Leto U.
PoitniM • *-SSr*. pavšalirana.
Ljubljana, ponedeljek 5. januarja 1920.
Štev. 3.
BttMMMBMBHsass«?
Cene po pošti: II CBlS iBtfl . ii S3'— 28 pol Isia . B 25‘— za Setrt lata. B IS-— za 1 mesec.. B V50
BPSdnišfBD In nprasa: Bsaifarjeva ulica it. 6
IM. tsiBfso itn. S9
Posamezna številka 30 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 30 vin.
Vlada mora odstopiti.
(Izvirno poročilo »Večernega lista«,)
kakor hitro se to razpusti, so izginila tudi tla za sedanjo vlado. Novi kabinet bi uvedel revizijo vseh oktroiranih zakon-v ter razpisal volitve za konstituantc.
Belgrad, 4. januarja. V resnih političnih krogih se govori, da regent ne bo dovolil, sedanji kabinet izvaja volitve za novo •kupščino. Davidovičev kabinet je izšel iz Začasnega Narodnega predstavništva in
Soclallstično-demokratska vlada podražuje
moko.
LDU Ljubljana, 4. januarja. Odsek za Prehrano objavlja: Dne 30. decembra pr. 1.
I« vršilo pri tukajšnjem odseku za pre-®raoo posvetovanje o tem, kako naj se •pravijo cene moke v sklad s sedanjimi ua-upnimi cenami pšenice. Cena pšenice v ojvodini in Slavoniji je poskočila v zadnjih treh mesecih od 2 K na 5 K za kilogram, žitni zavod in nekatere druge večje Provizacije, ki so tudi direktno nakupo-•le žito v Vojvodini, so dosedaj še vedno ®“dajale pšenično ročko za pecivo na de-2l°	^ 50 vin., krušno moko pa po
kroni za kilogram. Naravno je torej, da ^imenovani zavodi oddajali moko z objemo izgubo. To se trajno ne da vzdržati,
®r “i sicer nastal pri obratu primanjkljaj,
"•katerega bi ne bilo kritja in ki bi pri-zavode do kalamitet. Ker ni izgleda, bo cena pšenici padla ali se vsaj znatno se je morala nastaviti taka cena oki, ki po kalkulaciji odgovarja doseda-P®1 cenam pšenice. Zato
se je v spora-
zumu z zastopniki Žitnega zavoda, obeh železniških aprovizacij, ljubljanskega mestnega magistrata in nakupovalne zadruge (Vojne zveze) sklenilo, da bodo omenjene korporacije pričenši s 1, januarjem 1920, dale izdelovati iz pšenice samo dve vrsti moke, to je belo in krušno, ter da bodo oddajale na debelo pšenično belo moko po 8 K, pšenično krušno moko pa po 5 K za kilogram. Te cene je smatrati za normalne. Osebe pa, ki pridejo po že objavljenem ukazu ministrstva za prehrano z dne 4. decembra 1919, št, 26.750 v poštev pri akciji za prejem cenejših živil in kojih število je za Slovenijo maksimirano na 300.000, prejemale bodo določeno množino moke po znatno znižanih cenah, in sicer belo moko po 1 dinar, krušno moko (pšenično, koruzno ali ječmenovo) pa po pol dinarja za 1 kilogram. V pokritje za ogromno diferenco pri ceni, ki bo s tem nastala, je votiral ministrski svet večjo vsoto denarja,
Židje prihajajo v Ljubljano,
i , Ljubljana, 5, jan. Zvedeli smo, da je f^ajšnja podružnica dunajske »Verkerhrs-žh*~e<<- — Prometna banka sprejela v slu-tri nemške Žide, ki nastopijo svoja ®sta do 15. januarja t, 1, Seveda so ti Z*/*® določeni za prva mesta ter bodo SbK	VSe dosedanje uradništvo, po-
te**10 Slovence. Umljivo je, da vlada vsled Nek .°*®d uradništvom veliko ogorčenje, r**ai uradnikov je že odpovedalo službo. f?r uočejo Čez noč postati cunja, v katero ne . žid brisal svoje čevlje. Temu ^o-iidOTskemii podjetju — centrala . Dunaju je najčistokrvnejši židovski ta-« — torej ni dovolj, da dela v Jugosla-J* mastne dobičke, marveč bi nam hotelo do *w*arie* importirati še regiment ži-stn* uradnikov in njih družin. Naš la-r® trgovsko - uradniški naraščaj, naši in sinovi pa naj gredo kruha iskat g- P00« ki ima itak preveč lastnega trni*i$a izc,braženstva — ali pa kame-k’e tolči. Ali smo res tako daleč padli, da tat Sme^° tuje podjetje v naši lastni hiši 8ty.° Pometati z nami? Ali bomo res pu-da se vgnezdijo med nas Židje, ki nam
bodo pili kri in širili med nas legar korupcije? Ali naj nam v današnjem pomanjkanju stanovanj zasedejo Židje vsa boljša stanovanja — kar se bo nedvomno zgodilo, ako le enkrat pridejo v mesto? Pozivamo merodajno oblast, naj prepreči doseljevanje tujcev. Naše poslance pa opozarjamo na predrzno delo Prometne banke. Ta banka si namerava v kratkem na-> deti angleško ali francosko ime, da bo lažje razpredla svoje filijalke še po ostali Jugoslaviji. Tako bo preskrbela dobre jugoslovanske pogače še neštetim Židom in drugim nemško-nacionalnim elementom ter tako nadaljevala nemško kolonizacijo na jugu. Med njenim sedanjim nemškim uradništvom v Ljubljani je nemškonacio-nalni duh še jako živ, kar pričajo neprestane hudobne opazke o Jugoslaviji, Kaj še-le bo, ako bo slovensko uradništvo po-pcmema izrinjeno in se bodo naselili v banko sami obrezani in krščeni tujci! Tega ne smemo in nočemo trpeti! V svoji hiši ne maramo Židov, ne maramo nem-škonacionalnih gnezdišč. To bodi Ver-kehrsbanki jasno in odločno povedano!
Vftlaika zveza med Jugosla-v»Jo, Francijo In Anglijo?
» LDU Trst, 3. januarja. Dopisnik lista .av°ratore« javlja iz Ženeve, da poroča 2 'grajski korespondent luzemske Agence j®.ntral®( da bo Jugoslavija povabljena, sklene s Francijo in Anglijo defenzivno
Posvetovanja o jadranskem vprašanju.
u	Trat,	3. januarja. Glasom poročil
Bstov, odhaja ministrski pred-^ 4. t. m. v London h konferenci k®utnimi državniki Te konference se tem1' 7°^° zaključene v sredo 7. t. m.; v ima; Pnmeru °dide Nitti v Pariz, kjer se SestaH francoski, angleški in itali-Pričn„ Ere®.ieri- k posvetovanjem, ki se »edniU	januarja.	Ministrski prednjem in •	. te Sm®n dolg pogovor s kra*
kako n ,C	ministrstki	svet	o	tem,
'ovaniikmerava nastopiti pri svojih posve-‘Mesartrf2 2avfzuiki. Kazni Usti, med njimi mijo n ,,?*0?!, u.raiai° malodušnost in dvo-itaHjanskr^. u* Nittijevega^potovanja, kajti °dnor zaateve zadevajo pri ententi na
LminT8protte'.
V 3. jan. Državni podtajnik Va ?a notranje pagi* Grassi m
sprejel reške delegate Bellasicha in Mini-ja ter se z njima razgovarjal o merah in ukrepih, ki jih zahteva reški Consiglio Na-zionale, dokler se definitivno ne reši vprašanje pripadnosti Reke.
LDU Belgrad, 3, jan. »Politika« javlja iz Pariza: Iz ameriških in angleških krogov doznavamo, da pride sredi tega meseca Lloyd George v Pariz, da z zastopniki drugih zaveznikov izmenja ratifikacijske Ustine mirovne pogodbe z Nemčijo, Ako bo do tedaj rešeno vprašanje glede d' An-nunzia in njegovih upornikov, pride gotovo tudi Nitti v Pariz in nato se pravzaprav prične jadranska konferenca. Kakor vse kaže, je malo upanja, da se doseže sporazum med rimsko vlado in d'Annunzijevi-mi uporniki. Zastopnik Anglije Sir Crover bo oddal svoje posle angleškemu ambasa-derju in v dveh dneh zapustil Pariz,
Podpis miru z Avstrijo.
LDU Belgrad, 4. januarja. »Beograd-ski dnevnik« poroča o položaju: Vlada bo v kratkem času podpisala saintgermainsko mirovno pogodbo. Pogodba bo objavljena v »Službenih Novinah« v obliki naredbe. Na ta način bo prešla naša država v mirovno stanje z Avstrijo. Potem pride na vrsto ratifikacija miru z Bolgarsko in Ma-žarsko,
Pr os vltlf eni absolutizem.
V globoko temo neznanja in primitivnega gospodarstva je bila pogreznjena Rusija. In mož, ki je videl, kako sije kultura od zapada, je hotel, da bi dežela bila bogata in ljudje izobraženi. Šel je in je zgradil novo prestolico, Petrograd. Sredi močvirij so polagali tisoči seljakov temelje novemu velemestu, se pogrezali v močvirja in njih lobanje so bile vogelni kamen novih stavb. Peter Veliki je pa z nagaj* kami, kozaki in štabom hlapčevskega uradništva izobraževal ljudstvo in je bil prepričan, da mu je zgodovina dala bič v roke, da nažene ljudstvo kvišku. Kvišku mora, ali z lepa ali s huda, ali s kruhom ali z bičem!
Na ta prosvetljeni absolutizem se spomnimo, če zasledujemo dejanja naše centralne in pokrajinske vlade. JDS, ki tvori jedro kabineta, hoče našemu ljudstvu s silo vtepsti svoje mišljenje. Prepričana je, da so njeni načrti edino pravi. Proglaša, da je najskrajnejši in najbolj napeti centralizem državna nujnost. Bori se proti pozitivnemu krščanstvu in Cerkvi, ker so to po njenem mnenju sredstva, da pade ljudstvo v svoji duševni kulturi JDS. podpira razmah industrijalnega in agrarnega kapitalizma in govori o >naei-jonalizaciji industrije«, hvaleč se, da pod njeno zaščito prehajajo gospodarska podjetja iz tujih v domače roke. Predvsem pa je ona inteligenca in polinteligenca, iz katere se sestavlja osredje JDS., uverjena, da je njo zgodovina poklicala, da ubije našemu visoko razvitemu ljudstvu svoje »ideje« v glavo. Usodna napaka JDS. je, da hočejo ljudje s kavarniškim obzorjem za vsako ceno odločati o ljudstvu — brez ljudstva — proti ljudstvu.
Da dosežejo svoj cilj, — vladati za vsako ceno! — so se poslužili varave krinke demokratizma. Dokazali so, kar nam je skozi vso ustavno dobo dokazovala avstrijska lažidemokracija: Da spoštujejo Ustavo in parlament samo tako dolgo, dokler imajo v zbornici večino. V trenutku ko nimajo dovolj glasov v zbornici, začnejo »demokrati« vladati brez ljudskih zastopnikov z orožniki, uradnim aparatom, moralnim in gospodarskim pritis-kotn, in slednjič — z batinami. Da, daleč smo že prišli. Na Hrvatskem so demo-kratje porušili z eno samo naredbo občinsko avtonomijo, in Belgrad je postavil v občinah kr. komisarje, kot je nekdaj Budimpešta postavila kr. komisarja Čuvaja. Pri nas odstavljajo z nasiljem neljube jim občinske odbore. Sklepajo volilni red in mesto avstrijskih oktroajev, ki smo jih tako sovražili, dobivamo jugoslovanske. Še več! Kakor je razvidno iz interpelacij poslanca dr. šimraka, v Bosni in na Hrvatskem žendarmerija batina prebivalstvo. To je tudi ena izmed državotvornih metod, ki so jih vpeljali gg. demokratje.
In ta prosvitljeni absolutizem podpira revolucijonarna socialna demokracija. Tudi ona hoče s silo, z orožniki, bajoneti, terorjem, denarnim podkupovanjem ubiti ljudem v glavo svoje mišljenje. Zgodi se, da se socialisti in liberalci semterje stepo. Vzrok temu je, da je korito preozko za dva.
Dolgo to stanje ne bo trajalo. 2e se bližajo volitve. Ljudstvo, ki ga je vojna naučila še bolj trezno presojati, kje sta resnica in delo — in kje so besede in laž, ljudstvo bo odločilo: Naj pade absolutizem!
Italija sklepa mir z bolfševlkl.
LDU Helsingiors, 3. jan, (Dun, KU) Ruska sovjetska vlada je italijanskemu ministrstvu za zunanje stvari predlagala, naj takoj obnovi odnošaje, Pri tem se sklicuje pa sklep italijanskih socialistov in na izjavo italijanske vlade, ki se nanaša na obnovo odnošajev z vsemi doslej sovražnimi državami. Nadalje poudarja, da bo v kratkem rdeča armada zasedla obrežje Črnega morja* ki bo otvorila pot v Italijo.
Slaba prehranjevalna politika.
Ljubljana, dne 5. januarja. Po informacijah pri odseku ministrstva za prehrano objavlja dopisni urad, da je omenjeni odsek porazdelil od 16. oktobra do 20. decembra 1919 nad 700 vagonov mlevskih izdelkov; poleg tega je preskrbovala kraje z moko tudi Vojna zveza in trgovci v prostem prometu. Kriza k? je bila nastala v preskrbi z moko je imela svoj vzrok v transportnih težkočah na hrvatskih in banatskih železnicah, ki je trajala celih šest 'ec nov
Sol se je dobavljala iz Avstrije; ker je pa Wi.ienverkehrsbureau deUi velike zapreke, je odsek za prehrano sklenil pogodbo za ctubavo morske soli iz Sicilije, Decembra mesca lanskega teta jt prišlo te. soli cez Trst 166 vagonov in potem redno dalje tako da se bo dalo prebivalstvo dobro p’ eskrbeti.
Veče so težave z dobavo sladkorja. Odsek za prehrano se je pogajal za sladkor na češkem, toda cene so biic tako visoke, da bi veljal sladkor točo na Češkem 35 do 38 kron. češka pcdjetH so namreč zahtevala za sladkor 18 čeških kron, ki bi se pa imelo izplačati v švi turskih haskih; poleg tega so se nam pa stavili sc taka težki kompenzacijski pogoji, da bi stalo meso, ki bi ga imeli mi oddajati na Češko kot kompenzacijsko blago za sladkor, na češkem manj v razprodaji cot pa pri nas v živi vagi. Odsek se je pobrigal za dobavo amerikanskega sladkorja čez Trst in upa, da se bo moglo odporaoči tudi temu pomanjkanju.
Boji med Japonci Sn BolJševlkL
LDU Berlin, 3. jan. (Dun. KU) »Acht-uhrabendblatt« javlja iz Ženeve: Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča iz Toki* ja: Boj med Japonci in boljševiki se je vnel po vsej vzhodni Sibiriji, Japonske čete so napadle boljsevike ob Bajkalskem jezeru.
CrMcgorci beže od Uall.anov.
LDU Belgrad, 4. januarja. »Pravda« javlja s Cetinja: Mnogo Črnogorcev, ki sc zbežali in nočejo služiti Italijanom za njihove nakane, se je predalo našim oblastim. Vsi trdijo, da so bili prevaljeni t>d Italijanov,
Proti anarhistom v Ameriki«
LDU Berlin, 3. jan, (Dun. KU) Po vesti »Lokalanzeigerja« je bilo včeraj v Chicagu izvršenih mnogo hišnih preiskav pri osumljenih anarhistih. Aretiranih je bijo preko 200 obdolžencev.
Italija in Bolgarija.
LDU Belgrad, 2, januarja. Za neod-kritosrčnost bolgarskih ponudb glede približanja k naši kraljevini in za prijateljsko sodelovanje Bolgarije z Italijo naj služi kot dokaz naslednja brzojavka »Pravde« iz Sofije: »Italijanski diplomatski pooblaščenec v Sofiji je obvestil bolgarsko vlado, da bodo bolgarski dijaki uživali v Italiji iste ugodnosti, kakor dijaki iz zavezniških držav. Medicinarjem se bodo najbrže štela tudi vojna leta v študijsko dobo.«
Agrarna reforma na Bolgar' skem.
LDU Sofija, 2. januarja. Načrt za agrarno reformo, ki jo hoče izvesti bolgarska vlada, je že dogotovljen. Osnutek zakonske predloge, ki ga je izdelala posebna komisija, se bo predložil sobranju, kakor hitro se otvorijo seje parlamenta. Zemlja se bo porazdelila med poljedelce, ki nimajo lastnega zemljišča. Površina za obdelovanje sposobne zemlje, ki se bo razdelila, znaša poldrug milijon hektarjev, Osmitek določa med drugim tudi na j večjo in najmanjšo izmero zemlje, katero more dobiti posameznik.
Sfran 2
Obupno dejanje.
Kristana otipokllčefe.
-	»Večerni list«, dne 5, januarja 1926,
Štev. 3/
Ljubljana, 5, jan. Kakor se govori v socialno-demok raških krogih, bo socialno-demokraticna stranka odpoklicala ministra Kristana iz belgrajske vlade, ker ne
more več nositi odgovornosti za delovanje kapitalistično - socialistične koalicije, če ostane Kristan še nekaj časa minister, uidejo socialistom vsi delavci.
PoEltRne novice.
'+ Volilni red za narodno skupščino. Ministrstvo v Belgradu je zgotovilo razprave o novem volilnem redu za narodno skupščino. Odsotna sta bila oba slovenska ministra Kramer in Kristan, Aktivno volilno pravo bo imel vsak državljan, ki je dopolnil 21. leto; pasivno, ki je dopolnil 24, leto, V tem smislu je treba popraviti zadnja napačna telegrama. Volitev bo splošna, enaka, tajna in sorazmerna. Ženske so od volilnega prava izključene, Kva-lilikacija poslancev (da morejo nekateri poslanci imeti akademsko izobrazbo) se odpravi. Volitve se bodo vršile po administrativnih enotah, kakršne točas obstoje v posameznih pokrajinah naše države. Mesta in trgi se ne bodo zlagali v posebna volilna okrožja. Iz teh volitev izvoljena narodna skupščina bo zopet samo začasno Narodno predstavništvo in ne ustavotvor-na skupščina. Demokrati in socialisti še nočejo dati ljudstvu mira, reda in zakona, iV kalnem se lažje dobijo, izvoznice, koncesije in dividende. Vampirji še hočejo dalje sesati narodu kri.
Občinski volilni red. Kmalu bo demokratska vlada z demokratskimi socialisti vred oktroirala nov občinski volilni red za Slovenijo. Ženske so izključene od volilnega prava, razen one, ki so že dosedaj
V	bivši Avstriji uživale volilno pravo. Mi moramo namreč ostati reakcionarni kakor v Avstriji. Uvede se le proporc in obdrži tajna volitev in ne , kakor na Hrvaškem, ustna. Zakaj se tudi v tem oziru zapostavljajo Hrvati, na to bi nam znalo odgovoriti le sovraštvo ministra Pribičeviča do Hrvatov. Vsi na noge, da pri občinskih ' volitvah pometemo z nazadnjaškimi social-paitrioti in demokrati 1
-j- Volitve 16. aprila. Iz Belgrada poročajo, da se bodo volitve v narodno skupščino vršile 16. aprila po volilnem redu, ki ga je izdelala sama demokratsko-socialistična vlada.
-j- Minister Kramer počiva. Ministra Kramerja smo videli še zadnje dni, da se je mimo sprehajal po Ljubljani, kakor da v trgovskem ministrstvu ni prav nobenega dela. Kakor so ga vrgli iz ministrstva za kanstituanto, ker ni ničesar naredil ali slabo, kar je naredil, tako bomo Slovenci doživeli še sramoto, da ga vržejo iz trgovskega ministrstva ne samo zavoljo nesposobnosti, katera je očita vsemu svetu, temveč tudi zaradi nedelavnosti. Ministri, na delo! Kje pa se kraljevi minister Kristan sedaj potepa?
S-f- Mladini ali socialisti? V nedeljskem »Napreju« sq izšli vehementni napadi na ljubljanskega župana dr. Tavčarja, Govori se, da izvirajo iz bližine deželnega predsednika dr,, Žerjava, ki še vedno ne more pozabiti zadeve Agro - Merkurja, ki bi ga spravila v zapor, ako bi ga dr, Kramer furtimaški ne pomilostil. Res prav malo so-cialističiAo in zelo mladinsko se glasi sklep »Naprejfevega« članka proti dr, Tavčarju, ki se izliva v pobožno željo: »Tavčar je zamudil ugodcto priliko, ko bi se bil moral prostovoljno uimekniti iz političnega pozo-rišča. Če bi bil že davno prej napravil »česodejansko pismo«, bi bilo mnogo bolje zanj in za rijegovo stranko.« Takih želj pristen socialist zares ne more imeti,
'-H Nova korita. Z dne 3. jan. se poroča iz Belgrada; Na včerajšnji seji ministrskega sveta, kj je razpravljal o uredbi narodne banke, se je sprejel načrt dr, Vclj-koviča. Narodna banka se spremeni v emisijsko banko SHS. V upravni odbor prideta tudtt Hrvat grof Miroslav Kulmer in Slovenec dr, Vekoslav Kukovec.
-j- Socialistični minister za zameno krone z 1J101 »Hrvat« poročča, da je Ko-rač v nekem govoru v Zagrebu izjavil, da je on osebno za to, da bi se zamenjale krone v dinarje v razmerju 1 : 10, Pravijo, da je minister Korač krone, ki jih je v vojni zaslužil pri prodaji čevljev, o pravem času izpremenil v dolarje, franke in dinarje.
-j- Podražena moka. Med brzojavi prinašamo vest o podraženju moke, De-mokratsko-socialistična vlada se opravičuje, da je v Banatu poskočila cena žitu zadnje tri mesece. To je ravno krivda, ki jo dan na dan očitamo sedanjemu prehranjevalnemu ministru, da je prve mesece po žetvi držal križem roke ter mirno gledal, kako so krščeni in nekrščeni Židje, verižniki in izvozničcsrji po ugodni ceni nakupovali žito,
+ Nered na železnicah. Kakor se nam zatrjuje iz vrst železniških uradnikov, postaja nered na železnicah od dne do dne večji. Vodstva ni čutiti nobenega niti iz Magreba, še manj iz Belgrada. Minister že-eznic Dražkovič se zabava že dva meseca C Parizu, njegov namestnik Kristan na Du-
naju, Disciplina se vidno ruši, Ako ne pride do nobene spremembe, bati se je čez par mesecev velike katastrofe.
+ Dvojna mera. V Zagrebu so začeli zasledovati uradnike, ki so pri manifesta-cijskem šlrajku državnih nastavljencev imeli vodilno vlogo. Zakaj se nastopa proti Hrvatom zopet tako pristransko in sovražno, se nam zdi zelo nemodro. Pri nas je celo predsednik deželne vlade dr. Žerjav z omalovaževanjem vzel naznanilo uradnikov, da bodo štrajkali, na znanje z opazko, da bo sam ta čas porabil za osvežitev in in šefi v uradih so hladnokrvno prenesli odhod svojih nastavljencev. Kadar se nesreča ne da odvrniti, je stoičen mir pač najboljši. V Zagrebu pa so se začela preganjanja od onih faktorjev, ki nam zatrjujejo, da so edini širitelji državnega je-dinstva.
-j- Na »Naprejev« odgovor čakamo. Marksistično glasilo se bavi s črnimi bukvami, čarovnijami in grmadami. Na vsak naš argument odgovori s psovko. Tega mu ne zamerimo, saj vsak pač da le to, kar ima, več ne more dati. Žal nam je pa,, da se da »Naprej« tako milostno prositi, da bi nam povedal, zakaj revolucionarna soc. demokracija ni revoltirala, ko je bil čas za tb? Zakaj ni vsaj toliko revoltirala, kot je »reakcijonarna« SLS po maju 1917? Zakaj je g. dr. Tuma izjavil, da Trst ni in ne sme postati jugoslovanski? Zakaj je soc, demokracija v Avstriji slavila vojno kot »najsilnejše vstajenje nemškega duha«? Gospodje nočejo slišati naših vprašanj in molče. Ljudstvo razume njih mojk, ve, da so krivi in na dan sodbe bo obračunalo z njimi!
~f~ Agrarna reforma. Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo za virovitiško in požeško županijo je odredilo, da se prostovoljcem in siromašnim kmetovalcem iz preobljudenih krajev odda 61.316 oral zemlje.
-f- Črnogorec hotel umoriti regenta Aleksandra. Iz Rima prihaja vest, da so v Cannesu prijeli nekega Črnogorca, ki je priznal, da je hotel umoriti regenta Aleksandra.
+ Poverjeništvo za Črno goro bo odpravljeno.
+ Kongres komunistov se danes vrši v Novem Sadu.
-j- Lansing ne odstopi. »Chicago Tribune« poroča iz Washingtona: Gotovo je, da namerava odstopiti državni podtajnik Frank Polk, ki je zastopal Ameriko na mirovni konferenci. Temu nasproti pa v Wa-shingtonu zanikajo, da namerava odstopiti državni tajnik Lansing, kakor so poročali nekateri listi.
-j- Nikaragua in Jugoslavija. Minister za zunanje stvari je dobil od republike Nikaragua akt, v katerem vlada republike izreka željo, da stopi z našo državo v čim tesnejše trgovske zveze.
n
ai
— Demonstracije tobačnega delavstva v Belgradu. Na Novega leta dan je tobačno delavstvo v Belgradu priredilo demonstracije pred upravo državnih monopolov, ker vlada še doslej ni ugodila delavskim zahtevam. Delavska deputacija je šla naravnost k ministrskemu predsedniku in nato k upravitelju drž. monopolov. Oba gospoda sta obljubila, delati v zmislu delavskih zahtev, a konečni odgovor sta si pridržala za pozneje.
— Tatvine se zelo širijo tudi po deželi. Pred kratkim so ukradli v gostilni »Na kazini« pri Škofji Loki klobase od 3 prešičev, vredne nad 800 K, Tat je bil gotovo kak domačin, ki so mu krajevne razmere dobro znane, ter je vedel, kje se klobase sušijo.
— Pijan postajenačelnik, Uvedla se je tajna kontrola železniškega osobja, in pokazali so se tudi znatni uspehi. Tako so našli predsnočnjim v Batajnici postajena-čelnika opitega in v družbi tamburašev in sicer ravno pred prihodom brzovlaka, Ta postajenačelnik je bil takoj suspendiran tef se je uvedla proti njemu sodna pre. iskava.
— Najstarejši srbski list — izvzemši
»Službene Novine«, — je novosadska »Zastava«, ki jo je ravno pred 50 leti ustanovil veliki narodni apostol in mučenik dr. Svetozar Miletič, »Zastava« je glasilo radikalne stranke,
— Nov izum češkega inženirja. 'Kakor poročajo listi ,je češki inženir Červen-ka konstruiral za vojne v Parizu električno žarnico, ki bo igrala v bodočnosti veli-
ko vlcgo. Gre za takozvano »regeneracijo« žarnic, pri kateri se morejo zgorele iv it-
V	čehoslovaški republiki jo je kupila delniška družba za izdelovanje žarnic »Lux«, ki bo spomladi pričela z gradnjo tvornice in lastne steklarne,
— 31 lokomotiv uničenih, škodo, ki jo je povzročil požar v tvomici lokomotiv Severne železnice v Jedlersee pri Dunaju, cenijo na 40 milijonov. Uničenih je bilo 31 lokomotiv.
— Valute na zagrebški borzi dne 2, januarja 1920. Ameriški dolar (100) 9000 K; avstrijska krona (100) 59 K; carski rubelj (100) 140 K; dinar (100) 404 K; francoski frank (100) 880 K; marka (100) 250 IC; lira (100) blago 750 K.
Uubflansgce novice.
Ij Pesmi Ignacija Borštnika bo pred-našala v četrtek dne 8. t, m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma g, Zofija Borštnik Zvonarjeva. Predprodaja vstopnic se nahaja v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
Ij Iz boja proti dražilcem in navijal-cem cen. Denarnico, ki je največ vredna 60 kron, je prodal neki ljubljanski trgovec za 400 kron. Čaka ga občutna kazen, — Nekemu veletržcu v Ljubljani so zaplenili organi urada proti draženju 49 kg ne-vžitne čokolade. Trgovec se bo moral zaradi pregreška zagovarjati pred deželnim sodiščem. Več ljubljanskih gostilničarjev je v preiskavi, ker so prodajali vino liter po 18, 20 in po 28 kron. — Urad zoper navijanje cen, verižništvo in tihotapstvo bo pooblaščen, da bo v prvi instanci obsojal dražiL e in navijal c e cen.
ata kopala Tamarja s Krima zaklad? Tr.t?.r;a TokatKja, katera sta okradla svojega tovariša in sta bila po porot; oproščena, a je policija na Štefanov praznik njima izkopala njunemu tovarišu ukradenih 31.000 kron, se zdaj pred preiskovalni sodnikom dr. Stojkovičem zagovarjata: »Izkopati sva nameravala ukradeni denar, da ga vrneva svojemu tovarišu, ker je naju pekla vest,« Na ta način upata omehčati svca ljubljanskim porotnikom,
lj Ljubljanica odnesla drva. Predvčerajšnjim so pripeljali s čolnom drva v Ljubljano in jih zmetali s čolna tik vode na trnovskem pristanu. Nekaj voz drv so še tisti dan odpeljali, druge so pa pustili za drugi dan. Ker je pa vsled deževja ponoči Ljubljanica mečno narastla, je splavalo po Ljubljanici okoli 4 sečnje drv, Nekaj drv so ribiči in drugi lastniki čolnov vlovili in spravili vsak svoj plen na dom. Drva so bila last gošip. Bahovca, ki ima precejšnjo škodo.
lj Kaznovani razgrajači. V Kolodvorski ulici je razgrajal v petek ponoči Ivan Vrhovec iz Stepanje vasi. Iz dveh gostiln so ga vrgli vun. Končno ga je policija aretirala in so ga pripeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer je razbijal, kakor da je
zblaznel in so ga morali zvezati. Poslujoči uradnik g, adjunkt Modic je razgrajaču prisodil 8 dni policijskega zapora,
lj Zvita goljufica. Grden Marija iz Ve likih Lašč je nameravala zamenajti 3 sme* riške dolarje, toda ker so bile že vse banke zaprte, je pred »pošto« vpraševala ljudi, kje da naj zamenja dolarje. Neka »prijazna« gosposko oblečena ženska \e Grdenovi rekla, da ji bo že ona preskrbela zamenjavo dolarjev in da bo dobila z® vsak dolar 94 kron, kar pred pošto naj i° počaka. In Grdenova je zviti goljufici n®* sedia in jo čakala zaman od 16. do 19, ure.
lj Tatvine. Gostilničarki Josipini novarjevi v Kurji vasi, ki ima svojo vinsko klet v Stepanji vasi, so napravili zločinci do 2800 kron škode. Vlomili so v. njeno klet in odnesli iz nje 12 do 14 m dolgo gumijevo točilno cev črne barve z okovi iz medi, dalje še tri gumijeve točilne cevii ki so bile dolge po 8, 6 in 2 metra. Količina ukradene pijače se ne more dognati.
—	Na Viču je bilo ukradeno kovaču Franu Moharju perilo, vredno 5524 kron, —7 Posestniku Ivanu Pasarju na Poljanski cesti je bila ukradena iz konjskega hleva 1000 kron vredna konjska odeja, v Štepa* nji vasi je pa bilo ukradeno obleke v vrednosti '1200 kron.	'M
ilasne novice«
r če žene ženo sodijo. Ameriške raz-poroke so postale v zadnji dobi jako zanimive, in sicer zaradi ženskih sodnikov. Povod k ženskim sodiščem je dal dogodek v Clevelandu, kjer je neka žena utekj* možu z nekim steklarjem, vsled česar j° je mož tožil. Ali toženka je izjavila, da meški ne umejo ljubezni ter je zahtevala, da se ustanovi žensko sodišče. Sodnik )e privolil, ali toženki ni to prav nič poffl®r galo. Ne da bi bila oproščena, ampak Se prav hudo je bila kaznovana. Ena iztneo šestih ženskih porotnikov je predlagal®; da bi bila oproščena, če se vrne k možu in svojim trem otrokom. Toženka ni pdf stala na to, nakar je bila obsojena na trimesečno prisilno delo in 200 dolarjev be. Steklarja je doletela enaka kazen.
narodno gledišče*
Opera.
5. januarja, ponedeljek: Zaprto,
6. januarja, torek: »Rigoletto«. IzveS abon.	'/
7. januarja, sreda:	»Rusalka«,	"
Abon. E/2.
Drama.
5. januarja, ponedeljek: Zaprto.
6. januarja, torek, popoldne: »PepU-ka«. Izven abon. — Zvečer: »Korenček.* »Ženitev.« Izven abon.
7. januarja, sreda: »Na dnu.« Ab.
Sle!« le živel iraif.
Spisal Rabindranat Tagore,
(Dalje.)
Zagledal sem ga, ko se jo prikazal, točen do mir.ute s svojim dežnikom izza ovinka ulice. Veliki mehurček upanja se je razpočil v mojih prsih, srce se mi je skrčilo. Resnično, če je na mestu kazen, ki je po smrti slična storjenemu grehu, tedaj bo moj učitelj zopet rojen ko jez, in jaz bom rojen kot moj učitelj.
Ko sem zagledal itjegov dežnik, sem bežal kolikor hitro sem mogel, v sobo moje matere. Moja mati in moja babica sta si sedela druga nasproti drugi in kvartali ob svitu sveliljke. Planil sem v sobo, se vrgel na posteljo poleg matere in dejal:
»Ljuba mamica, učitelj je prišel, in mene tako zelo boli glava; ali ne bi mogel danes ostati brez pouka?«
Upam, da ne bo nobenemu otroku nezrele starosti dovoljeno brati to povest in popolnoma se zanesem na to, da je ne bodo priredili za šolska berila. Zakaj, kar sem storil jaz, je bilo zelo slabo, in nisem bil niti najmanje kaznovan za to. Nasprotno, moja pokvarjenost je bila poplačena z uspehom.^ —
Moja mati mi je dejala: »Dobro,« in pristavila, ko se je obrnila k služabnici: >Reci učitelju, da lahko odide domov,« Bilo je popolnoma jasno, da moje bolezni ni smatrala za nevarno, ker je igrala dalje kot popreje in se ni več menila za to. Jaz pa sem zakopal svojo glavo v blazine in se smejal od srca. Jaz in moja mati sva se razumela kaj dobro med seboj. Toda vsakomur je lahko znano, kako težko je za sedemletnega dečka, dolgo hliniti videz bolezni. Po preteku ene minute sem se .obesil na babico in dejal: »Babica, povej mi pravljico,« Prosil sem tudi mater, saj lahko končata njuno igro tudi drugi dan, in mora dovoliti, da mi ba-
prisiljen, da se udeležim neumnega pouk®* Kakor hitro sem slišal priv oljenje s®?* je matere, sem planil k babici. Prijel s®5* jo za roko, plesal sem od radosti 1°,** vrgel na posteljo. Objel sem blazine z obe' ma rokama in sem skakal od zadovoljst^Jj in ko sem se nekoliko umiril, sem dej®1'
»Zdaj, babica, mi pripoveduj pravljico.« t In babica je nadaljevala: »Ta kt8*
bi
rabljene žarne niti izmenja;' ?■ novim? velikih zaoadho-cvrepejs.. 1 m a m-	---H
ivornic je že kupilo Červepii.ovo u\	- j t
a tu pa ta Končoh dejala: »Tl ga ne more., na to, da ; dolgočasne •;
m.
-oveduje kako pravljico, vrgla mati kvarte proč in ri bolje to, kar hoče. Jaz •■.""'iti.« Mogoče je mislila imela drugi dan nobenega ledtem pa bcm jaz
je imel kraljico,« To je bilo dobro z® čstek. Imel je samo eno,	_
Slabo je za kralje v pravljicah, kLs-glede kraljic prerr zkošni. Kakor hitro jomo o dveh kraljicah, nam upade ®rC*-Ena mora biti gotovo nesrečna. v babični pravljici je bila ta nevarnost stranjena. Imel je samo eno kraljico. ,• Kot naslednje sem čul, da ni imel k_r®,j nobenega sina. S sedmimi leti nisem 10 . nato, da je ta ali oni vzrok za žalovast 1 če mož nima sina. Bil bi mu itak sam° PMi.
Tudi se ne vznemirjamo nadalje, S slišimo, da je šel kralj v gozd, da bi pokoro in zato dobil sina. Zame bi bi) . sam vzrok, ki bi me gnal v gozd, in s1-' ’ da bi se iznebil svojega učitelja.
Toda kralj je zapustil s svojo kraU^ malo hčerko, ki je vzrastla v čudolepo P*1 cezinjo.	*	^
Dvanajst let je preteklo in krah jenjal delati pokore in ni mislil ves čas ^ enkrat na čudolepo hčer. Prrnccrini® ^ zrastla v bujno krasotico. Leto, ko se ^ imela poročiti, je preteklo in kralj s?„rji vedno ni vrnil. Kraljica je ginila od ž"a’to in jokala: »Ali je moja zlata hčerka z r, ustvarjena, da bo umrla neporočena? je! Kakšna usoda!«	^
Nato je poslala kraljica h kraljti r'cf0 z resno prošnjo, da naj se vrne sam0 noč in naj prisostvuje samo pri obedu v svoji palači. Kralj je v to t>n ..
Izdajatelj konzorcij »Večernega H*t** Odgovorni urednik Jože Kutar-Tlako »Jugoaiovnoska tiskarna« v
BI-
Uurii*D
-