.ferenei in njemu se je v prvi zahvaliti, da so bili doseženi tako neznatni uspehi. Ruska delegacija izjavlja, da ne more prevzeti odgovornosti za te nov*1 predloge. Obžaluje da ostale države ne Tipajo prevzeti odgovornosti za stav l««ne predloge in za listino, ks s" j h izročile nam. Ruska delegacija bo še vedno dela'"'* -na to. da ne zamudi nobene priložnosti za sporazum in izjavlja, da se Rusija predlagane konference ži. Prišli smo v Genov nom. da kljub nasprotstvom pro: pedarskih režimov sodelujemo na obnovi Evrope, vendar so smatrale gotove države za umestno, razbiti konferenco a* dva dela. v upnike in dolžnike, in vse kaže. da se hočejo tega sistema tudi v bodoče držati. To sicer obžalujemo, vendar pa sprejemamo kot izvršeno dejstvo. Ruska delegacija ti-govarja proti temu. da se Nemčiji izključi iz števila onih držav, ki se morejo udeležiti konferen-
DR. RICHTERS
~ JPAIN- J
ji. Ruska delegacija jemlje z zadovoljstvom na znanje predlog, naj bi se države medsebojno obvezale. da druga drugo ne bodo na padale. R"ska delegacija pa izjavlja, da bi smatrala vsak napad zjper katerikoli republik', ki je vezana s sovjetsko Rusijo, za napad n.-; Rešijo samo in hi ta napad prisilil Rusijo, da začne s sovražnostmi. (To se tiče daljnje-v/liodne republike v riti in jc naperjeno proti Japoncem : V iin? nu teh republik izjavljam, da bodo te obveznosti spoštovale vsaj one. Culi pa l»i radi tudi od inte-tensiranih držav izjavo, da pojmujejo to obveznost v enakem zmislu. Ruska delegacija opozar- ■ ja. da so bili zadnja leta napadi ! na sovjetsko vlado, ne le s t rani \ rednih čet. temveč tudi s strani1
tolp. ki so stale pod varstvom go- _	. , . . ^ ,
tovih tujih držav. (Se nanaša .^atkeiTl T Sfc.I1 kraj 111 Zele brez dvoma na Jugoslavijo.) De- *TZO dospeti na SVOJ rojstni
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo ii New York*.
i
DOcSRO ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DO« LARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA'
Prežer.ite nadležne bolečine s pristnim Pain-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte prt tvorniški znamki Sidro',
35 In 70 centov v lekarnah ali pri,
F. AD. RICHTER i CO. 104-114 S- 4th_St, Brooktvn, N, Y -
Pozor rojaki,
ki nameravajo potovati v
le«r.:ci.ja vztraja zato pri tem. da se $ (; razširi s tem, da se mn
dom.
vključijo napadi tolp. Vprašan je i All Sinu posredovali pri frail-mce udele- napadov s strani tolp proti Rusi-jcosfcj družbi, da odredi poro z name-M' -T posebno pereče, ker ima m-<bep prostor za Jllgoslova-^rnm o-o^- ska sovjetska vlada v svoji pose-;	x ..	°
sti listine, ki se tičejo pripravlja- 116 .lia »ajboljsem parmkii Eja napadov proti sovjetski re-!1*^!5* ki vozi samo <» 111 pol publiki, in sicer s strani bivših dni iz New Yorka v Havre,
V/ranglovih čet, ki se sedaj nahajajo vf južno-vzhodni Evropa.
(se pravi: v Jugoslaviji!) Z ozi-rom na to opozarja ruska delejra-Hja. da se obveznosti, ne napadati drug drugega, dopolnijo s posebnimi odredbami, ki so naperjene proti tolpam, ki ogrožajo so-svjetko republiko. Ruska deleira-
a vsako stvar, o kat ri se j<* razpravljalo. On je imel svojo lastno teorijo glede kroženja krvi. glede kemije in glede astronomije. Govoril je pečasi, mehko in prepričevalno.
—	To presega vse meje. — je izjavil s proseč i m glasom, zavijal pri tem oči. vzdiha!, se smehljal tako milostijivo kot kak kralj in jasno je bilo, da je bil zelo, zelo zadovoljen s samim seboj in da ni nikdar posvečal nobene misli dejstvu da je star že petdeset let.
—	Jaz sem lačen. — je rekel Laptev. — Rad bi nekaj pikantnega.
—	Dobro, to se lahko napravi.
Ned o Igo nato sla s« dela Laptev in Panavrov v obedniei ter ve-Čerjala. Laptev je <rp;l čašieo vodke ter pričel nato piti vino. Panavrov ni ničesar pil. On ni nikdar pil in nikdar igral kart, a kljub temu je pognal svoje premoženje ter ono svoje žene ter zabre del vrhu teira še v dolgove. Da zapravi človek toliko in v tako krat-vrov je ljubil lir.c pojedine, dobro postrežbo in klanjajočo se slu-žinčad. kateri je metal brezskrbno napitnino po deset ali celo pet in dvajset rabljev. Vediif> se je vdeleževul vseh loterij in pošiljal znanim damari ob njih rojstnih dneh bukete, kupoval drage paliee, parfume, pipe, naročne psičke, papige, japonsko drobnarijo, starino in tako dalje. Imel je svilene nočne srajce ter posteljo iz ebo-vine vložene z bisernico. Za vse to pa je izdajal vsaki dan, kot se je izražal sam, celo povod en j denaja.
Pri večerji je vzdihal naprej ter zmajal z glavo.
—	Da. vsaka stvar na svetu ima svoj konec, — je rekel nežno ter zavil pri tem svoje črne oči. — Padel boš v ljubezen ter trpel. Padel boš zopet iz ljubezni. Varan boš, kajti ni je ženske na svetu, ki bi ne varela. Trpel boš, pričel obupavati ter postal tudi sam nezvest. Prišel pa bo čas ko bo vse to le spomin in ko boš razmišljal' o tem povsem hladno ter se oziral na to kot na nekaj trivijalnega...
Laptev, izmučen in nekoliko opit, je zrl na njegovo lepo glavo. pristriženo črno bi ado, in zelo se mu je, da razume zakaj ljubijo ženske to razvajeno, domišljavo in telesno lepo bitje
Po ve čerji ni ostal Panavrov hiši. pač pa se podal v svoje drugo stanovanje. Laptev je šel ven. da ga spremi. Panavrov je uii edini človek v mestu, ki je nosil cilinder in njegova elegantna postava je delala poleg sivih plotov, majhnih hiš ter kopriv, ki so rasle ob cesti, vedno čuden in žalosten utis.
Ko se je poslovil od njega, se je vrnil Laptev domov, a počasi, kajti prav nič se mu ni mudilo. Luna je sijala in človek je lahko razločil njegovo golo. glavo in kot da gre nekdo z mehkim peresom preko njegovih las.
—	Jaz ljubim. — je vzkliknil naglas in naenkrat se ga je lotila želja, da pohiti za Panavrom. da ga objame, da mu vse odpusti, da mu izroči veliko sveto denarja ter zbeži nato na odprto deželo, v gozd, ne da bi se oziral nazaj.
Doma je videi ležati na stolu solnenik. katerega je pozabila Julija Serge;evna. Solnčnik ni bil več nov, iz svile ter povit s staro elastiko. Ročaj je bil eenen, iz bele kosti. Laptev ga je odprl in zdelo ae mu je kot da se širi krog njega vonj sreče.
(Dalj« fribodujli.)	"
ce, za katero gre v tem slučaju. {':Ja naznanja konferenci, da brez Izključitve Nemčije ne upraviču- M''*1	ne morejo veljati ob-
jejo resni razlogi, ker so bile ven-1 veznosti. da država druga drago dar tudi vabljene države, ki so ;n<l	napadale,
sklenile r Rusijo pogodbe, in sicer pogodbe, ki so mnogo obsežne* še in pomembne jše od nemško-rn-ske. Pokazalo se je. da je udeležba Nemčije velikega praktičnega pomena v vprašanju kreditov, ki naj se dovolijo Rusiji, to je vprn-šanju. ki ga rapollska pogodba sj^Joh ne mnenja. Glede kraja sestanka je izjavil ^ i čer in. da posveča ruska delegacija največje, p< zorno«t potrebi, da Re komisija satane v državi, ki je z Rusijo zvezana s pogodbami, in v kateri nahaja rusko zastopstvo. Ruska delegacija smatra Stockholm ali Hitro kot najprimernejši kraj za sedež l>OfW-e komisije. Bila l>i pa pripravljena ustreči drugim dižavam in bi se strinjala tudi s tem. da se izvolita za sedež komi-s;je London ali Rim. Ruska delegacija stoji na stališču, da uživajo vse države pri vzpostavitvi svojih odnošajev napram Rusiji iste svoboščine, kakor so jih uživale pred genovsko konferenco. Ali se sprejme, da žele druge države to vprašanje v nraktičnem o-ziru omejevati, bi bila Rusija pri-rana vprašanje svojega nasto-
corej do Ljubljane samo 10 dni.
Parnik Paris odpluje iz New Yorka
2^ dne 14. junija
m potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi in ne eč kot ša^timi posteljami, posebne jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsakem obedu.
V Havre jih bo čakal poseben vlak, ki jih Ipo edvedel z vso prtljago vred naravnost v Trst. Na
Borba z razbojniki	parniku ima vsako potnik do 300
j funtov prtljage Tiroste.
V CrnioroH so s prihodom P.o- ^^ se ^^ ^ ^ L
mladi pričeli tudi hajduki prav ži- Benedik. vodja tiskarne Glas Na-
vahno delovati in so vsled tega ; roda? ki bo šel potnikom na roke
oblasti organizirale oborožen"1 xr - - *
^	\ oznja *retjega razreaa stanr
kme-ke patrulje. Ena takih pa- iz New Yorka do Trsta yitevš
ttnlj je pred par dnevi naletela vojni davek le $113 85.
nn hajduško eeto dr. Vukašina i izletniki naj se javijo, čimpreje
Petroviča. Vnela se je več ur tra- mogoče, da bomo zanje vse potreb
AQUITANIA	13	Jun. —	Cherbourg i/AU BAN		12	JulIJa —	Hamburg
RELIANCE	13	iuni ja	— Hambura	OLYMPIC	12	julija —	H Am burs
PARIS	14 Junija		— Havra	PRES. MONROE	12	ulija —	Cherbourg
P. ADAMS	14	iunija -	— Cherbourq	NOORDAM	15	Julija --	Boulogne
CHICAGO	15	Jun.	— Havra	LA SAVOIE	15	JulIJa — Havre	
ROTTERDAM	17	junija	— Boulogn«	G. WASH'GrON	15	julija —	Cherbourg
MAJESTIC	17 junija		— Cherbourg	MAURETAIVIA	18	JulIJa —	Cherbourg
LAPLAND	17	Jun. -	- Cnerbourg	ARGENTINA"	1!>	Julija	— T rit
HUDSON	17	J i<n.	— Bremen	KROONLAND	15	julija —	Cherbourg
CARONIA	V	Jun. -	- Cherbourg	HANOVER	19	julija -	- B* smen
VANDYCK	17	lynlja	— Hamburg	PRES. ADAMS	19	julija —	Cherboura
CARONIA	17	Jun.	— Hamburg	CHICAGO	20	iuMja	— Havre
3ERENGARIA	20 Junija Cherbourg			SUSQUEHANNA	20	Julija -	— Bremen
P. VAN BUREN	20	lunlja	— Cherbourg	LAPLAND	22	JulIJa —	Cherl.ourg
MONGOLIA	21	Jun.	— Hamburg	ANDAN1A	22	Julija —	Ch«ric jrg
YORCK	21	Junija	— Bremen	ROTTERDAM	22	Julija —	Boulogne
OLYMPIC	24	Jun. -	— Cherbourg	HOMERIC	22	JulIJa —	Cherbourg
LAFAYETTE	24	Jun.	— - Havr#	LAFAYETTE	22	J«.!iJa	— Havra
ORBITA	24	Jun. -	— Cherbourg	OROPEJA	22	julija- -	Hamburg
AMERICA	24	Jun.	— Bremer	HUDSON	22	Julija -	Bremen
RYNDAM	24	Jun. — flojlogna		RESOLUTE	25	julija -	Kamburg
FRANCE	28	Jun.	— H avr»	MONGOLIA	26	Julija -	Hamburg
JMAURETANIA	27	Jun. — Cherbourc		FRANCE	26	julija	— Mavre
RESOLUTE	27	Iunija	— Hamburq	J3. VAN BUREN	26	iulija —	Cherbourq
MINNEKAHDA	28	Jun.	— Hamburt	CARONIA	29	JulIJa —	Cherbourg
PRES. POLK	28	iuni ia	— Cherboui-ci	MAJESTIC	29	julija —	Cherbourg
LA TOURA1NE	29	Jun-	— Havra	RYNDAM	29	Julila —	Boulogne
HOMERIC	1	Juilja	— Cherbourg	VANDYCK	29	julija —	Hambu' g
oAXONIA	1	Julij*	— Hamburg	AMERICA	29	julija —	Cherbot.-g
PR. MATOIKA	1	julija	— Bremen	AQUITANIA	1	avg. —	Cherbourg
ANTONIA	1	julija	— Bremen	PAR? S	2	avg.	— Havre
FINLAND	1	luilja	— Cherbit'D	YORCK	2	avg. —. Si-amen	
PRES. ARTHUR	1	julija	— Bremen	MINNEKAHDA	2	■a v q u sta	— Hamburi
LA LORRAINE	1	julija	— H nvre	PRES. POLK	2	nvqusta—Cherbourq	
FINLAND	1	Jutlja	— Cherbourg	SAXONIA	3	avg. —	Hamburg
AQUITANIA	4	Julija	— Cnerbourg	FINLAND	5	avqusta-	—Cherbourq
TUSCANIA	5	julija	— Genoa	CRETIC	8	avg.	— Genoa
MANCHURIA	5	julija	— Hamburg	BERENGARIA	8	avgusta—Cherbourq	
PARIS	5	Julija	— Havra	RELIANCE	8	avqusta-	—Cherbourq
SEYDLITZ	.5	Julija	— Bre>ner>	P. GARFIELD	9	nvqusta-	—Cherbourq
MANCHURIA	5	julija	— Hamburq	MANCHURIA	9	avqust.i	— Hamburq
P. GARFIELD	5	julija	— Cherbourq	B£i_VEDER =	10	a^g.	— Trat
CONTE ROSSO	6	julija	— Genoa	LA SAVOIE	12	a/g.	— Havre
ROCHAMBEAU	8	julija	— Havrt	ZEELAND	12	avqusta—Cherbourq	
MAJESTIC	8	Julija	— Cnerbourg	PRES. TAFT	12	"nvqusta-	—Cherbcurq
ORDUNA	8	julija	— Che-bouri	SEYDLITZ	16	avg.	- Bremen
PRES. TAFT	8	julija	— Cherbourg	I.AFAY ETTE	19	avg.	— Havre
N. AMSTERDAM	8	juliia	— Genoa	KROONLAND	19	avnusta-	—Cherbourq
PRES. WILSON	8	H-ilJa	— Boulogne	J PARIS	23	avg.	— Hsvra
ZEELAND	8	JulIJs	— Trsi	'PRES. WILSON		avg.	— Trit
OROPESA	8	Julija	— Cherbourg	! LAPLAND	26	avqust.i-	—Cherboura
ST. PAUL	10	Jun.	— Humb'jri	j ARABIC	29	avg.	— 3eno#
RELIANCE	11	julija	— Hambura	!HANOVER	3D	avg.	Breme*
BERfiNGAma	11	lulila	— Cherbourg				
ADVERTISEMENTS.
J
jajoča bitka, tekom katere je bil oden izmed kmetov ubit. več pn ranjeniTi. dočim so vsi razbojniki pobegnili v gore. — Druga kmečka pa t ml.j n pa je prišli v stik z razbojniško četo dr. Mar-koviča. za katerega so nedavno poročali, da je odpotoval v Tia-li.io. K>r so bili razbojniki v znat-j ni premoči, so se morali kme4jc umakniti.
Nevihta v Boki Kotcrskl.
Zadnje dni je bilo v Boki Ko-torski jako neuirodno vreme. T*o-!eg obilnega dežja in silnega vetra je v nekaterih kfajih padala tudi toča. a na Lovčemu precej
no uredili. Kdor je pripravljen Ja se tega.izleta vd^leži. naj nam posije takoj aro, da mu boljši prostor preskrbimo.
PRANK SAKSER STATE BANK
82 dortlardt Street — New York
Naravnost v Jugoslavijo "
2NANIPARNIKI. IZBORN h UGODNOSTI i Ne Irrejte brezpotrebnlh »trovkov In z?.- t m ude.
PRES. WILSON - - - 8. julija! ARGENTINA - - - 15. julija'
Vnaprej plačane karte za »or-jdnlke ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnjl parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO,
Ceneralri' Agenti 2 WEST STREET	NEW YORK
Zglasi naj se ANTON" MAROLT. doma nekje pri Ljubljani. Spada k društvu sv. Janeza Krstni-ka št. 71 JSKJ. i n /•- dve b*»ti plačujem pri društvu zanj. 1 {•«>-! jake prosim, če kri- **•■ "1
[o ve za n je
gov naslov, da ml ga naznani ali njega opozori na ta oglas in
Hitra potniška služba iz New Yorka v TRST (prekoNapolja) z American Mah
p-i^ PHILADELPHIA
(D\ a vijaka — 15.000 ton )
odpluje 1. JULIJA
Parn.k PHILADELPHIA je eden najhitrejših, nalvečjih In najbolj razkošno opremljenih parnlkov. ki vozijo med New Yorkom in pristanišči Sredozemskega morja. Prvi. druai in tretji razred. Izvr.tn^ kabine tr^t i epa razreda za - i' i <i«u-Jk> n..sti vina pri ol e.lu. Z... • •• 1:i pr. -krilit«'v pr<TSti>ra v,iv š.ijlf !>ri lokalnih ai;r-JiMi ali
JOHN J. DWYER'
Generalni ootnlški aaent 150 BROADWAY NEW YORK
BODITE ZDRAVI
npsrabljajtr
naj
tav i na naslov
panja ponovno proučiti, zlasti kar Unega. Škoda na setvah in na sad-tiee udol^Žbe v bodoči komisi I nem drevju je velika.
ADVERTISEMENTS.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.
Drugi del: OBLIKOSLOVJE.
Tretji del: VAJE.
Oetrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA.
Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK.
Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te
knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. ,
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Street	New York, N. T
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo 'mjigo:
'NASVFTI ZA HISO IN DOK'
Katera vsebuje sJeleče koristne nasvete m navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
dom? če pijače Vseznalec ter š«' mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Cg^ Stane 80 centov. SL0YENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
John HijeU, 1 .">417 Hall Avenue, f'ollinwood. Cleveland. Ohio.
(S-10—G)
'S»i-il»rT Kit >
PREPRECEVALEC
Sestavina rr.o Jernr- pru ".k e.
KATAR	Po'pcla* prrprtci. Vri lck»rn»rji »B
MEHURJA SI F Q. Hex ly^ jjgg York

VAZNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, •- stane $1. -
Slovenic Publishing Co. New York
r	i
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, čavtat, Dubrovnik Ercegnovl, Jei»a, Korčula, Kotcr. Kranj, Ljubljana, Marl-^i-; Metkovi«. Sarajevo, Split. Šlbenik, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat. Opatija, Zadar,	Dunaj.

IZVRŠUJEMO hitro In por jni denarna lzpIa^Ua v Jngostevtii, lialiji,, in NesnSki Avstriji ter izdajamo ček® ▼ kronah, Urah i p denarjih, plačljive na vpogled pri jadranski b»nki m	njenih po-
draialcab.
PRODAJAMO pii/obrodne in železniške vozne list'ie na vm kraje In za vse irte. (Vidi ??oraj kretanje paitiiliov.) Kadar ste nc rota ▼ staro doMovin« in ba nahajate v New Yorku, se Vam C*» Iz plačalo, ako se zgiasU« glede vreditve Vabili denarnih zade7 pri ravnateljstvu na&e banke v prvem nacisiropja >rez o/ira na to, nko kupite parobrodui listek pn nas ali ste ga merda kupili drog je. Zajamčeni m naš pri Jadranski baakl izvauredno n/ jdni pogoji, ki bodo velike koristi za v«e «ne, ki se že ali »d bodo poMluievali
aa«e banke.
Frank Sakser State Bank
ZA VAS DOLAR
ste pošteno In hitro pottreženl kadar rabite uro. zlatnlr.o, ire^rnlno, prstan, Diamond, dalje ako žalite pravi glasni Columbia gramofon, slo-venske plošče. In če društvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regalije. kape Itd.; £e se obrnete do srnanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa le nikdar r'-.i-JI kako napravllnost. Poskusite me enkrat pa ae boste prepričali. Pišite po brezplačne cenike na
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI »LOVCNSXO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJa atrok* j« sdravf>nj9 akutnih In kroničnih bottznl. Jas •am že zdravim nad 23 tot ter Uam skutnje v wii boleznih In ker znam afovenako, zato vaa m o rt. m popolnoma rarurnetl In apo znati vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. i'ki",l 23 let Mm pridobil posebno akuinje pri »zdravljenju mošKIh bolezni. Zato ae morata popolnoma zanesti na :nane, moja akrb pa da vaa papolnoma ozdravim. Ne odlaiajta, ampak prtdlto fiinapraja.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, ma^oije In Mas po talesu, botaanl v grlu. Iz. padanja las, bolečina v *-oateh, at ar« rane; osObe*oati živčne »n bule^nl v mahu« Juledlcah, ietrah, želodcu, rm»nlco rwmatlzem, katar; zlata žile, nfcduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek: areflo in petek od s. dopoldne do S. popoldne; v torek. Četrtek In sobota od 8 dopoldne do t. svačar; ▼ nedelJaJi te praznikih od It. dopoldne dr X popoldne.