kl praznikov and HolidaJk) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROQNE PODPORNE JEDNOTE « Urodniikl In uprevnllkl proatort: MST South Lawndala Are. Offico of Publication: 1667 South Lawndala Ave. Téléphona, Rockwell 4604 '«MMM t Hank ». Mia CHICAGO 13. ILU PONDELJEK. 22. NOV. (NOV. 22). 194« Subscription M OO Yearly &TEV.—NUMBER 22« psevtdod tor m »««lien 110». Act of Oet I. mit. author!»^ on June 4. 1618 ~ ' -- lar wall Inf et »p^-cial nate of Boji za Sučov se nadaljujejo; Kajšekova zmaga se izjalovila Kajšekov general pravi, da komunistične I ' ~ izgube znašajo 130,000 ubitih in ranjenih, |Družbe skušajo Altanbl oaf na Kava m — »m^ J». A mamLa La' » ostanki čet pa beže v neredu. Amerika bo poslala zaloge hrane v kitajska mesta Nanking, 21. nov.—Srditi boji v okolici Sučova se nadaljujejb. Štiri kolone kitajskih ljudskih sil so pognale nacionalistične čete do točke 30 milj vzhodno od Sučova. Poročila, ki jih je prejšnji dan objavila vlada diktatorja Kajška, "da se je bitka za Sučov končala z zmago nacionalističnih čet," se niso uresničila. Boji, ki se nadaljujejo severno in .vzhodno od Sučova, se bodo kmalu razvili v odločilno bitko. Nanking. — Vlada diktatorja Kajška je naznanila, da so njene čete porazile komunistične sile v bitkah pri Sučovu, važnem železniškem središču, ki spaja glavno mesto Nanking. Vest je objavil general Čang Lieših, vladni besednik. "Bitka za Sučov je končana. Kaj bodo komunisti sedaj 'storili, je predmet ugibanj," je rekel Cang. On je tudi naznanil, da komunistične čete beže v neredu, dočim vladne čete in letala čistijo ostanke ljudske armade na 30 milj dolgi fronti v bližini Sučova. Čang dalje trdi, ds so komunisti imeli ogromne izgube, namreč kar 130,000 ubitih in ranjenih, dočim so vladne izgube znašale samo 40,000. Poročevalci takim pretiranim vestem ne verjamejo in jih jemljejo i rosnim pomislekom na znanje. Drugi vladni viri pravijo, ds so Kajškove čete izvojevale prvo večjo zmago v srditih bitkah za posest Sučova proti močni, komunistični armadi 300,000 mož. Ta zmaga pomeni, pravi- "Depresija" v "Hollywoodu Tisoče delavcev zgubilo delo Hollywood. Calif. — Holly-woodska "depresija" še ni zavzela značaja panike, četudi filmski magnatje godrnjajo, da gredo dobički filmske industrije navzdol. Resnica pa je, da Se dobički nižajo z vsakim mesecem. Sedanja "depresija" je povzročila. da je več ko 1.800 delavcev zgubilo delo v enem tednu. Ti so mizarji, pleskarji, pisarniški uslužbenci in odrski delavci. Nekateri trdijo, da bo začasen zastoj v filmski industriji trajal do februarja. Filmski atelje Eagle-Lion je zaprl vrata, dočim je družba Warner Brothers odslovila tisoč delavcev. Unija filmskih igralcev, ki ima 8.000 članov, poroča, da samo 372 izmed odslovi jenih delavcev krije pogodba. Razume se, da velike ribe. igralci in igralke, ki prejemajo $5.000 na teden ali $250.000 od filmske slik* niso prizadete Zahteva zanje je še vedno velika. ksjti v filmskih glediščih, ki predvajajo njihove slike, so o-gromni. To določa njihovo popularnost in visoke plsče. Drugačna pesem pa poj ^ o krog ušes mslih ribic, lgrslcev in igrslk. ki igrsjo podrejene vloge, njihove plsče pa so sorazmerno dokaj ntzke. Eric Johnaon. predsednik Zveze filmskih družb, zvrsča krivdo zs "depresijo" na pomanjkanje tujih naročil in na draginjo "Ljudje morajo jesti, plačati najemnino in za obleko, zato mslo ostane zs tsk luksu» kot so filrrtske slike." je rekel John son jo vladni viri, da je Nanking varen za mesec dni ali dalje. Optimistični vladni predstavniki menijo, da se je s to zmago Kajškova sreča obrnila njemu v prid. Poročila iz komunističnih virov trdijo baš nasprotno. Iz glavnega stana ljudskih sil naznanjajo, da so komunistične armade v ofenzivi na,vsej dolgi fronti in da neprestano drobijo odporno silo vladnih čet. Kajškovi generali se bahajo, da so vladne sile porazil? komuniste z letali. Poveljstvo vladnih čet je baje vrglo celo krdelo bombnikov v akcijo, ki so pognali ljudske čete v beg. Okrog-sto vladnih bombnikov je neprestano napadalo komunistične sile južno, jugovzhodno in vzhodno od Sučova, dočim so zalagalna letala dovažajo hrano in municijo četam na bojno fronto. General Čang je rekel, da je Kajškov general Potao izvabil devet kolon komunističnih čet v past vzhodno od Sučova, nakar so bile prisiljeni n* umik. Ostale čete ljudskih sil so bile razpršene in se bajp podajajo vladnim četam "v velikem številu." Iz Guama, amerilke baze na Pacifiku, poročajo, da je odšlo 1.250 ameriških pomorščakov v Cingtao, kitajsko pristaniščno mesto, kjer bodo pomagali pri izselitvi ameriških civilistov. Waahlngton. — Paul G. Huffman, načelnik Marshallovega načrta, je naznanil, da bo tipra-va ekonomske kooperacije takoj poslala zaloge hrane za 11 milijonov ljudi, ki so prizadeti vsled divjanja kitajske civilne vojne. Velike količine riža It) moke bodo poslane na Kttajsko nemudoma. Te zaloge bodo poslane v sedem kitajskih mest, kjer prebivalstvu grozi stradanje. Ta mesta so Šanghaj, Nanking, Ti-encin, Peiping, Canton, Cingtao in Svatov. Harlan Cleveland, direktor relifnega programa za Kitajsko, je ugotovil, da bo takojšnja po moč Kajškovi vladi zahtevala deset milijonov dolarjev samo za hrano. ^ Dodatne vsote se bodo morale nakazati za redno dostavljanje živil iz Amerike vzdržema. Cleveland predvideva odpošilja-nje dodatnih tovorov hrane od sedaj do prihodnjega februarja. Britske oblasti v Hong Kongu. britski koloniji na Kitajskem, bodo "posodile" 10,000 ton riža, ki ga bodo nemudoma odpeljali v Šanghaj in druga severna obrežna iktajska mesta. zlomiti stavko Pomolski delavci vztrajajo v boju Now York. — Stavka pristaniških delavcev na vzhodni in zapadni obali je povzročila, da je 143v000 delavcev brez dela. Poleg taga je obtičalo 647 par-nikov v pristaniščih. Parobrod-ne družba so se odločile, da zlomijo stavko. Računa se, da stavka stane okrog $50,000,000 dnevno. Posredovalci skušajo izrafvnati spor pristaniških delavcev na zapadni obali, kjer je na stavki 12,000 članov CIO. Na vzhodni obali je na stavki 65,000 članov ADF. Poleg teh je moralo vsled stavke pustiti delo 34,000 pomorščakov in 32,000 delavcev v sorodnih industrijah. Sladkorne in druge industrije, ki so prizadete vsled stavke, so naznanile, da bodo prisiljene omejiti obrat, ako se bo stavka nadaljevala. Prizadet je tudi obrambni program. Tovor, namenjen v zapadno Evropo na podlagi Marshallovega progra ma, čaka y vzhodnih pristaniščih. Pregled kaže. da dnevna izguba v mezdah znaša več ko $1,-500,000. Parobrodne družbe se ne zmenijo za t* Hgube. niti za druge izgube in tetsve. Trdovratno se drle ivoje stare parole, da zlomijo stavko, kajti njihovi dobički jim jamčijo dobro živijo nje. Anglija zahteva umaknite v iz Negeva Pariz. — Anglija vztraja v zahtevi, da se morajo Zidje u-maknitl iz negevske puščave v Palestini, da dobi Jeruzalem mednarodhi status in da se odloči usoda arabske Palestine v sporazumu med arabskimi državami in palestinskimi Arabci. Anglija je svoje zahteve predložila varnostnemu svetu Združenih narodov. Poročila pravijo, da so se Židje že deloma umak nili iz negevske puščave. Domače vesti V bolnišnici Strabane, Pa.—Mrs. Rose Al-benini, članica društva 138 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Canonsburg, kjer se je morala podvreči operaciji. Članstvo ji želi skorajšnjega okrevanja. Nov grob v Pen ni • Imperial, Pa.—Dne 9. nov. jc umrl Anton Treven, star 67 let. doma iz Zaplane pri Vrhniki, v Ameriki 42 let, član društva 106 SNPJ. Tukaj zapušča sestro Mary Ergon, v Detroitu sestro Frances Močnik in brata Josepha Trevna, kakor tudi 22 nečakov in nečakinj. Is ClevoUnda Cleveland — Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl William A. Kastelic, star 34 let, rojen tukaj. Živel je v Collinwoodu, delal pri-Fisher Body in udej-stvoval v avtni uniji CIO. Član je bil tudi KSK J, 6MZ in delničar Slovenskega doma na Kol mes ave. Zapušča ženo, tri sinove, starše, tri poročene sestre in več drugib sorodnikov. — Srčni hibi je podlpgel Frank Gruber, star blizu.64 let, doma iz Št. Jerneja, Dolenjsko, v A-meriki od 1005, član SDZ. Tukaj zapušča ieno, tri sinove ih štiri poročene hčere, ki žive deloma na farm^v Ganevi, O., deloma pa v Euclidu, kakor tudi sestro Mary Gorilak, v starem kraju pa dva brata in sestro. Pokopan je bil v Genovi. — Iz bolnišnice se je vrnil Anton Ba-bič Iz Madisona, Ohio, ki je bil s svojimi sinovi vred težko poškodovan v avtni nesreči. V bolnišnici so bili tudi njegovi sinovi, ki so zdaj te doma pod zdravniško oskrbo. — J e n n i e Kurent, ki je bila rojena v Ameriki. leta 1099 pa s» je s starši podala v stari kraj, v Narin pri »t. Petru, se je te dni vrnila v svojo rojstno domovino. Prišla je v Cleveland k bratu ln teti. Nova grobova v La SsUu La Salis, III. — Dns 7. nov. je umrl John Podbregar, člsn društva 2 SNPJ, star 54 Ist, v Ameriki 36 let. Tuksj zspušča ženo, sina, tri hčere, sestro in tri brate, v starem kraju pa tudi sestro in tri brate. — Po večletni bolezni je'16. nov. umrla Kristina Gerdovich, stara 50 let, rojena blizu Kočevja, v Ameriki 44 let, ves čas v La Sallu. Bila je članica gospodinjskega kluba SND in več drugih organizacij. Zapušča moža Johna, hčer, tri sinove in tri brate — Lojzeta v Jolietu, 111., Franka v Ciowandi, N. Y , Janeza pa v stari domo- Pristaniška unija izvojevala zmago Unija ima pravico do upoštevanja Sen Franclaco. — Unija obrež nih in skladišnih delavcev CIO naznanja, da je izvojevala delno zmago v dolgi stavki, ki traja že 84 dni. Delna zmaga se nanaša na pravice upoštevanja delavcev v unijskih dvoranah. Zveza pristaniških družb je pristala na unijske zahteve, da upoštevanje delavcev ostane v rokah unije. To je bila glavna točka v sporu med unijo in delodajalci, ki so skušali zlomiti hrbtenico unije. Pričakuje se, da sedaj, ko so se delodajalci podali gleda ta sporne točke, bodo pogajanja kmalu rezultirala v izravnavi ostalih zahtev, ki jih je unija predložila pred oklicem stavke. Sporazum glede točke o upoštevanju delavcev je začaaen, kakor sta naznanili obe stranki. Končna veljavnoat te točke bo potrjena šele po sklenitvi celotne pogodbe med unijo in delodajalci. Družbe so tudi pristale na zahtevo delovnega tedna in čezurne plače. Na kolektivnih pogajanjih bodo sedaj skušali rešiti zadevo plač, počitnic in druge manjše podstavke. Civilne pravice volilna ioga? Mobile, Ala. — Kongresnih Frank W. Boykin, demokrat iz Alabame, je izjavil na yjt Ro-tarskega kluba, da mu je pred sodnik Truman pred volitvami rekel: "Frank, jaz ne verjamem v program civilnih pravic kot ne verjameš ti, ampak imeti ga moramo, da zmagamo." Boykln je mnenja, da bo Truman skušal program civilnih pravic predložiti kongresu, toda od kongresa je odvisno, da pride do kompromisa. 500 romarjev utonilo v reki Patna Indija. — Več kot 50« hinduakih romarjev, zajelih v spodnjem delu ladje, je utonilo s parnikom vred na reki Ganges. Parnik se je vračal z ver* «kega romanja Iz Sonepurja. vini. — V bolnišnici se nahajata Anna Ravnikar in Agnes Jur-kas, obe članici gospodinjskega kluba SND. Farmtka zveza proti kontroli cen Chicago. — Zveza illinotskih farmarjev, ki šteje 155,000 članov, se je izrekla proti kontroli cen, je pa za "spreminjajoče" podpiranje cen farmskih produktov. Te zsključke so sprejeli delegati na 34. letni konvenciji farmake zveze Dalje so se izrekli zs odpravo letnega časa. za dovoljenje koncesij izdelovalcem oleomargarina. zs zvišanje davka na gasolin itd. Največja tovarna uranija v Afriki Bruselj. Belgija —Socialistični dnevnik Le Peuple naznanja, da belgijska vlada gradi nsjvo^o tovorno ns svetu zs pridobiva nje uranija iz rude v belgijski kokrniji Kongo v Afriki. T<»v«r na Ihi dograjena leta 1950, ADF bo nadaljevala s politično akcijo Clnclnnatl. Ohlo, — Delegacija 67. letne konvencije ADF je 17. nov. na dopoldanski seji glasovala za odmor, da sliši poročilo odseka delavske lige za politično vzgojo ADF o delu preteklega leta in o načrtih za leto 1049. Konvencno zborovanje je bilo prekinjeno zato, da se zadosti Taft*Hartleyovemu zakonu, ki določa, da delavske unije ne smejo prispevati denarja v zve zi s političnimi volitvami. Poročila so torej bila podana na zborovanju delavske lige, ne na konvenciji federacije kot take O politični' akciji in uspehih sta poročala George Meany, tajnik blagajnik ADF, in Joaeph Keenan, direktor politične veje federacije. Oba sta z veseljem ugotovila, da Je bilo politično delo ADF uspešno in da so ko-operirale tudi druge delavske unije. Rezultat je bil, da so vo-Ulci pomet I i z delavskimi so-vražnlkl v kongresu. Meany je rekfl, da okrog devet Izmed desetih kongresnikov, ki ao glasovali proti delavskim interesom, so glasovali tudi pro ti konsumentom, proti farmarjem in vojnim veteranom, tako tudi proti malim podjetnikom. "Delavski listi so bili glavni instrument naše politične izobrazbe," Je rekel Meatiy. "Dnevno časopis jo in radio tako groz no potvarja vesti, da so delavski Usti postali edini vir resničnih informacij članom in drugim. Brez delavskih liatuv bi na bilo uspeha Konvencija Je sprejela loao-lucijo, s katero je delegacija izrazila željo, za združitev s CIO. V resoluciji je rečeno, da raz* dvojenje med delavstvom prod- Pripravljanje krepoljce ae prihodnje drševne In konfreafte volitve če« dve leti "Vojna s cenami v Indianapolisu Verižne trgovine znižale «ene v konkurenčni tekmi Indianapolia, Ind. — Zadnja dva todna so tukajšnje gosj>odl-nje plačevale 7c za šlruco kruha in .'lih' za funt slanine (špeha), kar je v sedanjih časih nekaj izrednega Nižje cene je povzročile "vojna s cenami". Lastniki grocerlj in verižne tigovirie so se vrgle v mrzlično konkurenco, kdo bo več prodal |>o znižanih cenah To je |ni-vzročilo, da so zle/le cena živ-1 jonskim potrebščinam na neverjetno n r, ko sto|>njo Kako dolgo bo trajala ta "konkurenč na vojna", je te/ko reči. Konkurenčna vojna se je za cela potem, ko je groterljska družba Standard izdale jsmehne kupone in jih ra/.j>o«lsla odje malrem Vsaka kuponska knjl žiCS je imela 55 kuponov, vi nI iilh lik', ako oM-ha kup! blago, označeno ni« kuponih Diu/ha Standard ima ve<*je število pro dajaln in je s tem hotela dvig niti blznls V konkutrriliio vojno s« je vigla druga verižna družbe, Koehier Hupef Mart, ki je v li stih objavila oglase s kuponi, ki veljajo 10c, na enaki podlagi To Je vojno spravilo v pogon lastniki malih grorerijskih tr govin ao zaskrbljeno opazovali ta |*jjav Kaj storiti11 Knostavno. ptisi I jeni so bili zriifetl ceniV So v« naznanili ao. da bodo sprejeli vse kupone, ki so lih l/dale druge ttgovlne, ter /aoje dali poti fhičirie /a označeno vsoto Po-1 bledica vojne s cenami je, da so k si K"sjx*linje napolnile svoje kuhinjske predale in »e /alo>ile s potrebše inaml. stavlja največjo oviro za rasni« čen napredek. Resolucija vabi CIO, naj se vrne v ADF. Poleg drugih povabljencev, je konvencijo pozdravil tudi Paul Hoffman, načelnik Marshallovega načrta za pomoč zapadni Evropi. Hoffman je rekel, da je Marshallov načrt "investicija za vso ameriške države, ne samo pomoč zapadnlm evropskim državam." Konvencija je zopet uvedla pozicije podpredsednikov, kar je na lanski konvenciji v San Francisco odpravila. To je bila namerna poteza proti Johnu L. Lew isti, predsedniku rudarsko unije, da se ga je Izneblla, ker se je boril proti podpisu izjav, ki jih določa Taftov zakon. Lewis je. kmalu potem svojo u-nt jo potegnil iz ADF. I Konvencija je zvišala plačo prodaednika z $20,000 na $25,*s (HM), plačo tajnika-blagajnlka pa z $10,000 na $23,000. Zadnjič so bile plače povišane pred osmimi letin Na konvenciji je govoril tudi Markya Schleicher, predsednik federacije strokovnih unij v Württembergs Nemčija. Schlei-eher Je rekel, da je politika a-moriške vojaške vlada v Nemčiji povzročila velike težava za nemške delavca vsled denarnih reform, Enako sliko ja podal tudi Henry Rutz, predstavnik ADF, ki se je baš vrnil ii Nemčija. Odprava kontrola oan v zapadni Nemčiji je znižala delavske dohodke in uničila Imo-vmo delavskih unij. Na konvenciji je 725 delegatov, kl so sklenili, da ADF nadaljuje s jioliučno akcijo na stalni podlagi, ln da člani prispevajo po I0c v sklad politična lige skozi svoje unije, ne skozi federacijo direktno. Ta zaključek nI kršitev Taftovega zakona. Truman imenoval Dulleta za načelnika Washington —P r ed s e d n I k Truman je Imenovan Johna Foster ja Dullesa za začasnega načelnika ameriške delegacije pri Združenih narodih. S tem je Trumati prvlf po volitvah poka/al, da še jMidptra "dvostran-karsko" ameitško zunanjo politiko, kajti Dulles je znan republikanski vellkaš in zakrknjen nasprotni)« sovjetov. Dulles bo nadomeščeval državnega tajnika Marshalla, ki se je vrnil v Washington iz Pariza, da kon ferlra s |jtod»ednikom o kitaj-aki situaciji, berlinski kilzl In palestinskem vpra&anju. Bentleyeva "»prejela" katoličani vo New Yoik Elizabeta Bent-ley, ki se ponaša, da Je bila ^komunistična špionka", je "sprejela katoliško vero" in se je umak nila v "versko zavel je". Beril-le v«1 vn je pred nukaj meseci po vzioiila "sen/ncljo", ko je pred kotilifMiim odnekom ola|olžlla ftakaleie visoki* vladne uradni ke, da so ' komunistični agenti". I/Mils Budenz, bivši urednik Dally Workerja, ki ;>!• je tudi "spreobrnil" In postal katolik, Je rekel, da sta on In njegova žepa "kumovsla pri krstu" Bor it ley-Jev« Cripp» pohvalil klepetave ien»ke I/ondon Stafford Cripp«, ministri gospodarstva, je rekel ne seji članov delavske stranke in članic strokovnih unij, da klepeteve /enake lahko veliko pomagajo državi s širjenjem go-vorte o resničnih problemih, prt-zadevanjih in uspehihNihče drugi ne more tega deta bolje opraviti," je tekel Crippe. PONP£U£K, 22. NOVEMBRA IM PROSVETA THE ENLIGHTENMENT fflitnn m LASTNIMA SLOVENSKE M AJI O D WZ PODFOANE JUMOTE ■ oí omá ntMÉil by _________drlave (lavaa Ckica#a) Ib m Uto, ÜN sa pol lela. ILM aa četrt letat m Chicho la Cook Co- HM sa calo Ule., $4.71 sa pal WU> se laaesastve 111 M. Subscription rato«, tor the tJaltod Stola* (eacepí CWeef») orné m M par joo*. Chlcafo and Cook County IIÜ pot yeas. SUJO par y tar. » *i • ¿lankor m mTiSLjo. "lUkopW lltor'ajaa vsebine (črtlea. povaatt 114.) «a vrnejo poAllJaielJu to v slučaja, to Ja prilošU an* unsolicited articles wUl aol k*____________ •uck aa stottos. plays, poems, ate* will bs returned to sendas oaly accompanied by soll addressed and stamped envelope. v Naatov aa esa, kar lau stik s PROSVETA ISŠ7-M law Lawndale Ato. Cklcago lt. IUlnoto ff Iz urada "Big Tonyja Oskland. Callf. — Počitniška sezona je sedaj končana, a ne z«me. Počitnice imam še vedno (i dni v tednu. NedeJja pa je za nameček. Ko takole lenarim, imam od tega tudi ftekaj kori-iti. Ni mi treba zjutraj zgodaj vstajati, ne dohodninskega davka plačevati. Iz tega lahko sklepate, da človek vseeno živi, če prav ima majhne mesečne dohodke. Pa to še ni vse! Tudi žlahtne kapljice sem si to jesen zopet precej nsprefial—tri velike sode! Če me pridejo prijatelji obiskat jih bom lahko po moji stari na vadi "potritsl" s sladko kapljico Z mamo se rada popeljeva na obisk k najinim prijateljem in prijateljicam, kakopak! Za to poletje se ne moreva Beseda o kitajski "krizi V Woshingtonu in še marsikje drugje v Ameriki in sapadni Evropi so te dni v velikih skrbeh radi "velike krize" na Kitajskem. Ksj bo, če Um zmaga komunizem in "komunizem"?? Vse bo hudič vzel; Čiang Kajšeks In njegov gnili, do skrajnosti ko-1 pritožiti, da nisva imeli dovolj rumpirani in reakcionarni režim, kakor tudi vse možnosti sa za- oblskovslcev. Iz Fontsne so nas sldrsnje zspsdnega kapitalizma in imperializma, predvsem "na- obisksli: Val. Zajec, žena in hči šega" Po vodi bodo splavale prilike za velike investicije in še Mary. Nato pridejo še Joe Brt* večje proiite. w 1 zovec in tenft ttr Joe RichUr in Res škoda če pride do vsega tega. In če se to zgodi na Kitaj- žena. Prišli so vsi hkrstl. Ps skem, bo zapsdnim im*rialistom odklenkab tudi po drugih pre to še ni vse! Obiskali so nas delih jugovzhodne Azije? francoskim v Indokini, kjer si že tri lets tudi it Clevelsnda Joe Fera in prizadevajo, da bi ponovno zarobili tamkajšnje kolonijalno ljud- žena, mrs. Koiar, mrs. Josephine stvo, angleškim ns Malajih in v Burmi, holandsklm, angleškim in Tratnik, njena hčerka Marge in ameriškim v Indoneziji, predvsem ps Jsvl in Sumstri in lahko zet Frank Shubenik. Ko so t te ali ne, dvorano znam puže-gnaj, skoro tako dobro kot sam gospod Clabrovšek ali pa škof Rozman, morda še bolje. Od Johna Pečnika iem prejel pismo, v katerem mi poroča, da je dvorana sedaj dovolj velika in široka, da bom lahko koncer-^ tino na široko raztegnil. To se razum«, da brez mame In kon certine se še nisem "prifuraT v Fontano. Mama pazi na Tone-| ta, da previdno vozi in se gs pre-hitro ne naleze ... S koncerti- j no pa zabavam goste pri bari.f Če ne bo lušno, bomo pa nare-i dili, da bo lušno. Torej na ve-| selo s viden ie v Slovenskem domu v Fontani! <»i«j •; - • • «j • - Anten Tomšič. An- odšli, so takoj prišli drugL tudi Frank Zaubl, tudi na Borneju in na drugih otokih tega slatega kraljestva glijs se bo morsls odpovedati tudi Hongkongu. « U^J™* . D S kapitalističnega vidika, kskor tudi z vldiks tako zvana "kr- njegova žena in sin Frank. Dru- Ščwisk?cWilizacije", v kateri pa je v praksi bore malo krščanstva, f^ublse je zača™ nase gre na KiUjskem res za zelo velike stvsri. GrCzs vprašsnje, dali v fontani. vss Azija zapade tako zvanemu "ruskemu vplivu", sli Je mogoče obUksli so nas tudi mrs. L. šo kaj o tati, kjer bodo Ishko še dslje psševsli domačs reakcija in Plankar in Antohla Stlmac iz sapadni kapitalisti. Zato ni čudno, ako zadnje dneve bolj in bolj Detrolts. Elizabet Marlnčič iz pogosto slišimo s strani kovačev javnegs mlšljenjs, "ds Je trebs JolleU jjj#( jennie Gradišek iz nekaj storiti ss rešitev Kitejske," In sicer "tskoj", ne šele prihod-1 chicaga (fejs,t punca za 0 _de nje leto, "ko bo morda že prepozno." Kakor poročajo is Washingtons, so tsm v velikih skrbeh v državnem departmentu in v Pentagon Buildlngu. V velikih skrbeh je tudi Kajšekov poslanik Wellington Koo, eden od najbolj Izgla- klet!) in Ann Volk, tudi iz Chl-clgs. Is Roundups, Montana, so nas tudi obiskali: Mary Fink, hči Dorothy in sin George. Mary jenih diplomatov in glavnih stebrov vladsjoče ksst* kateri je vsa jj - " zn.nce v dežela služila kot velika molzna krsvs. Tudi večina ameriške \ n > £ i rekiat da materialne pomoči Kajšekovemu režimu je našla prostor v njwih " £ yrnc ^ ^ v ¿onUn0§ do. nenasitnih bisagah. Menda ni še nobens dsžela nikdar v zgodo- ^ ne Hezngni z »Big Tony-vini posnala take vlsdne korupcije kakor jo že lets In lets pozns „ pQVedala ^ je> da rada in praktidra Kajšekov režim. Vsaj tako pravijo oni, ki so prouče- K^ m . poro*Ua v pro8veti; vali U režim In zadnja leta je bilo o tem Izdanih že precej knjig Hvgl|| M priznanje, Mary! Hva-v Ameriki In napisanih že mnogo člankov. Is vsem za obiske! Za pomoč Kajšekovemu režimu je ameriška vlada zadnja lets isdala že velikanske vsote Razni viri pravijo, da od pet do šest Če verjamete al' pa ne, v namili jerd dolarjev. Bolj konservativni viri omenjajo manjše vsote šem velikem mestu Osklandu dve. tri, štiri milijarde; Chicago Daily News zadnje dni navaja imamo slovensko gostilno. Kar samo okrog poldrugo milijardo, kar vsekakor ne odgovarja dej- je meni znano, je to prva slo-stvom Toda naj bo že ta ali druca suma pravilna, dejstvo vse-1 vensks gostilna v tem mestu, kskor je, ds je Amerika zmetsla Clang Kajšekovemu režimu že, katero Isstuje dobro znani rojak velikanske vsote. Tukaj nimamo v mislih ogromno materialno-pomoč, ki jo Je njegov režim dobil med vojno, dasi je šla tudi tista "pomoč" v veliki meri v privatne žepe, marveč naše povojne dajatve. Zadnja leta je sleherni izmed nas prispeval Kajšekovemu režimu stotake Vse to seveda posredno, z direktnimi in in-dlrsktmmi davki. 4 Zadnja vsota. ki Jo Je kongres dovolil kitajski vladi v Marshal-lovem načrtu, je znašala okrog $465 milijonov; od te vsote Je določil $125 milijonov za nabavo vojnega materiala, oatalo vsoto pa sa pomoč civilnemu prebivalstvu. Kakor smo čttali, gre velik delež tudi te "pomoči" v žepe korumpiranih režimovcev: privatnih trgovcev kot vladnih uradnikov in oficirjev. Ker je Kajšo-kova vlada izčrpala že skoro vso vsoto, namenj^ho za vojni ma-teilal, se zdaj oglašajo vplivni krogi, da je treba HO kongres sklicati k Izrednemu zasedanju, da bo lahko dovolil nove milijone — vsaj pol milijarde. Spomini starega rudarja SPrlngfleld. Ill-Naj obudim kot star premogar nekaj starih spominov, Moje prvo delo v pre-mogorovu je bilp v Leobnu na Gornjem Štajerskem. Nisem bil Še 18 let star, a sem že postal "knap". Tisti čas je bilo v Leobnu tudi nekaj slovenskih delovodij ali "Štsjgerjev", po imenu Barlič, ftazpovšek in Kenik. Slednji je bil moj dober delovodja. NekbČ ml je dejal, naj z njim ne govorim slovensko, kadar je kakšen Nemec v bližini, ker bi naj* imenovali "Wlndi-sche Hunde" ali "Windlsche Jo-kel". "Kako da delaš tudi v nedeljo, Tone?" me je vprašal nekoč delovodja Kenik "Zakaj pa ne greš na ples, kakor drugI fantje?" Odgovoril sem mu, da potrebujem denar za mbjo mater in zase, plesati pa ne znam To je bil vzrok, da sem rajši ob nedeljah pometal hodnike in podil podgane. "No, ker si priden po ba, te bom pa povišal za poma-gača," je%pristavil delovodja Kenik. Toda to delo nisem vršil dolgo, kajti iz Amerike so prihajala pisma in v njih dosti hvale o do brem zaslužku in dolarjih. Amerika je tudi mene mikala in tako sem 1. 1901 prijadral v to deželo Albert Hrast. On je fin dečko naprednega mišljenja. Vsa njegova družina je pri SNPJ. Ka dar kdo izmed vas potuje skozi naše mesto, oglasite se pri njem! Ima na razpolago pijače vseh vrst in prigrizek. Naslov je Bank Cafe, 2307 East 14th st„ Oaklond 1, Callf. Poleg zgoraj omenjenih smo imeli tudi tri igrslce iz Elgina, ki Jih Je vodil Frank Bizjak. S svojim nastopom so spravili v smeh vse občinstvo. Hvala, br. Bizjak, kakor tudi tvojima tovarišema. Upamo, da vas bomo sopst vihali 28. novembra, ko bo •naki gospodinjski klub priredil sme|po Igro v enem dejanju, n sicer v Slovenskem domu, začetek točno ob dveh popoldne. .Po igri bo prosta .zabava in ples v spodnji dvorani. Vstopnina ssmo 50c sa igro in ples, kar e zs današnje razmere zelo* po oeni. t. • , . Torej, rojaki In rojakinje, od blizu in daleč, v nedeljo, 28. novi vsi na igro v Slovenski dom. Videli boste zopet Frsnks Bizjaka n njegova tovariša. Zaključujem in se ie vnaprej opravičujem, če sem kaj pozabil. Matt Vcprich, predsednik sam. društva Edinost. Is SlovenUe« — Spomenik padlim parilaeaom slovenal Koroške v fientrupertu pri Ve-llkovcu. mi i' UMWA, sedaj, ko nismo več zmožni za nobeno delo, ne dobir mo pa niti ficka. John Lewis, ki je tako dober za današnje pre-mogarje, ni za nas izposloval ničesar. Pravično bi bilo, da bi vsi dobivali podporo ali pa nihče. Danes imajo v premogovnikih stroje, kateri bodo odjedli kruh mnogim rudarjem, potem pa tudi ne bodo dobili starostne pokojnine. No saj pravim, vsakdo iona svoj "trubeP. France Barbič ima tudi sitnosti radi tiste "štrit-kart", katera mu je ušla radi slabih zavor. Ko bi tisti čas imel pri rokah kakšno staro coklo in jo vrgel pod kolo, pa bi bilo vse dobro. No, saj pravim' Anton Oorens. Y n»mín Pokojni Ani Ulchar še misli, ki bodo mnogokrat pohitele na tvojo preirano gomilo. Spavaj sladko v ameriški grudi na pokopališču Woodlawn med ostalimi sestrami in brati SNPJ. zbor Prešeren iz Chicaga. Naše društvo je žf nekajkrat povabilo ta abor oh prilikah rasnih slav-nosti in ga bo še. Občinstvo je bilo zelo zsdovoljno s Prešernovim programom, pmv tako a Ko-vičevo godbo, ki tako lepo Igrs, da spravi v veselo razpoloženje stare in mlade. Kovičevi sestri pa sta prav lepo peli lepe slovenske pesmi. Za Prešernov program Je res lahko prodajati vstojpnice, ker vsakdo rad sliši krasno petje. Tudi igrali so dobro., Fajfar pa ga je .pokal,> da je bilo veselje« Prav lepa hvala! Ostali boste nam vsem v dobrem spominu. Ob tej priliki se želim zahvaliti ca prijaznost in postrežbo družini Ulchar, posebno hvala pa sinu Rudvju, ki nas je ob tako slabem vremenu peljal na postajo. Lepa hvala tudi družini F. Bostič in prijsznl mrs. Mi Krizanic. • Ksr kitsjska reakcija s Clang Ksjšekom na čelu najbolj želi, je razglasitev nove "Trumanove doktrine" *a vso vzhodno Asijo in odprto smertško intervencijo v kitajski civilni vojni- Amerika nsj mu pošlje ns pomoč vsaj sto tiaoč mož veliko tn za boj sposobno armado. To bi več štolo kakor pa milijarde dolarjev. Se-veds so potrebne In dobrodošle tudi milijsrde dolarjev, toda Kaj šekov režim bi lahko najbolj sigurno rešila le močna ameriška armada On je zadnje dni poslal predsedniku Trumanu posebno pismo Dali je pladiral za oboroženo intervencijo, je seveda velika tajnost. Sigurno pa ga )e urgirsl, nai mu Amerika nemudoma pri skoči nt* pomot z novimi poMljstvaml orožja in municite. zlasti tankov in bojnih letal. Cnako je plediral zadnje «Ini v Washing tonu tudi njegov j>oslantk K, Ksj stoti Ttumanova administracija, bo tazvidno v bližnji bodočnosti. Irvo se v imenu sam. društva Edinosti iskrenb zahvaljujem vsem udeležencem od blizu in daleč. Z lepo udeležbo ste nam pripomogli do lepega moralnega if^VJlnančnega uspeha. Prav tako*'lepa hvala gospodinjskemu klubu za sodelovanje. Upam, da so bili gostje zadovoljni z vašo postrežbo. Enako vse priznanje vegeličnemu odboru, ki je vse tako lepo pripravil. Imeli ste veliko dola, ampak izvršili ste vse izborno. V tem odboru so "bili tajnik Frank Vidergar, Frank Struna, Frank Ravnikar in drugi, ampak največ dela so imeli omenjeni trljer Rad bi Imenoval tudi druge, a bi vzelo preveč prostora. Vse priznanje zasluži pevski fthah organ. Wis. — Kadar nepričakovano izveš* da je prijatelja zadela huda nesreča ali boleeen, te vrže novica s tira. Tako je tudi mane vrglo a tira poročilo o smrti Ane Ulchar in sem neprestano mialila nanjo. Soke 99 mi nehote drvele po licih. Z Ano sva bili vedno prir jateljici in sosede v stari domovini Po vojni svs si dopisali in druga drugi poročali o šenčur-skih novicah. Na spomlad pa mi j« potožila, da se ne počuti dobro; toda sama ni vedela, kaj je narobe z njo. , PokoJnica Je bila močne narave, zato sem mislils, da nI nU česar hudsga In da bo kmalu zopet zdrava. Tudi zdravniki nir so mogli dolgo utemeljiti njeno boleten/Hd psfb.Jo doto«!, Je bilo f>a že prepozno. Operirali so Jo na tumorju na možganih, toda vsa zdravniška veda ji ni mogla rešiti življenja. Po doU gih tednih trpljenja Je 31. oktobra za vedno zaspala, •i «.» >.. ■, . . i. ■ Rojena je bila v Šenčurju pri Kranju. Po domače smo jo klicali Tišlerjeva Ančka. Njena mati je bila obče spoštovana žena. Klicali ao Jo za Tišlerjevo Jero., Daleč na okrog je bila poznana kot spretna babica Bila pa je tudi pogumna žena Ko ji je bilo 72 let, je prišla v Chicago na obisk k- svojim otrokom. Obisksla je tudi svoje sosede v Sheboyganu. Po vrnitvi v domovini pa je kmalu umrla. Aninega pogreba smo se udeležili jaz in moj soprog in moji sestri Msrion Stohl In Antonijs Kohl. V Chlcagu nisem bila nikdar poprej, toda lepa gorenjska navada dobrega sdsedstvs 'ml je velela, da je moja dolžnost, udeležiti se pogreba moje dobre prijateljice. Pri nas ns Gorenjskem smo vedno imeli sosede v velikih čtslih in sosed je bil vedno prvi povsbljen, bodisi v slučaju rojstva, smrti, že-nitve itd. Sosed je pomagal sosedu in mu stsl ob Strang v slučsju potrebe. Pokojne Ana je bila prlljub-ina v stari domovini, prav ta-o tud: v Chlcagu, kar je priča K>gteb, katerega se je ud^ežilo nnogo ljudi kljub slsbemu vre--nenu. Njeno rake v pa je krasilo mnogo lepih vencev in i£e-a Je med cvetjem kot začarana. Od pokoj nice so se avlo lepo poaloVile čikaške Slovenke, menu Progresivnih Slovenk se je gsnljivo poslovila Frances Vider in jn-va položila na rakev rdečo vrtnico, znak sestrske iju-1 Za njo so sledile le druge Cikajte Pr os vet o! BeHingham. Weak. — Te vrstice pišem sa tiste rojake, ki še niso nsročeni na dnevnik Pro-svete, kakor tudi ss- one, ki so sioet* naročniki, a list le površno pr«tfit«o. Pišem tudi zato, ker nekatera pisma iz stare domovine prikazujejo le slabe razmere v Jugoslaviji, • Resnica je, da tam vlade še veliko pomanjkanje različnih potrebščin. Pred kratkim sem tudi sam dobil pismo od sina. Seveda, večinoma so pisma osebnega značaja in pristranska. Vsak piše le o tem, česar on pogreša, ne pove pa, kaj je vsrok, i !a še vedno ni tega in onega. ^ m Hjfl*^/* Proeveto. Se posebej priporočam, da prečitate članek "Naši pomočniki aa lepšo bodočnost," spisal Viljem Kunst Členek je >il priobčen dne 5. in 8. novembra. Ti članki jasno izpričujejo o-gromno delo, ki se gs je zadslo judstvo nove Jugoslavije. To delo že kaže uspehe! Seveds, ti ogromni nsčrti ne morejo biti izvršeni že sedaj, V .treh letih, ako upoštevamo, da Jugoslavija tudi pred vojno ni bila Industrijsko razvita. In še tisto, kar je bilo, je vojna uničila. Poleg vseh nsdlog ps še mednarodni monopol nagaja temu ljudstvu, kjer le more. Skrivaj pošiljajo v deželo saboterje in špione, za eno pa v svojih revijsh In dnev-nikih prikazujejo Jugoslsvijo v najslabši luči. Ameriško ljudstvo vsled tegs sveto verjame, ds vlsds v Jugoslsviji kot v Rusiji največji teror ... da ljudstvo nima nobene besede ... ■S ■ .....» Torej, ako hočete zvedeti, kaj je vsrok, da tam še ni tako kot si mnogi žalijo, potem čitajte dnevnik Prosveto! Obenem pa boste dobili tudi odgovor, kaj je komu nisem ... V Jugoslaviji so odpravili |>rofite! Dovolj za da- Frank B. Powoo (levo), urednik tednike Commercial Telegraphers Journal. In Lewie Hemaan (v srodll. urednik tednika New Jersey Heeeld. na aeataaku v Ctactnnattlu. Ohio, pred Otvoritvi-lo •?. konvencije ADF. Na dean! |e Richard Gray, peadaadalk «mile stavbenikov ADF. Id |e nagovoril delegate. V imenu kluba Bled se je poslovila Mary Amts, v imenu društvs SNPJ pa mrs M Kure - i. - Draga Ana. vse prerano si zapustila ta svet svoj dam. Šalu ločega soproga, hčerko, si brata in sestro in vet drugih sorodnikov in prijateljev, kater bridko žalujejo sa teboj. Naj ob tvoji gomili cveto najlepše ro-žice-neatnrtnice Cvet teh n> žic Je nevenljiv, kajti te so na- Not»*! Chteago—Delavci pri John F. Velke Co. to že nad teden dni na stavki. Stsvks mirno poteks. le tu in tam P* pride do kakšne majhne pra*ke Sedaj pa se dve uniji trgsta med seboj. To fts AFL in CIO Res žalostno, kadar se unionlsti prepirajo fned seboj. Pri tej družbi delajo tudi Slovenci in neksj jih je, ki skebsjo Tudi tp Je žalostno Vst kaže, ds bo stsvka kmalu noraynai)s Poročevalec. Pouvedov*oje RcUc««* krii« Chteafo, -Sorodniki iz Jugoslavije iščejo fttefsns Kochs in Josephs A. Zlamaliks če bi Mo vedel zanju, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križj*, 029 Rooth Webash a ve . Clltcego 5, III.. telefon Wabash 2 7M0. priključek 397. Rdeči križ. PONDJUtK, 22. NOVEMBRA 1948 PROSVITA xc Koroške vesti Kqrofk* Slovenci se ne bodo odpovedali pravični borbi Celovec.—Koroški deželni gla var In koroška deiekie vlada sta izdala proklar.-.acijo, ki por siva ljudstvo, da prisostvuje proslavi, obletnice 10. oktobra 1920. V proklamaciji je izraie I na bojazen, da so Koroške meje še zmerom izpostavljene zahtevam po spremembi, in poudarjeno zaupanje v pravilnost in trajnost stanjs, ki je bilo ustvar-enO na podlagi svobodnega gla sovanja 10. oktobru 1920. Koroških Slovencev se ta prokla macija prav nič ne tiče, ker se nismo nikdar odpovedali svojii borbi za pravico in svobodo. Za ¿o "proslavo" so prilezli iz mišjih luknje ljudje, ki si ves ta čas od zloma nacizma niso upali na svetlo. Od hiše do hiše so hodili ter po branjevsko usilje-vali enake, s katerimi naj bi se ljudje pelajli k celovški proslavi za "nedeljivo" Koroško. Toda vsa ta sumljiva, umetna agitacija ni mogla nič pomagati. Naše zavedno ljudstvo je ostalo doma. Dokler ne bo na naši zemlji pravice in miru ter konca nasilij, se bomo borili dalje zs svoj končni cilj, ki je v združitvi našega demokratičnega, protifašističnega delovnega ljudstva z novo Jugoslavijo. Tudi Ziljska dolina si je priborila pravico do življenja in osvoboditve Naše ziljsko ljudstvo je z močnim poudarkom izrazilo svojo politično voljo na velikem ljudskem taboru pri Prangerju na Brnci, kjer se je zbralo nad 2,000 Slovencev. Izpovedali so, da je Ziljska dplina sestavni del vsega slovenskega ozemlja, ds je Zilja ostala zvesta izročilom svojega velikega | sina Matije jarja-Ziljskega, prvegs glasnika zedlnjene Slovenije. Tajnik Osvobodilne fronte za slovensko Koroško tov. Karol Prušnik-Ga šper je v svojem govoru prikazal borbo koroških Slovencev ter njihove težke žrtve. Tov. dr. Luka Sienčnik je poudarjsl, da so vse lepe besede o enakopravnosti koroških Slovencev le prazne fraze, V imenu ziljske-ga ljudstva je spregovoril tov. dr. Frsnci Zwitter, ki je dejal, da ponavljajo slovenski Ziljani tudi danes staro zahtevo "Združite nas z materjo Slovenijo." Zbrano ljudstvo je z navdušenjem soglasno sprejelo resolucijo maršalu Titu. Mogočni tsbor na Brnci je pokazal povezanost Zilje s skupno borbo za končno osvoboditev. Složni hočemo biti vsi skupaj od Šmohorjs do Fliberks in od Djekš do Kostanj. i Nov val terorističnih nasilij Če bi poslušali ssmo govore raznih avstrijskih politikov, bi utegnili misliti, da uživamo koroški Slovenci vse mogoče prs-vlce in popolno enakopravnost. Kskšno je v resnici naše sUnje, pa dokazujejo dejanja zadnjega čass. Gre za brutalne metode nasiljs in hitlerjevske nestrpnosti, ki bi rsds čez noč zbrissla s tal kotoške zemlje sledove slo-venskegs delovnegs ljudstvs. Ljudje, ki nosijo na sebi madež nacistične preteklosti, menijo, da bodo lahko nemoteno, brez odgovornosti in kazni izvs-jall najrazličnejša nasiljs nad koroškimi Slovenci. Na Djekšah in v Št. Lipšu je bivši SS-ovec Norčič psovsl in napadal župnika Srienca. Vzdušje na iCoro škom označujejo razne grtftinje koroških reokcionsrjev Wedeni * govegs in Karischevega kova Značilen je primer, ki se je pripetil v čakalnici zdravnika dr. Muleja, ki le nagnal pecijentki, ker sta se razgovarjsli v slovenščini. V Li bučah so bili aretira ni tovsriši Ksrl Prušnlk-Gsšper. Folte Hsrtmsn in Frici Lužmk. ki niso dali niti najmanjšega povoda zs sretacijo Pri sretaciji je sodeloval tudi neki bivši o-rožnik s Dunaja kjer pa ni « oprsvljsti svojo službe zaradi ■voječasne pripadnosti k NSD AP v sovjetski coni in se je za tekel na Koroško, kjer miali. da bo lahko uporabljal nasilne tode pri teroriziranju koroških Slovencev V Plaznici bi radi izgnali z Jerinove kmetije odločnega Slovenca in protiiattsta tov. Jožeta Boltežarja, ki se je pridružil narodno osvobodilni borbi kot partizan. Boltežar je vestno izpolnjeval svojo dolžnosti kot najemnik. V ozadju spletk proti njemu so dobro znani tipi kakor "Forstmeister" Wagendorfer, ki je bil nekdaj poslušen oproda nacistične gospode, okrožni lovec Jožef Weinsierl, ki je znan po svojem sovraštvu do Slovencev, ter hrvatski ustaš Kari Me-rinski, ki [>rav gotovo ni pobegnil brez vzrokov pred Titovo o-svobodilno vojsko. Boltežarjevo družino mečejo na ceeto sany> zaradi tega, ker se Boltežar neustrašno bori za svoboščine koroških Slovencev, V Št. Primožu so naščuvani nestrpneži napadli zavedne slovenske proti fašiste, ki so se vračali domov. Ranili so tovariši-co Mileno Mohorjevo. Ni težko uganiti, da vodijo niti k "domovini zvestim". — Med vožnjo iz Podjune v Celovec je neki Josef Zanki napadel tov. Francija Pi-cejs, ker se je razgovarjal z dvema tovarišicama v slovenščini. V Celovcu je Picej poklical policijo, ki pa je pritrdila mnenju papadalca, naj Picej govori v nemščini, ker jo govori prav dobro. Vsi ti in podobni primeri dokazujejo, da živi naše koroško ljudstvo še danes v okoliščinah, ki se "v ničemer ne razlikujejo od onih v času najhujšega hit-lerjevskegs terorja. Zaradi toga je poslala Slovenska prosvetna zveča Varnostni direkciji za Koroško v Celovcu energično protestno pismo, v katerem opozarja predvsem na dogodke v Djekšah, ki zaslužijo posebno pozornost zsrsdi svojih političnih ter kriminalnih . izrodkov. Ali bo Varnostna oblast poisks la krivce ter jih kaznovsls? - Sedaj so poklali svoj praVi obraz Znano je, s kakšno iilavostjo ta mor» taritl, naše,, slovensko koroško ljudstvo proti vsem o-čitnim zlorabanj vere in cerkve p strani celovškegs škofa, ki je med drugim zshteval odstrani tev spomenike 85 partizanskim borcem v Št. Rupertu pri Veli-kovcu in ki je prepovedal slovenskim duhovnikom blsgoslav-ljanje spomenikov ns grobovih padlih partizanskih borcev. Se-dsj pa je celovški škof očitno pokazai svoj pravi naclatični in hitlerjeveki obrsz. Dne 7. novembra bodo nsmreč po odredbi celovškegs ordinariata zbirali po cerkvsh prispevke zs ureditev grobov padlih hitlerjev-skih vojakov. Ksko naj sedaj uskladimo to stvsr s svoječssno zahtevo istega ordinarists, da je treba s partizanskih nagrobnih spomenikov zbrisati izraz "protifašističen". Pri nas ni nikogar več, ki bi bil spregledal te dvolične igre in pristranskega rsv-nanja cerkvene oblasti. Po Itoroskih vaseh V Št. Petru, smo prsznovali poroko tov. Frsncija Rasingerja in tov. Dinije Štornikove iz Leš. Oba sta znana kot zavedna Slovenca In marljiva prosvetns de lavca. Nevests Je zelo uspešno sodelovala pri raznih igrah. f Praznik kmečkega dela smo imeli v Cirkovčah pri Pliberku pod geslom "Dneva košnje". Ob tej priliki smo spoznali, da naše kmečko delovno ljudstvo več ne naseds prsznim obljubam gospode, preoblečene v kmečk" irhovino. Pravnik kmečkega de la nas kliče k novim delovnim zmagsm ns njlvsh, trsvntkih, v gozdpvih. V Selsh so se zbrali ljudje Iz vse okolice na občinskem ple numu Osvobodilne fronte Med navzočimi ao bili nekateri, ki »< se leta 1920 borili sa osvobodi-1 tev Slovenske Koroške in ki ao se mod drugo svetovno vojno že , od vsega začetka pridružili par tlzanom Tov Andrej Haderlnp nam je v svojem govoru prlka zal pomen, ki ga ima Osvofco-1 dilns fronta za Slovensko Ko-! roško v borbi za našo oevobodi- rt I tev. V Dobu pri Pliborko je zamrl, glas Mežnarjeve Julke, Pokol no Julko so poznsli po vsej Pod-! junl Bila je neutrudna prosvetna delavka v Pliberku, pa tudi neseblčns Igralka in članica bivšega osrednjega pevskega zbora v Celovcu. Vsem, ki nam je kot prva ob vrnitvi Iz različnih ge-staixjvskih taborišč zapela v pozdrav našo lepo slovenske pe sem. bo ostala v trajnem spominu. — Neksj posebnega je bila trojna poroka Svetčevih hčerk. Ta novica je privabila v Doo ogromno ljudi. V Globasnicl smo pokopsli partizana Jaka. ki je padel od krogle belogardiatičnegs izdajalca. Kljub dežju se je zgrnil« velika množica ljudi lz bližnjih in tudi oddaljenih vasi. Ob odr prtem grobu je postavil župnik Sekol padlega tovariša in we partizane za vzgled naši mladini. V imenu zveze bivših par tizanov slovenske Koroške je spregovoril poslovilno besedo tov. dr. Franci Zwitter, ki je o pominjel k budnoeti in previdnosti pred belogardističnimi propagandnimi frazami. It Sveč poročajo, da sta se tam poročila tov. Avguštin Seiender in tov. Štefka Trabe. Tov. Štefko pevko je počaatil tudi sveški pevski zbor. Ženin je odličen pevec in igralec. , Svečani so veseli, ds bosta oba vneto sodelovala pri prosvetnem društvu "Kočna". Slovensko kulturno društvo "Matjaš" v Globasnici je organiziralo lepo kulturno prireditev. Šošiarjeva dvorana je bila na polnjena do zadnjega kotička. Globaško ljudstvo je s priznanjem spremljalo potek igre "Zadnji vitez Reberčsn". Na Rutah pri št. Janžu smo počastili poroko tov. Danila Ku-perjs in Ogrisove Ančke. Tov. Andrej Haderlap je poudaril požrtvovalno delo obeh mladoporočence v0 na prosvetnem polju- S plenums občinskega odbora OF v Bilčovcu smo poalali protestno pismo celovškemu urdi-narijatu, ki izraža ogorčenje zaradi tega, ker je imel celovški škof ob "L koroškem lovskem streljanju" v Borovljah, ki je bilo , izrazito vojnohujskanskg demonstracija, pontifikslno mašo, dočim je IS. sprils 1946 prepovedal mašo zadušnico za žrtve fašizma ter blagoslsvljsnje spominskih plošč padhm partiza nom v Kotmari vesi in Vrbi. V Ledenicsh smo imeli sesta nek Osvobodilne fronte za slovensko Koroško. To pa ni bilp všeč nekaterim nestrpnežem, ki so se v svoji onemogli jezi zne sli nsd govornikovim avtom, ker se drugače niso mogli. Letošnji 10. oktober . •. Zs letošnji 10. oktober so spra vili in navozili v Celovec z vseh strsni zaslepljene ljudi, ki so zmerom pripravljeni potovati kamor koli, če je vožnje brez plačna. Slovenske množice so i svojo stoodstotno odsotnostjo dokazale, da zavračajo z ogorčenjem takšno izzivanje in da so dovolj politično zrele za pravo spoznsnje stvsri. Motijo se tisti, ki menijo, ds je reševsnje ko-roškegs vprsšsnjs zadeva Avstrijcev ssmih. Z velikim ogorčenjem je sprejelo naše koroško ljudstvo vest, ds je škofijski or-dinarijat v Celovcu odredil ce-lourno zvonenje po vaeh cerkvah na "čast" 10. oktobru. Prebivalstvo slovsnskih župnij je preprečilo to zvonenje. (Poslano Saaau) judje grade v palestini Piše M. Z. Frank Do nekaj let nazaj je svet malo vedel o Judih v Palestini. Danes. kei je tam vojna, je Palestina predmet splošne pozornoati. Uradno je bila država Izraelski šteje 800,000 židovskih prebivalcev, proglašena neodvisnim dne 14, maja 1948 Ali nobena dežela ni ustvarjena v enem dnevu. Kakor ao koloniati is Anglije in diugih dežel gradili ameriško' deielb skozi 150 let pred ameriške revolucijo, tako so židovski kolonisti iz vzhodne Evrope in U dete) v drugih kr.Jih w.tt w|j., J M|. P.l^m. n.Jtti.v- gradili novo deželo v Palestini • r,__w_ _ ___ tli generacije pred proglasitvijo gresu 1. 189R. Od vseh dežel, v katerih au Judje živeli in sku-, šali ustanoviti agrikuluturna na- > Ali ate naročeni aa dnevnik "Pros veto"? Podpirali« s vol lieft države v teku sedanje vojne. Za Jude, ki so kolonizirali Palestino, to ni bila nova dežela, Bila jim je njihova fgodovinska domovina in očetnjava. V starodavnih časih so Judje prebivali v Palestini bili so narod, ki ie postal mogočen pod kraljem Davidom. Tisoč let kasneje, dasi je deiols sama prišla pod Rim, so še vedno imeli svoje državo ali ps so bili izgnani v druge dežele, tako ds so kma lu bili raztreseni po vsem svotu. .Palestina je tedaj postsls zapuščena dežela, ki je prehajala iz rok v roke in bila pod vlado Rimljanov, Bizantincev, Sarace-nov in Turkov. Toda nobeno drugo ljudstvo se ni udomsčilo v Pslestini. Noben nov rod se nin ustanovil tamksj in si zgradil svojega središča. Nikdar posebno važna kot arabsko središče. Je Palestins polagoma propadala in postala ena najmanjših in najmanj rodovitnih dežel Srednjega Vzhoda. V prvih stoletjih njjhovegs pregnanstva po svetu ao Judje molili, da bi njihov rod doživel dan, ko jih bo Vsemogočni omogočil povratek v njihovo prvotno domovino Palestino. V modernejši dobi pa so prišle gotove spremembe. Nekateri Judje, posebno oni žtveči v za pad m Evropi, so pričeli sami sebe šteti za Francoze. Nemce ali Angleže judovske*ere, medtem ko so drugi, v glavnem oni v Vzhodni Evropi, obdržali svojo polno identiteto kot Judje ter so polagoma piišli do zaključka, da jim bo mogoče ohraniti to identiteto le, ako bo obnovljena njihova atarodavna domovina v Palestini. Prepričani so bili, ds je jx>trebno obnoviti to njih pr volno domovino, da se rod reši prod vodnim pregsnjanjom. Menili so, ds dokler ne bodo imeli svoje lastne domovine, bodo vedno zetirani in predmet sum-nnje. Mnogi dobrp znani knstjsni so bili istega mnenja.Neksteri so celo skušali orgsnizijati gibanja. da se pošlje Jude v Pales-tino In to prej nego so Judje sami pričeli delovati "v tem prav-cu. Napoleon I,, Napoleon III, —' vladarja Franetje — Henri Dunant. Švicarski ustanovitelj Rdečega križa. Lord Shsftes bury iz Anglije in mnogi drugi sloviti Angleži so bili med temi liudmi, ki so hoteli pomagati Zidom, da si ustsnove Isstno domovino. ' ',/'*• t • » Judje so jM-ičell ustanavljati svoje pr ve, egrikiil turne koloni je v Palestini v I. 1870. Začetek je bil, naravno, počasen, toda kmalu ao zrasle še druge agri kulturne kolonije po deželi, posebno ko je gibanje bilo organi zirano na prvem cionakem kon- nejša. Zemlja je bila revna in zanemarjena in dežela polna močvirij, Oteževalo je stanje apečetka ..tudi pomanjkanje uedstev, šele ko se je eksperiment obiiesol in je šel o tem glas po svetu, au se začeli bogatejši Judje zanimati in so jHidprll koloniste finančno. Vkljub pot ež koča m je Palestina nudila mnoge prednoati, ki jih ni bilo najti v drugih deželah. Bila je to dežela, katero so se 2idje naučili ljubiti še laza mladega ter ao bili priprav Ijeni žrtvovati in delati zanjo. Bila ie skoro neobljudena dežela, torej ao mogli tu graditi svojo domovino. In čim trše so de-lsli, tembolj so bili nsvezani nanjo, saj je bila sad njihovega dela in prizadevanja. , t Kmalu je postalo jasno, da Judje uspevajo kot farmarji v Palestini. Vendar se niso ome-1 jevali zgolj na farmarstvo in grajenje naselij pač ps so gradili tudi mosta, ceste, šole, univerzo in v doglednem času tudi svojo srmado. Stari hebrejski jezik je bil oživljen, dssi je bil skoro tisoč let ohrsnjen večji de( le v knjigi. Do 1. 1917 so Judje kolonizirali Palestino brez kake vladne pomoči In aktualno tudi ntvtllč oviram, ki jim jih je metala na pot turška vlada, ki Je tedaj imela deželo pod svojo oblastjo, Bilo je v tem letu — 1917 — ko te britsnsks vlada obljubila Judom, da jim bo , pomagala vzpostaviti njihovo narodno domovino v Palestini. Skoro sle-herns druga vlsda ns svetil Je indorsirala to idejo in obljubo in na tej podlagi je Velika Britanija tudi dobila mandat nad Palestino, Spočetks je bila brV-tansks obljuba ln pomoč velika spodbuda, ali polagoma so An gleži pričeli popuščati pri svojih obljubsh in pomoči ter gle dstl, kako bi omejili porast Ju dovskega prebivalstva v Sveti deželi. Judje so prptestirsli, V dobi od I. 1939-1947 so postsli odnošsji čezdalje bolj napeti in trpki, tako da Je angleška vladu končno zaprosils Zdr narode, naj rešijo j>alestinsko vprsšanje, Istočaano so nastale neprillke med Judi in Arabci. Medtem, ko se je bila dežela iaboljšova la pod pridnimi rokami in pri zadevanjem judovskih naseljen cev, so nemreč začeli priluijati notri Arabci is aoaednjih dežel in so ae tam ustansvljsll. Ka kor je beležil napredek ves a rabaki svet tekom zadnjih 26 let, tsko so nspredovali tudi Arabci živeči v Pslestini. Nspredo-vsli so tem hitreje, ker so Jim bili Judje vzgled. Tako sta se končno razvili v Palestini na mesto ene dve narodnoetl in obe Istočasno ln vrporedno Vsaka je hotela Imeti Palestino rase Ali četudi so J ud to tvorili ssmo eno tretjino prebivalstva, so ps bili v napredku daleč pred Arabci. Združeni narodi so ns svoji posebni seji Imenovali komisijo, kj je bila poslana v Palestino, da preuči tamkajšnji problem do dobrega. Poročilo te komisije je vključevalo priporočilo, da ae Palestino razdeli med Arabce in Jude. Po dolgotrajnih deba tah so Zdr narodi 29 nov,, 1947 odobrili poročilo, po katerem je bila Judom pritnana palestinska zemlja v predeljih koder ao živeti v večini, obenem pa tudi puščavsko predelje Negev na Jugu, ki je skoro «eobljudeno. 7. nadaljnjim trdim delom bi mogli Judje spremeniti Negev v rodoviten kraj ter bi s tem pripravili domovanje sa milijon Judov Is drugih dežel, kjer čakajo prilike, da se naselijo v Palestini. Nsdaljnji dogodki ao še sveši v spominu vsakogar, ki je sledil razpletu palestinske sadove, Bo Jevajne, premirja, novi predlogi glede rasdelitve dežele, nadaljujoča se sovražnost med Arsb ei in Judi, združens s nesporazumi med Arabci in /olikimi silami aamimi, vse to doprinaša k temu, da je situacija v Palestini še vedno nerešena. Eno je gotovo, da nova israelaka država bo ostala in Judje bodo še naprej delovali sanjo in jo gradili kakor so pričeli pred mno gimi desetletji. Kaj vse so v tem pogledu dosegli doeedaj, bo obravnavano v članku, ki bo sledil. (Common Council) V Gornji Radgoni so , odprli dom igra in deta Maribor,—V radgonaksm okraju sta bila doslej dva domovs Igre in dela. v Radencih ln Sto-govcih. sedaj pa se jlms je pridružil še dom igre In dola v Rad 1 goni. Radgonski dom Igre in dela Je nastanjen v prijazni vili kraj gozda, daleč od cestnega proma 1 ta. Obdaja ga naravni psrk, okolje je kakor nalašč za otroke. Otroci so ravno malicali, ko smo Šli pogledal njihov novi dom. Pet in trideset Jih Je da nes tu od vpisanih 38," pripoveduje mlada vagojlteljica, ki so jI otroci nad vse pri srcu. "Tale soba Je Jedilnica. Vse lepo, snažno, čisto ,.,, Zadnja dva dni so pri ureditvi mnogo pomagale članice AFfc." , Ogledali snuj al še prostorno kuhinjo, veJIko predsobo in tgrslnico. Tu Je visela na steni slika matere z otrokom v naročju, pod njo pa besede: "Mati, le pojdi skrbno ns delo, tvoj otrok je v dobrem varstvu " Ta soba je obenem za opoldanski poči-Jak. Od tu pridemo s ene strani v umivalnico, s druge pa na ve liko verando, Med našim ogledom je pomoč niča vzgojiteljice že uvrsUla otroke za sprehod v gozd. Otroci, katerih starši so aH delavci v tuknjšnji opekarni ali nameščen cl uradov, prihajajo v dom igre In dela ob pol 8 uri, Cim ae zbe rejo, prlčno a fizkulturo v obliki iger. Potem Je južina. rasgo» vori, riaanje ali modoJiranje s peskom ali pa sprehod po goadu. Po kosilu do treh počivajo, rialo južinajo, se Igrsjo sil sprehajajo po najbližji okolici Tako gre dan za dnem, otroci v dom, starši na delo In so brez skrbi za svojo deco Trgovinski promet «i med Trstom in Holandsko Trst.—Pred vojno je imel naj večji delež pri trgovinskem pro metu z Holsndsko prav premog nemške produkcije, katerega so pripeljale ladje po Rani v Rot-lorda m. od koder so ga po morju odposlali v Trst. Razen tega premoga j« Trst uvažal še an gleški premog, ki jo zav«amal v našem prumelu pr.vo mesto. Razen premoga so dobavljale Trstu severne države še železo» surovo železo in jeklo, in lo prav v le Uh,,ko je blls aktivnost, naših ladjedelnic na višku, Danes se je seveda promet s temi državami zelo zmanjšal. Pa poglejmo al v številkah da našnji trgovlnakl promet; trgo vinski promet s premogom je znašal leta 1938 1,228,946, stotov v prvem semestru tega lata pa že samo 471,811 stotov, medtem ko je bil promet v letu 1947 prsv minimalen, ¿elezo ln jaklo ter surovo želeso so ps v zadnjih letih kar Isglnlli lz tržaških statistik. Razen premoga prejemajo iz Holandske še kakao, ki poživlja naš trgovinski promet s to državo. V prvem semestru toga lata smo prejeli U Holandske po še-letnici 4,911 stolov kakaa v prahu in 290 stotov kakaa v urnih; po morju pa smo prejeli ie.A16 stotov kakaa v kosih. V letih med 1920-1939 je dosegel promet s kakaom is Holandake že precej visoke številke, ki sicer niso bile vedno stalno, temveč so sa Vrtelo okrog 25,080 q lota11914 ln 10,300 v letu 1934. Tretja stvar, ki jo prejemamo it Holandske Je sladkor: v prvem semeetru tega leta je prišlo v Trat 3,460 q, od katerih S,411 q po morju in 1,04S po ftalaantci. Pred vojno ta trgovinski promet fte sploh ni obstajal. PuAiljke kavo ao aa s leti precej «višale, čeprav niso dosegle številk li leta 1938; vendar se jim preeej približujejo V prvem semestru leta 1938 le na primer znašala dobava 6,204; v prvem semestru 1948 pa 2,916 stotov po morju In 583 po Mesnici. Kaše pa da bo mo v kratkem prejeli ii Holandske tudi margarino v količini I,-I Sil q Drugi produkti, ki nam 'Jih pošilja Holandska po morju 1 so: moškstni orehi, stroji in druga orodja Itd, po želetnici pa alkohol, zdrsvilns zelišča In sdravila. KRATKE VEStl IZ JUGOSLAVIJE Ljubijuna.—Popis kmetijskih strojev, orodja in naprav. Na vsem državnem osemlju popisujejo kmetijsko orodje s stroji in drugimi napravami. To je potrebno, saj bret statističnih pn datkov o kmetijskih razmerah ni mogoča popolno plansko §o spodarstvo. Upoštevati je treba slasti, da je bilo med vojno mnogo kmetijskega inventarja uni> čenega, tako da so predvojni podatki, kolikor jih je bilo, nnaa* nesljivi. Na podlagi podatkov, ki jih bodo sbrali s tem popi> 'som, bo mogoče smotrno razdeljevati kmetijsko orodje, atroje 'ln naprave t se je sredi se|>tembia začela tigatev Pridelek ni slabši od lanskega, čeprav Je bilo letoa mnogo bolj neugodno vreme Hlftflo ftftCKNJR-od pods do atrop^-HItro! "Alt-HO" Lehes MstwII—SI De lene v rsek sstrtM Te novi O E "Airtée" Msltlee |e eéfover ese ai vaála» héémàm «ielilnl» poUotaml Oelfs rsslef nil sons eeel In be i Seseéele mê pném *m sirope -srešnl MsliJeik iksIm -dnieéé eoHk loi—SopKee Iskal kl se UOfco tspeeeejuje »opsins sbefiee StoMi oepa oteáis. OfUfio si še Osees I Prt«Mt)a|lel ViSoU Sedela sekal se ersdnesl to«e O C "Alrfle Tertstl. bogataši In trgovci morajo De Oroeee po pristanku v New Torku, unije ADF. i noolti pri I lego s krova frsnneskega potniškega pernike Vsrok le velika efevke prist antičnih delavcev, členov MEDEN ELECTRIC APPLIANCES IS04 Wool Comtek Rood • Phono Seoloy S 783« Mi oio>iM prt nakup« e seeieea ee feien veé îlot SiSin Oripiio v pmwWlph m retrtek de S ere; dO eOuUii «w» a zveéor MILTON MZORN lesteik Ml vae* I to « L— MAVRICA WANDA WASll,EWSKA PT0W04U VESA BMMČUt le MILS KLOFČIČ vam, nem kaj (Nadaljevanj«) —Gospod narednik, prisegam sva vrgla fant«, poglejte sem!—Razveselil se je, ko Je zagledal na snegu majhen krvav madež. Narednik si je pozorno ogledal prostor in zmajal z glavo. —Rinila sta v jarek, pa sta potacala vse sledove . . . Lepo sta stražila, moram reči! Nekdo vama Je izpred nosa odnesel truplo. Ce je sploh bilo—je dodal strogo. —Kako pa, kako pa, saj imam pričo . .. Skupaj sva ga vlekla za noge. —Ne, ne!! Prestrelil sem ga, padel je vznak in pri priči crknil. Narednik se je napotil k skednju. Na snegu Je bil videti velik, rjav madež, zraven njega pa je ležal kos črnega rženega kruha. Na trdem snegu so se videli sledovi otroških nog, ki si jih lahko sledil po čistem, neizhojenem snegu. —'Tu kaj le . . . nato sva ga odvlekla v jarek .. . Poglejte, tu so sledovi. —No, prav—je pritrdil narednik. Očitno je bilo, da sta vojaka govorila resnico,—Pojdjmo, aretirana sta. - Ona dva sta osupnila. —Aretirana? * —Kaj si izbuljil oči? Ali si dolžan stražiti ta predel? Tu se godijo stvari, o katerih se ti niti ne sanja. Ukradli so zločinčevo truplo, vidva, tepca, pa tega niti opazila nista. Lepa straža! S tako stražo nas bodo poklali kar po vrati, potrgali nam bodo glave kakor vrab- Vojaka sta stopala za nJim s povešeno glavo. —Prekleti kraj-Je zagodrnjal Raachke. Njegov tovariš mu je odgovoril z vzdihom. —Saj Um ni bilo nikogar, nikogar ni moglo biti!—je trdovratno trdil Raschke. Mali Vogal se je otresal od groze. Zsčutil je, ds so se mu nsježill lasje in ds gs po hrbtu stresa leden drget. Raachke trdi, ds tsm ni bilo nikogsr. Prsv ima: sneg ni škripal, nič se ni ni zgodilo, niti najmanjšega glasu ni bilo slišati, nobena senca ni švignila po snegu, oblitem z mesečino. In vendsr je dečkovo truplo izginilo. Kaj to pomeni? Vojak Vogel se ni upal odgovoriti ns to vprs-šanja, samo korske je nevede pospešil. Olajša-no je vzdihnil, ko so se končno odprls vrsts v hišo in je bušlls vsnje toplota, svetloba in človeški glasovi. Jarek, jmeg in strshotns noč, ki je prevzemala srce z grozo, so ostali zunaj. Za trenutek Je pozabil, da ja bil aretiran. Za trenutek je bil srečen: bil je med ljudmi, in noč sa je umaknila, premagana od človeških glasov in svetlobe svetilke. Noč ni mogla prodreti skozi zidove hiše. —Ko pride kapetan, bo že odredil, kako bo z vama. Do jutra ostaneta tu—je rekel narednik. Raschke in Vogel sts sedla v kot ns tis. Bilo je toplo in prijetno. Raschke je nsslonil glavo ns zid in takoj zsdremal. Toda uši mu niso dale zaspati. Nekaj časa se je v polsnu čohal, nato pa Je odprl oči in zaklel. —Saj tu ni mogoče zaspati ... Na mrazu se ta golazen še nekako pomiri, zdaj pa hiti, da bi se odškodovala . . . • • • Maljučiha je težko sopeč sedela na tleh. Ni bilo lahko, plaziti se po trebuhu po jarku več kakor tri sto metrov. Stokrat se je zarila z obrazom v aneg, da je Nemci ne bi opazili. Stiskala je zobe—kar bo. bo. Ne bo pustila otroka ležati v jarku kakor psa. Pot nazaj je bila še bolj naporna Drobno sinovo truplo JI je težko prifiakalo na hrbet, več krat je zdrknilo vstran in ji oviralo vsako kret njo. S težavo se je priplazila do plota; izkoristila je ugodno priliko, ko sta se vojaka zadrževala v pogovoru ob hiši, in je s težavo zlezla iz jarka Končno je le bila v hiši. in mali Miša, tog m raztegnjen, je ležal na mizi. T« čas. ko je ležal na mrazu, je popolnoma otrpnil, kakor ds bi bil že dsvno umrl. Otroci so zbrsli okrog brata. V mesečini, ki je lila skozi okno, je bilo. jasno videti njegove svetle lase, ki ao se mu usuli okoli glave, usta, široko odprta v zadnjem kriku. Zina se je s prstkom previdno dotaknila krvavega madeža na suknji. —Kaj je to? —Ne dotikaj se—je trdo rekel Saša.—Tu so ga zadeli, kajne, mama? —Tu, sinko, tu—je priglušeno šepnila in gladila s prsi mehke Mišine lase. Ni ga več. Ni dolgo tega, kar je spravil za srajco kos kruha za Oleno in je previdno, po prstih, stopil iz hiše. Prepričana je bila, da mu bo uspelo priplaziti se k skednju. Zgodilo pa ae je drugače. —Ne bi bilo treba pustiti Mišo—je nensdoma jokavo dejala mala Zina. —Treba je bilo, hčerkica, treba—je pridušeno zastokala.—Ah, pa še kako je bilo treba .. . —Tetki Olenl ne dajejo nič jesti—je z nizkim, moškim glasom pojasnil Saša. —Da, slnfto, da—je potrdila.—Tetka Olena je bila v istem odredu kakor oče ... pa jo je tole doletelo ... Po njej bo, po njej . . . —Kaj, če bi Ji odnesel vsaj krompirja. Od drevi ga je ostalo nekaj v loncu—je jezno zagodrnjal Saša. —Ne, sinko, zdaj se ne bo nihče več prebil k skednju, zdaj strogo pazijo . . . Samo glavo izgubiš—brez sleherne koristi . . . Glej, nobenega ni bilo pri skednju, pa so le opazili Mišo . . . —Mene že ne bi—aa je upiral Saša. —Neumnosti govoriš, grdo govoriš . . . Če se Miša ni prebil, se ne bo nihče, nihče ... Saša je umolknil. Mati je gledala obraz ubitega sina in mu nežno božala lase. —Kje bi ga le pokopali? Zjutraj bodo vse prebrskali, iskali bodo. Ce gs nsjdejo, nsm ga vzamejo. —Pokopi Ji mo ga na vrtu—je predlagal Saša. —Kako bi ga na vrtu? Slišali bodo, pa bodo izsledili ... Pa tudi zemlja je trda ko kamen, groba ni mogoče izkopati, kvečjemu če ga za-kopljemo v sneg . .. '* Popolnoma brez moči ao stali okrog mize, na kateri je ležal mrtvi fantič. ~ —Kaj naj storimo? —Treba ga Je pokopati v hiši—je šepnila mati. —V hiši?—sa je začudila Zina. —Kje pa sicer? Ležal bo v domači hiši, ostal bo z nami ... Ne kaže drugače. —Tu v sobi? Ozrla se je brez moči. —Ne, lahko bi v veži . . . Stopili so v vežo. Veža je bila majhna in «tesna. Maljučiha si je ogledala glinasta tla. —Tu-le bomo kopali. Saša, daj mi lopato, za vrati je. Pokrižala se Je, začrtala obrise groba in se uprla z nogo v lopato. Zemlja je bila trda, v dolgih letih so jo neštete noge steptala. Lopata kar ni šla v tla, zemlja se je trdovratno upirala, žena se je kmalu upehala. --Sedaj ti, Saša . . . Deček Je trmasto kopal, od napora mu je molel jezik iz ust. Zina je počenila in z rokami razgrebala prst. Tako so se menjavali in so dolgo kopali, vztrajno so razkopavali trdo zemljo. Ko so prebili trdo zgornjo plast, je postalo kopanje lažje. Končno je bil plitvi grob izkopan. —No, otroci, zdaj ga moramo še obleči... Joj, brez krste bo moral naš Mlšutka ležati v zemlji! Zajela Je iz vedra vode in začela sinu umivati obraz, krvava prsa In suhi hrbet, na katerem Je pod lopatico zijala okrogla luknja. Nato Je vzela Iz skrinje čisto srajco in stežka nataknila rokave na otrple, mrzle roke. Joj, kakšen pogreb imamo . . . Zina je zahlipala. (Dalja prihodnjič) od koteu do belih vod Pol ure od Traber ka ležijo na desnem breg* Drave tihe Črneče Skrite so v vznožju Tolate-ga vrha ali Crneške gore, kakor m* imenuje severna plat tega htiba, in opaziš jih šele, ko se Jim že čisto približaš. Cerkev in grad kipita v ztsk s svojimi začrnelimi zidovi Iz starih časov ni o tej vasici nič znanega Tembolj pa so slovele Crneee pied kakimi osemdesetimi, de vetdesetimi leti, ko je v gradu gospodaril graščak Luštn. Mo. žak je bil zelo bogat in je Imei prečudno navado, da je vsorn svojim dninarieam hotel segati pod krila Včasih je zažvižgal na prste in jtoklical dninatire domov Vse ženske, stare In mlade, so takoj zapustile dejp in jo pocedile kar čez poj je poti gradu Katera je bila prva prt graščaku, Ji je.segel pod krilo. zato pa je dobila pet rajnlšev Tako je delke gorp »ledi go*- večnem šumenju sosedne Drave, dokler ni naposled prišlo do versajskega miru Ob plebiscitu je velika veti na Libeličev glasovala za priključitev k Ju-goslsviji. Navzlic temu je bila občina seveda pripojena k Avstriji.' Ko ps so se temu Libeli-čani uprli, jim je razmejitvena komisija, sestoječa iz peterih velesil, začola deliti njive, travnike in j^ašnike ter je prebivalcem« te kotline napravila novo mejo tako, da sta vas iiv dobra polovica občine pripadli Jugoslaviji, ostali del pa Avstriji. Ljudje, ki so živeli nad tisoč let skupaj, so se ločili, in njive, ki so toliko časa skupaj rodile, so se razdelile. Zdaj gre versajski plot tik za vasjo. Libeliče pa niso belile glav le versajskim mirotvorcem in mi-ronoscem, temveč tudi našim državotvorcem iz časov šesto-januarskega režima. Zaslugs za to gre hlapcu Antonu Ster-micu, ki je bil zaradi razmejitve libeliške občine pristojen hkrati v oba njena dela. Temu primerno jo seveda živel zdaj na naši, zdaj na nemški strani. Menda prod kakimi desetimi leti je hlapčeval pri prvem kmetu onstran meje. Tedaj se je po slovenskem delu LibeliČ raznesla novica o čudni navadi tega hlapca: {»noči, kadar drugi posli po napornem delu počivajo, tihotapi ta Stermic iz nekega pečudnega navdušenca nekako literaturo, bombe in granate čez mejo, skratka vse, kar je potrebno za revolucijo. Ta stvar ni na slovenski strani versajskega plotu dala pokoja nekaterim januarijem. Zato so neke noči vdrli čez mejo v hlev, kjer je Stermic počival, ga zvezali in ga kakor modveda prepeljali na svojo stran. Hlapca so torej tako rekoč ukradli. V Evropi je zaradi tega nastal velik škandal. V dunajskem parlamentu je naglo zasedala komisija za zunanje zadeve, časopisje je pisalo dolge uvodnike in znani Otto Bauer je grozil, da1 bo stvar'spravil pred Društvo narodov, videč v tem dejanju kršitev teritorialnosti. Ster-micu se nI godilo kakor Cankarjevemu Šlmnu Sirotniku, ki je umiral na meji med dvema občinama, ker ga nobena ni hotela spoznati za svojega občana Medtem ko sta se prej obe državi otepali Stermica ter mu nobena, niti Jugoslavija niti Avstrija, ni hotela priznati dr žavljanstva, češ da razmejitev ni natančno določila, kam tu siromak spada, se mu je zdaj sreča nenadoma na ves glas za-smejala: obe državi sta se pulili zanj, trdeč, da je državljan obeh mejašev. Temu se je Stermic najbrž imel zahvaliti, da je čez leto dni spet odnesel svoje kosti nazaj v avstrijski del Libe-lič . . . Koj za Libeličami prestopi popotnik, ki sme hoditi po cesti, državno mejo. Preden prideš v Potoče, drugo središče razdeljenih Libelič, greš mimo mogočnega libeliškega gradu. Gradovi so od nekdaj merili zgodovino našemu slovenskemu ljudstvu tudi v teh krajih in grad mu-je tudi zdaj določil novo — mejo. Človek sicer ne razume, zakaj se graščak ni odločil za monarhijo na tej strani, ampak za demokratično republiko na oni. vendar je bilo tako, da je dal potegniti mejo za avojim hrbtom. Najbrž Je že takrat vedel, kaj so demokratične republike in kaj lahko .postanejo. Kmalu se prikažejo Potoče. Toda vas, skrita v zatišju Libe se je tega opravka naveličal, sv na lipovce n* kupcevalce, lu ao dov, u«nih ui ajdovih polj ui ob liške gora, nas ne zanima, saj je podobna neštetim drugim vasicam po naši žemljici. Bolj nas zanima lepa kmečka, skoraj ve-leposestvu podobna domačija kraj Potoč. Čeprav vzbuja večina kmetij tod okrog videz trdno stoječih hiš, se ta, o kateri govorimo, zelo razilkuje od svojih sosed tako po prostrano-sti in urejenosti j^oslopij kakor tudi polj okrog njih. Tu domu-je prvi naseljenec iz rsjha, ki mu je celovški Heimatdienst v smislu narodne enakopravnosti priskrbel dom na naših slovenskih tleh. V Tueringenu, kjer je premalo zemlje za kmete, ker je imajo graščaki preveč, je prodal svojo prezadolženo zemljo. Z denarjem, ki mu je ostal, bi tam doma ne mogel kupiti poštene bajte, tukaj na Koroškem pa je s pomočjo raznarodovalne institucije kupil j>osestvo za trideset glav živine. Stopimo torej k temu modernemu kolonistu. Mož je že več kakor petdesetleten, ne govori mnogo, ni prijazen, kakor so sicer tod domači prebivalci, je prej celo osoren. Človek, ki pride k njemu že tako poln predsodkov, postane še bolj nezaupljiv. Toda kmalu se izkaže, da ima mo2 čudno skorjo na sebi. Čisto po svoje in tako rekoč brez občutka govori, kolikor govori. Razlaga, da se ukvarja z mlekarstvom in s krompirjem. Hvali zemljo. O domačih trdi, da so dobro ljudstvo, da pa ne znajo dobro gospodariti. O politiki ne zine besede. Pri sosedih izvemo tudi, da se za politiko ne briga kaj prida in da so tisti, ki so ga z velikim upanjem poslali semkaj za versajski plot, zaradi tega z njim riezadovoljni. Svoje poslanstvo na tem ozemlju pa le opravlja, čeprav čisto po svoje. Znano je/v okolici, da je kljub pomoči Heitmatdiensta do vratu zakopan v dolgove. Podobno se godi tudi večini njegovih rojakov, ki jih je kakih tri do štiri sto naseljenih ob koro škem versajskem plotu. Od Potoč dalje teče pot proti skriti Suhi. Bregovi strojanske-ga hribovja segajo tu ponekod prav do Drave in njen šum je zato mestoma močnejši, silnejši. Polja je malo ravninskega, a navzlic temu imš tudi Suha svojo graščino, kakor vsaka druga vas na levem bregu te dravske globače. Od Suhe proti Žvabe-ku se vije cesta visoko nad Dravo skozi gozdnato pobočje, ki se imenuje Flegarca. V prejšnjih časih so pliberški flegarji, u-pravniki in opravniki takratne posvetne gosposke ob tej cesti oprezali ¿za prekupčevalci in kmeti, ki so hodili s sejmov, ter jih ropali. Kmetje so tej gospodi postavili večen spomenik s tem, da so ta del sveta imenovali Flegarca. S kajžarjem, ki ima sredi Flegare ob cesti svojo kajžo, sva se o tem {»ogovarjala. "Danes tega le ni več!" hočem jaz pohvaliti napredek novejšega časa. "Seveda!" se mi pomenljivo nasmehne kajžar. "Danes so to drugače napravili. Davčni urad so kar v Pliberku napravili Pol ure dalje je že Žvabek, vas, znamenita zaradi tega, ker je pred svetovno vojno vedno soglasno volila kandidata slovenske narodne stranke, med tem ko je pri plebiscitu tretjina glasovala za Avstrijo ... V prejšnjih časis so prebivalci mežiške doline v trumah romali k žvabešfima podružnicama na Sveto mesto in k Sveti Luciji, V prvo so se zatekali splošni pregrešniki, v drugo pa na očeh bolni romarji. Tudi temu romanju so napravili konec versajski mejniki, kajti brez obmejne izkaznice te niti bog ne more več uslišati. Zgoraj nad Suho, na najvišjem vrhu razvodnega grebena med Dravo in Mežo, leži Strojna, stara hribovska naselbina, slavna zaradi predobrih hruše-vih moštov, katerim marsikatero vino ni kos. Odkar je pripadla Jugoslaviji, se je proslavila še z enim rekordom, ki je gotovo svetovnega pomena. Na strojansko enorazredno ljudsko šolo so namreč nastavili učitelja, ki si je moral seveda sam kuhati, ker takrat ni bilo gostilne v kraju, učitelj pa je bil samski. Ko se iz šolskega dimnika nekaj dni ni pokazal dim, Je učitelj prišel h kmetu Janežu in prosil gospodinjo, naj mu napravi izdatno jajčno jed, češ da že nekaj dni ni ničesar dal v usta. "Iz koliko jajc pa?" ga je vprašala kmetica. "Iz trideset!" se je odrezal mož. "Ali ne bo nekoliko preveč?" je podvomila kmetica, boječ se, da ni prav razunr/ela naročila. Ker je mož vztrajal pri svojem naročilu, se je gospodinja spravila na delo in mu nacvrla jajčne jedi iz tridesetih jajc, ki jih je izgladovani učitelj urno pospravil z dobršnim kosom kruha in stvar poplaknil z nekaj litri ozimičevca. Nato ni bilo učitelja spet nekaj dni na spregled in celo šolski otroci, ki so prihajali k pouku, ga niso mogli nikjer iztakniti. Strojan-ci so vdrli v učiteljevo stanovanje, ki so ga pa našli praznega. Strojanski učitelj je izginil neznano kam in vse poizvedovanje za njim je bilo zaman. V njegovem zapuščenem stanovanju niso našli drugega kakor nekaj starih jedilnih listov iz vseh samostanov, kar jih premore Slovenija. .Nekdo se je lotil Študija teh jedilnikov in ugotovil, d« z najboljšimi razpolagajo trapisti v Rajhenburgu. Nos je nos, odšli so za to sledjo in res so našli pobeglega učitelja pri trapistih, kjer je zapečatil tragiko svojega stanu.--- In nekega pomladnega jutra leta tridesetega sem tudi jaz stal vrh Štrojne in ogledoval, kje bi se pognal čez versajski plot. Za menoj se je namreč gnal šesti januar v svojem prvem zaletu. In tako sva kraj majnika meseca naposled pridirjala na Strojno, to se pravi, da sem jaz že stal pred mejniki na vrhu stro-janskih hribov, medtem ko se je šesti januar šele poganjal za menoj iz doline. Bilo je še zelo zgodaj, nekako ob tistem času, ko na vzhodu še ni svita, a ko ga je vsak čas pričakovati in ga zvezdnato nebo s svojim bega- jočim utripanjem tako rekoč že napoveduje. To napovedovanje neba pa more Razločiti le kraja vajeno oko. Po dolinah in kotlinah je ležala debela vigredna megla in j>et prostranih sivkastih jezer se je razprostiralo pred menoj: prvo tako jezero je zalilo ozko in krivantasto mežiško dolino, en zobčasti zaliv je segal čisto sem pod vznožje Strojne; drugo jezero se je razprostiralo proti jugovzhodu, kjer je pod njim ležala skrita mislinjska kotlina; na severu, takoj pod grebeni strojanskih hribov, je megleno jezero pokrivalo dravsko globa-čo od Traberka do Žvabeka; skozi komeljske prelaze na zahodu se je videl kos morju podobne bele prostranosti, ki ji ni bilo mogoče videti kraja, in to je bila Podjuna. Dalje proti severu je ležalo še eno jezero, a pod tem je počivala laboška dolina. — Med temi belimi morji in okrog njih so se dvigale gorske pošasti Uršlje gore, Pece, Raduhe in Smrekovca na jugu, Kozjaka, Pohorja in Košenjaka na vzhodu, Golce in Svinje na severu, medtem ko meglenost na zapadu ni imela meje in je le od južne strani padala vanjo senca Obirja in Karavank . . • (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" Beotalletifroo itelaTskl Glasilo Jugoslovanske soc. ln Prosvetne matice. Pisaa v slovenskem in sngleškem jeziku, liane $9 sa osle. IL78 as pek $1 aa šetrt leta* NAROČITE 81 O AI Naslov: PROLETAREC 2301 South Lawndale Aveme CHICAGO 18. ILL. TISKARNA S.N.P.J. »rojema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola e Tiska vabila sa veselica in shode, viaitnice. časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenekem. hrvatskem, slovaškem, Soikom, anglofkasn jeziku ln drugih ...... VODSTVO T1SKJUUIK APELIRA NA ČLANSTVO WPJ. DA TISSOVIlfS NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje Vodstvo tlakama .... Cone šmarna, unljsko delo prve vrste Pišite po Informacijo na naslov SNPJ PRINTER Y ISS7-8S S. Lawndale Aven»o . . Cklea«e «1 SLOVENE RECORDS la-luck record« 7te COD, pins poetage C-12S1 Be happy, pelks Bye-bye-baby, pelks C-1114 My honey le waadcring la Tyrol; St. Oair pelks .£-1220 Tee fat pelks; Jolly polka F. Yankovle and his orch C-liaa Alpine wslts La st pi i fhter'a pelks C-ltll Village tavern polka Lumberjack — polka C-1215 Marianne polka Hit and miss polka t. 2aje and his Polkatoers T-ias Silk Umbrella polka Linden Tree — waits T-1H Tivoli Park Polka Villaie Sfusre Polka T-114 Bed Wine — Polka Edelweiss waits Erneit Benedict Quartet B-574 Na Marjane«, Polka Clariea (Clara) Pekla B-571 Clevetandskl VsMek Malo Noeek. Polka J. Perush and bia Tav. Band i Write for free list of all new SLOVENE records, the largest selection in (JS., by the best Slovene artiets, to; PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, HL "PROSVETA" SU7 8. LAWNDALE AVI. Chicago 23, 111. .11. Vaša naročnina na "Prosveto" Je potekla z dnem. V slučaja, da le od str ami upravnlštva kakšna takoj obvestite, da sa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETI" CENE LISTU SOt Za Evropo Jet Dnevnik 111 JO — Tednik HJS aH la sš la orne ¿lene Is measla aH Mat ki |o vaša ki le «evott)e la M H ve »oje na e V aibsassa atašeja as ve* kot I PeJeeaOet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti člen SNPJ, sli do se prasall pro« od družino la bo zahteval sam evoj list tednik, bode moral Usti član is detites družino, ki Jo tsko skupno naročena aa dnevnik Pro«v«to. ta takoj naznaniti upravnlštvu lista, la obenem doplačati dottčao vsoto listu Pro«veta. Ako toga oe store, tedaj mora upravaištve cnltatl datum sa to vsota naročniku ali po uetevlU dnevnik. PftOSVSTA. SNPJ. NIT s. Lmšal» Ave. II t) •I «I II ČL -ČL Koder se peeeeltta. vselej ao«»«——ii i n«o nos ovoj stari la novi s—oaiuiansi naai