Leto LXXII., št. 266
LJubljana, sreda 22. novembra 1039
Cena Din L—
SLOVENSKI
ht»ajo vsak dan popoldno lintmS —d«S)i •» pruzntka //
do 100 vrst 6 Dir. 2 50. odlQ0do30C«r#AObil ««9
•op u rt po dogovoru, ins*rot»v dovfc posnbsa W »Slov V Jugoslaviji Din 12.—. to  moromsrvo 01» 2fL— 41
dU pM vrtf d Om Z
om vrsto Ot» 4.—> HofodT volio
UREDNIŠTVO IN UPtAVKIlSTVO UUSUANA,  KnaHiovo ofcco ste*?. S SI-22. 31-21 SI-31 S1-2S to 31-26
»od.utrne«. MAKloOH Gcoi**» trg it 7 /J NOVO MfSTO Lk*br,onsko ce«tq, Iplsfgo it   7š    II    CEUE   ealiskr   jredniitvo   Stro»smoysrjevo  ulice   t   telefor   ti 65i
eKJruinicn juro«t <octnuvo ul 2 »e»*for it 190 '/ ItStNlCE Ot »oiodvon D // OVFKU   aftADEC   Slnmifcn«   «g 5    U     po4>no   »uonilnico   s   ljubijo*   it ICU5L
Senzacionalna razkritja
Kdo ie organiziral monakoviki atentat
Po nemških uradnih poročilih je policija aretirala kot mon a ko vakega atentatorja nekega Georga Elserja, ki je menda Ze priznal svoj zločin — Kdo je prav za prav ta Elaert — Davi je nemška pjlicija izdala nove podrobnosti — tajava biviega Hitlerjevega tovariša Otona Strasserja, ki ga je nemška vlada obdolžila soudeležbe pri atentatu
Monakovo, 22. nov. L (DNB) Snoči je vodja nemških zažčitnh oddelkov in ščf nemike policije Himmler objavil, da se je polciji posrečilo prijeti monakovskega atentatorja v osebi 36 letnega Georga Elserja, ki je 14. novembra, potem ko Je dolgo časa vse tajil, dejanje slednjič priznal Elser je vzidal v steber bivše meščanske pivnice peklenski strej. č'gar eksplozija je bila regulirana 6 dii ali 114 ur v naprej. Zločin je pripravljal iz od septembra, odnosno od oktobra 1938. V avgustu ie vzidal zaboj z d'namitom. V n^l pred 8. novembrom pa se mu je posr:Č:lo vzidati peklenski stroj v priprav'eni zaboj, takol nato je odpotoval Č?z S u tgart in je hotel v Švico, a iz gotrvh raz'ogov, se ie 7. novembra zopet vrnil v Monakovo. Posrečilo se mu je, da je v noči med 7. in 8 novembrom neopazno prišel v pivnico, kjer se ie prepričal, da peklensk: stroj še gre. 8. novembra 1e Še za^trk^val v neki monakovski gostilni, v noči m^d 8. in 9. novemb-om pa ie hotel blizn Konst^n-ca pcbegmt* čez mejo, a 1e bil are ir"»n. H:mmier tud: navaja, da le atenTal organizira! Otcn Strasser in da je to delo angleške tajne službe.
Kdo pozna Elserja?
Berlin, 22. nov. i. Sef nemške pol'dje H'mmler je davi naslovil na nem "ko prebivalstvo poziv, nai mu pomaga s podatki In podrobnostmi glede Elserja. Zastavil je vprašanje, kdo pozna Elserja. kdo je z niim občeval, kje se je v zadnjih letih pojavljal, kje je nakupoval in naročeval blago. Javi naj se tudi vsakdo, ki bi vedel povedati, kdaj se je Elser bavl s t^hn'Čnimi konstrukcijami. Prav tako nai ljudje povedo, če so ga videli kdaj na vlaku, v av-tebnsu. v rajnih lokalih, samca al: drugod. Če je bil s kakimi tovariši. Vsakdo naj javi. kdaj. kje in s kom.
Nova nemška razkritja
Berlin, 22. nov. i. Nemška policija je davi objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je v delo zapletena angleška tajna služba Inteligence Service v Haagu. Uradno Je bilo objavljeno, da sta bila 9-nov. aret rana šef angleške tajne službe za zapadno Evropo Bess In kapetan stewen«, ko sta hotela 9. novembra P«1 V^lu na Hc1andckem prekoračiti nemi ko m J").
Nemško poroČno navaia. da je I"telli-gence Service v Nemčiji že dolgo pripravljala ra^-ne komplote in organiz ra^ atentate Policija je postala p'vzorna r»a de'o-vanie Bessa in Stewensa. Da iu spelje na lim so stopili urad^k' SS z njima v zvezo pod pretvezo, da bodo organiz-Va1 i revolucijo v Nemci ii. Na ta n?čin se 1e urad-nkom SS posreči1© izvabiti od Angležev razne skrivnosti. Izvedeli so tudi za nV"h načrte Poleg teea so An^eži povedali, da imajo na razpo'a^o trdi tajno oddajmo oo-staio s pos«=»hn:mi znaki in p-^av s to tajno pocta^o ie b:1s nemška poMr^j^ d-> danes v zvezi z angleško vlado. 9. novembra sta Bess in Ktewens nr°k«-rač;1a mejo bP* *>a sta od nem«k« policije napadena in pridržana kot jetnika.
Angleška uradna izjava
London, 22. nov s. (Reuter) V zvezi z nemškim uradnim poročilom, da sta bila 9. novembra pri znanem incidentu pri Venlu na holandskem ozemlju zajeta dva agenta angleške tajne službe, izjavljajo v angleških uradnih krosih, da niti angleška vlada niti angleški agenti n'so imeli nobenega posla pri tem Incidentu ln ne vedo n'česar o onih dveh nemških državljanih, ki so ju Nemci ob tej priliki zajeli.
Kaj pravi Oton Strasser?
Curih, 22 nov e. (United Press) Komunike, ki ga je snoči z dal a uprava nemške policije glede identitete monakovskega atentatorja, je v Curihu izzval veliko pozornost, ki je tem večja, ker je Oton Strasser, ki ga komunike cbdolžuie atentata, do nedavnega bival v Curihu Ko je lani v septembru Oton Strasser zapustil C-ško-slovaško. je v Curihu organiziral svojo črno fronto Sele snoči se je izvedelo, da je takoj po rnonakovskem atentatu nemška vlada uradno zahtevala cd Švicarskih oblasti izročitev Otona S+ra~serja čefi. da Je soudeležen pri organiziranju at^nta'a. Toda preden ie bilo to mogoče in se preden so mogli vzeti zadevo v pretres, je Stras5er zapustil Švico in od kd to val v Franc jo.
V tukajsnj'h poVrčn'h krosih kom-ntt-rajo zlasti izjavo, ki jo je Strasser dal po svojem prihodu uredniku »Parls Soira«. V tej izjavi 1e Strasser navedel, da je nemška vlada zahtevala od vlade v Bernu njegovo izročitev. Nemške oblasti so ga označile kot insp'ratorja atentata Po dramatičnem opisu, kako se je iz S/lce nre-tolkel v Francijo, je Strasser urednik -»Pariš Soira« med d Ugfrn pov.dal n^s*- '
Ko so se v inozemstvu razširile vesti, da je ob priliki atentata poginil tud. Hess, sem mislil, da so atentat organizirali moji prijatelji v Nemci j L Ko sem Pa zvedel za nekatere podrobnosti atentata, sem prišel do prepričanja, da gre za priprave :n izvedbo s čisto dru se stranL V N.mč ji imam še tudi danes stalne zveze s člani svoje organizacije in z drugimi krogi. Dalje je Strasser navedel, da bo po atentatu v Nemčiji najbrže nastala močna reakcija.
Ce se premotri ta izjava v »Pariš Sodni« v luči sedanje izjave nemške policije dobi poseben pomen in se njenim besedam v zvezi z atentatom pripisu ie velika važnost. V političnih krogih poud rjaja. da Je Strasser. če ie sodeloval v pripravah za atentat v Monako vem, znal to delo na mojstrski način skriti pred oM^tmi. kajti švicarske oblasti, ki strogo čuvajo nevtral-
nost Švice, budno spremljalo delavnost raznih političnih emigrantov v Curihu in po drugih velikih mestih Švice,
Strasser v Nemčiji in v emigraciji
Curih, 22. nov. e. Oton Strasser se Je rod 1 leta 1897. in se je kot mlad intelektualec takoj priključil Hitlerjevemu gibanju, ko je leta 1919 ustvaril skupaj s sedmimi tovariši svojo lastno organ zaci-jo. Kmalu se je povzpel v prve vrste organizacije in leta 1925. je spadal med naj-odličnejše narodne socialiste. Po neuspehu v Monakovem L 1923. ko je bil Hitler zaprt, je Oton Strasser skupaj z bratom Ge-orgom in dr. Gobbelsom vzdrževal uporni duh v organizaciji. Bil je vedno na skrajni levici stranke in ko je stranka prišla na krmilo, se ta radikalni revolu-
cionar nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da je stranka prevzela vlado.
Ko je bila v juniju 1934. odkrita velika zarota, ki so io organiz rali rad kalni elementi narodno social stične stranke proti Hitlerju in njegovim tovarišem, sta bila
Iz notranfe politiko
PROTI KOMUNISTIČNI AKCLII NA HRVATSKEM »Na čelu stranke, kateri Je up lo, da omogoči in sklene sporazum, sloje možje preizkušenih   političnih   kvalitet,  ki zelo dobro vedo. da Je bila med nami Hrvati menda še od dobe narodne d nastije najmočnejša  stranka  vedro le  stranka ne-zadovoljneiev. Ta stranka  te dar.e> obstoja ter se v njenih vrstaS zUr. j oni elementi, ki pod krinko hrvatskega h P^r-nacionalizma  oživljajo  zlohotne tradicij« m frankovstva. Kadarkcli *topl hrvatsk' na-5 rod ra korak naprej, vselej »e polavi fran-
Skovstvo. da ga ovira. Na ledniki orrga zleja duha. tuie«?a Po ra«i. rod'i in Jrzikn, ki Je v tuji slu*bi, na tuj r»č"n n p"*ro sto-
pil v vrste nekdanje prava*ke stranke da brata Oton in Georg kolovodje upornikov i Jo un*či. in ki je. pot-m ko j? pr- a*al Dočim je bil Georg aretiran in obse jen ■ dr. A. Starčev ca   u ■ Icil nJ g
na smrt, je Oton Strasser pobe ml v I Branko. Elementi z^tru lj ni s «ntr-inozemstvo. kjer ie z drugimi emigranti g *k?m sovraštvom kater m J l^fj-
ustanovil črno fronto. I vrajtvo «-d*n* relf« Ja  «e remet po.avt-lo
S t namenom, da ratro hr\*?t»k- rarod m ea-sn. ko Je priH-1 o"n «v*»l* neoivTsn« sem»-
Ta organizacija te Imela najprei svoj sedež na Češkoslovaškem, kjer ie izda a a liste, ki so ostro napadali Hitlerja in ne-gov režim. Po septembrskih dogodkih 1938. je Oton Strasser odpotova1 v Švico, kjer je nadaljeval svojo akcijo Takoj po rnonakovskem atentatu so nemške oblasti zahtevale njegovo izroč tev. toda tudi to pot se mu je posrečilo pravočasno pobegniti v Franci io.
za^e'a vojna brez
Na morju se kompromisa
Chamberlain je napovedal skrafne represalije zaradi potapljanja ladij — Anglija bo u važe vala izvozne in uvozne potrebe nevtralnih držav
London, 22. nov. (Reuterj Ministrski predsednik Chamberlain ie včeraj do svoji bolezni prvič prišel v parlament in je na vprašanje voditelja opozicije Attleeja, če bo Anglija pod vzela represaHje zaradi potapljanja ladij po nemških minah najprej omenil mednarodne določbe in konvencije, ki jih 1e podpisala tudi Nemčija, nakar je izjavil:
Nobene izmed teh določb nemška vlada nI spoštovala pri polaganju m n. katerih žrtve sem omenil. Ta novi akt nasilja je višek v seriji kršitev pogodb, Id Jih Je Nemčija zagrešila. Spomniti se je treba samo potopitve »Athenle« z izgubo 112   življenj ter nadaljnjim uničevanjem
angleških, zavezniških in nevtralnih ladij potom min, torpedov in obstreljevanja s topovi. Ti napadi so bili pogosto izvedeni brez svarila tn v vedno večji meri s popolnim preziranjem zakonov, ki Jih določa protokol o podmorniški vojni, ki ga je Nemčija podpisala, ali pa s preziranjem najelementamejših zahtev človekoliubla.
Kraljeva vlada ne bo dopustila, da M se vse te metode vojne nada 11evale brez re» presallj. Zbornica se spominja, da Je bilo v zadnji votnl kot opravičena represalija za podmomiške napade na trgovinske ladje določeno, da zapade zapfenltvi na visokem morju ves Izvoz nemškega Izvora aH nemške lastnine. Radi mnogih kršitev mednarodnih zakonov In neusmiljene brutalnosti nemških metod smo ae odločili, da tudi sedaj pod vzamemo slične ukrepe. Povelje v tem smislu bo v kratkem Izdano ter takol stopilo v veljavo.
Izjava ministrskega predsednika Cham-berlalna je bila pozdravljena s glasnim odobravanjem.
Odmev v Berlina
I Berlin, 22 nov AA. (DNB) Nem.*kl po~ 1 tični krogi izjavljajo v zvezi s Chamber-lainovo izjavo, da bo Velika Britanija začela izvajati represalije proti nemškemu izvozu, ker le Nemč:ja začela boj ©roti angleški blokadi, da se angleška pomorska vojna v vsakem primeru lahko imenu 1e morsko ra^bojništvo. Ce bo AngVja začela ropati ladie nevtra'n'h držav. *e temu nihče ne bo 6"dQ. k**r vsi Doznalo metodo kršenja mednaroden prav'c in zatlranla sl»b;h no An^lMi S^er b^do na ti najnovei*i b-U»n<?ki ukrepi najbolj zadeli nevtralne države.
Holandei v skrbeh
Haag, 22. nov AA (Reuter) V holand-skih gospedarsk h krog h je nap a vila zelo težak vtis vest. da je Velika Britanija sklenila zapleniti ves hol and ki izvoz v Nemčijo. V vladnh krog?h silno obžalujejo ta sklep britanske vlade. Reuterje-vemu dopisniku so izjavili, da se uradno stališče holandske vlade o tej stvari zrcali v uvodnikih včerajšnjih holandskih Ps*ov »Rotterdamsche Courant« in »Handels-blad«, ki vnaprej obsojata te ukrepe britanske vlade.
Angleži ne bođo ovirali nevtralnega eksporta
IjOndoa, 22. nov. s. (Reuter) K včerajšnji   napovedi    ministrskega predsednica Chamberlaina,   da bo Anglija izvajal« proti Nemčiji represalije zaradi potapljanja ladij po minah, naglasa jo v angleških uradnih krogh, da bo ukrenj?no vse potrebno, da okrepi angleške vlade ne bo-I do prizadeli onega ckrpciia nevlralnlh dr-. av, za katerega Je brez dvoma, da Je po i ?*vom ig nevtralnih drtav. Anglija eks-
porta nevtralnih držav nikakor noče ovirati. Sicer pa je pomorska akcija Nemčije že od začetka vojne težko oškodovala tudi nevtralne države. D-sle i je bilo v teku vojne potopljenih že 39 nevtralnih ladij, od tega 14 po minah,
Francoski komentar
Pariz, 22. nov s. (Havas) K včerajšnji izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina pripominjajo v francosk h političnih krogih, da je dosedanja zavezniška blokada preprečevala samo uvoz blaga v Nemčijo. Odslej naprej pa bo onemogočen tudi večji del nemškega izvoza, bodisi direktnega, bodisi indirektnega Ta izvoz je predstavljal doslei za Nemč jo edini način, da si nabavi potrebna plačilna sredstva v tuji valuti
V svetovni vojni so zavezniki slične ukrepe podvzelt šele v marcu le'a 1915. Načrt, ki ga je Chamberlain napovedal. Je najskrbneJe prpravljen In se bo Nemčija zelo tefko izognila njego« lm posledicam. S tem bo blokad ii ohro* okoli Nemčije ie bolj zožen. Nevtralne države bodo proti lrva.faw.Hi ukrepov za prepre-čenje nemškega brvora najbrže protestirale, toda ra verniki bedo podvrell vse da nevtralne države s okrepi ne bodo prizadete.
V Ameriki odobravajo
Washington, 22. nov. s. (Havas) V ame-rišk.h političnih krogih pripominjalo k napovedi ministrskega predsednika Chamberlaina za represalije nasproti Nemčiji, da tvorijo nemške plavajoče mine res grožnjo za mornarice vseh držav. Zato ameriški politični krogi odloč tev angleške vlade za izvajanje represalj sicer obžalujejo, smatrajo pa vendar, da Je al rep opravičen. Ni sicer popolnoma v skladu z mednarodnimi zakoni, bil pa je uporabljen že v svetovni vojni, in ko so leta
1917 Zednjene države vstopile v vojno, so vzele njegovo izvajanje tedaj na znan e ter ga tudi same podpirale. Zato ie pričakovati, da bo tudi amerško javno mne-
ar«^ave lu teritorija, k k Si'- n« W' še nikoli po rrc-nadn nTo^n« d'^a't'V -pfše v »N^r^^m listu« dr. Ivan Maj to« rovle in nadaljnje:
»Na »tranl teh e1*me«t*»v se poiavMsfo Tmerom moč-e Je ln bllBOilM on« ki v Imenu socialne pravice ItvsIs.1« vrrt-o bolj nevarno »ubverrlvno ake'jo prof državi in soe'alnemii rrdn. T» nevarni« k"ga> ^«» prenaša iz mesJa v v^s1. K «e~»u i«* m«o-go pr'pom^g'a naneto-t k« J- ^on 2^ »ei vlad^K v hrv-t^klh k«-*Mh v ho he
i' proti brog^» l",r^m»i v iimn  in k t f J sretno  Izrabljati  ti  el»**rnt»  r-»   r « .1© £ dHEnvr In drevne a' tor^tete. N b~»*a *"J-# nr>*t ni nit* -a od rove*-** H~ t**H~ n*»-
\ vega rri^a v banovini Hrvaški, d** *e tam kje? so p*-e1 v***-aV brv-tske -a^ava »n k*e*- ^dnv''«'5 pa»an** ■ v^k1'k-mx živ*** M"»ček. vt*»l|o d^n~«- rd Č- ra«*ave, vzd'rn *r-*» nesti In se slišijo popolnoma drugi vzkliki...
Odveč bi bf1o pond*rj*r»J- da t' p«*avi navdajajo 8 skrbjo v^akeg^ po* t en r g-* Hrvata In Jugo*lovena. Opaženi so bili tuil na pristoj^'h meslih. kar d^kaz'ijejo javna   op'-z^rla  In  »Irogi  opom'nl  s strani
nje čeprav stoji na stališču, da ie treba J obeh na.»Vdgovor*-e'"ših člnlteljev — prrd-ob vsaki priliki braniti interese nevtral- S «edn?ka HSS In bana banovine Hr^~* ko. nih držav, razumelo razloge, ki so rrived- i p0 teb op<vorflih in on<*m'nli> sp da »''teli Anglijo do odločitve izvajanja takih re- J pati da odgovorni faV*orji ?k-b* £•* tov prešali j proti Nemčiji. | đa ne bodo Mim'jfvi el-m—<« l'kOTi*e-U
Nemške podmornice     \ krf«» dr*avp 7
. j 1 nemirov.  k-»r b'  k t-»1o  n-» t%
pOtapijajO g da han'ki  ur~va   n dovoli av*o*-t'tO
LONDON, 22. nov. s. (Reuter). Nemške 1 niti moči za izvedbo sklenjenega spora-podmornice so včeraj ln predvčerajšnjim v S zumt.«
Atlantskem oceanu v bližini Irske potopile S _____
tri manjše ribiške ladje:  »Thomas Hun- 1 KAZNOVANI ZAGREBŠKI DIJAKI
kinac (300 ton) >Sea Sweaperc (330 ton) B Ob priliki zadnjih demonstracij v Za-in »Delphin« (300 ton) Posadke vseh treh f grebu. Je policija aretirala okoli 80 dlla-ladij so rešene. Vse tri so last ribiške J kov. ki jih je smatrala kot kolovodje. Val družbe v Bostonu, katere ravnatelj je iz- ■ so bili prldrtnnl na polIcHl ln raMlSani. javil, da se angleški ribiči s takimi nem- f Oni, ki so Imeli »poredno vlogo pri demonskimi akcijami ne bodo pustili ustraho- J straellab, so bili kaznovani z globo ter vati. f izpuščeni, drčlm je bila precejšnja skupina
Nemški tiaOatfi • voditeljev demonstrantov kaznovana zelo
-       -  a_as*        \   su B strogo. Vsi so dobili po 10 dni zapora, ter
V SVe OSU lil VOaan | obsojen', na dve leti izgona Iz Zagreba. Po
ST0«:KH0LM. 22. nov. m.  (Reuter). V • Informacijah s policije. Imajo oblasti na-
nov. s.
Švedskih teritorialnih vodah je bila neka švedsKa ladja ustavljena najprej od nemškega letala, nato pa jo je neki nemški parn'k zaplenil in postavil nanjo nemško p**sadko. Kmalu pa so prihiteli na pomoč švedska letala, nakar se je kapitan nemške ladie opravičil češ da mu ni bilo znano, da Je v švedskih teritorialnih vodah, ter je švedsko ladjo zopet izpustu.
Mi«*« tuđi ob Španski obali
MADRID 22. nov. s. (Reuter). Kapltar neke španske ladje je približno 20 km od severne španske obale opazil plavajočo mino To je že druga mina, ki so jo opazili v blizini španske obale.
Nemška vojska v ofenzivni poziciji
Tri možnosti za Nemčijo — Živahna posvetovanja med Rnsi in Nemci v Berlinu
PARIZ, 22. nov. AA. (Reuter). Iz zanesljivega vira ae je zvedelo, da je francosko vrhovno poveljstvo včeraj opustilo misel, da «o Nemci nameravali Izvršiti ofenzivo med drugim ln četrtim novembrom. Po teh poročilih Je francosko vojno poveljstvo imelo podatke in bilo popolnoma gotovo, da je nemška ofenziva pripravljena na vsej fronti od Holandske pa do gornjega Rena. Zakaj Je Nemčija ofenzivo v poslednjem trenutna odi o tlim, 4e sd znano. Ta trenutek Je nemška vojska v ofenzivni poste*Jt zapovedani 10. t m. ta Je vsak trenutek pripravljena nastopita.
LONDON. 23. nov. k. Diplomatski urednik lista »8unday Dispatch« Je mnenja, da trna Nemčija samo tri motnosti glede nadaljnjih ukrepov.
1~ Totalno vojno na zapadu b velikansko ofenzivo na kopnem, v zraku in na morju. Letalska ln pomorska ofeniva bi bila naperjena proti Angliji. Po Informacijah pisca ata za ta načrt Rlbbentrop in Goebbels.
2- Nobene ofenzive, ker M nemška vojaka s ofenzivo preveč tvegala, temveč gospodarska vojna do skrajnosti. Za ta načit
je Goering ki je prepričan, da bi Nemčija a pomočjo malih nevtralnih držav lahko stri a angleško ln francosko blokado.
3. Napad na Nizozemsko ln Belgijo, med tem, ko bi bila armada na zapadni fronti v Siegfriedovi črti v defenzivi. Za ta načrt Je večina vojaških strokovnjakov in večina generalov v vrhovnem poveljstvu.
Vse le odvisno od Rusije
CURIH, 22. nov. k Tuji opazovalci v Berlinu sporočajo, da so zadnje čase obiski med predstavniki nemške vlade ln predstavniki Rusije v Berlinu izredno živahni. Dan sa dnem prihajajo zastopniki Rusije na konference v zunanje ministrstvo. Nemčija hoče vedeti, ali bo Rusija drsala svoje obljube ln katere obljube bo držala. a>ele po definitivni odločitvi Rusije o svojem stališču In svojih namerah ae bo lahko Nemčija odločila za operacije na zapadu Kancelar fftler Je baje pripravljen dati Rusiji nove koncesije v Juzu»vzhodnem življenjskem prostoru, če Rurij^ pri stane na nekatere nemške ^ahteve.
logo, da onemogočijo v bodoče vsake slVno demonstmeMe z vsemi sredstvi, ki so Jim na razpolago.
TJVET.TAVf.TAN.TF AVTORITETE NA HRVATSKEM Frankovci so ponovno skalp li vprlz^r'tl nove demor.stracije m univerzi, a so b le te ie v kali zatrte. PoUeUa je Izvrgla hiSne preiskave v redakcfjTk*h p oporih ravnate**a »Hrvatske stra7e« k-nenl' a dr. Janka S?mraka in urednika frankovce* gs. tedn:ka »Hrvatskega na^da« dr Bi-đaka. Glavni ta*n*k HSS dr. J r\1 Kr-njevič Je ie v n^del-o nnpovedal d*. §!m-raku. da se bo proti njenvi p »iepnl i po besedah sv. H*n». da ho M m*»ča pog'n'1. V-ffrtr se meča loti. Dr. ft'^nka n*mrel
idn1H.*o, da J* dn*?cvn| oče I«*tak-v. k| rro-g1aJ?Jo dr. Maelta za Izdajalca hrvat k ga naroda, čei da Je s ^»-^r-itiom o*»»mtio* ročll nVanovitev svobodne in neodvisne hrvatske driave,
PRAVOSLAVNI PATRTAFH V FRANČIŠKANSKI CERKVI IN SINAGOGI Srbski patriarh dr. Gavrilo Je oh priliki posvetitve novih zvonov v Vu ovan obiskal f ranči.i kan* ki samostan, k j r s i Ja pozdravil gvardijan, kl Je v svojem pozdravnem nagovoru poudari patriarl ov cerkveni govor, v katerem Je dr. Gavrle pozival na -od k medsebojni ljubezni, miru ln zlogi. Po ogledu franč'š'ran ke c r vt In samostana je patrarh obiskal le s nagoga, kjer je Imel nanj tamoinfl r blrt dalji! nagovor, v katerem J- rekel da se 2idJe srečni, ker morejo iiveti v na"i plemeniti drJavi. kjer *e more vera v brgn svobedno sirili. Patriarh s* J* na t*« otI*^* dal s*n*g©go. nakar se Je vr-Ii v Srb-ki d-*n kjer Je sprejel razne kulturne orga--fzac'Je,
TEŽKO PTNANCNO STANJE HRVATSKIH MEST Včeraj se Je v zagrebški mestni poavo-to.alnici konTalo zborovanje finančnih strokovn akov most banovine Hrvatske* Raspravljali so v vseh vpra&arjth, ki s« tičejo težavnega finančnega poloiaja večine hrvatskih m-et. v sp ej ti r sel jc S se zavajajo nkiepl, ki bi Jih b lo t efca pod. vzeti da ae razmere sanfrajr Re olucjo bo IzroMl kem^ar zpg*"*biKe ii^au.c SHi ~^v'ć baiiu   r SutniićiL
»SLOVENSKI  NAROD«« srada, 23. novembra 1939.
Madžarska zunanja politika
Grof Csaky o odnosih s sosednimi dri«vami — Med Madžarsko in Jugoslavijo nI nepremostljivih nasproti]
Budimpešto, 22. nov. L Ob priliki včerajšnje parlamentarne razprave o mednarodnem položaju je podal zunanji minister grof Csaky svoj ekspoze, v katerem je rekel, da je glavna naloga Madžarske ohraniti njeno neodvisnost tako na vojaškem kakor na gospodarskem in zunanjepolitičnem področju in zaradi tega se mora Madžarska tudi vojaško kar najbolj izpopolniti. V splošnem je zunanjepolitični položaj Madžarske ugoden, ker ima več prijateljev kakor kdaj prej. Madžarska ni pozabila, da se je z Nemčijo v svetovni vojni borila skupaj, a med Italijo in Madžarsko obstoja globoko prijateljstvo.
Nato je orisal odnosaje z Jugoslavijo ter poudaril, da Se Se razmerje med obema državama znatno izboljšalo, ker obstoje med njima skupni interesi in tudi ni nasprotij, ki bi se jih ne moglo resiti v teku časa. Tndi ni vprašanj, ki bi lih ne bilo mosroče oredfti. Močna Jugoslavija Je v Interesu Madžarske.
Glede Rumunije ie Csakv poudaril, da je od nje same odvisno, ali se bo prilagodila potrebam sedanjega Časa. Od nje
I je tudi odvisno, ali bo motno zgraditi sodelovanje vseh držav, zainteresiranih v Podunavju. Ce pa bo Ruznunija Čakala, pade v.a odgovornost zgodovine samo nanjo. Nato se je dotaknil tudi balkanskega nevtralnostnega bloka in izjavil, de ie Madžarska pripravljena v tem bloku sodelovati pod temi pogoji:
1. Tak blok ne sme biti naperjen proti kaki tretji sili.
2. Tak blok ne sme imeti oblike tajne
ustanove in se ne sme pojaviti pod kako
krinko.
3. Pred osnovanjem tega bloka se morajo končno odstraniti vsa nasprotstva med Madžarsko in ostalimi soudeleženci v tem bloku.
Brez izpolnitve teh pogojev bi bilo popolnoma brezkorlstno razpravljati o sodelovanju Madžarske. Dokler obstojajo neurejena vprašanja, se ne more govoriti o našem sodelovanju v takem bloku. Moje izjave o sodelovanju Madžarske v kakem bloku ae ne tičejo sporazuma ad hoc za določen čas, če bi bilo to v interesu miru.
Skrivnostna letalska nesreča na Dunavu
Nove podrobnosti o ponesrečenem letata — Iz dokumentov, ki so jih našli, je razvidno, da je bilo letalo na poti preko Pariza v Bukarešto
Dolnji Milanovac, 22. nov. e. Ljudje z vlačilca SBE 83, ki so opazili nesrečo, so poskušali rešiti oba pilota, ki sta z gorečega letala padla v Dunav. Toda zaradi močne struje Dunava niso mogli pravočasno do njih. Pozneje so vendar potegnili iz vode enega pilota, ki pa je bil strašno razmesarjen. Truplo je bila ena sama zgne-čena gmota, brez glave, brez rok in nog. Nekoliko dalje so našli tudi padalo.
Pri pregledu dokumentov, ki so jih našli v usnja tem suknjiču letalca, niso mogli ugotoviti, kateri državi pripada letalo. V aktovki, ki so jo potegnili iz vode, je bila letalčeva civilna obleka in na rokavu so bili našivi kapetana II. klase. Ko so pregledali truplo, so našli pri njem tudi pismo, ki je imelo dva naslova, eden je
Obsedno stanje v Pragi ukinjeno
Berlin, 22. nov. br. Nemški poročevalski urad poroča, da so nemške protektoratske oblasti ukinile obsedno stanje v Veliki Pragi in bližnjih okrajih, ker vlada v mestu in drugod mir.
London, 22. nov. s. Angleški radio javlja, da je sedaj tudi nemškim državljanom brez osebnega dovoljenja prepovedano potovanje na Češko in Moravsko. Tako so v Draždanih zadržali vse potnike, ki takega dovoljenja niso imeli.
Litva ostane nevtralna
Kovno, 22. nov. s. (Havas) Novi litovski ministrski predsednik Merkis je izjavil v razgovoru z novinarji, da so se v litovski vladi izpremenile samo osebe, da pa bo vlada nadaljevala z isto politično linijo, kakor prejšnja vlada. V notranji politiki bo stremela predvsem za gospodarsko konsolidacijo v zvezi z okoliščinami, ki jih povzroča vojna v Evropi, v zunanji politiki pa bo ostala na dosedanjem stališču, t. j. stroge nevtralnosti
Angleški vrhovni vojni svet
London, 22. nov. A A. (Reuter) Uradno poročajo, da se je sestavil angleški vrhovni vojni svet pod predsedstvom Hore Be-Hsha, podpredsedstvom vicomta Kophena, ostali člani pa so general Ironside in več drugih generalov.
bil napisan s strojem v angleškem jeziku, drugi pa z roko v rumunskem jeziku. V pi6mu je bila označena tudi smer njegovega poleta, iz česar je bilo razvidno, da naj bi letalo letelo preko Pariza, Milana in Turn Severina v Bukarešto. Navodilo za polet je bilo z roko napisano v rumunskem jeziku. V žepu suknjiča so našli 1170 lir, 3 bone angleške banke po 10 funtov šter-lingov, ki so bili datirani z 20. majem 1938.
Osebje češke ladje »Svatopluk« pripoveduje, da je na Dunavu videlo plavati še razne komade obleke in materiala, toda ničesar niso mogli potegniti iz vode. Pripovedujejo, da je motor eksplodiral s tako silo, da so se deli razleteli po 20 m daleč po Dunavu.
Nemci uporabljajo magnetične mine
LONDON, 22. nov. e. »Evening Standard -< trdi na podlagi izjave nekega švedskega kapitana, da Nemci uporabljajo magnetične mine, da bi na ta način razbili blokado, ki jo angleška mornarica izvaja proti Nemčiji in da na ta način onemogočijo trgovskim ladjam plovbo po angleških vodah.
Po mišljenju angleškega lista so te mine tista vojna sredstva, ki jih je Hitler napovedal v svojem govoru v rajhstagu.
Za odstranitev teh min ne morejo uporabljati mrež, ki jih ima angleška vojna mornarica, ker plovejo te mine precej globoko. Magnetične mine se počasi pomikajo proti morskemu dnu. a ko se približa ladja jo množina njenega železa potegne k sebi in že pri prvem dotiku mina eksplodira.
Nemiri na Koroškem
LONDON, 22. nov. s. Angleški radio javlja, da je ob priliki rojstnega dneva Ot. Habsburškega prišlo na Koroškem do resnih nemirov. Intervenirati je moralo vojaštvo. Med civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev.
Sorzna poročšfa.
Curih, 22 novembra. Pariz 9.95, London 17.55, New York 445.625, Bruselj 74. Milan 22.50,  Amsterdam  236.62,     Berlin 178.37,
• Stockholm 106.12, Oslo 101.25, Kopenhagen
\ 86.
Velik požar v Prekmurju
Osmim posestnikom je v ponedeljek ogenj uničil vse
imetje
Proti omejitvi porabe bencina
M izgubCla država na dan lio.000 din, če M se pro met omejil
Murska Sobota, 21. novembra Včeraj je nad prekmursko ravnino divjal velik vihar. Za obmejne Zitkovce, vas, ki leži kilometer vstran od madžarske meje blizu Dobrovnika, Je bil ta veter katastrofalen, ker je razpihal neznaten ogenj v ogromen požar, ki je uničil hiše ln gospodarska poslopja osmim posestnikom. Takega požara v Prekmurju sploh še ne pomnijo. Pravijo, da Je ogenj nastal v hlevu nekega posestnika, kjer je cigan neprevidno ravnal z lučjo. Veter Je razpihal plamen na strnjeno skupino hiš in gospodarskih poslopij, ki so vsa krita s slamo. Ogenj se je naglo selil od strehe na streho, tako da je bilo naenkrat vse v ognju, še
predno so se ljudje zavedli, so se jim že rušile strehe nad glavo. V silni paniki so vdrli iz hiš. Nekateri so rešili komaj golo življenje, le m al oka t eri Je uspel rešiti obleko in perilo.
Iz hlevov so komaj rešili živino, v svinjakih pa je pogorelo 14 svinj in vsa perutnina. Ogenj je uničil ves letošnji pridelek, seno in žito. 8 posestnikov je ostalo z družinami brez strehe in sredstev. Gasilci, ki so prihiteli na kraj požara, so mogli samo omejiti požar. Zaradi močnega vetra je bilo gašenje popolnoma onemogočeno, škoda je seveda ogromna ln bo šele ocenjena.
Divji lovec žrtev svoje puške
Na begu pred orožniki se mu je sprožila polka in naboj
mu je udaril v trebuh
Murska Sobota, 21. novembra Divji lov je tudi v Prekmurju na glasu, čeprav ie nI dosegel romantike gorenjskih divjih lovcev. Precej drzni so v območju aalovske občine in Dobrovnika, zadnje čase pa posebno okrog Cankove. V topolov-akem oziroma cankovskem gozdu, ki spada pod lovski revir podzakupnika posestnika Pita VVernerja iz Topolovcev, so vsak dan proti večeru ču!i pokanje purk, kar je bilo znak, da so na delu divji lovci. Orožniki so napravili zasedo pri vseh fantih v Topolov-cih, ki so sumljivi zaradi divjega lova, pa niso mogli dobiti nobenega lovskega tatu v roke.
V soboto zvečer so spet ali v zasedo v topolovski gozd pod vodstvom poveljnika g. Ivana Kolariča. Ena orožniaka patrola je šla po juini strani, druga pa po gornji strani gozda. Naenkrat je odjeknil strel ▼ temačnem gozdu. Prva orožniaka patrola je presenetila znanega topolovakega divje-
ga loven Janeza Žllavca vprav, ko je zamenjal naboj v svoji lovski puški. Pozvala ga je, naj obstane, divji lovec pa ae je spustil v beg. Puško Je držal v roki, med begom pa ae je spotaknil in sprožil petelina. Ves naboj je zadel 2ilavca v trebuh, da se je v silnih bolečinah zgrudil.
Obe orožrilakt patroli sta akoro Istočasno prisil na kraj nesreče. Ranjeni divji lovec se ni mogel ganiti. Orožniki so poklicali zdravnika dr. Ivana Kauklerja iz Cankove, ki ga je obvezal ln odredil prevoz v bolnico v Mursko Soboto. Med prevozom pa je ftilavec ie pred Mursko Soboto izdihnil. Državno tožilstvo je odredilo rnatelesenje.
Nesrečna žrtev divjega lova Janez mila-vso je bil komaj 29 let star, doma ta Do-majincev pri Cankovl. Bil je te trikrat kaznovan zaradi lovskih tatvin. Zapušča seno in 8-letnega otroka. Pri njem so našli orožniki se čisto novo lovsko dvocevho in dva poina naboja.
LJubljana, 22. novembra
Kako veilk odmev ja vzbudila nameravana omejitev uporaba bencina v Ljubljani in zadnje pomanjkanja tekočih goriv, je pokazal danes dopoldne sestanek prodajalcev s tekočimi gorivi, zastopnikov prizadetih organizacij ki prevoan ških podjetij. Sestanek je sklical Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine. Zborovanje je bilo v venki drvorani Trgovskega dozna.
Predsednik odseka Viljem Laznik je v svojem poročilu obrazložil, zakaj so sklican sestanek. Naglasil je velik pomen tekočega goriva v našem gospodarstvu in kako usodne posledice bi imela omejitev uvoza tega goriva za ves motorni promet, pa tudi za splošno gospodarstvo in državne interese. Upoštevati je treba zlasti, da je motorizacija pri nas šele v povojih in da uporabljamo večino motornih vozil v gospodarske namene. Odstotek luksuznih avtomobilov je minimalen. Prav zaradi tega bi hnela vsaka delna omejitev motornega prometa izredno hude posledice.
Po znanih podatkih uvozimo na leto do 150.000 ton tekočih goriv. Z uveljavljen jem uredbe o tekočih gorivih, po kateri je kartel dolžan vzdrževati v nafti državi stalno zalogo tekočih goriv, in sicer četrtino letne porabe, zna*a popust na carini, ki ga uživa bencinski kartel pri kilogramu okrog 1 dinar, torej skupno pri letnem uvozu 150 milijonov dto. Vprašanje je, zakaj bencinski kartel pri tako ogromnem kapitalu ne zgradi vseh potrebnih rezervoarjev.
Državna blagajna bi zgubila pri omejitvi motornega prometa razen dohodkov, ki jih ima od carine in raznih obrti, samo na trošarini za bencinsko mešanico na leto 80 do 90 milijonov din ali na dan do 240.000 din. Upoštevati moramo tudi, da bi omejitev motornega prometa bila najbolj usodna za Slovenijo, kjer je motorizacija najbolj razvita.
O izredni škodljivosti omejitve porabe tekočih goriv in o prodaji pogonskih sred-
stev v nafti državi je podal poročilo tajnik odseka Albert Kiler.
Tajniško poročilo
Tajnikovo poročilo je bilo izredno zanimivo, posebno glede prizadevanj kartela, da bi se naša država ne osamosvojila v pogledu tekočih goriv. Geološko je dokazano, da je pri nas več ležišč nafte, a razen tega bi lahko izkoriščali tudi oljnati škri ljevec ter bi nam ne bilo treba uvažati nafte. Možnosti za osamosvojitev in eksploatacijo glede nafte pa so pri nas omalovaževali in v Zagrebu je bila ustanovljena velika tuja petrolejska družba. To podjetje je vzelo v zakup zemljišča, kjer pa ni odkrilo nafte. Družba je bila namreč ustanovljena samo zato, da bi pri nas ne našli nafte in da bi je tudi ne iskal kdo drugi. Tako si je družba ustvarila monopolni položaj. V začetku letošnjega leta se je za naia ležišča nafte začela zanimati neka nemška finančna skupina in si je tudi pridobila velike ugodnosti glede izvoza surove nafte. Našo nafto bi v inozemstvu predela val i in od tujih rafinerij bi kupovali 10% produkcije, za kar bi morali seveda dajati devize. Nihče sc ni domislil, da bi pri izvirih naše surove nafte zgradili tudi domače rafinerije, ne pa samo destilacije. Tajnik je opisal tudi velike ugodnosti, ki jih uživa bencinski kartel treh družb v naši državi. Predvsem je znižana carina na uvoz nafte za 50*/o, medtem ko se carinski zakon za domače uvoznike ni spremenil. Tako se je petrolejskemu kartelu posrečilo popolnoma zadušiti domače trgovce uvoznike. Končno je tajnik navedel, kaj bi morale ukreniti naše pristojne oblasti, da bi naša država ne bila odvisna od tuje družbe in da bi ne prišlo več do takšnih tež-koč pri prodaji s tekočimi gorivi, kakor doslej že večkrat.
Po razpravi o poročilih in položaju, ki je nastal zaradi pomanjkanja bencina v Ljub-
ljani  je predsednik predlagal obstrno solucijo.
Resolucija
V resoluciji navajajo, da bi omejitev porabe tokočih goriv pomenila zeJo hud udarec za nase gospodarstvo m prizadeti bi bili tudi nameščenci in delavci avtomobilske stroke. Nezaposlenost je že sicer velika in bi te le naglo povečala med delavci, monterji, šoferji avtotaksijev. nameščenci garaž, trgovin, mehaničnih delavnic itd. Delavnice in podjetja, trgovci in lastniki garaž ter prodajalne avtomobilskih potreb šcin in pogonskih sredstev bi utrpele ogrom no škodo. Razen tega bi se dohodki države in banovine na monopolskih in troćerinskih taksah in pristojbinah zelo zmanj:ali. Prav tako bi se morala zmanjšati industrijska produkcija, kar bi imelo hude posledice, saj bi se podražili mnogi produkti ui odpustiti bi bilo treba mnogo delavcev. Silno bi trpel promet, zlasti v krajih, kjer nI železnice, in otežkočena bi bila rudi preskrba mest zaradi onemogočenega dovoza življenjskih potrebščin. Končno predlaga jo naslednje ukrepe: uredbo o tekočih gorivih je treba takoj razveljaviti in hkrati z njo pravilnike in navodila glede tekočih goriv; država nai uvede najstrožjo kontrolo nad vsem poslovanjem kartelskih zajednic, zlasti pa H nadzorstvo nad zalogo, ki jo morajo kartelske zajednice imeti; uvesti je treba tudi strogo nadzorstvo nad raziskovanjem ležišč nafte pri nas; država naj zgradi več rafinerij za predelavo oljnih škriljevcev; domačim trgovcem in uvoznikom naj država dovoli prost uvoz nafte tn bencina, o tem pa. kdo je domač trgovec, naj zaslišijo pristojna trgovska združenja in zbornice; v odbor za določanje cen bencinske mešanice nai za dravsko banovino določijo tudi zastopnika Osred-; njega odseka trgovcev s tekočimi gorivi I pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine.
Poraba živil bo skrčena?
Dnevi brez mesa, prepoved klanja mlade živine in uvedba enotnega črnega kruha v vsej drŽavi
Ljubljana. 22. novembra
Na pristojnih mestih proučujejo te dni vprašanje skrčenja potrošnje živil v naši državi. V prvi vrsti gre za živila. To naj bi bil obenem znak, da se vprašanje štednje postavlja na dnevni red ne zaradi pomanjkanja, kajti živil je v naši državi za lastno potrebo dovolj. Jugoslavija lahko zdaj mnoge svoje pridelke dobro proda v Inozemstvo. Zaradi vojne je konjunktura selo ugodna in škoda bi bilo, če bi je Iz nacionalno ekonomskega vidika ne izkoristili. Tako pravijo na merodajnlh mestih. Na drugI strani se je pa pokazala nujna potreba večjega izvoza iz naše države zaradi zagotovitve naše preskrbe z raznimi sirovinami ln Industrijskimi izdelki, ki jih uvažamo Iz drugih držav, a te države zahtevajo v zameno naše pridelke.
Zabeležili smo že vest o možnosti uvedbe dnevov brez mesa. En dan ali dva v tednu, naj M nihče v naši državi ne jedel mesa. Ta možnost se proučuje in pomeni en ukrep v tej širši akciji, ki gre za tem, da se potrošnja živil omeji. Ni izključeno, da bosta določena dneva brez mesa sreda ln petek, ki jo smatrajo pravoslavni In katoličani za nekakšna postna dneva.
V živilskem sektorju so proučevan" še en ukrep, ki bi bil potreben za večjo štednjo, odnosno za povečanje izvoza. To je vprašanje klanja mlade živine. Pri nas koljejo mnogo mladih prašičev, jagnjet in telet.
Živilski trg
LJubljana, 22. novembra
Danes je zavladalo na trgu veliko mrtvilo, ki si ga ne moremo razložiti s samim »visokim« datumom. Začenja se že zimsko mrtvilo, ko je naprodaj malo deželnih pridelkov, zelenjave in sočivja ln ko gospodinje ne obiskujejo več tako pogosto trga. Kmetje, ki so zdaj pospravili že vse jesenske pridelke, ne prihajajo radi na trg zaradi prodaje sočivja in drugih pridelkov na drobno, ker s tem blagom že dovolj zalagajo trg zelenjadarji iz mesta. Kmetu pa zdaj tudi ni treba ponujati svojih pridelkov, ko jih lahko proda na debelo.
Proti pričakovanju je pa bilo danes naprodaj precej krompirja na debelo. Toda kupcev ni bilo več toliko kakor prejšnje tržne dni. Krompir se je zdaj že tako podražil, da so mnogi revnejši ljudje, ki so se nameravali založiti z njim vsaj za nekaj mesecev, resignirali. Trgovci in gostilničarji pa Imajo po večini stalne dobavitelje ter ne kupujejo mnogo na trgu. Ce bo vreme še ugodno kakor doslej, bo nedvomno naprodaj precej krompirja, saj ga mnogi kmetje kljub letošnji slabi letini še niso prodali. Marsikomu ne bo več kazalo Čakati na višje cene, saj bo krompir morda spomladi cenejši kakor zdaj.
Kljub temu kmetje vztrajajo še pri visokih cenah in danes so ponujali krompir v splošnem po 1.85 din kg. 5 par dražje kakor v soboto. Zdi se. da cene zdaj ne bodo več rasle tako naglo kakor doslej ter da se bodo kmalu ustalile. Ko bo pa prevoz krompirja otežkočen ali celo onemogočen zaradi mraza, se bo najbrž krompir podražil ie bolj v nadrobni prodaji. Na splošnem živilskem trgu je krompir na drobno že po 1.75 do 2 din kg.
Na trgu je zadnje čase veliko povpraševanje po loju in mesar, Id ga ima, ga navadno takoj razproda. Loj je zdaj te v splošnem po 10 din in kupec mora biti vesel, če ga dobi. Pomanjkanje loja al lahko razlagamo a tem. da zadnje čase ljudje selo mešajo loj s mastjo, odkar sta se podražila mast tn slanina. Upoštevati je pa tudi treba, da je po loju veliko povprase-
Tako se nničijo milijoni živine, Id bi čez nekaj mesecev podvojila ali celo potrojila svojo težo. Pomisliti moramo, da Je klanje mladih prašičev tn jagnjet v večini držav prepovedano, in sicer ne samo v severno-evropskih Industrijaliziranih, temveč tudi v agrarnih državah kakor sta Danska in Holandska. Tndi v Bolgariji je prepovedano klanje mladih prašičev, v Angliji pa telet. Prt nas naj bi bili potrebni podobni ukrepi, dokler bo trajala dosedanja izvez-na konjunktura in dokler nas bodo silili drugi razlogi k štednji.
Enako razmišljajo na merodajnlh mestih na varčevanje s kruhom in žitom, že pred dvema mesecema je predložila uradna komisija uvedbo enotnega črnega kruha za vso državo. Bel kruh bi bil dovoljen po predlogu te komisije samo za bolnike po bolnicah in take rekonvalescente, kl jim ga zdravnik izrecno predpiše. Vsi drugI naj bi pa Jedil samo črn kruh. Ne Izključuje se možnost, da bo predpisano tudi obvezno mešanje pšenične moke z moko drugih vrst žita.
Vse to naj bi omogočilo Jugoslaviji prihranke, ki bi jih lahko izvažala, kar bi bilo za državo velikega pomena. Sporedno s tem bi šla tudi akcija za povečanje proizvodnje. Ob visokih cenah, ki Jih plačuje Inozemstvo se rentira uporaba mnogih sredstev za povečanje proizvodnje. Pri živini ae Izplača uporaba boljše krme, za žito ln drage poljske pridelke pa umetno gnojilo.
vanje kot surovini in da najbrž nekateri tudi špekulirajo z njim. Mnogo loja potrebujejo tovarne mila, ki bi tudi potrebovale večjo zalogo za »vsak primere. Razen tega je zdaj živina za zakol v splošnem zelo suha. tako da mesarji pridobe znatno manj loja.
Cene zelenjave se niso bistveno spremenile. — Kmečkih prodajalcev sadja je bilo danes malo. Zelo malo je bilo tudi naprodaj gob. — Kakor povsod, je vladalo mrtvilo tudi na perutninskem trgu.
snov obdelal prof. Kolar. Tudi v nedeljo je bilo dvoje predavanj. Obe je imel priv. docent dr. Stojan Bajič. Bil je zopet odličen v svojih izvajanjih in čeprav je zvonilo že poldan, ko je končaval. se nihče ni ganil in bi ga poslušali še naprej.
Vsa predavanja do sedaj so bila razmeroma dobro obiskana, zato prireditelji upravičeno lahko pričakujejo, ds bo tudi današnje zaključno predavanje dobro obiskano.
KOLEDAR
Danes: Sreda, 22. novembra katoličani: Cecilija
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Človek — zver
Kino Sloga: Tarantela
Kino Union: Zlomljeni cvet
Ljudska univerza: predavnje univ. prof. dr. Spektorskega »Sodobna mitologljac ob 20. v mali dvorani Filharmonije
Ljudska univerza: predavanje univ. prof. družni ca: predavanje nadzornika J. fttrek-lja o »Jesenskem delu pri sadnem drevju« ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki)  v Vegovi ulici
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi Jeva cesta L Bahovec, Kongresni trg 12 in Komotar. Vič — Tržaška cesta.
inrronnnrii'ii DOOBDCI Večer 1. decembra si rezervirajte za ne vinarski koncert.
juuulh h ii Honananuuuuu n1 odco
SPORT
— Ali bo JZSS reorganiziran? Upravni odbor JZSS je na svoji plenarni seji določil akcijski odbor za reorganizacijo Zveze. Odbor ima nalogo zbrati vse to/adevne predloge, proučiti jih in pripraviti do končnih izprememb reorganizacije, ki naj bi se izvršila v soglasju z mišljenjem, ki ga bodo izrazili člani in s sklepi, storjenimi v to svrho. JZSS se je obrnil na vse svoje člane z okrožnico, v kateri jih poziva, da odgovore na vprašanja, nanašajoča se na reorganizacijo. Prvo je vprašanje, ali smatrajo klubi reorganizacijo JZSS soloh za potrebno. Klubi naj čimprej skličejo ses'an-ke članstva in se pogovore o vprašanjih, zadevajoč h reorganizacijo JZSS. Odgovore naj pošljejo najkasneje do 10. decembra.
Zaključek tečaja ZKD
Kamnik, 22. novembra Drevi ob 20. bo zaključno predavanje v okviru tečaja ZKD. Naslov današnjemu predavanju je: »Sokolstvo in nacionalni vzgoja«, predaval pa bo prof. Lojze Mer-čun, župni prosvetar iz Ljubljane. Pozivamo vse pripadnike Sokola, da ae predavanja obvezno udeleže. Vabimo pa tudi vso ostalo napredno kamniško javnost, da se udeleži predavanja in se s tem prepriča o nalogah Sokola in o smernicah nacionalne
V soboto smo imeli dvoje predavanj. Ni prav zanimiv in duhovit nacm je svojo
Dva karambola
Ljubljana, 22. novembra Pred palačo Grafike« na Majsaj-ykovl cesti se je snoči okrog 18. pripetila hujša prometna nesreča. Precej hitro j« pri vozil na motornem koleau po Miklošičevi cesti 271etnl mehanik Ivan KruSec, zaposlen v garaži »Lojze«, doma iz Tacna pol sanar-no goro. Zavil je že na Masarvkovo cesto, kjer se je nenadoma zaletel v nekega delavca, ki je nesel v roki vrečico bele barve v prahu. Motociklist je delavca podrl, da Je odJetel ob robnik, padel pa je tudi sam in zadel z glavo ob cestni tlak. Spričo težke nesreče se Je na Masarvkovt cesti zbrala večja množica ljudi, ki so skušali ponesrečencema pomagati, a sta bila ob« n^--"-^0^" i "^Tekdo je takoj telefon 6-Jno postajo, nakar so reševale ooa naložili na avto in ju odpeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili, da se drugi ponesrečenec piše Emil Koprivnik in da je po poklicu pleskar. Krušec in Kopri vn k sta dobila težke notranje ln zunanje poškodbe in ae tudi danes Se nista zavedla.
Druga nesreča ae je včeraj pripetila na Celovški cesti v šlaki. kjer Je zaJetel tramvajski vos v vprežrii voa. Hlapec LuoV vik Klančar iz Rožne dol'ne je nameraval z vozom v Ale-3ev>6evo ulico, pa je votzil predaleč in obrnil pred biSo it DO. Ko Jo že obrnil in vozil nekaj časa po tramvajskem tiru, pa mu je pri vodi nasproti tramvajski voz in odbil vprežni voz • tira. Klančar je padel z voza ln se hudo pobil po glavi nekaj škode pa je utrpel tudi tramvajski voz, na katerem so se razbila sipe in se je utrla prednja stena.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url
Sreda. 22 novembra: Stri če k Vanja. Red A
Četrtek, 23. novembra: George Dan din. Premiera Premierskl abonma
Petek. 24. novembra: zaprto
Sobota, 25. novembra: številk-* TI. Izven Zt Jane cene
Nedelja 26. novembra: ob 15. url: Emfl ta detektivi. Mladinska predstava. Premiera. Izven
OPERA
Začetek ob 20 url Sreda, 22. novembra: Kjer skrjanček tvr-
goli. Red Sreda Četrtek, 28. novembra:    Sabrka kraljica,
Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča Petek, 24. novembra: ob 15. url: Werther.
Dijaška predstava. Globoko en.žane aa-
š>v Gostovanje Josipa Gostiča
St«*. ?f^6
»SIOVENSKI RAROOcireik ». novembra liti.
Danes sladka, razkošna ln melodiozna opereta s
Jeanette MACDOMALD
Tarantela
Ob 16., 19. ln 21.15 uri — Rezervirajte si takoj vstopnice
KINO SLOGA
I
SAMO DANES OB 20. URI I. EN 11. DEL NAENKRAT!
Tajni agent X9l
KINO   MOSTE i
Ker je Se vedno veliko zanimanje za film ga predvajamo Se danes. Mladini izpod
16. leta je film prepovedan. KINO MATICA, 21-24 — ob 16., 19., 21.
ćlovek'zver|
DNEVNE VESTI
— Naaj izseljenci pog^iceni pri pelina**y na meji. Vprafeanje oskrbe nadih vračajo-č.h se izseljencev, sezonskih delavcev, je končno rešeno. Mariborska mestna občna deli v Mariboru vračajocim se izseljencem tople obroke hrane. Za posebne strožke pri sprejemu naSdh izseljencev je dalo ministrstvo za socialno politiko 30.000 din obmejnemu izseljenskemu komisariatu v Mariboru, 50.000 din nadzorniku v Ljubljani in po 10.000 nadzornikoma na Jesenicah in na Rakeku. Izseljencem menja »Putnik« na meji marke po 13.30. Osrednji urad za posredovanje dela v Mariboru je odobril Borzi dela v Mariboru izdajo 1500 objav za 75% popust na železnicah najrevnejšim izseljencem.
— Veljavnost postnih znamk JS podaljšana. Z odlokom postnega ministra je podaljšana veljavnost priložnostnih poštnih znamk Jadranske straže do 31. decembra s tem. da se lahko uporabljajo za f ranki-ranie postnih pošiljk do 31. januarja 1940.
— Praktični učiteljski izpiti so se vrS h* od 9. do 18. t. m. pred drž. Izpitnim odborom za praktične učiteljske izpite na drž. učitelj šču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce): BabSek Ljudmila. Bajec Adela. Duh Otmar, Homan Viktorija. Jalen Franc. Jug Feliks. Juvan Majda, Kac Ljudmila. Koman Ana. Kopriva Avgust, Kozoderc Neža, Lavr č Ljudmila. Lesar Marjeta, Nagode Elizabeta, Plantan Ivan, Urek Vera, žigon Milena; Benedičič Valentin, Camerntk Franc. Gombosi Veronika s. Alfonza. Gorjup Olga, Kline Ana. K ruši č Helena, Može Valentina, Rudolf Friderk in Stare Bogomir.
— Izvoz nafie živino v Italijo. Poročali smo že o konferenci naših in italijanskih delegatov na Sušaku v zadevi izvoza naše živine v Italijo. Sklenjeno je bilo podaljšati dosedanjo pogodbo do konca januarja 1940 samo s to razliko, da bomo odslej uvažali v Italijo mesečno 500. ne pa 800 glav goveje živ* ne. Obenem je bilo sklenjeno, da se pošlje kot poskusna pošiljka v Italijo dva vagona zaklane goveje živine, potem bo pa storjen definiti-ven sklep o izvozu zaklane živine v Italijo. Glede izvoza živ h in zaklanih prašičev pa ni bil storjen noben sklep.
SKIOPTICNO PREDAVANJE
15000 KM PO SEVERNI AMERIKI
V PONEDELJEK 27. t. m. ob 20.
V FRANČIŠKANSKI DVORANI
Predava ing. Mitja Svigelj z 200 diapozitivi.
— AkcJja za zvišanje plač privatnim nameščencem. Ker so se življenjske potrebščine znatno podražile, je pokrenila Zveza hrvatskih privatnih nameščencev akcijo za zvišanje plač. Nekatera podjetja so svojim uslužbencem Že zvaaJe p^ače in sicer od 25 do 50 odstotkov z veljavnostjo od 1 novembra.
— Mlakarjevi izbrani planinski Sp4»i DH. del so na razpolago naročnikom v društveni pisarnl SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. Po pošti bodo posamezni izroodi dostavljeni v prihodnjih dneh. Planincem in ljubiteljem planinske literature so sedaj na razpolago vsi tr je zvezki izbranih planinskih spisov priljubljenega planinskega pisatelja Kdor še ni naročil teh knjig, naj jih nemudoma naroči. Zlasti za Miklavža in Božič so navedene knjige najlepše darilo, s katerim lahko enako razveselite planinca kot ne planin ca.
— Organska burja in »nog. Tz Dalmacije poročajo, da je divjala v noči od ponedeljka na torek po vsej Dalmaciji orkanska burja, ki je povzročila velike motnje v pomorskem prometu. Nekateri parni ki sp"ah niso mogli iz pristanišč. Tudi iz drugih krajev, tako iz Varaždina, Travnika In Siska poročajo o močni burjfl in o snegu, ki je zapadel ponekod. V nekaterih krajih vrbaske banovine ga je zapadlo do pol metra. Vsi hribi okrog Travnika so pod snežno odejo in sneg sega skoraj do mesta. Iz Zagreba poročajo, da je pihala včeraj proti večeru nad mestom močna burja. Nekaj časa je deževalo, potem je pa jelo snežit:. Tudi v Ljubljani smo imeli danes ponoči močno burjo, iopoidne smo pa videli nekaj snežink, čeprav je bilo nebo skoraj jasno.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in hladno vreme, verjetno bo snežilo in deževalo. Včeraj je deževalo v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Kum boru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 11. v Kuonboi-u 10, v Splitu 9. v Ljuo-Ijani 7.2, v Beogradu 7. v Zagrebu in na Visu 6. v Mariboru 3.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.3, temperatura je znašala 3.2.
— Nesrečo. lTletnemu posestnikovemu slliu Lovni Logarju iz Rovt pri Logatcu je drkularka odrezala desno roko v zapestju. Posestn kov sinček Alojz Urh is Begunj je padel z voza in si zlomil desno nogo. — Na Črnučah je padla z lestve 51-frtn* zasebni ca Marija Vavpetic in si zlo-
mila levo roko. — Monter Marjan Maron,
1 služben pri Bogatajev era elektrotehničnern podjetju, je včeraj popravljal v nekem stanovanju v mestu električno napeljavo m se težje ponesrečil na desni roki. — V Trnovem se je polil z vrelo ho 2letni pe-'cov sinček Mirko Rozma* fci dobil hude opekline na prsih. — V bolnico se je snoči -atekla tudi delavčeva hči Alojz ja Glavan iz Strahom era. ki jo je v Mostah ugriznil neki pes v obe nogi.
— Dve tatvini v vlaku. Na vožnji v vlaku med Karlovcem in Metliko Je drzen že-par ukradel železniškemu inšpektorju Dra gotinu Tomaku usnja to listnico, v kateri je imel 1300 din ter tri legitimacije in sicer službeno, legitimacijo rezervnega oficirja in pa člansko legitimacijo Samostojne demokratske stranke. Dalje je mel v ukradeni listnici še vizitke in dve srečki državne lotarije. Prazno listnico so kasneje našli ob železniški progi pri Ursnih se-lih. žrtev spretnega žepa rja je postala tudi Hermina Ivačlč ,ki ji je bila ukradena v vlaku na Zidanem mostu Iz ročne torbice denarnica z 200 din ln raznimi toaletnimi potrebščinami. Ivaččevo je okradel mlajši neznanec, ki se je na postaji na Zidanem mostu hitro pomešal med množico in Izginil.
— železniška nesreča. Snoči je nastala huda prometna nesreča na železniški postaji v Debeljaci. Potniški Vlak, ki odhaja s postaje Beograd—Dunav ob 23.50, je prispel v Debeljačo okrog 1.30 in že minuto pozneje nadaljeval vožnjo. Ko je lokomotiva na koncu postaje prevozila kretnico, je udarila v tovorni vagon na sosednem tiru, ki je bil postavljen čez določeno črto Zaradi silnega sunka je vagon skočil s tira. S tira je pa skočila tudi lokomotiva s službenim in poštnim vozom ter se prevrnila. Gmotna škoda je zelo velika. V vlaku je bilo lažje ranjeno vse osebje, promet med Beogradom in Petrovgradom je bil zaradi tega nekoliko oviran in so vlaki imeli zamude, ker so morali potniki prestopati-
— Potres v Novem Sadu. V noči od ponedeljka na torek so čutili v Novem Sadu precej močan potres. Potresni sunki so bili tako močni, da se je streslo pohištvo. Najbolj so čufii potres v F ruski gori m zato sklepajo, da je bilo njegovo središče v Fruškogorskih Icamnol ornih.
— žrtev alkohola. V vasi Bošnjaci blizu Županje je umrl znani pijanec Filip Blaževič. Popil je tri Ltre močnega Žganja in se zastrupil z alkoholom.
— Lokomotiva ga je raznaesarila. v ponedeljek se je pripetila v Unešiču v Dal-maci j- težka nesreča. Med manevriranjem je lokomotiva zgrabila 411etnega Marka Babica in ga razmesarila.
— jadrnica se je potopila. Pri svetilniku Kula se je potopila jadrnica »Sv. Vlahe*« iz Soore na otoku Mljetu. Plula je iz Boke Kotorske in namenjena je bila v Ploče na Mljetu. Na morju jo je pa zajel vihar, da jo je vrglo na pečine. Razen posadke je bilo na nji pet potnikov in vsi so se rešili.
— Sin ubil ogeta pijanca. V nedeljo se je odigrala v Vinkovcih pretresljiva družinska tragedija. 181etnl Peter Rostoe je s sekiro ubil svojega 48 let starega očeta G jura , bivšega uslužbenca mestne plinarne. Pokojni se je ožeri 1 pred 19 leti in žena mu je rodila 8 otrok. Družina je živela v težkih gmotnih razmerah, in oče je začel iz obupa popivati. Posledica je bila, da so se začeli doma prepiri in pretepi. Kadar je prihajal mož domov pijan, fe pretepal tudi ženo. Zato Je jela razmišljati kako bi se ga odkrižala ln končno je sklenila ubiti ga. V ta namen je pregovorila sna, naj očeta ubije, kar je sin tudi storil.
— Slepec popravlja ure. V Donjem Daruvaru živi 371etni slepec Franjo Brabec. Slep je že od otroških let. Starši so bin premožni ln zato mu ni bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh. Ukvarjal se je z glasbo in popravljanjem ur. Starši so pa leta 1913 prodali hišo in naložili denar v banko, kjer Je zdaj zamrznjen. Tako Je bn sin prisiljen skrbeti ne samo zase temveč tudi za svojega očeta in mater na stara leta. Čeprav je slep, popravlja ure in zasluži tol ko, da se more družina skromno preživljati.
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanski odb°r za Dobivanje draginje, Končno amo zvedeli, kdo je v ljubljanskem odboru za pobijanje drag nje. Od mestnega poglavarstva smo prejeli obširen članek o delu tega odbora, ki so v njem predsednik vis. mestni veterinarski svetnik g. Alojzij Rigler, načelnik mestnega tržnega in veterinarskega oddelka kot zastopnik upravne oblasti, podpreo-sednik prof Vojteh Štrukelj kot zastopnik stanovanjskih najemnikov, njegov namestnik prof. Leopold Andree, člani pa ti-govec z manufakturo Franc Novak kot zastopnik trgovcev, njegov namestnik trgovec Anton Ver bič, poslovodja L delavskega konzumnega društva Ivan Silvester kot zastopnik potrošniških in nabavijalnin zadrug, njegov namestnik višji kontrolor direkcije državnih   telesnic   Ivan Kletu,
stavbnik Ivan Ogrm kot rastrajnik proizvajalcev (obrtnikov in indnatrijoev), njegov namestnik   pekovski   mojster Karal
Vidmar ter kot zastopnik potzoanikov višji kontrolor direkcije državnih železnic Emul Klebl ln njegov namestnik inspektor direkcije državnih železnic Josip Lu-schutzkv. Po navodilih odbora pregledujejo trzni organi vse trgovske lokale, Ce majo predpisane cenike, v zadnjem ča-3U je pa pobijanje draginje prevzela uprava policije, ki kozniaijako pregleduje in ugotavlja zaloge veletrgovin.
—lj Kruh se je podra*iL Pravijo, da ae uradno kruh v Ljubljani še nI podražU, ker odbor za pobijanje draginje o tem Se ni sklepal, toda dejansko se je že podražil in sicer tako, da so postale žemlje in štruce manjše. Zdi se nam pa, da je to skrčenje v nekaterih primerih preveliko. V neki pekarni so davi prodajali za dobro tretjino manjše maslene stručke kakor doslej. Peki utemeljujejo podražitev kruha s podražitvijo moke in kvasa.
—lj Delavska kulturna društva »Vzajemnost« ln »Zarja« iz Ljubljane in okolice prirede v četrtek 23. t. m. ob 20. v dvorani šentjakobskega gledališča (Mestni dom) prosvetni večer. Na sporedu so deklamacije najboljših slovenskih pesmi, glasbene in pevske točke ter predavanje goap. MUeta Klopčiča. Vse prijatelje delavske kulture vabimo, da s svojim obiskom podpro delavska kulturna stremljenja
—lj Oba dela naenkrat. Kinu Moste se je posrečilo, da na splošno željo obiskovalcev predvaja danes Izjemoma oba dela naenkrat velikega str.promana >Tajni agent X 9« I. del »Moderni gusarji« in n. del »Lažni baron«, že prvi del sam je zbudil v kinu Moste veliko zanimanja, zato priporočamo, da si vsi tisti, ki prvega dela še niso videli, danes ogledajo oba dela v enem sporedu. Od jutri dalje teče n. del in Greta Garbo, Robert Tavlor v filmu ^Dama s kamelijami«. Kino Moste.
—lj Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 22. t m. bo predaval univ, prof. g. dr. Bvgen Spektorski. Tema: Sodobna mitologija. Predavanja se vrše v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu (kino Matica) vsakokrat ob 20. Vstopnine ni. 571—n
Dr. Fr. DEBEVEC
specialist za pljučne bolezni SE JE PRESELIL NA TYR-SEVO C. 5-II (SLAVIJA)
—lj Celist Enrico Malnardl je določil za svoj koncertni nastop v Ljubljani naslednji spored: 1) Tartini: Adagio, 2. Bach: Suita ž t. 6 D-dur. Po odmoru so na sporedu: 3) Schumann: Fantazije opus 73, 4) Mainar-di: Serenada in Pastorale iz Cikla 7 Studij za Celo-solo, Rose U ini: Melodija, Casel-la: Tarantela. Pri klavirju ga Ada Colleo-ni-Mainardi. Na koncert slavnega umetnika, ki bo pojutrišnjem, v petek 24. t. m. zvečer ob 20. v veliki filharmonični dvorani, opozarjamo. Vstopnice pa so v predor oda ji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Mrakova meščanska tragedija »Sta. ri Rimljan«. Dre vi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice krstna predstava Mrakove meščanske tragedije »Stari Runi Jan«. Režiser in nosilec naslovne vloge je avtor sam. Radi velikega zanimanja prosimo, da si oskrbi te vstopnice že v predprodaji danes od 15. do 17. pri blagajni v vež; »Delavske zbornice«. Zvečer se odpre blagajna eno uro pred predstavo.
—lj Krajevna organizacija JNS za Mestni trg poziva svoje člane, da se udeleže polnoštevilno rednega letnega občnega zbora, ld bo v soboto 25. t. m. ob 19.30 v prostorih gostilne »Pri Sokolu«, LI j ubijana — Pred škof jo.
—lj Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo, da spadajo pod določbe uredbe o pobijanju draginje med drugim tudi življenjske potrebščine, obleka, obutev, in kurjava, zato mora vsakdo, ki te predmete prodaja brezizjemno označiti jih vidno s cenami. 572—n
—lj Šolskim vodstvom v vednost. Akcija za obdaritev najrevnejših šolskih otrok za obmejne kraje je v teku in so združenja trgovcev to akcijo prevzela ter jo izvajajo po določenem načrtu zato prosimo, da se posamezna šolska vodstva ne obračajo še posebej na trgovec za darila, ker s tem samo ovirajo uspešno akcijo. Združenje trgovcev v Ljubljani 573—n
—lj Vlomi tn tatvine. Na Klaneku v Mostah je nekdo vlomil v barako delavca Antona Kroslja in ukradel rjavo moško ob-
leko in dve zimski suknji. Kroselj, ki je opazil tatvino avle zvečer, ko se je z dela vrnil domov, j« oškodovan za 1000 din. Pred neko novo zgradbo na Tvrševi cesti ja tat ukradel tesarju Ivanu Javoraku s kolesa 150 din vredno d nam o svetilko. Istotam ja bila ukradena dinamo svetilka s kolesa tudi tesarju Alojziju Skoku.
—lj Prašička je odnesel. Iz izložbenega okna gostilne »pri Amerikancuc v Flor-janski ulici je bul te dni ukraden 10 kg težak, že očiščen prašiček, vreden 200 din. Prašička je ukradel okrog 20 let star mladenič, v črnem plašču ki ga odpeljal na kolesu.
—lj Samomor. Iz svojega stanovanja na Hradeckega cesti 37 je že pred dnevi izginila 381etna vdova Angela Perpar. Sedaj so ugotovJi, da je že 17. t. m. skočila v Gruberjev prekop in utonila. Njenega, trupla še niso našli. Perpar jeva je bila nizke koščene postave, podolgovatega obraza ln črnih las. na sebi je imela črno obleko.
—lj Dve aretaciji. Včeraj se je zgladil na policijski upravi komandir orožiuVko postaje v Mojstrani na Gorenjskem, ki je prijavil večjo tatvino v hotelu »Triglav« pri Mojstrani. Enega tatu in sicer nekega Ivana A. je sam prijel nekje na Gorenjskem, skupaj z detektivom pa je aretiral še njegovega pomočnika Alfonza N., ki mu je Ivan izročil 1000 din ter srebrno uro, izvirajočo iz tatvine v Mojstrani.
—lj Ukradena kolesa. Izpred neke kavarne v Kolodvorski ulici je bilo ukradeno 1500 din vredno kolo znamke »Stvria« gostilničarju Antonu Kratkemu iz št. Vida. — Izpred Lasanove gostilne v Pokopališki ulici je nekdo odpeljal 1300 din vredno kolo znamke ^Meister* Jožetu fltoklju. — Francetu Frandoliču je bilo ukradeno 900 din vredno kolo znamke »Vera« izpred meščanske Sole na Vodovodni cesti. Dalje je prijavila tatvino Ženskega kolesa znamke »Stever« tudi Marija Cerk. Kolo vredno 600 din. ji je bilo odpeljano izpred neke hiše v Gradišču.
—lj V Stritarjevi ulici st. 6 v Ljubi jam pri frančiškanskem mostu *e sedaj nahajti optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna
optika.
b Celja
—c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče drevi ob osmih Bekeffijevo veseloigro »Neopravičena ura« v režiji g. Jožeta Kovica. Predstava je za abonma.
—c Kako vzgojimo deklice za življenje r S predavanjem o tej temi bo zaključila prof. Anica Cernejeva drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču ciklus pedagoških predavanj, ki je obsegal sest večerov. Udeležite se zaključnega predavanja v čim večjem številu!
—c Popi- vseh do 16 let starih otrok bo izvršen za »odročje mestne občine celjske v statisti- namene, in to s posebnimi polarni, Kk o od o te dni razdeljene roditeljem. Zaradi pi :ine in točne izpolnitve teh pol bo v čatrtek, 23. t. m., ob pol sedmih poseben rodil« ijski sestanek v prvem nadstropju I. dr?..-ne deške narodne šole v Celju. Rodit' I in skrbniki, ki imajo otroke, ki priha. jo v poštev za popis, ao vabljeni, da se udeležijo tega sestanka.
—c V m H« je v ponedeljek v Celju v starosti 68 let ga. Antonija Vondračkova. tašča zobozdravnika g. dr. Alojzija Kraut-bergerja v Celju. Pokojna je bila odločno narodna značajna in blaga češka žena. Bodi jI ohranjen trajen spomin, svojcem nase Iskreno sožaljc'
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 88 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 31 OSJSb, posredovanj je bilo 18. ivlpotovalo je 14. odpadlo pa 75 oseb. Dne 20 t. m. je ostalo v evidenci brezposelnih (194 moških ln 89 žensk) nasproti 302 (201 moškemu in 101 ženski) dne 10. t. m. Delo dobi 5 do 10 diplomiranih gradbenih tehnikov. 5 gradbenih tožen jerjev. po 3 zidarski pollrji, tesarski poltrji. avtomehatiiki in hlapci, 8 zidarjev. 4 stavbni ključavničarji. 2 strojnika, po 1 čevljarsl:* pomočnik, krojaški pomočnik in Šofer. 6 kmečkih dekel. 4 kuharice, 3 služkinje in 1 natakarica.
CELJSKO GLEDALIWE
Sreda, 22. novembra ob 20.: Neopravičena ura. Gostovanje mariborskega gledališča.
"Moj možni mogel verjeti svojim očem!4
izjavlja gospa CabyWagner.
" PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA EVO. KAKO SEM TO DOSEGLA."
Fotografij« gospe Wagner pred vporabo nova kreme za kolo Tofcalon s Biocelom.
"rr&i se mi res kakor čudež«, to ao bil« sw Viadkove beseda Sc pred dvema mesec Srn a sem imela brazde in gub« na čelu, okrog oči in ust —• imela sem res videz »tene v srednjih letih«. Danes s« vse prijateljice divilo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz v porabljajo hi -1.10 za kožo Tokalon s Biocelom Neka ter p so se mi posmehovale. dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušena kakor sem jaz.«
Fotografija gospa VVagner, ki kale prese-natljtvo izpremembo v neka) tednih,
Vportbljajts za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon. ki vsebuje Blocel, Iznajdbo znamenitega dunajskega vseucuiškega profesorja Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak Ja dragocenim ln prirodnim branllnim elementom v Vasi lastni koži. Cez dan vporabljajta belo kremo Tokalon. ki napravi kolo Jasno in gladko ter jo očisti od aajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultat;, aH pa sa denar vrne.
PRVOVRSTEN NARAVNI SADNI MOST LITER DIN 5.50 V
gostilni pri „Lovcu"
Rimska c. 24
Blei weisova c. a
OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din 1.—,
davek posebej. -^a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. laveK posebej Najmanjši znesek a. — Din
Male oglase
aa
»Slov. Narod«
sprejema oprava
do 9. are dopoldne
OVBGKTU8 P LASCI a din i50.— vsa vrste dežnih piasčev, trene-aotov. sukenj. toplega perila ttGL nudi  po  priznane nizkih cenah P R E S K C R,
Sv. Petra o. 14,
je praktična, cenena, moderna in trpežna, pa stane kljub temu samo Din 360.— Egon  Zakrajeek, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel, 48-70.
ZAKAJ STVTC LASE?
ko si lahko za din 26.— pobarvate sami z neškodljivo berlinsko »Omonell-Henna-Shampoo« barvo, katero dobite v vseli nl-ansah z navodilom prt glavnem zastopstvu: Ludvik Deriič — Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampoo original 250 gr a din
8234
'60 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenja zaves, perila monogramov, gum bale. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijanac, Oospoavetska c. 12.
3. T.
KLIŠEJE
t NO j i*
Vt'^zPVNf
lUGOGUAHKA
KAPITAL
TRGOVEC z lokalom na prometnem kraju išče družabnico s 30.000 do 50.000 din gotovine za razširitev trgovine. Hrana tn stanovanje v nisi. Ponudbe na upravo lista pod >Dobro naložen kapitale. 3266
rVSERIBAJTE
V »SLOV. NARODU«
SLUŽBE
MIZAR
popolnoma zmožen aa luže nje, barvanje in politiranje pohištva dobi stalno mesto. Ponudbe z navedbo plače na mizarstvo K. VVesiak. Maribor, Cankarjeva ul. 2. 3252
INKASANTA
dostavljača blaga sprejmem v stalno službo. Kavcija potrebna. Ponudbe pod 10.000 na upravo »Slov. Naroda«.    S250
KUPIM
KUPIM MOTOR
200 c cm v dobrem stanju tn prodam kromatično harmoniko, krasno, 120 basov, register, ali zamenjam. Frece Danlel, trg. Brodnica, Laško. 3253
PRODAM
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v
MEDARN1
Ljubljana, Židovska ul. 6. 48.T.
Makula turni papir
I4<»ft4ieae» fcaafljeita aliaa ttac g
^0916476166420941^161005^573487^^198129810875^67903791526^^81629^0
75202190257571789495768317590257
»SIOVENSKI NAROD«, m***, 39. novembra 103*.
Stav- 2'6
Usodne posledice velikega izvoza
Mastna dobički izvoznikov v ikodo države
Ljubljana, 22 novembra Pred dnevi so nasi izvozniki živine predlagali v »Jugosl. kurirju«, nai bi oblasti uvedle ,<<# nekaj dni na teden post, ko bi ne bila dovoljena prodaja mesa. S to uvedbo »brezmesnih dni* bi po njihovem mnenju Lahko še povečali izvoz živine. Kdor pri nao vsaj nekoliko ve. kako 6ilno je nazadovala prireja naše živine v zadnjih letih in da ie goveja živina zelo slabo pitana, kdor ve kako je živinoreja trpela zaradi slinavke in parkljevke in kdor pozna razmere na sejmiščih se mora čuditi da doslei ni nihče opozoril na veliko nevarnost, ki preti na-emu kmetijstvu Pa tudi za interese konzumentov v državi se ni nihče zavzel m nihče n* opozoril, kako tesno so zvezani interesi narodne obrambe z razvojem domaće živilske industrije. Kar se dogaja v zvezi z izvozom živine po zaslugi špekulantov, ki so znali dobro izrabiti posebno konjunkturo zadnje čase, presega že vse meje in greh bi bilo molčati.
VELIKE IZGUBE PRI
NEPITANI 2IVINI
Kdor še v teh razmerah propagira za večji izvoz živine iz naše države bi ga bilo treba proglasiti za izdajalca Javnost morda ne ve. da izvozimo na teden več kakor po tisoč glav go\ej eživme v Italijo in Nemčijo. Marsikdo tud- ne ve. nekateri pa najbrž nočejo vedeti, da ie zdaj goveja živina pri nas zelo slabo pitana zaradi pomanjkanja živinske krme. Govedo, ki bi sicer tehtalo povprečno 700 kg, tehta le 550 kg. To pomeni, da moramo izvoziti tem več živine, da dosežemo večjo težo Pri tem izgubimo 20 do 25*/o pn izkupičku za živino   Ker je v tujini izredno veliko
Eovpraievanje po živini, kupujejo za za-ol ne le nepitano živino, temveč celo plemensko. Tako so naši izvozniki začeli izvažati tud» že plemensko živino. Plemenska živina je seveda mnogo lažja od pitane za zakol, zato tudi pri nji izgubimo do 25% pn izkupičku, če se oziramo samo na škodo, ki jo utrpimo zgolj pri prodaji tn ne tudi na druge usodne posledice izvoza plemenske živine.
MANJ 2IVINE KAKOR PO
SVETOVNI VOJNI
Prireja goveje živine je bita letos zelo rmanj ana zaradi slinavke in parkljevke Po vsej državi je bilo okuženih po tej nalezljivi bolezni nešteto dvorcev Kdor se ozira samo na visoke številke o izvozu naše živine zadnje čase, bi sodil, da je Jugoslavija druga Argentina ter da ne vemo kaj početi z živino. Žal pa so razmere na kmetih že vprav obupne. Izkušeni starejši kupci vam lahko potrdijo, da pn nas ni bile že več desetletij naprodaj tako malo
Erimerne pitane živine za zakol kakor zdaj. k>volj značilno je že to, da je bilo celo prva leta po svetovni vojni več pitane goveje živine naprodaj kakor zdaj. Že skoraj po vsej državi je pitana živina proda na.
40.000 DIN IZGUBE PRI VAGONU Kakor se moramo vsi veseliti, če država mnogo izvaža in če je njena zunanja trgovina čim bolj aktivna, prav tako pa moramo odločno braniti interese države ter narodnega gospodarstva pred velikim izvozom in pred izkoriščanjem izvozne konjunkture po posameznih koristolovnih izvoznikih. Tako ne moremo več ostati slepi pred skoraj nasilnim kupovanjem živine po mešetarjib izvoznikov na vseh sejmih in po vaseh. Nakupovanie živine za domač trg je že silno otežkoceno. Izvozniki imajo
Eovsod vmes prste, izredno sn podjetni, ajti izvoz živine je donosen Če mesarji kupujejo živino po 6 din. jo kupujejo izvozniki po 8.75 din kg žive teže franko Reka ali Dunaj. Morda bi kdo mislil, da ima od živahnega povpraševanja po živini vsaj živinorejec korist. Vendar je tudi ta korist zelo dvomljiva. Predvsem se pri nas pri nakupovanju živine za izvoz nihče ne ozira na to. ali je živina pitana ah ne m kdaj je govedo v posameznih okrajih najbolj rejeno Pregleda nad notranjim trgom in nad našo Živinorejo sploh ni. Živinorejci utrpe precej, ker prodajajo sloko živino in s tem utrpi veliko škodo vse gospodarstvo. Če bi izvažali primerno pitano živino, bi bil izkupiček pri vagonu za 19.200 din več-j* že zaradi večje teže zaradi kakovosti pa tudi okrog 21.000 din. Tako izgubimo ie pri enem samem vagonu 40.000 din.
KOLIKO MESA POTREBUJE
VOJAŠTVO?
Toda izvozniki si ne belijo glav s takšnimi računi Izvozniki tudi niso še računali, koliko mesa potrebuje naše vojaštvo na dan. Če računamo  da potrebuje vojak na
dan 30 dkg m osa v mirni dobi, tedaj konzumira vojaštvo v enem samem dnevu 130 tisoč kg mesa Med vojno bi bilo treba to število podvojiti, kar pomeni, da b* bilo treba zaklati na dan okrog 2000 glav živine. Po uradni cenitvi je v nasi banovini 375.000 glav goveje živine ali 22 na km* Na 1000 prebivalcev odpade 327 komadov goveje živine V drugih banovinah v drŽavi to razmerje povprečna ni boljše
PRIZAD IN ZADRUGE Posamezne izvoznike pa uaibo'i zanima, koliko zaslužijo pn izvozu. Priporočljivo bi bilo. da bi se za to zanimali tudi posamezni zadrugarji. člani zadrug, ki jim daje Pri rad izvoznice Prizad daje izvoznic zadrugam. Zadruge izvoznice prejemajo, a vpraTanje je, kakšno korist imajo od tega zadružniki. Javna skrvnost je, da posamezni izvozniki in mešetani privilegiranih izvoznikov kupujejo izvoznice od zadrug. Znano je celo. da so te izvoznice po 1000 do 5000 din. pač glede na povpraševanje. Zelo zanimivo b: bilo ugotoviti, koliko živine so zadruge v resn»c» izvozile in koliko je je bilo izvožene samo pod njihovim imenom. Zaslužek ie pa v resnici lep N. pr. pri vagonu izvoznik zasluži po 2500 din. Če upoštevamo, da zadruge izvozijo na teden le okrog 150 vag<nov živine (za druge ali kdo drugi pod njihovo firmo) zaslužijo na teden 375.000 din. Pri tem ie treba upoštevati, da zadruge ne plačujejo davkov. Razne kmetijske zadruge, ki uživajo tako lepe ugodnosti, so bile menda ustanovljene z namenom, da pomagajo pospeševati kmetijstvo. Toda aH je mešetar-jenje z izvoznicami ra živino tud' pospeševanje kmetijstva? Ali so upravičeni takšni privilegiji, ki škodu ie jo obrti in industriji,  najboljšim davkoplačevalcem?
PO 400.000 DIN ZASLUŽKA
NA TEDEN
Zakaj se nihče ne pozanima za gospodo, ki uživa monopol za izvoz? Med izvozniki živine kot živinorejci lahko najdete celo gledališko igralko! Ob tej priliki ne bomo naštevali vseh nerodnosti v zvezi z nakupovanjem živine za izvoz Mimogrede naj omenimo, da je bilo mnogo živine pokupljene tudi v okuženih krajih, odkoder je bilo prepovedano goniti ž»vino zaradi slinavke in parkljevke. Razen tega bi javnost tudi zanimalo in morda tudi oblasti, kako je mogoče, da n. pr. neki Kiseljak iz Zagreba lahko izvozi na teden 50 do 60 vagonov živine in včasih celo do 200 vagonov, da pri tem zasluži po 400.000 din. ko vendar »Bilten« za našo zunarjo trgovino tega ne kaže. Prav tako bi rad. vedeli, ali so razni Perdihi in Kmetic- izvozniki živine ali nakupovalci izvoznic. Zanesljivo je vsekakor, da je kupčija z izvoznicami zelo razvita in zato je rudi mogoče, da posamezniki izvažajo več živine (seveda pod drugimi imeni) kakor bi je smeli.
Radovedni smo. ali se bo kdo spričo vseh teh ugotovitev zganil in če bodo začeli na pristojnih mestih razmišljati o posledicah sedanjega izvoza živine Vsega še nismo povedali. Obravnavati bi bilo treba n pr. tudi izvoz prašičev Na odgovornih mestih menda niso vsi slepi ter pričakujemo, da ne bodo začeli iskati krivcev, šele ko bo že prepozno. Tisti ki predlagajo, nai bi pri nas uvedi' brezmesne dni. bi morali najprej na svoji koži dokazati, kako priporočljivo je stradanje: hranili bi jih naj pod zanesljivim nadzorstvom le z repo. če hočejo, da nam vsem skupaj ne bo ostala le repa in da ne bo sploh mesnih dni Kdor zasluži v enem samem tednu skoraj pol milijona din, bi mu post v resnici ne škodil.
zah ter govori traparije. kakor je rekla ■»
izmed prič, ki »niso za nikamor«. Vrhu te-
fa ima fiksno idejo, da mora pobiti viao-e glave. Fant se je zagovarjal, da inkrimi-niranih besed ni izgovoril, a več prič je potrdilo, da je izrekel strašne grožnje,
VSE KRALJICE LEPOTE
amo volile v razredu kraljico
lepote.
— Katera je pa zmagala?
— Nobena. Vsaka je dobila samo en gl*»-
Koreja, japonski
na celino
Detel«, kjer so se križali Interesi velikih sosedov
Za vsak dinar hvaležni!
S ponarejeno frolo ]e nabiral denar za novo motorno tn-Izgalno gasilnega društva
Ljubljana. 22 novembra
V stiski postanejo ljudje iznajdljivi Tu di p o zamik Tone je bil v stisk:  pa se ie spomnil, da so ljudje gasikem naklonjeni in dajo podporo, če le morejo, za plemeni te in  požrtvovalne namene gasi'cev Brez dela je bil Tone, ženo ima m pet otrok Sam porabi precej, ker rad    pogleda Čim globlje v kozarec, svojih otrok tudi ne vidi rad lačnih  Nekoč pred leti se je že dokopal do nekaj kovačev s podobno sleparijo, to pot se mu je tudi posrečilo nabrati osem kovačev pri ljudeh v Ljubljani, ki vedo, kako požrtvovalni so naši gasilci in jim radi pomagajo posebno ako si nabavijo novo motorno brizgamo  Nekega dne se je Tone pripeljal v Ljubljano s ponarejeno nabiralno polo domače gasilske čete Prav vljudno in prepričljivo so se gasilci obrnili na dobrotnike. Besedilo na nabiralni poli se je gasilo:
NaJa gasilska četa je kupila novo motorno brizgalno Ker pa četa nima dovolj denarja, da bi motorno brizgalno plačala, se obrača na slavno občinstvo da bi priskočilo na pomoč. Vsak dinar bomo hva'ežno sprejeli in se darovalcem vnaprej zahvaljujemo in kličemo »Na pomoč!«
Tone je hvaležno sprejemal po Ljubljani dinarje. Imel pa je »rnolo V neki trgovini ga je spozna' nekdo, ki je vedel da si gasilska četa iz Tonetovega kraja ni nabavila nobene nove bnzgalne. Kmalu nato je bil Tone aretiran.
Tore je priznal sleparijo in se zagovarjal s stisko. V nabiralni poli je bil zapisan neki darovalec, ki je dal 50 din Cede tega darovalca je Tone rekel, da je sicer zapisal v po!o darilo 50 din. a denarja ni izročil, ker je bil pijan in ie v pijanosti pozabil odrajtati denar. Kakor vsak obtoženec, je imel tudi Tone po zaključenem dokaznem postopanju zadnjo besedo. Sodnike malega senata je prosil, naj mu prisodijo pogojno kazen, četudi za 10 let pogojno. Prisodili so mu nepogojno 3 mesece strogega zapora in 60 din globe Pogojno Tone ni mogel biti kaznovan ker je bV že kaznovan zaradi podobne slepariie. Če bi se dalo kaj znižati, je še vprašal Tone predsednika, a predsednik se je nasmejal, kajti »glihati« se na sodni ji ne da. Zato je Tone kazen sprejel.
ALI JE MNENJE GRAFOLOGOV
ZANESLJIVO?
Kadar gre za ponarejene podpise ati kaj stičnega, pokliče sodnija grafologe kot izvedence na pomoč Tudi v procesu proti posestniku Francu Debevcu iz Brloga pri
Velikih Laščah in proti Antonu in Janezu Žužku iz Brloga je bilo mnenje grafologa potrebno, kajti državni tožilec je trdil da jr- Debevec dal napraviti lažno listino in io sam podpi>al. in sicer je ponaredil ime nekega Jakliča šlo je za potrdilo o plačanih 180 din. Reci tn piši l£ti din Oba Žužka pa sta v nekih pravdah kot pnči izjavila, da je Debevec odštel denar Jakliču in da je Jaklič potrdi Io podpisi! Prvi izvedenec grafo'og je ugotovil, da je potrdilo falsifikat Drugi izvedenec je ugotovil da je Debevec ponaredil vsaj podpis in datum na potrdilu. Debevčev branilec je trdil, da mnenje grafologov sploh ne more biti dokaz, ne glede na to. da si oba izvedenca nista bila edina Sodišče je bilo drugega mnenja. Mnenje izvedencev mu je bilo kar zadosten dokaz o krivdi Debevec je dobil za ponarejeno potrdilo 3 mesece zapora in 120 din globe. Anton in Janez Žužek pa za zavestno lažno pričevanje vsak po 3 mesece strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravne za dobo enega leta Možje so odšli ne da bi se izjavili, ali sprejmejo kazen Sicer pa 'majo tri dni časa za premislek. Ali se je izplačalo za — 180 din?
KO SE JE ZBUDIL  JF VSE
GORELO OKOLI NJEGA
Delavec Janez Ćibej je bil obtožen zaradi požiga Spal je v delavski baraki v Polj-čah s tovarišem Tomšičem, ko je začelo ponoči v baraki goreti. Ko se je Cibej zbudil, je vse gorelo okoli njega. Prav v zadnjem trenutku se je rešil iz goreče barake, ki je pog<*re!a do tal Pogorelo je tudi vse v baraki shranjeno orodje in okoli 5000 kg cementa
Goreti je začela slama blizu Čibejeve postelje. Ker je bilo vsem delavcem znano, da je Čibej kadil, preden je zaspal, in je tudi ponoči kadarkoli se ie prebudil, prižgal Čik in ogorek vrgel na tla, ni mogel biti požigalec nihče drugi kot Čibej Čibej pa se je zagovarjal, da tisti večer ni imel pri sebi cigaret niti vžigalic. Sodišče je razsodilo, da je kriv in mora plačati 1200 din globe ali odsedeti 20 dni zapira Ker je bil toliko dni že v preiskovalnem zaporu, je Čibej kazen sprejel.
BRBLJAVI PRENAPETE2 Neki mladoletni prenapetež, ki ie brbljal v neki baraki na periferiji, da bo nekoga ustrelil, je bil obsojen po § 9* k. z. na 3 mesece zapora Fant ima nekam čudno navado, da kupuje in prodaja na skrivaj orožje in da nastopa vpričo ljudi v po-
Vzhodna vrata korejske prestolnice
Obala Azije, bogato razčlenjena na jugu, kjer mole v morje trije ogromni polotoki, je na vzhodu razmeroma zaprta. Ce jo primerjamo z obalo Indijskega oceana, vidimo, da je podobna obala Tihega oceana steni Samo na enem kraju moli v morje dolg polotok, podoben mostu, ki vete celino z japonskim otočjem in svetom. In kot most je tudi skozi tisočletja služIl Preko nJega so šli kriZem kražem vojščakl in nosilci kulture, trgovci in svečeniki kmetje in kolonisti. Plamen prosvete ln jarem zasužnjenih.
Korejci, prebivalci tega polotoka, so bili vedno deležni blagoslova dvojnega civilizacijskega in kulturnega vpliva od vzhoda ln zapada, toda prenašati so morali tudi dvoine križe celine in otokov, ki so z združenimi močmi ogražali njihovo samostojnost ln samobitnost Gotovo je zanimivo, da sta si dežela in njeno prebivalstvo navzlic temu ohranila samonikel značaj. In ta značaj se ne umika niti danes, čeprav Japonci Korejce in njihovo deželo naglo potujču^ejo Tembolj pa sili usodna tragika te dežele v ospredje, ker je bila obenem posrednik kulture ln predmet sporov med seboj tekmujočih imperijev.
Oljčna vejica miru
Ze prvotna na pol barbarska plemena so podlegala kulturnim vplivom obeh velikih sosednih držav, ki jih je zadel z oljčno veiico miru Kolika žilavost je morala biti v tej zemlji in ljudeh, da so navzlic temu ohranili in še razvijali svoio samobitnost. Ze v imenu dežele se kaže. kako krčevito se njeno prebivalstvo drži svojih šeg in običajev. Ime Korea izvira od Ko-raj. Tako se imenuje najsevernejša izmed tieh kraljevin, ki je bila prvotno na polotoku. In to Ime se je ohranilo, čeprav je bil polotok sam že večkrat preimenovan Ko so prišli Kitajci iz dinastije Han pred Kristusovim rojstvom na polotok, se je imenoval Tungvo, kar pomeni vzhodno kraljestvo. Korejci sami pa rabijo za svojo domovino ime Hosen, kar pomeni: dežela jutrnjega miru ali jutrnje svežostL
Kalifornija Daljnega vzhoda
Zlasti drugi prevod, dežela jutrnje sve-CoatL je za razumevanje Evropca najprl-kladnejši. Ce prideš na Korejo iz Japonske ali Kitajske, vedno začutiš planinsko [ od-nebje, zlasti pa jutrnje sonce, ki je posebno blaeodejno. Podnebje na Koreji je močno podobno podnebju na Kaliforniji, samo da je nladnejše in bolj osvežujoče. To ozračje ima na sebi nekaj poživljajočega ta utrjujočega, morda zaradi električne napetosti ali pa zemeljskega magnetizma.
In prav zato, ker čuti človek ta občut sam na sebi, se ne more dovolj načuditi dozdevni zaspanosti, lahko bi rekli lenobi Korejcev. Prebivalci polotoka so pa telesno in duševno zdrav narod. Svojim zapadnim sosedom so prinesli budhizem, prav tako kakor kitajsko abeceao ln druge kulturne dobrine Kitajske. So večji m moč-
nejši od Japoncev. Korejski študentje se odlikujejo na japonskih šolah xot izborni športniki Med tekmovalci na zadnji olimpijadi je bilo v japonskem zastopstvu tudi več Korejcev. Tudi narodna zavednost je med Korejci dokaj velika. In vendar tu nekaj ni v redu. Korejcem ae v "sej njihovi dolgi zgodovini ni posrečilo ustanoviti svoje samostojne države, ki bi morli uspešno braniti svojo neodvisnost proti vzhodnemu m sapa dnem u sosedu.
Mogočna soseda
Lahko bi tu kdo ugovarjal, da *ta bila oba soseda premočna. In oba ata tudi neprestano poskušala zasesti polotok, raztezajoč se liki most od enega proti drugemu. Japonci so bili pri tem bolj žilavi in podjetni Kitajci niso kazali toliko zanimanja za precej odd^Jjenl polotok Bili so sicer časi ko se je plovba zelo razvila In ko po plule kitajske ladjice do Indi*akega oceana. Arabskega morja in afriške obale vendar je pa ostala Kitajska kontinentalna država. Ker ni imela nobenih osvajalnlh namenov glede japonskih otokov, je Imela zanjo Koreja vedno enako vlogo kakor recimo Anam ali Birma, kamor je kitajski vpliv tudi od časa do časa prodiral.
Most za napad na celir 3
Toda za Japonsko je pomenila Koreja vedno nekaj drugega Najprej je sprejela preko Koreje z azijske celine najvišje kulturne vrednote. Družic zopet je bila slaba upravljana korejska kraljevina v očeh Japoncev zelo mikavna In naposled so videli v zasedbi mostu na celini, potisnjenega tako nevarno blizu proti nj'hovi dome vini, vprašanje narodne varnosti P; ve japonsko skomine po Koreji datirajo Le iz časov pred Kristusom Ze leta 33 pred Kristusom je sprejemala Japonski od kor* jske kraljevine vazalske prispevke. Po tem je sledil en vojni pohod za drugim. Z zmago nad Kitajsko bi si bila Japonska zagotovila za tisočletja oblast nad tem mostom na celini, če bi ne bil tedaj stopil na plan nov tekmec, namreč Rusija, ki je pripravila Japonsko ob sadove njene zmage Korejska država, ki je sprejola ta Čas ime Taihan. se je začela redno bolj naslanjati na Rusijo in naposled je postala dejansko njena kolonija. S tem se je pa izpolnila njena usoda. Carska Rusija je ne samo na morju, temveč tudi pri Cušinu tako ogra-žala Japonsko, da slednja ni mogla storiti proti lemu nič drugega, kakor da se je branPa.
Po zmagi nad Rusijo je bil naiprej nad Korejo proglašen protektorat, potem pa je sle' 11 a popolna priključitev. Taihan je zopet postal Hosen ali kakor se piše po novem Japonskem fonetičnem pravrplsu Tjosen. Zdaj je Koreja sestavni del japonskega imperija in ne samo njena zunanja, temveč tudi notranja priključitev k japonski državi je pogoj novih uspthov vse bodoče celinske politike Japoncev. Most naj se izpremeni v mogočen jez.
Iz Slovenskih goric
— Slinavka In parkljevka, ki sta se pred kratkim pojavili v okolici Maribora, ogra-žata tudi nekatere druge kraje naše severne meje in zato so prepovedani vsi živinski sejmi. Naš kmet je s tem hudo prizadet, ker mu preti pomanjkanje krme, a živine ne more prodati.
— Zopet prevare z zdravih, pred kratkim smo poročali o svojevrstnih prevarah z nekim praškom, ki bi naj služIl po prodajalčevih izpovedbah kot sredstvo proti svinjski rdečici, a se je pozneje Izkazalo, da to sredstvo ne vsebuje nebene zdravilne moči tn je le namenoma ponarejeno, da prodajalec izmami od ljudi denar. Sedaj pa hodi po Slovenskih goricah še nekdo, ki ponuja neko tekočino v steklenicah, češ
* da Je sredstvo proti svinjski kugi. Po ugotovitvah pa se Je izkazalo, da je tudi to sredstvo ponarejeno in je prodajalcu le namen, da pride s prevarami do denarja. Ljudi opozarjamo, da teh zdravil ne kupujejo in da sleparja prijavijo oblastem.
— Tombola. V nedeljo popoldne bo pri Sv. Ani v Slovenskih goricah velika tombola, ki jo priredi tukajšnja gasilska četa, Na tomboli bo razdeljenih mnogo praktičnih dobitkov v vrednosti nad 8000 din Ta tombola bo zadnja ob naši severni meji, zato domačini in okoličani vabljeni.
Lev Vlad vita:
33
MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAM
Paulus ni mogel razumeti, kako ao ga naenkrat prešinile te puntarske misli. Ali se je zgodilo to zato, ker so bile štiri ure z njo zmešale njegove možgane? Morda pa zato. ker je bilo prevladalo vse drugo divje hrepenenje po nji, ko je mogel ostati nekaj časa sam z njo. Ali pa je bilo krivo to, da Havla ni bilo doma, da ni videl njegovega pomirjajočega, proroškega pogleda, da ni čutil fluida njegove osebnosti. Sicer je pa mogoče, da je samo tema, ta čudežna, čarobna, divja tema neslišno prevrnila monolit njegovih načel, ki ga je bil tako vestno postavil.
Paulus je Čutil, da je izgubljen. Čutil je, da je podlež in mčvrednež, kajti sicer bi ne bi] mogel zagrešiti nekaj takega proti svojemu prijatelju Havlu. Zavedel se je, da je podlež, ker hoče tudi njo zapeljati na kriva pota. In čim več besed najde v svoji zalogi, da bi si jih stresal žareče liki oglje na glavo, tem bolj otopeva njegova občutljivost do njih in on je pri vsem tem čisto vesel in srečen.
AH morejo biti podleži srečni?
Paulus je. Vse v njem valovi, kakor da je nenadoma razcvel, takoj bi divje zažvižgal ali pa zakrilil 1 rokami v šir ...
A Črviček kljuje v njem z neznatnim kladivcem, ki z njim zdaj pa zdaj zadene tudi možgansko skorjo. Morda pa on — Havel sploh ne pride več, morda se ne vrne... morda so ga že k je ubili. Ta misel je
mirna in mirno stopa liki vpokojenec po parku. Paulus se je ni ustrašil... Da, to je tako naravno... Prav tako je moralo najbrž biti...
Toda glej... Morda je pa še živ. V tem primeru se bo nekega dne posvetilo, nekaj dni pozneje pride zaprašen romar pred grajska vrata:
Havel.
Oblak, hladen oblak se je potegnil liki polž mimo. Sedel je in razprostrl svojo sluzasto meso. Reži se... in šele zdaj Čuti Paulus, kako se spreletava mraz po široki in izvoženi poti hrbtenice, tam nekje pri korenini pa stoji prometni Vedar in dvignil je svojo belo dlan: Stoj!
Zdaj stoji tam ta vampir in se reži, reži — da so se Paulusove oči topo izbuljile v temo.
Hr-hr — odhrkava in lasje se mu lepijo na tilnik. Hladen pot mu kaplja v letargičnih, zopernih kapljicah. Ta fantazija je preveč živa, drži jo kakor buldog in ne more se je otresti .. •
Kar se mu prikrade misel liki tat:
Pa naj ostane tema, vedno... vedno... čeprav do konca sveta...
In ta strašna misel, oznanjajoča konec sveta, mu prinese olajšanje. In čeprav razume obseg strahote, dihajoče iz njega, mu začenja počasi legati na obraz njegov kameniti, prilazni smehHaj ...
Mar je ljubezen tako sebična?
Sedita skupaj in gledata se... Da, gledanje lahko Imenujemo njun molk. V tej temi se da pozabiti na vse. Pozabite, da sedi tu on, Paulus. Samo zaslutiti se da neskončno rahlo, da je nekdo tu prav blizu...
Njegova roka je instinktivno ujela in stisnila njene prste.
In molk je ie neznosnej£ kakor poprej.
Potem pa sledi pot njegovih ustnic. Toda Zdenka ne ve, da plavajo počasi skozi temo proti nji liki strašilna ladja v megli in da pelje s seboj tajinstven zaklad. Naenkrat pa začuti, da se je nekaj hladnega dotaknilo njene roke, da se je udano pritisnilo, da nežna negotovost tega dotika obenem prosi in osvaja.
In vendar je bilo to prvi hip odvratno ...
Hotela je planiti pokonci, pograbiti karkoli in mu razbiti glavo. Toda prva desetinka sekunde je pre-stregla ta energični napad možganov. Njen gnev je nevidno skopnel liki sneg v zasenčenem naročju in naenkrat ni bilo o njem duha ne sluha več. In ko je hotela potem z drugo dlanjo odvrniti njegov poljub, jc bil njen pritisk neznaten tako, da je malo manjkalo, da se ni razblinil v božanje.
Bože moj, bože moj, le kako je mogla tako globoko pasti* Sama tegn ne razume. Hoče uiti svojim mislim, ki jo preganjajo, vihteč nad njo mogočen kij očitkov. Zdenka omahne pod njihovo težo in ko ne more več zapreti vsega vase, pravi:
— To se ne sme zgoditi! — Toda energija, ki je bruhnila iz nie s temi besedami, začne naenkrat pojemati in v sledeči tišini se še bolj razleze njena intenzivnost.
— Da, ne sme, — pritrdi Paulus, toda vsemu temu da drugačen pomen. Samo zato, ker je tu nekakšna dolžnost, nekakšna obveznost, se to ne sme zgoditi. Toda drugače kličeva oba po tem, saj sva naravnost roiena drug za druerega. Ne izgovori tega z besedami, toda njegov glas šepeta to s svojim tolažil nim nrizvokom.
In Zdenka razume. Razume___In v glavo ji šine
porazno spoznanje, da ima prav. čuti se podlo, da ga
s svojim vedenjem podpira, da s svojim molkom odo* brava vse to... toda pomagati si ne more, tako je.
Počasi gre vse svojo pot. Kakor da se izmotava metulj iz svoje krsti podobne bube.
Za trenutek nehata oba. Sedeta h klavirju. S polnimi prgišči razmetavata tone. V takem pragozdu akordov lahko za hip pozabiš na vse, lahko se skriješ pred dobrim in zlim. Potem se snideta pri kipu Krepostne Venere. Tako lepoto kipa lahko spoznaš z občutljivimi blarinicami na koncu prstov, drsečih po svilenih linijah alabastra mnogo bolje nego z očmi.
Brezuspešen boj.
Vsak hip se dotakneta s prsti, da razvalovlta nosi u tene tresljaje strasti. Vedno znova vstane pred njima njun problem liki grozeča prikazen. Zdi se, kakor da hoče nv?ha odleteti solncu naproti. In vendar je tu ironično hladno lice stekla, ki ju vedno znova požene nazaj .. •
— Ne, ne... nikoli nisem mogla dopustiti misli na kaj takega. Toda to je absirdno. Povsem nroti-naravno. Ne morem se vživeti v kaj takega. Ah ... in vendar ga imam tako rada,
— Tudi jaz ga imam rad, milostiva. In tudi jaz vem, da to ni mogoče, če premislim s hladnim razumom, pridem do spoznanja, da ne sme nikoli pasti med nama notma beseda, ki bi mogla biti greh na njem. Toda tega razuma imam vedno manj. Narava krije v sebi še zakone, mnogo močnejše od razuma. In prav zdaj razumem to tako jasno, kakor Se nikoli. Pripravljen sem ubiti svoja moralna načela, razum, čustva, pravo... vse, kar imam v sebi.
Urejuje Josip Zupan« // Za »Narodno tiskarno* Fran Joran // Za upravo in mserami dol lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani