SESS &$ESsg82žE£až 52E73Si35S CS^ESZSSa Četrtek, 14. julija 1966 — ZDAJ VENDARLE STARTAMO VSI NA ISTI STEZI! Karikatura: ANDREJ NOVAK S3BHB amsamssaa mmstmma. SKUPNA SEJA PLENUMOV OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA [N OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANSKE OBČINE CENTER: Za perspektivne rešitve LJUBLJANA, 12. julija — Danes sta se sestala na skupni seji plenumom občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL ljuljanske občine Center, da bi pretresla probleme, ki se zastavljajo ob osnutku srednjeročnega programa razvoja te komune. Clartl obeh plenumov so sprejeli nekaj pomembnih zaključkov ter jih sklenili posredovati sestavljavcu tega dokumenta, hkrati pa so menili, da bi zdaj kazalo organizirati zares široko javno razpravo Ko bi hoteli strniti bogato razpravo o osnutku srednjeročnega programa razvoja ljubljanske občine Center v nekaj hajbolj bistvenih točk, potem °i svekakar morali za izhodišče omeniti, da so tako člani občinskega sindikalnega sveta kot občinskega odbora SZDL izrekli soglasje brez pridržka osnovnim smernicam tega razsoja. VendaC pa to soglasje še hi pomenilo, da so v osnutku Mana razrešena že vsa protislovja in nakazane vse rešitve. Ob številnih problemih, na katere so opozorili člani obeh Menumov in za katere bi kazalo poiskati tudi konkretnejše, predvsem pa učinkovitejše rešitve, je plenarno zasedanje Poudarilo potrebo, da bi pnog-ram precizneje formuliral tudi obveznosti delovnih organizacij bo skupnih fondov, iz katerih naj bi v občini zodovoljevali skupne potrebe občanov. Povsem jasno je namreč, da so Potrebe po varstvu, razvitejšem šolstvu in nekaterih dru-Mh oblikah tako imenovane fkupne potrošnje precej večje, kot pa so ob obstoječem instru-Mentariju zagotovljena finančna sredstva. In povsem očitno le, da bo možno tem skupnim Potrebam zadostiti tudi s skupnimi sredstvi delovnih organi-zacij! z drugačno preporazdelit-vljo akumulacije v okviru komune. In da bi bile odločitve jjares čimbolj demokratične, da ?! bilo možno zagotoviti zares kontinuiran dotok sredstev za zadovoljevanje teh skupnih Ppfreb, so člani obeh plenumov Menili, da bi morali proizvajalci ob razpravi o potrebah ve-. Mi tudi, kakšne obveze s tem Prejemajo, kako in v kakšne amene se bo prelival del nji-°Ve akumulacije. . To pripombo pa so člani Menuma razširili tudi na dru-Področja nadaljnjega razvoja s°mune. Menili so, da tudi gozdarskega razvoja, še pose-, ei Pa razvoja terciarnih dednosti nikakor ni mogoče crtovatj, ne da bi pri tem na- na bo v prihodnjih letih davčna politika. In če spet na primer predvidevamo porast stanovanjske gradnje, potem je treba vedeti tudi to, kakšni finančni viri so zagotovljeni zanjo, kako bo sploh razrešeno vprašanje financiranja stanovanjske izgradnje, ne pa da zdaj vpisujemo v program številke o novih stanovanjih tja do leta 1970, bančna kreditna politika pa je pri tem skorajda še popolna neznanka. Tej pripombi pa je sledila nova. Ko sl zdaj zastavljamo vprašanja, kako se bo v občini razvijal gospodarski in eko- nomski instrumentarij, potem bi bilo treba hkrati zagotoviti tudi to, da bi bil ta instrumentarij tudi kar najbolj stalen, ker bi le tako lahko zagotovili uresničevanje ciljev, ki si jih danes zastavljajo občani. V marsičem je seveda instrumentarij odvisen od sprememb splošnih družbenih predpisov, vendar pa so člani plenuma menili, da bi zlasti v davčni politiki in v tistem delu instrumentarij a, ki ga lahko določa občinska skupščina, morali zagotoviti večjo stalnost.. Toliko bolj, ker taka stalnost pomeni tudii stabilnost razvoja. S. B. ODPRT PARTIJSKI SESTANEK K Ves minuli teden so ljudje zelo prizadejo razpravljali o brionskem plenumu ZKJ. In njihova enotna, odločna podpora sklepom tega plenuma ne preseneča. Tudi v kolektivu našega časopisnega podjetja smo imeli odprt sestanek Zveze komunistov. Kot ljudje, ki se vsak dan poklicno srečujemo z javnim mnenjem, smo v našo razpravo vnašali tudi mišljenje delovnih ljudi, ki smo mu že dolgo stali ob strani in mu dajali javno podporo. Žal včasih povsem neučinkovito. Delovni ljudje, ki so z navdušenjem in velikim pričakovanjem sprejeli sklepe Vlil. kongresa ZKJ in takrat napovedano gospodarsko in družbeno reformo, so že nekaj časa ugotavljali, da stvari ne gredo tako, kot bi morale, i*da led ni krenil dovolj hitro«, da dinamika našega gospodarskega in družbenega razvoja ni v skladu z napovedanim. Česa niso razumeli delovni ljudje? Zakaj še vedno primeri centralističnih odločitev o stvareh, ki zadevajo delovne kolektive. Zakaj še prime ri odločitev in oblasti v imenu ljudi. Zakaj razširjena reprodukcija prepočasi prehaja v njihove roke. Zakaj in kje ima še vedno, namesto spoštovanja samoupravnih pravic, določeno zaščito in zaslombo gospodovalnost in samovolja nekaterih pošameznikov. Zakaj tako, zakaj se ta klobčič preživelega administrativno-birokratskega sistema v praksi ne odvija hitreje in se hitreje ne spleta v resnično samoupravnost družbe? Mar gre za določeno nezaupanje v samoupravljavce? Mar so še sile, ki mislijo, »da je naš socializem monumentalna zgradba, ki jo je treba zastra-žiti in braniti pred tem, da ji otroci ne bi pobili oken«? Spreminjanje gospodarskih in družbenih odnosov je resda nemalokrat tudi boleče in tudi šole samoupravljanja si ni mogoče zamisliti brez vsakršnih zmot, brez vsakršnih »popravnih izpitov«. A če smo že uporabili prispodobo o socializmu kot monumen- talni zgradbi: mar se res bojimo, da bi kakšna zmota, kakšno »razbito okno« ogrozilo temelje in trdnost te naše družbene stavbe? Politično bistvo stvari, ki jo je razkril pred vso javnostjo brionski plenum, je prav gotovo zaostritev spopada dveh sistemov socialistične družbe. Sistema samoupravnosti družbe in sistema »trdne roke«. Predstavniki tega drugega sistema so delovali, »kot da je socializem treba braniti in zavarovati pred njegovimi lastnimi graditelji«, kakor je dejal na plenumu eden izmed govornikov. In kot danes vemo, so se pri tem pristaši vodenja družbe s •■‘■trdno roko« posluževali metod, ki so za humano družbo, katere izhodišče vsega je svobodna človekova osebnost, osvobojena strahu in vsakršnega nasilja, naravnost nizkotne. V sedanji zaostritvi spopada dveh sistemov imamo opravka s frakcijo, ki se je zavestno in organizirano hotela povzpeti do oblasti nad ljudmi. Toda nič manj odpora bomo morali nuditi vsemu tistemu, kar je s podobnimi težnjami zrastlo tako rekoč pod okriljem same samoupravnosti, saj pravice, ki si jih včasih jemljejo posamezniki, nimajo s samoupravljanjem nič opraviti. Resno in odgovorno delo, ki ga moramo opraviti brez nestrpnosti, nas čaka vse. Nihče od nas nima pravice postaviti se zgolj v pozo opazovalca. Novo, sproščeno politično klimo, moramo znati izkoristiti za mobilizacijo vseh naprednih sil na vseh ravneh, da bi kar najhitreje odstranjevali vse tisto, kar se nam je do zdaj postavljalo na pot, ki jo je jasno začrtal VIII. kongres ZKJ. Pa naj gre za dosledno spreminjanje Zveze komunistov v idejno silo naše družbene tvornosti, za dosledno izvajanje gospodarske reforme, za polnejše in resničnejše uveljavljanje samoupravljanja, ali pa za to, da pod lupo javnosti pripeljemo res vse institucije naše družbe, ki naj jim le-ta odmeri vlogo, primerno času in stopnji družbenega razvoja. SONJA GAŠPERŠIČ tmmm CELJSKI CINKARJI SO NEZADOVOLJNI S SISTEMOM NAGRAJEVANJA KJE JE ZAMRLA BESEDA SINDIKATA IN ZK Dobro leto negodujejo delavci celjske Cinkarne zavoljo neustreznega pravilnika o osebnih dohodkih in nagrajevanja strokovnih delavcev. Medtem je osrednji delavski svet pravilnik nekajkrat pokrpal z dodatki in spremembami. Po navadi potem, ko je ozek krog najvišjih strokovnih delavcev žel ekonomski učinek in »vlekel« z mesečnim osebnim dohodkom od tričetrt milijona starih dinarjev navzdol, odvisno pač od delovnega položaja, polletnega ali tromesečnega delovnega obdobja. Takrat je vselej v kolektivu završalo: na vrhu so si spet razdelili »dobiček«. samoupravnih organov. Komisiji sta svoje delo opravili in o njunih poročilih je razpravljalo predsedstvo ObSS Celje minuli teden. x nagrajevanje po delu — NE PO POLOŽAJU Na osnovi poročil komisij, razprave in stališč predsedstva ObSS dobiva primer celjske Cinkarne jasnejšo podobo. Vse do nedavnega je namreč veljalo mnenje, da gre za nezakonito izplačevanje premij in nasprotno, da celjski cinkarji v svojem kolektivu nasprotujejo Splošnim prizadevanjem za učinkovitejše nagrajevanje strokovnih delavcev. Temu pa ni tako. Obe komisiji sta ugotovili, da ima delovna organizacija Cinkarne vse potrebne pravilnike za izplačila osebnih dohodkov in se po njih tudi zakonito ravna ter da delavci ne nasprotujejo višjim osebnim dohodkom organizatorjev proizvodnje in strokovnih delavcev, pač pa so nezadovoljni s Sistemom nagrajevanja, zlasti tistih delovnih mest, ki jih pravilnik ne veže neposredno na rezultate dela, in z razponi. To pa pomeni, da so nezadovoljni s pravilnikom o nagrajevanju. Poglejmo, na čem temelji njihov sistem nagrajevanja in 1 zakai 80 delavci nezadovolni x• z vser Mto vedeli, kakšen bo gospo-doVv^ instrumentarij v tem ob-rf°b)u. Če namreč ugotavljamo, . ^zvoj uSlužmostne obrti v »njih letih nazaduje, da so ČMr??e P° tovrstni dejavnosti v J! ie večje, potem je treba kan Sramu ob podatkih o tem, javk naj bi se razvila ta de-l5aun°st> spregovoriti tudi o tem, Alj ° in s čim se bo razvijala. 2 drugimi besedami: kakš- Letos aprila je osrednji delavski svet nazadnje sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z veljavnostjo od prvega januarja letos. Za razliko od prejšnjih pravilnikov so v premijski sistem nagrajevanja strokovnih delavcev to pot vključili širši krog organizatorjev proizvodnje, med njimi tudi izmenovodje. Podobno kot v prejšnjih pravilnikih, je tudi o tem razpravljal sindikat po delovnih enotah in tudi tokrat zbral več pripomb, predvsem na račun razponov in meril. Vendar sindikat kljub pripombam ni mogel vplivati na spremembo zasnovanega pravilnika. Že v maju pa je novi pravilnik spet »pokazal roge«. Strokovni delavci so z visokimi premijami za ekonomski uči- nek prvega tromesečja znova sprožili med dvatikoččlansikim kolektivom žolčne razprave. Nekatere med njimi so z visokimi premijami tako znevo-ljili, da so s skrivnim zbiranjem podpisov želeli potekati zadoščenje celo izven delovne organizacije. Ko je izvršni odbor sindikalne podružnice izvedel za zbiranje podpisov, je sklical delovno konferenco in na njej so sestavili 18-čIansko komisijo, ki naj bi temeljito proučila pravilnik o nagrajevanju in medsebojne odnose v kolektivu. Hkrati pa je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta imenovalo dve komisiji: prva naj bi strokovno proučila pravilnik o nagrajevanju, druga pa medsebojne odnose v Cinkarni, delovanje sindikata in ❖ ♦ l * I $ ♦ ♦ I STR. 2: NA ROB NEKEMU SPORU STR. 3: SOD BREZ DNA STR. 4: dopisniki nam pišejo STR. 5: V CASINO PAC NE MORE VSAK STR. 6: KRUH IZ ZEMLJE IN GLINE • STR. 7: KAJ »DELAMO«, KO NE DELAMO • STR. 8: ŽIVI MRLTC ! vsemi dosedanjimi pravilniki, čeprav so vse po vrsti sprejeli po demokratični poti. Po pravilniku o delitvi dohodka delijo v celjski Cinkarni dohodek v razmerju 76:24. Enote oblikujejo maso osebnih dohodkov na osnovi doseženega obsega proizvodnje in izračunane planske cene. Na višino mase osebnih dohodkov pa vplivajo še poslovni stroški, v nekaterih obratih pa tudi iz-plen. Za delitev osebnih do-(Nadaljevanje na 4. str.) PREDMESTNI OBOKI FOTO SLUŽBA DE REZERVIRANI STOLPEC r^v-v ■mm Jože Kranjc predsednik IO sindikalne podružnice SGP Drava Ptuj Slišali smo, da ste se odločili za obsežno akcijo za razširitev Delavske enotnosti in da ste časopis za mesec dni naročili za vse člane kolektiva. Kaj si od tega obetate? Povedal bi, o čem smo razpravljali na zadnji seji izvršnega odbora našega sindikata, ki je bila posvečena zgolj problematikiin razširjanju sindikalnega tiska. Strinjali smo se s tem, da naš osrednji sindikalni tednik prinaša obilo koristnega in zanimivega gradiva, da nam na ta način posreduje tudi izkušnje drugih delovnih organizacij. Menili pa smo tudi, da se je vsebina Delavske enotnosti v zadnjem obdobju precej izboljšala, vendar še ne dovolj. Ljudje bi namreč želeli v Delavski enotnosti prebrati kaj več poljudno napisanih sestavkov, .mislim glede pisanja in ne na račun tematike. Premalo tudi pišete o življenju in delu gradbincev in sploh kolektivov s področja ptujske komune. Vemo, da' vas v uredništvu ni toliko, da bi lahko v kratkem času obšli vse slovenske občine in pogosteje obiskovali tudi Ptuj. Ampak vsaj enkrat v letu bi pa kakega novinarja le radi videli tudi med nami. Po vsej tej razpravi in mnenjih smo se odločili, da za mesec dni za vseh 310 članov kolektiva na račun sindikalne podružnice naročimo Delavsko enotnost. Na sestankih z delavci se bomo znova pogovorili tako o pomenu kakor tudi o vsebini Delavske enotnosti. Kakor zdaj kaže, se bo na Delavsko enotnost naročilo kakih 15 do 20 % naših delavcev. Polde Jakša član IO sindikalne podružnice Prehrana, Ljubljana Vemo, se je prav sindikat v vašem podjetju najbolj zavzemal za izpopolnitev sistema nagrajevanja. Zdaj nas zanima, ali so bila ta vaša prizadevanja tudi uspešna? Do danes smo izoblikovali merila nagrajevanja po delu v pakirnici mesa in živil, v transportni službi, skladiščih, v enotah natovarjanja in iztovarjanja blaga, v blagovnem knjigovodstvu ter v vsej maloprodajni mreži. V maloprodajni mreži, kjer sem tudi sam zaposlen kot oddelkovodja, smo vsi nagrajeni po delu, in sicer na osnovi prometa v skladu s predvidenim načrtom. Če načrt presežemo, so razumljivo tudi osebni dohodki višji. Učinek, ki ga dosežemo v trgovini, bodisi samopostrežni ali klasični, obračunavamo po navadi vsaka dva meseca. Moram reči, da smo kar zadovoljni z osebnimi dohodki, saj vsakemu zaposlenemu prav povečan učinek mesečno zviša osebne dohodke tudi do 10.000 starih dinarjev. Naši osebni dohodki v samopostrežni trgovini pa niso odvisni samo od prsnega plana, marveč tudi od tega, če imamo ob inventurah manj kala. V samopostrežnih trgovinah je že tako, da je mnogo več možnosti za nastanek kala kot v klasičnih trgovinah, ko poslujejo »iz rok v roke«. V samopostrežnih trgovinah se namreč lahko precej blaga raztrese pa tudi tatvin je mnogo v zadnjem času. Ti stroški gredo kajpak na naš račun. In če vse to preprečujemo, se tudi pri naših osebnih dohodkih ob vsakem četrtletju precej pozna. Franc Škrabec predsednik IO sindikalne podružnice Avto Kočevje Ta teden praznujemo dan šoferjev. Boste tudi letos proslavili svoj praznik z množičnimi tekmovanji delavcev iz tovrstnih podjetij? športna srečanja delovnih kolektivov so za dan šoferjev, 13. julij, že tradicionalna. Lani je na tekmah sodelovalo kar 10 podjetij. Pomerili smo se v odbojki, kegljanju, streljanju, šahu ih še v drugih športnih panogah. Letos pa je vse skupaj padlo v vodo. Zelo škoda se mi zdi, da bomo morali prekiniti dolgoletno tradicijo, saj nam je pomenilo vsako srečanje vedno novo doživetje. Ne vem natančno, kje so vzroki, da se moramo letos odpovedati tej lepi navadi. Ker so se za tekme prijavile le tri delovne organizacije, sklepam, da je močno padel interes za Športno aktivnost. Mislim, da so sindikalne podružnice v številnih delovnih organizacijah preveč popustile in da ne opravljajo tistega dela, ki bi ga morale. Skratka, menim, da tisti, ki bi morali, skrbeti za aktivnost članstva, niso znali vzbuditi interesa med delavci. Celo sindikalni izleti, četudi so skoraj brezplačni, za večino niso več zanimivi. Res pa je, da raste število tistih, ki odhajajo na letni oddih. Naši vikendi v Selcah so namreč polno zasedeni. Ludvik Lampret predsednik IO sindikalne podružnice v obratu za izdelavo zaščitnih sredstev kombinata KONUS, Majšperk Dobro leto je tega, kar je v vašem obratu stekla proizvodnja zaščitnih sredstev. In slišati je, da se zdaj poslavljate od plač in uvajate nagrajevanje po delu. Lahko poveste kaj več o tem? Res je: lani aprila smo začeli izdelovati zaščitna sredstva. Takrat 50-članski kolektiv se je povečal za trikrat, tako da mesečna proizvodnja zdaj že presega vrednost 600.000 N. dinarjev. Kakor je težak vsak tačetek, je bilo težko tudi pri nas, saj smo dobili stare stroje, da bi se najprej sploh naučili delati. Prejšnji mesec pa smo prejeli prvih deset novih specialnih šivalnih strojev, kakršne potrebujemo pri našem delu. Manjka pa nam še marsikaj, da bi lahko dosegali produktivnost sorodnih obratov v razvitih državah. Navzlic vsemu pa smo že tako daleč, da bomo v dveh ali treh mesecih splezali na zeleno vejo; hočem reči, da bomo rentabilno poslovali. Za zdaj je namreč še tako, da vsi zaposleni prejemamo stalni osebni dohodek, ki pa ni odvisen od rezultatov našega dela. Drugače povedano: vzdržujejo nas drugi obrati kombinata KONUS. Kakor pa sem že rekel, je čas uvajanja v novo proizvodnjo malone že za nami. Postavljamo se na' svoje noge in komisija za izdelavo pravilnikov o delitvi dohodka že pripravlja tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po delu. Za začetek, dokler si ne naberemo nekaj več izkušenj, bomo vpeljali skupinske norme, kasneje pa seveda tudi individualne. POST FESTUM STALIŠČA ObSS KOPER TER ODGOVORA LUŠKEGA KOMITEJA ZK IN SINDIKALNEGA ODBORA LUKE KOPER ALI: Na rob nekemu sporu KOT JABOLKO RAZDORA ... se je zakotalila — ali naj bi se zakotalila, kot pač že hoče kdo v tem trenutku razumeti dejstva — grožnja z ostavko direktorja Luke Koper. In če pri tem na kratko povzamemo dosedanje dogodke, potem se je zgodilo tole: Občinski sindikalni svet v Kopru je ob primeru ostavke direktorja v podjetju Iplas, omenil v svojem javnem stališču do takih pojavov, da tudi »direktor Luke Koper grozi z ostr.vko vselej, ko se zaostrijo notranji odnosi« ... Luški komite pa sicer pozdravlja to skrb občinskega sveta za samoupravne odnose in za zaščito samoupravnih organov pred raznimi izsiljevanji, »vendar nas čudi, vsaj glede naše delovne organizacije, tako enostransko in zato škodljivo pisanje sindikalnega sveta.« polno soglasje komi-tejur je dal tudi sindikalni odbor Luke Koper. KDO IMA PRAV... nekdo vendarle mora imeti. In ker sta že v svojem pismu začudena luški komite in luški sindikat, potem smo bržčas dolžni odgovor najprej njima. Sicer pa — takole je pred dnevi pojasnil predsednik luškega sindikata: »Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, da se z določenimi vsotami nagradijo nadpovprečni dosežki vodilnih. Direktor je to pismeno predlagal upravnemu odboru ter konkretno in z višino vsote utemeljeval nagrade. S tem naj bi kompenzirali anomalije v nagrajevanju, dokler ne bi izvedli nove kategorizacije. Ker pa nekvalificirani delavci niso hoteli razumeti boja zoper uravnilovko, so kritizirali ta sklep. Ob tej priložnosti je bil 1. junija sestanek enote pretovorile operative, kjer je direktor pojasnil, zakaj nagrade in dejal: Ce ne bomo pravilno nagrajevali strokovnih delavcev, bodo odšli; potem tudi jaz tu nimam kaj delati.« TOREJ VENDARLE .. .grožnja z ostavko. V čemu potem taka reakcija luškega komiteja in luškega sindikalnega odbora? Tudi samoupravnih organov v Luki Koper, kajti ko je občinski sindikalni svet pismeno zaprosil za prvotni sklep upravnega odbora o podelitvi nagrad, za statut podjetja in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, za zapisnik zbora delavcev in zapisnik s sestanka političnega aktiva«, je dobil naslednji odgovor: »Glede na to, da je ObSS v svojem pisanju in objavljanju člankov tudi neobjektiven, kot je bilo to v primeru gornjega pisma (Stališča ob primeru ostavk, op. pis.), so bili člani upravnega odbora mnenja, da ni garancije, da bi ta svet zapisniški material uporabil celovito in zato objektivno in bi bilo tako možno, da bi posamezne izolirane besede in sklepe tolmačili le v korist svojih stališč. Upravni odbor je zato mnenja, da se zaprošeni zapisniki ne dostavijo, ampak je treba dati ves ta material na razpolago družbeno političnim organizacijam v Luki, ki naj ga potem preučijo skupno z ObSS Koper« SPORNO NI DEJSTVO... se pravi ostavka, spor pa je nastal spričo različnih ocen tega dejstva. Občinski sindikalni svet se je izrekel za ostavko, ki pomeni v bistvu izsiljevanje. Luški komite in sindikalni odbor pa trdita v svojem odgovoru drugače: »Zato se moramo še zlasti komunisti z večjim političnim posluhom in zavzetnostjo boriti proti stihijnosti in za avtoriteto samoupravnih organov. Taka je bila tudi misel in beseda direktorja podjetja, ko je 30. maja letos govoril na zboru delavcev delovne enote pvetovorna ope-rativa, in je bila odločna podpora samoupravnim organom in njihovi politiki ter strokovnosti dela in odločen pritisk zoper tiste težnje in metode posameznikov, ki želijo krojiti življenje kolektiva izven in mimo demokratičnih dogovorov in zakonitih samoupravnih organov. Govoriti v konkretni situaciji zato o izsiljevanju direktorja do samoupravnih organov, pomeni tedaj politično obsojati tistega komunista, M se je javno in, odločno postavil proti resničnim izsiljevalcem in proti tistim tendencam, ki skušajo diskreditirati samoupravni red.« NE KAŽE OPOREKATI... stališču luškega komiteja in sindikalnega odbora, ko zatrjujeta: »Do zaostrovanj notranjih odnosov in konfliktov v resnici ne prihaja samo na relaciji samoupravni organi in vodilni delavci, temveč, in v zadnjem času še posebej, tudi na relaciji samoupravnega in demokratičnega reda na eni strani ter stihijnosti, samovoljnosti in obrambe posebnih interesov ožjih ali širših sredin v delovnem kolektivu na, drugi strani. To pa je sindikalni svet v svoji oceni očitno prezrl.« Res ne kaže oporekati takemu stališču — vse dokler ostaja samo načelno. V konkretnih razmerah pa se sprevrača samo sebi v protislovje, kajti: do konfliktov je prišlo v Luki v povsem določenem okolju in zaradi sprememb v nagrajevanju, ki so šle mimo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov; nejevolja delavcev je nastala zaradi sprememb v osebnih dohodkih, ki niso bili rezultat meril delovnega učinka, ki si jih je demokratično osvojil kolektiv, temveč jih je predlagal posameznik in so spričo tega bile le subjektivne ocene dela in prizadevanj strokovnega kadra v Luki. DA SE NE BI NAPAK RAZUMELI ... ne gre zdaj za to, da bi razvrednotili delo in doseda- nje uspehe luškega direktorja pri vodenju podjetja. Resnično — daleč od tega! Kritika velja le metodam tega vodenja, ki pa so ostale skozi leta več ali manj nespremenjene. Tako v enem izmed zapisnikov izpred dveh let preberemo: »Večkrat se mi očita, da sem kapitulant, da dajem odpoved, ko je podjetje v težki situaciji. Ti očitki so neupravičeni: namenil sem se, da zapustim Luko, ker ne morem več naprej odgovarjati za takšno stanje. Pri nas je treba stvari urediti, uvesti red in disciplino ter sistem dejanske demokracije v smislu samoupravljanja, toda z obveznostmi in dolžnostmi. Kako naj bi odgovarjal za podjetje, če pa nimam nobene pravice pri zaposlovanju ljudi, ker je vse stvar komisije, ta pa predlogov ne posluša. Pripravljen sem preklicati svojo odpoved, ker mi je težko pustiti vse stvari, ki sem jih začel. Oblastni organi se strinjajo, da bi šel. Ostanem v podjetju pod pogojem, da ml da podjetje polno podporo pri izvrševanju konkretnih operativnih nalog, da — če bo treba— zamenjam tudi .direktorje sektorjev, oziroma naj bi to storil formalno upravni odbor. Ostanem, če mi delavski svet da podporo, da naredim red v podjetju in da nekateri ljudje zapustijo kolektiv, našel pa bi nove, ki bodo bolj disciplinirani in bodo izvrševali naloge«. PODPORA, DA... to že, toda zmeraj in za vsako . ceno? Toda, ali je to edina pot do samoupravnega in demokratičnega reda? Ali taka pot že sama po sebi tudi zagotavlja razvoj demokratičnih odnosov? Dosedanje izjave se med seboj tako dobro, dopolnjujejo, da komentarja skoraj ni treba. Vendar pa bi hotel naglas povedati še nekaj svojih misli — ne da bi jih pri tem hotel komurkoli vsiljevati. Predvsem pa tole: niti v samoupravnih organih, niti v sindikatu, niti v Zvezi komunistov se bržčas ni mogoče izogniti birokratizmu, če niso stališča zasnovana na mnenju večine članov kolektiva. In skoraj zagotovo se v sebi zaprtih organizmih razbohoti težnja po blasti in suverenem odločanju, težnja, ki po navadi v imenu demokratičnega odločanja potisne v ozadje tako rekoč vsako resnično demokratičnost. Meni vsaj se zdi težko verjeti, da bi za stališči centralnih organov upravljanja, luškega odbora sindikata in luškega komiteja vsaj v tem primeru stala večina kolektiva in da bi bila ta stališča tudi njihovo mnenje. ZATO SAMO V PRIPIS... prispevek ima eno samo ozadje: je le reakcija na lepo zveneče, vendar precej demagdške besede prizadetih o samoupravnem in demokratičnem redu. BOJAN SAMARIN POGOVOR Z^BRALČI V Ptujski opekami je vsak drugi delavec naročnik D6" lavske enotnosti. Katero ured-ništvo ne bi bilo veselo taksa6 pozornosti! Vendar smo jD1 zvestobo slabo vračali. Ob zad' njem obisku so nas prav up®" vičeno ošteli: »Menda še nist6 nikdar pisali o nas pa tudi 0 drugih kolektivih v Ptuju ^ lahko večkrat kakšno rekli* Očitke srno si zapisali »za uho" in v zadnji številki že dokazali, da se želimo poboljšati, saj s®° Ptujčanom odmerili skoraj p°' levico časopisa. — Vidite, kak° je mogoče sodelovati, če si P0-vemo iz oči v oči, kaj je Pot' rebrno storiti, da bi ohranil* dobro prijateljstvo. Vendar, da ne bo zmote: ptujskimi opekarji ima®0 kljub vsemu precej »kredita* Ob petkih, ko dobijo na up®' vi med pošto zajeten svež6™ Delavske enotnosti, je v navadi, da jo takoj dostavijo naro°' Dober dan, opekarji! nikom, tudi nekaj kilometra^ daleč, v Janeževce, saj je m6” delavci v tamkajšnji delov® enoti kar štiri petine naročnikov na sindikalno glasilo. Včasih se je zgodilo, da tega, lZ objektivnih vzrokov, nekajk®! niso storili, pa so jim pote® naročniki očitali malomarnost Zakaj ne dobimo časopisa p®' vočasno, so negodovali, pre° nedeljo, takrat ko imamo Čas za branje. In tako smo izvede1’’ da roma Delavska enotnost ptujske družine ne kot papir’ ki je zlasti uporaben, kad® gospodinja pokrije poribaf0 kuhinjo, ampak jo po. vrst’-najprej seveda »glavar« družine, nato pa še drugi jemlje^ v roke. Kaj najraje berej® Se posebej, kadar se zavze®9' mo za. delavčeve pravice, k® dar »krtačimo« samovoljo, k9' dar stopimo na prste vsem st im nepravilnostim v naše® gospodarskem sistemu, ki hodijo tako močno narobe d6' lovnim organizacijam, da ® morejo še več ustvarjati. » pr; tem povedo tudi našlo® člankov, da bi nas prepriča9, da vedo, kaj piše v časopi$l1’ Seveda so posebno ves6'1', kadar je kaj iz Ptuja, TafcT® je zlasti gospobesedan povC jcnik za naročnino-, ko po®0 članek pod nos tistemu, ki f. ni naročen na Delavsko eh° „ Prj tem mu seveda tudi tega, kar je po® nost, pove dal nam: »Slabo spričevalo sindikalno podružnico — (f svoji dejavnosti zanemarja jc-nje svojega glasila« VPRAŠAJI NAD DELITVIJO PO DELU V TRGOVSKIH PODJETJIH KOPRSKE KOMUNE Po starem ne gre več naprej Kolektivi trgovskih podjetij na obmejnih področjih, ki mejijo na Italijo in Avstrijo - tako tudi v koprski komuni — v obdobju po reformi komaj zmagujejo konjunkturo in naval tujih kupcev. Med občani pa narašča kritika na račun poslovanja trgovine, predvsem zavoljo visokih osebnih dohodkov, ki naj bi jih prejemali trgovinski delavci. O teh problemih so minuli teden razpravljali tudi na seji občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti pri ObSS Koper. Za uvod samo kratko pojasnilo: v obdobju po reformi so se močno dvignile prodajne cene, ki pa so pri vršiti izdelkov še vedno zelo ugodne za tujega kupca. Posledica tega je povečam obseg fizičnega in še bolj tudi vrednostnega prometa, ki ga realizirajo trgovske delovne organizacije. Res je tudi to, da trgovci praktično ne poznajo več rednega delavnega časa, da morajo delati tudi čez uro, samo da bi zadovoljili kupce. Vsekakor tudi drži, da trgovski delavci ravno zavoljo velike konjunkture veliko več delajo, kot pa so na primer v času reforme. Osebne dohodke pa tudi trgovski delavci razdeljujejo po rezultatih svojega dela. Vse bi bilo v redu in prav, če bi pra- vilnike o delitvi dohodka In osebnih dohodkov prilagodili no-vim razmeram. Tega pa niso storili. Tako bi, če bi se dosledno držali določil veljavnih pravilnikov, njihovi osebni dohodki dosegali »astronomske« višine, ker so bili pravilniki pač sprejeti še pred reformo in pred zvišanjem cen. Da bi se temu »izognili«, so se v večini trgovskih delovnih organizacij odločili, da ne izplačajo vsega osebnega dohodka, kolikor bi ga po Pravilniku smeli. Razliko vlagajo v sklade. Značilno je, da se je delitev dohodka dejansko močno izboljšala v korist skladov in da so trgovski delavci vsaj pri tem ravnali kot dobri gospodarji, kajti končno je res tudi to, da nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala sedanja konjunktura. Zaradi povečanega obsega dela in tako »prilagojene« delitve dohodka med skladi in osebnimi dohodki pa se v posameznih primerih dogaja, da trgovski delavci vseeno dosežejo zelo visoke osebne dohodke. Med občani krožijo govorice, da nekateri trgovski delavci ali pa tudi kolektivi v povprečju dobivajo višje osebne dohodke kot na primer zdravniki oziroma zaposleni v kolektivih, kjer je že kvalifikacijski sestav tak, da bi opravičeval višje prejemke. člani občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti pri ObSS Koper so v razpravi poudarili, da takih primerov nikakor ne bii smeli posploševati, kar pa se žal prerado primeri. Obenem pa so priporočili vsem trgovskim delovnim organizacijam, da pravilnike o delitvi osebnih dohodkov prilagodijo sedanjim razmeram. Res je namreč, da se je bistveno povečal obseg dela in tega ne bi smeli pozabiti pri sestavljanju novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, vendar pa naj trgovski kolektivi tudi v prihodnje upoštevajo, da dot1 dnk ni le rezultat večjega d® tjj ampak predvsem spremeni09,; tržnih razmer in da ga zato1. ne bi smeli razdeljevati 1° < osebne dohodke, pač pa 8a , riti sk® pretežni dom, meri nameniti Tem mnenjem in stališ^ pa se pridružuje še eno: K. kritika na račun visokih nis" nih dohodkov — na seji žal •- -j postregli s konkretnimi P — leti zgolj na račun »doma-® p podjetij, ne pa dudi tisti® & imajo svoj sedež izven ob<® ,, na področju koprske korm®eJ6, poslujejo njihove posloval® p Kako je z delitvijo dohodi® v, osebnih dohodkov v teh d®v v nih organizacijah, nikon®1" y komuni ni toliko jasno, da mogel odgovoriti kaj več ^ ne vem! Prav to pa je ne®-g-< eden vzrokov, zakaj »do®a s trgovska podjetja odlašaj0^ spremembo pravilnikov o litvi osebnega dohodka. podjetja jim namreč redn0>j)i posebej pa ob odpiranju nlUe; poslovalnic, prevzemalo ka » nagrada za prehod pa so^jj vprežno za deset tisočakov zaslužki. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV I • nova gorica: POSVETOVANJE PTUJSKIH SINDIKATOV O ZDRAVSTVENI ZAŠČITI IN O VARSTVU PRI DELU SOD BREZ DNA Ob koncu minulega tedna je lrnel občinski sindikalni svet 'f Novi Gorici v gosteh tri •talijanske strokovnjake za Organizacijo zdravstvene in tehnične zaščite. V okviru sodelovanja novogoriških sindikatov v sosednji provinci Pordenone je bila namreč tokrat da dnevnem redu izmenjava •skušenj o organizaciji na področju zdravstvene in tehnične zaščite. Tako so dopoldne dalij anski strokovnjaki obijali nekatere delovne organizacije na območju novogoriške komune, popoldne pa so se srečali na pomenku s svojimi Soriškimi tovariši. Inž. Nereo ■ Ferluga, direktor Državnega Zavoda za nezgodno preventi-v° iz Trsta, je najprej sprego-Voi'il o organizaciji zdravstvene in tehnične zaščite v Itali-nato pa sta Emidio Steffi ■n dr. Giancarlo Manicardi — Predstavnika tovarne Antonio nanussi REK iz Pordenona — spregovorila o konkretnih izkušnjah, ki si jih je njihova služba nabrala pri zdravstveni 'n tehnični zaščiti delavcev. živahni diskusiji, ki je sledila temu uvodnemu delu, so Pfedstavniki novogoriških sindikatov zaprosili italijanske tovariše, da bi se sodelovanje na področju zdravstvene in tohnične zaščite ne nehalo sa-too pri tem prvem srečanju. n n V skladih ptujskega zavoda za socialno in zdravstveno zavarovanje kronično nastaja primanjkljaj. Po nepopolnih podatkih znaša izguba za prvo polletje letos blizu 200 milijonov starih dinarjev. Ce bodo stroški še naprej tako naraščali, pa bo izguba na koncu leta znašala kake pol milijarde starih dinarjev. Gospodarske organizacije v občini sicer pravijo, da dodatnih obveznosti ne bodo zmogle. Ptujski sindikati so zakadi tega že spomladi pripravili plenum, ki je razpravljal o izdatkih zdravstvene službe v občini, prejšnji četrtek pa so razpravo obnovili s posvetovanjem z gospodarskimi organizacijami, ki naj bi skupaj z zdravstveno službo našle ključ za omejitev izgube. IZOSTANKI ZARADI BOLEZNI Na posvetovanju so predstavniki zdravstvene službe tekali vzroke za močan primanjkljaj v skladih komunalnega zavoda v visoki izgubi delovnih dni zaradi bolezni. Bolniški sta-lež je znašal lani 3,6 % in je v prirherjaivi z letom 1964 padel za 0,5 %. V Sloveniji je ptujska občina s takšnim sta-ležem pod republiškim povprečjem. Tudi razvitejši industrijski državi, kot sta Nemčija in Češkoslovaška, imata neprimerno višji bolniški stalež. Zato se predstavniki gospodarskih organizacij niso strinjali z oceno, da je samo stalež kriv za primanjkljaj v zdravstvu. Nekateri so opozarjali tudi na druge vire izgube, ki bi jih morali raziskati. Zavzemali so se, da bi zdravstvena služba temeljito proučila vse okoliščine v zdravstvu in zmanjšala izdatke z ustrezno prilagoditvijo zdravstvene zaščite odmerjenim sredstvom. Na posvetovanju so tudi naštevali primere, ko skušajo zaposleni za nujna domača opravila izkoriščati bolniški dopust. To zgovorno pričajo podatki o nadzorstvu bolnikov iia-domu. Lani so izdali 150 odredb o ukinitvi pravice do denarnega nadomestila v času bolezni, ker so ugotovili, da so bolniki delali doma ali pri sosedih. OB PLENUMU BREŽIŠKIH SINDIKATOV Uspešen polletni obračun Na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Brežicah so člani razpravljali o delu sindikatov v minulem obdobju. Na kratko strnjena ocena članov plenuma govori, da je bilo to delo na nekaterih področjih družbenega življenja brežiške občine več kot uspešno. Zlasti so bili brežiški sindikati, po besedah predsednika ObSS Ivana Ziviča in drugih članov plenurria, aktivni pri organizaciji rekreacije delovnega človeka. Sindikati so namreč v to nog očem pripomogli, da bodo v delovnih kolektivih brežiške °bčiine poslej posvetili rekreaciji tonogo več pozornosti. O tem so Se brežiški sindikati posebej dogovorili na plenarnem zasedanju, o rekreaciji delavcev pa je Razpravljal tudi zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, Zaključke obeh sestankov so sindikati pravočasno, še pred Pričetkom letnih dopustov, posredovali vsem delovnim organizacijam v občini. Tako so se v skoraj vseh delovnih kolekii-v‘h lahko temeljiteje pripravili na dopuste, po natančno določenih kriterijih so razdelili sredstva za regresiranje voženj in se dovogorili, kakšen naj bo regres za letni oddih zaposlenih. Fove-too naj še, da so se brežiški sindikati zavzemali, naj šole kot samostojne delovne organizacije prejmejo sredstva od K-15 kot svoja redna sredstva in naj jih samostojno po pravilniku o rekreaciji tudi razdelijo med svoje člane. Ta prizadevanja sindikatov so tudi v praksi uresničili. Precej uspešno pa so brežiški sindikati sodelovali tudi pri urejanju počitniške skupnosti v Savudriji, kjer imajo zdaj že blizu 100 ležišč. Skupnost ima svoj statut in organe upravljanja. Občinski sindikati v Brežicah pa so v minulem obdobju še bolj utrdili sodelovanje s svojimi osnovnimi organizacijami, s sindikalnimi podružnicami v delovnih organizacijah. Toda na plenumu so člani menili, da je treba sodelovanje z osnovnimi sindikalnimi organizacijami poglobiti. Samo s poglobljenim sodelovanjem bo namreč občinski sindikalni svet lahko uspešno zastopal vse sindikalno članstvo. Stiki z osnovnimi sindikalnimi organizacijami v občini pa so doslej dokaj različni. Najpogosteje člani predsedstva občinske- ga sindikalnega sveta obiskujejo podružnice in se seznanjajo s problemi v posameznih organizacijah. V minulem obdobju pa so na občinskem sindikalnem svetu organizirali tudi tri sestanke s predsedniki sindikalnih podružnic o nalogah, ki jih je treba uresničiti v osnovnih organizacijah, za tako obliko sodelovanja pa so nekateri predsedniki sinkalnih podružnic zatrdili, da je nadvse koristna. Na plenumu so se med drugim tudi dogovorili, kako bi povečali število naročnikov na Delavsko enotnost. To, so menili člani plenuma, da v občino prihaja samo 87 izvodov Delavske enotnosti, je odločno premalo, še zlasti, če upoštevamo, da imajo v občini 65 sindikalnih podružnic in blizu 400 sindikalnih delavcev. »Če smo prejšnje čase izrekli kritično pripombo na račun pisanja,« je reke) predsednik Ivan Živič, »ker z našega področja v Delavski enotnosti ni bilo prispevkov, sedaj tega ne moremo trditi, ker novinarji našega glasila vse pogosteje prihajajo tudi k nam. Menim, da moramo storiti vse, da bomo število naročnikov na naše glasilo povečali.« POŠKODBE PRI DELU Občinska statistika tudi trdi, da so lani zabeležili 1.547 poškodb pri delu. Tem številkam pa nihče ne verjame. Trdijo namreč, da se je samo 53 % nesreč res pripetilo na delovnem mestu, do preostalih nezgod pa je prišlo na poti na delo in z dela. Pa tudi tem trditvama ne smemo popolnoma verjeti. Mnogo ljudi se poškoduje v prostem času, pa fce potem pri zdravniki izgovorijo, da se je nesreča pripetila pri prevozu na delo. Mnogi si najdejo tudi priče, ki takšne izjave potrdijo. To pa je seveda zlorabljanje zdravstvene zaščite, saj podjetja morajo plačati precejšne vsote denarja za nadomestilo za izgubljene osebne dohodke v času bolezni. Več vzrokov bi lahko našteli, ki vplivajo na visoko število 'nesreč, subjektivnih in objektivnih. Mednje prištevajo neurejeno življenje, ki vpliva na človeško duševno in čustveno stanje, dalje vplivata psihična in fizična utrujenost, kar je lahko posledica slabe organizacije dela, utrudljivega prihajanja na delo, nezadostne prehrane, bolezni, invalidnosti in tako naprej. Tudi stroji na delovnem mestu često niso dovolj zavarovani. Pri celotni organizaciji podjetja in delovnega procesa bi zato morali strokovnjaki razen o produktivnosti razmišljati tudi o varstvu pri delu. Od večje produktivnosti, kii gre na račun varstva pri delu, ima podjetje samo škodo. Za vsako delo delavci v podjetju niso dovolj priučeni in pripravljeni. Tako zdravniki ugotavljajo, da so delavci za posameznimi stroji slabo izbrani, saj jim običajno: manjkajo potrebni refleksi in delovne Sposobnosti za stroj, V anketi, ki jo je napravil dispanzer za medicino dela v Mariboru, ki je zajela tudi 4 podjetja v občini Ptuj, so ugotovili, da zelo obremenjuje svoje mišice in čutila 45% delavcev, da dela v neprimernem okolju 35% delavcev, da dela v prevelikem ropotu 28% delavcev, da dela v zastrupljenem ozračju 15% delavcev in v velikem prahu 29 % delavcev. Na posvetovanju so primerjali tudi druge statistične podatke. Tako se zdravnki pritožujejo, da hodijo delavci najraje k zdravniku v delovnem času. Koliko delovnih ur je s tem izgubljenih! Dnevno prihaja na preglede k zdravnikom v Ptuj 300 do 350 oseb. Gospodarstvo se jezi na zdravnike, da so pri določanju staleža preveč radodarni. V razpravi so nekateri spraševali, zakaj se zdravniki bolj ne poslužujejo skrajšanega delavnika za bolnike, ki so sposobni za lažja dela. Na ta način bi vsaj nekaj doprinesli v»gospodarski organizaciji, kar pa za njihovo zdravje najbrž ne bi bilo škodljivo, Z. T. Klicaj za zaščito pri delu Na zadnji seji RS ZSJ za Srbijo so člani izrekli resne pomisleke na račun delovnih razmer ter zaščite delavcev. Predvsem pa je republiški svet naložil sindikatom v delovnih organizacijah, da zahtevajo od samoupravnih organov in pristojnih služb tudi čimbolj učinkovite ukrepe za večjo varnost pri delu. K temu zaključku pa so privedli RS ZSJ za Srbijo nekateri zelo zgovorni podatki: ® V nepolnih desetih letih se je število delovnih invalidov podvojilo, tako da je zdaj v Srbiji že več delovnih kot starostnih upokojencev; © več kot polovica vseh upokojencev je dobila pravico do upokojitve z manj kot dvajsetimi leti delovne dobe; • poklicna obolenja so se v zadnjih petih letih podvojila in imajo v 98 % za posledico invalidsko upokojitev, medtem ko so poškodbe pri delu vzrok za invalidsko upokojitev le v 2% primerov; e poškodbe na delu sicer upadajo, toda nenehno naraščajo smrtne nesreče; e zaradi bolezni ali nezgod je manjkal z dela vsak zaposleni v Srbiji v minulem letu polnih štirinajst dni, kar je za približno dva dneva več kot v letu 1963. Integracija pod mikroskopom Na nedavnem posvetu občinskih sindikalnih svetov Titograda in Nikšiča so sindikati postavili pod drobnogled integracijske procese v gospodarstvu, predvsem pa so želeli ugotoviti, kako so ti integracijski procesi vplivali na delitev dohodka in na samoupravljanje v delovnih enotah. Rezultati ' te analize pa so bili več kot porazni. Razen ene same izjeme, titograjskega podjetja Žitopromet, je 'povsod pomenila integracija samo še okrepitev centralističnih teženj tako v delitvi sredstev kot v razvoju samoupravnih odnosov. Organizirana samopomoč V sindikatu tovarne kompresorjev in pnevmatskih orodij Trudbenik v Dobaju imajo organizirano blagajno vzajemne pomoči, v kateri je včlanjenih že 80 °lo vsega kolektiva. Mesečno vplačilo 200 S dinarjev daje članom pravico do posojila v višini 30.000 starih dinarjev, za 500 S dinarjev pa si lahko vsak član zagotovi 70.000 S dinarjev brezobrestnega posojila. V minulem letu pa je blagajna vzajemne pomoči odobrila svojim članom več kot 51 milijonov S dinarjev posojil, kar pomeni, da je postala že pravcata sindikalna hranilnica. B » = a« ,r- Krediti za stanovanja V železarni llijaš so se doslej samoupravni organi in sindikati tako rekoč brez prave učinkovitosti spoprijemali s stanovanjsko problematiko. Pa ne da bi podjetje ne gradilo stanovanj, le prošenj zanje je bilo vsako leto več. Letos po so v železarni prvič poskušali problem reševati tudi na drugem koncu. Iz čistega dohodka, ustvarjenega lani, je delavski svet izdvojil 20 milijonov starih dinarjev kot pomoč članom kolektiva, ki Žele graditi stanovanja. Kredite odobravajo do dveh milijonov starih dinarjev, rok vračila je določen na 20 let z 1-odstotno obrestno mero. Prednost pri najemanju posojila pa imajo tisti delavci, ki se obvežejo, da bodo najmanj deset let ostali v železarni. H r v. a t s k ia • • ' • -1 Zastoj v decentralizaciji Sindikat v puljskem Uljaniku se je zavzel, da bi tudi v njihovem podjetju hitreje stekel proces decentralizacije tako v gospodarjenju kot v upravljanju. Za sedanjih 14 delom vi enot — osem proizvodnih, ena servisna in 5 administrativnih — je namreč še vedno značilno zelo zakrnelo sarr.oupra -ija-nje. Kako tudi ne, ko pa lahko suvereno odločajo svati teh enot o sprejemanju novih delavcev in o tem, komu boao dodelili stanovanja. O vsem drugem, predvsem pa o formiranju in delitvi dohodka, odločajo še vedno le centralni organi upravljanja. Brez prave materialne baze pa je po mnenju sindikata v tej delovni organizaciji tudi samoupravljanje, predvsem pa gospodarjenje neposrednih proizvajalcev Pt3* cej jalov posel. '%\\XX\X\\XX\XXXXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxn\x\xxx\xxxxnx<\xxxxxxxxxxxxx\xxxxx\xx\x\\xxxx\xxxxxxxxxxxv\xxxxxxvxxxxxxxv ® '0. VPRAŠANJE: Dne 14. 6. 1962 se mi je sin smrtno ponesrečil pri delu. ^°vembra 1962 sem vložila odškodninski zahtevek pri zava-f°valni skupnosti SRS v Ljubljani; zavarovalna skupnost mi je Ogovorila, da so mi že izplačali 250.000 starih din in da je s leto zadeva dokončno urejena. Menim, da je ta znesek pregiben. Kam naj se obrnem za uveljavljanje škode? Frančiška Pavlin — Podhosta • Iz podatkov da vam je zavarovalna skupnost SRS v Ljubil izplačala iz naslova škode 250.000 starih din, 'ni razvidno, ,Al ie bila dosežena poravnava med vami in zavarovalno skupijo. Zaradi natančnega odgovora je potrebno pogledati v n-ltoe _ vaš 7i£lhtevek in morebitno odločbo zavarovalne skup-°sti v zvezi z vašim zahtevkom. Iz vašega vprašanja ni videti, A, ste se zoper takšno odmero odškodnine pritožili, ali pa ste !5ai bili soglasni s to višino odškodnine. V pismu tudi niste ,;Vedali, kdaj (katerega dne, meseca in leta) vam je bila ta ,lt0c% izplačana. 6t. Omenjate, da je ugotovljeno, da je za nesrečo^ krivo pod-v katerem je bil v času nesreče zaposlen vas sin. Glede it % okoliščino mislimo tudi mi, da je škoda v znesku 250.000 m din premajhna, lin ?akon o zastaranju terjatev določa, da zastarajo odškod-ikivli terjatve v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za »mA° in za tistega, ki je napravil škodo. Sodeč po tem, je vaš in tevek zastarel, ker vam je škoda nastala dne 14. 6. 1962; mite torej več kot tri leta. |6 vendar bi pa še lahko zahtevali preostalo škodo, če vam sta»aVaro’valna skupnost plačala del škode in s tem pretrgala za-iujtote. S plačilom zneska 250.000 starih din je namreč pn-tfpK ’ ste do škode upravičeni in tako pretrgala zastaranje. °a Pa je vedeti, kdaj vam je ta znesek Zavarovalna skup- nost SRS izplačala in ali se morda niste tedaj strinjali s to višino in tudi podpisali sporazum s tem v zvezi. Ker teh podatkov nimamo, vam zaenkrat ne moremo določneje odgovoriti, J. TRAJCEV • 71. VPRAŠANJE: Ali je dopustno določiti poskusno delo za vodilno delovno mesto? B. Ž. — Maribor S poskusnim delom se sme ugotavljati samo, ali delavčeve delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovna iznajdljivost, delovne navade ipd.) zadovoljujejo zahteve delovnega mesta, na katerega delavec stopa, ali more delavec uspešno izpolnjevati delovne naloge. Poizkusno delo, način in obliko ugotavljanja delavčevih delovnih sposobnosti določa delovna skupnost tako, da ustreza posebnostim dela v posameznih dejavnostih. Delovna skupnost določa svoje organe, ki so dolžni spremljati in oceniti izvršitev za poskusno delo določenih nalog. Delovna skupnost sama določa v svojem splošnem aktu, katera so tista delovna mesta, kjer je pogoj za delo na tem delovnem mestu poskusno delo. Če bi namreč za vodilno delovno mesto bil pogoj poskusno delo, bi bilo v poskusnem roku težko ugotoviti, ali zadovoljuje tak delavec zahteve tega delovnega mesta. Vprašanje je namreč, kako naj bi se preverila delovna sposobnost delavca na vodilnem delovnem mestu, če uspeh njegovega dela ni odvisen le od njegovih strokovnih, temveč tudi od organizacijskih sposobnosti. Sposobnost in uspeh izvrševanja delovnih nalog na vodilnih delovnih mestih pa se pokaže šele v daljšem obdobju, poskusnega roka, ki traja več mesecev pa glede na namen poskusnega dela ni mogoče določiti. Daljši poskusni rok je namreč v nasprotju z načelom stalnosti delovnih razmerij, ker delavec v času trajanja poskusnega dela ne ve ali bo ostal na delu v delovni organizaciji, ali ne, pri tem pa’ piti nima zaščite, ki jo temeljni zakon o delovnih razmer- jih zagotavlja delavcu ob prenehanju dela brez njegove privolitve. Delavci, ki zasedajo vodilna delovna mesta, praviloma niso začetniki, zato se lahko njihova delovna sposobnost ugotovi tudi drugače, brez poskusnega roka. Praksa, strokovna izobrazba, uspehi njihovega prejšnjega dela so delovni organizaciji poznani in jih delavec, ki kandidira po razpisu za vodilno delovno mesto, tudi navede v svoji prijavi na razpis, delovna organizacija pa te podatke, katere je delavec navedel, lahko tudi preveri. Poskusno delo naj bi delovna organizacija določila namreč le takrat, kadar drugače ne more preveriti delavčeve delovne sposobnosti, ker je to delavčeva prva zaposlitev, ker nima o delavcu drugih ppdatkov in zato ker je delavčevo delovno sposobnost možno ugotoviti v kratkem času, po možnosti z avdicijo, z izvršitvijo posameznih delovnih nalog ipd. Po členu 21 temeljnega zakona o delovnih razmerjih morajo biti vodilna delovna mesta določena po statutu in razpisana. Po členu 32 istega zakona pa morajo biti vsa vodilna delovna mesta vsako četrto leto znova razpisana. Ta določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih tako nudijo delovni organizaciji zadosti zagotovil, da zasedajo vodilna delovna mesta delavci, ki so za ta delovna mesta najsposobnejši in najprimernejši. A. POLJANŠEK DRUŽBENA PREHRANA © Union Horvat: Murska 'Sobota O obratu družbene prehrane v Murski Soboti razpravljajo soboški sindikati in druge družbeno-politične organizacije že več let. V svojih razpravah so se zavzemali za gradnjo samopostrežne, restavracije. Sredstva bi naj prispevale delovne skupnosti. Občinski sindikalni svet je izdelal tudi predlog o načinu zbiranja potrebnih finančnih sredstev in vse je kazalo, da bi delovne organizacije prispevale potrebna sredstva. Tovarna perila »Mura« je bila npr. pripravljena prispevati 32 milijonov starih dinarjev. Zataknilo pa se je pri tem, ker skupščina občine Murska Sobota ni prevzela investicije in ni odprla žiro računa, kamor bi se sredstva nakazovala in zbirala. Tako je do danes ostalo le pri razpravah in predlogih, vprašanje družbene prehrane pa še vedno ni urejeno, saj imajo tople malice le nekatere delovne organizacije: Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna mlečnega prahu in Pomurski tisk. © Lojze Vrečke: Tovarna dušika Ruše V Tovarni dušika se zavedajo, da je poleg osebnega standarda zelo pomembno tudi vprašanje družbenega standarda, zlasti vprašanje družbene prehrane delavcev. Zato so si uredili kuhinjo, v kateri so pripravili v minulem letu približno 30.000 enolončnic, 2.500 zajtrkov, 9.000 kosil in 6.000 večerij. Kljub tem številkam pa v tovarni dušika menijo, da se njihovi delavci vse premalo poslužujejo ugodnosti, ki jih nudi kuhinja. ; Razen kuhinje ima kolektiv Tovarne dušika tudi bife v klubu delavcev, prodajalno delikates in kuhinjo kave, v kateri pripravljajo kavo za delavce, ki so zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih. £ Jože Šuligoj: Tolmin Prizadevanja, da bi v Tolminu zadovoljivo rešili čedalje bolj pereče vprašanje družbene prehrane segajo že nekaj let nazaj, saj so o tem večkrat razpravljali že na sejah nekdanjega občinskega ljudskega odbora. Mesto ima premalo gostinskih lokalov, edini hotel Krn pa je nujno potreben preureditve in ga bodo letos začeli obnavljati. Vsi tisti, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov morajo hraniti izven doma, so imeli na voljo le skromno gostišče »Pri Kranjcu«, ki pa še zdaleč ni moglo zadostiti vseh potreb. Zato je bilo pred približno petimi leti sklenjeno, da bodo 'zgradili nov objekt za družbeno prehrano. Potrebna sredstva, več kot 200 milijonov starih dinarjev, so poleg občinske skupščine prispevale tudi delovne organizacije, ki imajo v Tolminu svoj sedež oziroma obrat. Dela so se precej zavlekla in težav s financiranjem, nabavo opreme itd. je bilo na pretek. Končno pa je bil trud kronan z uspehom in 1. februarja letos so novi lokal predali svojemu namenu. Prostori v njem so čisti in svetli, zmogljivost pa približno 500 obrokov dnevno. Kosilo je mogoče dobiti že za 350 starih dinarjev. Problema družbene prehrane v Tolminu tako ni več. Mimogrede pa naj omenimo, da so občani hkrati s tem sodobnim reprezentativnim lokalom pridobili še javno pralnico in kopalnico, ki sta v isti stavbi, v nadstropju pa je tudi nekaj samskih sob. © Frrasjo Hovmik: Ptuj V Ptuju močno pogrešamo obrat družbene prehrane, kjer bi pripravljali za delavce v kolektivih in druge obiskovalce Ptuja cenene vrste jedil. Nekatera gostišča sicer pripravljajo enolončnice, ki pa so vse preveč enolične, oziroma pripravi vsako izmed petih gostišč samo eno vrsto cenene hrane. Prav tako pogrešamo v Ptuju tudi kuhinje za dietno prehrano. Gostinsko podjetje Haloški biser bi lahko v enem gostišču pripravljalo posebno hrano za tiste,_ ki pač ne smejo uživati vse vrste hrane in prav teh je v Ptuju kar precej. In kako skrbijo delovne organizacije za prehrano svojih delavcev? V Kmetijskem kombinatu Ptuj imajo kar devet kuhinj, od tega štiri stalne in pet sezonskiji. Še več, ponekod pripravljajo delavcem, ki delajo izven mesta, celo kosila. Ugotavljajo, da delavci, sedaj, ko imajo res izdatne obroke hrane, dosegajo znatno boljšq delovne uspehe. V Delti so pred leti poskušali uvesti za člane kolektiva tople obroke. Namero so morali opustiti, ker ni bilo interesentov. Na vprašanje, kaj je temu vzrok, so povedali, da so v tovarni zaposleni ljudje s podeželja, ki pa si hrano, v glavnem pripravljeno iz hladnih jedil, prinesejo kar s seboj. Ne bi pa bilo napak, če bi v kolektivu ponovno poskušali uvesti topli obrok hrane, posebno, ker je tu zaposlenih nekaj več kot 400 delavcev, med njimi mnogo mladih, ki še posebno potrebujejo izdatne tople obroke. V Strojnih delavnicah nimajo primernih prostorov za pripravo toplega obroka. Pomagajo si pa tako, da vozijo topli obrok iz ptujske restavracije. Delavci se radi poslužujejo toplih obrokov, med njimi je kar 75 odstotkov rednih abonentov. Za obrok plačajo 130 starih din, razliko do ekonomske cene pa poravnajo iz skupnih sredstev. V Avtoopremi že dolgo govorijo o tem, da bodo uvedli topli obrok za člane kolektiva. Doslej pa je ostalo pri obljubah. V Perutnini imajo zelo dobro rešeno vprašanje družbene prehrane zaposlenih. Imajo posebno kuhinjo, ki dnevno pripravlja zelo pestro hrano. V kuhinji so stalno zaposlene kar tri kuharice, ki pripravljajo tudi več kot 400 obrokov hrane dnevno. Večina zaposlenih se hrani v svoji kuhinji, saj velja obrok samo 100 starih dinarjev. Razliko seveda poravna podjetje iz svojih skladov. Organiziran imajo tudi prevoz hrane na bolj oddaljene obrate, kot je perutninarska farma, Tovarna močnih krmil. Prihodnja tema: MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA MII BIH V PROIZVODNJO PREDPISI SO ENO -PRAKSA PA DRUGO Pod tem naslovom je izšel dne 23. 6. 1966 sestavek, na katerega daje upravni odbor Trgovskega podjetja Zarja Maribor prvo pojasnilo javnosti: Tov. Reza Sajko ni zaposlena 28 let pri Trgovskem podjetju Zarja, ker je od ustanovitve podjetja do danes preteklo šele 14 let, medtem ko je drugo dobo po osvoboditvi prebila pri Potrošniški zadrugi Maribor, med okupacijo pa vsa 4 leta kot polno zaposlena pri »Versorgunsring« v Mariboru. Upokojila se je po lastni želji že 31. 12. 1964 ter prejema mesečno pokojnino in mesečne osebne dohodke v podjetju. LetoS je prejela mesečno pokojnino 88.481 S din, poleg tega pa je pri Trgovskem podjetju Zatrja v letu 1966 iz naslova osebnih dohodkov prejela povprečno 116.073 S din mesečno, njen mož Anton Sajko, ki je prav tako zaposlen pri Trg. podjetju Zarja, pa povprečno osebnih dohodkov 114.335 starih din, kar znaša skupaj 318.889 S din mesečnih dohodkov (družina z enim otrokom). Odpoved navedeni je izdal direktor podjetja po sklepu upravnega odbora ter potrditvi delavskega sveta, po temeljiti razpravi o številni mladini, ki danes ne najde zaposlitve. Pripominjamo, da smo po sklepu upravnega odbora odpovedali vsem upokojencem delovno razmerje s tem, da Se prekine z 31. 12. 1965. Prav tako tudi za Rezo Sajko, glede na to, da je upokojena z 31. 12. 1964, delavski svet in upravni odbor smatrala, da je z 32 službenimi leti dosegla polno penzijsko dobo (30 let po starem zakonu, ker je po tem zakonu tudi upokojena in sta ji zaradi navedenega tako kot vsem drugim upokojencem odpovedala delovno razmerje. Direktor L. Antončič je postopal v smislu sklepov in pooblasti samoupravnih organov, torej daleč od samovolje. Na pisca članka Se je prav tako kot Reza Sajko obrnila članica ZB, mati nezaposlene mladinke Radiče Zlatic, s prošnjo, da bi ji pomagali najti zaposlitev. Prošnja oziroma posredovanje pri piscu članka »PREDPISI SO ENO, PRAKSA PA DRUGO« nista bila uspešna, zato se je mati Zlatičeve obrnila prav na direktorja L. Antončiča, kii je omogočil prakso s primerno nagrado Zlati-čevi prav v oddelku, kjer je Poslano no P P 313/VI Ljubljana bila zaposlena Sajkova, ter vplival na organe upravljanja, da je treba otrokom članov ZB priskočiti na pomoč, kljub temu da v podjetju ni prostih delovnih mest. Ob tej priložnosti Se vprašujemo, koliko je še te mladine nezaposlene in ali res ne ravna podjetje '‘»-Zarja« humano, če si prizadeva čimveč mladine vključiti v delo po šolanju. To tembolj, saj smo pravkar prejeli nformacijo o nezaposlenih št. 30/5 s 16. 6. 1966, ki govori, da je na mariborskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1980 nezaposlenih oseb. Končno pripominjamo, da je tov. Rezi Sajko in, njenemu možu Antonu Sajko ravno trgovsko podjetje »Zarja« omogočilo gradnjo stanovanjske hiše, s tem, da jima je odobrilo V TRBOVLJAH SO ZACELI S PRVIMI PRIPRAVAMI NA OBČNE ZBORE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ OKREPITI SINDIKALNA VODSTVA Odločitev vrste sindikalnih organizacij trboveljskih podjetij, da s pripravami na bližnje jesenske občne zbore ne bodo odlašali, ampak jih pospešili, vsekakor kaže, da se obetajo živahni delovni dogovori neposrednih proizvajalcev. Kakšne pa so lahko sedanje priprave na občne zbore, ko je še vendar nekaj mesecev do teh konferenc? Mnogi sindikalni delavci sodijo, da lahko v tem času največ store za izboljšavo občnih zborov, če bi jim uspelo pripraviti predloge za tak kadrovski izbor novih sindikalnih vodstev, da bi bili v celoti kos tistim zahtevam sindikalnega dela, kot sta jih postavila V. kongres jugoslovanskih sindikatov in uveljavitev gospodarske reforme. Gre za odkrito spoznanje in za dokaj staro ugotovitev, da kadrovanje v sindikalna vodstva doslej ni bilo najbolj uspešno in tudi ne najbolj ustrezno. Četudi ne gre za nobeno podcenjevanje čedalje pomembnejše vloge celotnega članstva te ali one sindikalne organizacije v delovnih kolektivih, pa gre za ugotovitev, da bo vloga Sindikalne orga-. nizacije kot celote naraščala le tedaj, če bo imela sposobno vodstvo. Se več: trditev, da na 30-latno odplačilo 2 milijona S din za gradnjo družinske hiše, kar sta lahko uveljavila pri nadaljnjem natečaju ter bila udeležena pri nadaljnjih posojilih za stanovanjsko izgradnjo. Hiša je danes dokončana in stoji v Vinarski ulici, in stoji v Vinarsk ulici. Prepričani smo, da se bodo bralci prepričala, da je »Zarja« ravnala po občutku humanosti in pravičnosti do nezaposlene mladine in druge delovne sile, ker smatramo, da je dohodek 318.889 S din mesečno le zadovoljiv, tudi brez povprečnega zaslužka Reze Sajko, saij v danem primeru gre prizadeti za to, da dobiva polno pokojnino in plačo. Ustavno sodišče Jugoslavije je v zvezi z uporabo člena 104 dalo dokončno pojasnilo šele v Ur. 1. 23. od 8. 6. 1966 ter govori samo o borcih in je to jasen dokaz, da je vse dio takrat bila zadeva okoli člena 104 sporna. Organi podjetja so vzeli na znanje razjasnjene predpise. Ob koncu se vprašujemo, če je humano in prav, da nezaposlena mladina odhaja na delo v inozemstvo, drugi pa prejemajo polno pokojnino in plačo. Kaj lahko še vedno govorimo o nehumanem ravnanju direktorja in organov Trgovskega podjetja Zarja? UPRAVNI ODBOR Trg. podjetja Zarja Maribor PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE,. FOTO SLUŽBA D1 so se v drugih družbenopolitič-nh organizacijah več ali manj že uspeli kadrovsko utrditi in tudi uveljaviti, predvsem zato, ker so poskrbeli za ustreznejšo kadrovsko politiko, da pa v sindikalnih organizacijah temu ni bilo tako, je povsem umestna. Izkušnje tistih sindikalnih organizacij, kjer imajo usposobljena vodstva, takšne domneve docela potrjuijejlou Potemtakem razkriva usmeritev priprav na bližnje občne zbore sindikalnih organizacij to, da so se sindikati v trboveljski občini odločili okrepiti vlogo sindikalnih organizacij. Osnovne priprave pa ne izključujejo še nekaterih drugih nalog, kot je: izdelava najrazličnejših analiz z organizacijskega področja delovanja sindikatov in pogojev gospodarjenja in uveljavljanja ciljev gospodarske reforme. (mv) Pozdravljena, j pobuda! Šolska vrata so se zaprla, mladi Celjani pa so zdivjali J na ulice, za Savinjo, najraje pa tja, kjer niso bili »v na- | poto starejšim« in kjer so po mili volji lahko dajali duška J počitniški prostosti. Med skrbi zaposlenih staršev pa se j je prikradla nova skrb: med šolskim letom so njihove otroke vsaj nekaj ur dnevno varovali učitelji, zdaj pa še tega varstva nimajo. In vsi tisti, ki jim ni vseeno, kakšne občane si bodo vzgojili, če jih bodo varovale cesta. Savinja in skrite gmajne, so staknili glave. Društvo prijateljev mladine je našlo rešitev, najboljšo, ki jo je ob prazni blagajni premoglo. Prevzeli so organizacijo dnevnega letovanja otrok, tako da bi za celotno oskrbo plačevali starši. V nekaj dneh so dobili manjše število prijav, vendar so med prijavljenimi zaman iskali otroke neposrednih proizvajalcev.- Kljub veliki skrbi za otroke le-ti niso zmogli stroškov za oskrbo. V akcijo za organizirano dnevno letovanje otrok pa se je vključil Občinski sindikalni svet in iz članarine svojega članstva odobril 2 milijona starih din ter tako razbremenil starše vsakršnih dajatev. O tem je obvestil vse sindikalne podružnice v celjskih delovnih kolektivih in jih pozval, naj zberejo prijave. V minulih dneh so sindikalne podružnice zbrale že več kot 200 prijavijencev. Poslej lahko vidite vsako jutro ob sedmi uri zjutraj na zbirališču za gimnazijo vzgojitelje in gručo otrok. Skupno gredo na lepo urejen letoviški prostor, na Griček ob Savinji. Ves dan preživijo v igri, kopanju, nabiranju gozdnih sadežev. Vmes pa se dvakrat zgrnejo okoli kuhinje, ob malici in kosilu. Zvečer, ob pol šestih jih spet vidite na prostoru za gimnazijo, ko se razidejo po domovih. Pozdravljamo pobudo občinskega sindikalnega sveta in Društva prijateljev mladine! Pozdravljamo jo v imenu zaposlenih staršev in vse naše družbe. Z denarno pomočjo pa jo nagrajujejo tudi že nekateri delovni kolektivi in občinski odbor RK. Upamo, da bodo tem vzgledom sledili še drugi, tisti, ki bi jih še zlasti bili veseli organizatorji dnevnega letovanja, saj bi želeli, da bi se najmlajšim Celjanom priključilo čimveč odraslih za varstvo. 1. V. Illlllllllilllllf' Kje je zamrla beseda sindikata in ZK (Nadaljevanje s 1. str.) hodkov je v veljavi točkovni Sistem, vsakokratna prednost točke pa je rezultat uspešnosti dela. Tak sistem velja za neposredne proizvajalce. Za organizatorje proizvodnje in strokovne delavce pa velja za določevanje ekonomskega učinka še premijski pravilnik. Sestav-jajo ga različna merila, ki pa strokovnih delavcev na mnogih delovnih mestih ne vežejo na individualni učinek ali učinek posameznih služb, ampak na ekonomski učinek celotnega podjetja. Njihov dohodek ne sifoni na analitični oceni delovnega mesta, tudi po zadnjem pravilniku ne, ampak Se približuje plačilnim razredom. Primerjava zadnjega pravilnika s prejšnjimi pa kaže še eno značilnost: po zadnjem pravilniku so znatno zvišali osebne dohodke nekaterim skupinam strokovnih delavcev, pri tem pa zanemarili razmerje med nekvalificiranimi, kolkvalifici-ranimi in kvalificiranimi delavci. Po zadnjih izplačilih premij znaša razmerje med izplačanimi! osebnimi dohodki v aprilu več kot 1:10. Oglejmo si še izplačila ekonomskega učinka za obdobje januar- — marec, kii so ga prejeli nekateri strokovni delavci skupno z aprilskimi osebnimi dohodki, da bi laže razumeli nejevoljo delavcev. — glavni direktor 3.593,00 + OD za april, Skupaj 7.007,86 N dinarjev — glavni inženir predelo-lovalnega obrata 2,566,00 + OD za april, skupaj 5,385,92 N dinarjev — glavni inženir anorg. kemije 2.566 + OD za april, skupaj 5.257,22 N din — direktor kadrovskega sektorja 2.309,00 + OD za april, — šef nabave 1.283,00 + OD za' april, skupaj 2.890,61 N din — šef prodaje 1.283,00 + OD za april, skupaj 2.783,63 N din — šef transporta 1.283,00 + OD za april, skupaj 2.703,61 N din itd. NEPOTREBNI »POPRAVNI IZPITI« Merila za izplačevanje ekonomskih učinkov slonijo že na prvi pogled na kaj trhlih nogah. Kako je le mogoče, da dobivajo , strokovni delavci na povsem različnih delovnih mestih popolnoma enake ekonomske učinke? In Slednjič, kako je mogoče, da so tak pravilnik mogli sprejeti samoupravni organi in kje je zamrla beseda sindikata in ŽK? Vsak osnutek pravilnika je prehodil demokratično pot, tako zatrjujejo družbeno politične organizacije v Cinkarni. O njem so res razpravljali v delovnih enotah, očitno pa ga niso temeljito prerešetali nikjer, posebno nagrajevanja po ekonomskem učinku ne, kal še danes mnogi delavci zai®^ njujejo ekonomski učinek z bičkom. Takšnih zme še več. Na površje sio P: vselej, ko je pravilnik Stopaj izplačilih. T*1 S* samoupravnim organom, je rig letelo na gluha ušesa. Ce V mnenju nekaterih niso bile u... ni 1,11 veljavo, uu iy.pictvu.iii. - sg tistih nekaj pripomb, ki jih • zbral sindikat in jih predle s. meljene, pomeni, da vredno o njih pravljati po ponovno ra*' t-cL a v ± j cvvLi pv delovnih enot ^ ne pa jih spregledati. Tako h samoupravni organi prihrab1 nekaj »popravnih izpitov-*- oi' In končno: najbrž ne remo reševati medsebojnih (j_ nosov izven kolektiva. Zato^, moremo soglašati s skupino „ lavcev, ki je obšla samoupfu, ne organe in družbeno Po11 tg( ne organizacije v kolektivu ,g, skušala poiskati razplet z®OeiJ ta za bolj pošteno delitev delovne organizacije. IVANKA VRHOVCA16 ■mini iiiiiiiiiiiiii llllllllillllllli Pogovori z upravljavci O Pogovori z upravljavci |||||||||| Bled je poln tujih turistov. A ne najbolj petičnih. To lahko sodiim po tem, ko mi je šef strežbe v hotelu Toplice Andrej Lorh na malce provokativno vprašanje, koliko dobijo natakarji napitnine, odgovoril takole: »Napitnina!? Hm... Ta je odvisna od kvalitete gostov. V našem hotelu imamo kljub pr-vorazrednostii le tretje in če-trtorazredne goste. Preračunano imajo za vsak dinar, kako ga bodo porabili. Sicer pa napitnina ni zmeraj merilo, kakšne goste imamo. Za nas, ki delamo v strežbi, je napitnina prej merilo, če slehernega gosta zares ljubeznivo postrežemo ...« Sicer pa, pustimo napitnino, ki je ali pa ni dodatni vir dohodkov strežnega osebja. Andreja Lorha sem zato vprašal, kako je pri njih z nagrajevanjem. »Vsako delavno mesto imamo ocenjeno, v glavnem pa so naši osebni dohodki odvisni od učinka. Vsak mesec se sestanemo iin natanko pregledamo, kakšen učinek smo dosegli. Sele na osnovi tega potem skupaj delimo denar. Natakarji v sezoni zaslužijo do 80.000 starih dinarjev, sam pa prejmem povprečno do 140.000 starih dinarjev. Toda to velja le za sezono, praktično za štiri mesece...« »Kako samo za štiri mesece?« sem mu segel v besedo. »Veste, v nesezonskih mesecih imamo kaj malo gostov in ves ta čas poslujemo z izgubo. Lani smo je imeli v nesezonskih mesecih blizu 20 milijonov starih dinarjev. Toda to izgubo vedno pokrijemo z dohodkom v sezoni, pa še za sklade nekaj ustvarimo.« »Toda ali si z delom v sezoni, ko delate od j ultra do veče- Gcstinci pač živijo z njimi, ali bolje rečeno, skrbijo za njihovo počutje. In to jim je tudi najljubša tema pogovorov, kadar, sedejo za mizo. Ugled otela Toplice ni kar tako. Na vsako malenkost je treba paziti. Saj kolikor imajo gostov, toliko je tudi vsakodnevnih želja. Med gosti te dni pre-vladjujejo Angleži, potem sledijo Nemci. »Posebno Nempi so zadovoljni z nami. Kot pravijo, servis pa Angleži. Pri nas živijo izredno poceni, komaj za pet do osem dolarjev na dan v sezoni. To je zelo skromna dnevna oskrba, ko pa vem, da jugoslovanski hoteli naše kategorije v Dubrovniku, na Sv. Stefanu ali v Opatiji zaračunavajo dnevno oskrbo petnajst, osemnajst pa tudi več kot dvajset dolarjev na dan.« »Zakaj pa še vi nimate višjih cen, saj je hotel prvorazreden?« V CASINO PAČ NE MORE VSAK ra, ne poslužite tudi primernih osebnih obrokov za nese-zonske mesece?« »Kje pa, vsem se v nesezonskih mesecih znižajo osebni dohodki za dvajset in tudi več tisoč starih dinarjev. Naš,hotel je pač take vršite, da je vse osebje, tudi v nesezonskih mesecih v pripravljenosti. In če je tako, potem se razume, ne moremo vsega denarja pojesti. Prizadevamo si namreč, da bi hotel še izpopolniti. Lami smo že prenovili del restavracije s našimi sredstvi, letos pa nameravamo preurediti še drugi del.« Kajpak je beseda spet stekla o gostih in blejskih turistih. v Nemčiji ni tako vzoren kot pri nas. In naša hrana, predvsem specialitete: divji so nanje,« pravi Andrej Lorh »So divji na slovenske ali jugoslovanske specialitete?« »Slovenskih specialitet je premalo, da bi bile tako popularne, kot so čevapčiči, ražnjiči, pleskavica, paprika... Imamo pa tudi mnogo gostov, si so čisti vegetarianci. Tudi za te goste vedno poskrbimo. Sicer z izbiro hrame res nismo r.a tesnem. Vsak dan pripravimo štiri menije pa tudi pet ali šest menijev, če je treba.« »Kateri gostje pa so pravzaprav najboljši potrošniki?« »Za sedaj Nemci, najslabši »Gostje nam bi ušli, če bi cene povišali. Razen dobrega hotela ne nudimo gostom na Bledu skoraj nobene zabave. Se posebej, če je vreme deževno in oblačno, takih dni pa ni malo, je na Bledu dolgočasno. Vsi skupaj smo na Bledu še premalo poskrbeli, da bi gosta bolje zabavali in ga dlje zadržali.« In res je bilo cindam, ko sem se pogovarjal z Andrejem Lor-hom, na Bledu »kislo«. Kopališče je bilo prazno. Vsak čas je kazalo, da se bo vsulo, gosti pa so se potikali po obrežju. V Casino, kjer je nekaj več življenja, pač ne more vsak. M. ŽIVKOVIC li!,ilLlli!j|li,:l|lilJllii!lll;'"l:'!l!lir!lllillll':lli;ilil!l|l!lll.,!! IIIIIIIIIIIIII!! IIIIIIIIIIIIII imiimin VSEH PRIPOMB NI BILO MOGOČE UPOŠTEVATI V maju 1966 je 20 občinskih sindikalnih svetov in 26 večjih delovnih organizacij poslalo komisiji za druž- beno samoupravljanje pri Republiškem svetu Zveze sin- dikatov Slovenije svoje pismene pripombe in predloge k osnutku zakona o spremembah TZDR. Na 55 posve- tovanjih, ki so jih organizirali republiški odbori stro kovnih sindikatov sredi maja letos in katerih se je ude- ležilo več kot 1000 predstavnikov 588 delovnih organi- zacij, so bili prav tako zbrani predlogi in pripombe de- lovnih organizacij. I UGANKA Zelo napredujemo. Naše gospodarstvo ima štirikrat več sodobne tehnike kot pred vojno in petkrat več tehnične inteligence. Našo veliko prizadevnost. mi pa niti 40. Razmerje med nami in povprečjem industrijsko razvitih držav je 1:10 ... Število domačih izumov Pri nas najpočasneje narašča. Leta 1963 je bila lzumiteljska žetev samo za 247 večja kot leta 1939. Patente je prijavilo vsega /26 izumiteljev. Na Japonskem je število prijavljenih patentov poskočilo od 1939. leta do 1963. leta z 41.537 na 71.790, naša soseda Bolgarija pa je 1959. leta registrirna vsega 256 domačih izumov, štiri leta pozneje pa 788. Edinstveni smo tudi v avtorstvu izumov. Če bi vsa srednje velika in velika podjetja ter raziskovalni inštituti prijavili letno samo po enega, bi jih bilo skupno okoli 2000. ne 726, kakor izkazuje Urad za patente za leto 1963. Ker po podatkih taistega urada prijavijo upokojenci več izumov kakor vsi naši raziskovalni inštituti skupaj, se odpira dvoje vprašanj: prvič: kaj naši raziskovalni inštituti delajo, kadar delajo, in zakaj, drugič: zakaj naši upokojenci izumljajo v času, ki jim je zakonito določen za počitek. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Vse predloge je na seji 26. maja letos obravnavalo predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in sklenilo pombe in predloge dati odgovora le tiste pripombe in predloge delovnih organizacij na osnutek zakona o spremembah TZDR. ki ne spreminjajo temeljne koncepcije TZDR, se ne spuščajo na raven instrukcije oziroma komentarja in ne odpirajo procesa dopolnjevanja zakona v popolni zakon. Žal ni mogoče na vse' pripombe in predloge dati odgovora vsaki posamezni delovni organizaciji, niti ni možno za vsak posamezni predlog oziroma pripombo obširneje obrazložiti, zakaj ni bil predložen pristojnim organom. Zato skušamo navesti le nekatere pripombe in predloge, katerih predsedstvo ni sprejelo. Nekaj delovnih organizacij je predlagalo, da bi se ponovno uvedla mandatna denarna kazen, ki bi jo lahko izrekali za to pooblaščeni posamezniki, ccš da moralne kazni ne zadoščajo za vzdrževanje delovne discipline. Tega pa seveda ni možno sprejeti, ker ni v skladu z osnovno koncepcijo zakona. Posamezniki namreč ne morejo odločati o pravicah, dolžnostih m obveznostih delavcev (123. člen TZDR), še manj pa je dopustno, da se izrekajo kazni brez postopka in brez ugotovitve krivde delavca. Nekateri so tudi predlagali, da bi porodnice in bolniki, ki niso mogli zaradi poroda oziroma bolezni izkoristiti letnega dopusta v koledarskem letu, sipeli izrabiti letni dopust v naslednjem koledarskem letu. Letni dopust pa se daje vedno le za posamezno koledarsko leto in se mora izrabiti v tem koledarskem letu. Zato tudi ni mogoče predlagati spremembe tega določila zakona. Prav tako ni bilo mogoče sprejeti predlogov, da bi zakon dopuščal plačilo za neizkoriščeni letni dopust, saj bi s tem kršili osnovna določila 62. člena TZDR. Tudi predlogov za znižanje nadomestila osebnega dohodka ob fakultativnem suspenzu n1 bilo mogoče sprejeti, saj bi že vnaprej kaznovali delavca brez ugotovitve dejanske krivde in bi ne prispevali k hitremu reševanju kršitev delovnih dolžnosti. Predlogi so tudi bili, naj bi se nekateri razlogi za prenehanje dela kot ukinitev delovnega mesta ter zmanjšanja delovnih sposobnosti v zakonu podrobneje. specificirali. Prevladovalo je mnenje, da je zakon glede tega dovolj jasen, seveda da pa je naloga samoupravnih aktov, da podrobneje določijo način in postopek prenehanja dela iz teh razlogov, da ne bo izrabljanja oziroma šikan. Nekaj delovnih organizacij je predlagalo, da naj zakon o spremembah TZDR določi, da je samovoljna zapustitev dela razlog za prenehanje dela in ne le hujša kršitev delovnih dolžnosti, nadalje, da naj se z zakonom prepove testiranje psihofizičnih lastnosti delavcev pred nastopom dela; da naj se odmor med delovnim časom zmanjša na 20 minut in naj se delo konča zato 10 minut prej in podobno. Takih in podobnih predlogov je bilo še več, vendar jih iz že omenjenih razlogov ni bilo mogoče sprejeti in posredovati pristojnim organom. Smatramo, da bodo delovne organizacije tudi v bodoče sodelovale v takem številu in tako konstruktivno pri razpravah o osnutku zakonov ter prispevale s tako številnimi predlogi in mnenji k urejevanju delovnih razmerij. JANKO BRUNET DELAVSKA 5LNOTNOST Ulasllo HepuoiiSKegti sveta Z S'* za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor »lavni tn odgovorni urednio MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave; Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. postni predal 313/VI, telefon uredništva 31 68 72. 31 24 02 In 11 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani it. NB 501-1-365 - Posamezna Številka stane N. 50 par - 60 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 lin - zeoo starih din - Koto pl sov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk In kUSell CZP »Ljudska pravica« LJubllane 3 O » O ZAUPANJE 1 NI IGRAČA! o O • Izkušnje kažejo, da ni niče-= sar bolj nenaklonjenega grad-£ nji stanovanj kot nestabilnost a domače valute. Nestabilnost 0 valute pa je spet posledica • splošnih gospodarskih razmer = v državi; če je gospodarski raz-£ voj buren, pomeni to, da je tuja dl nekontroliran. V gospodar-0 ski praksi ga največkrat »oživ- • Ijamo« in pospešujemo s tiska-2 njem denarja, velike količine 2 denarja v obtoku pa jemljejo ■o denarju vrednost. Da izgublja ® denar vrednost, se pozna vse- • lej najprej pri nakupu gradbe- s nega materiala, ki mu cene ob ° inflaciji najhitreje narastejo, g Kaže torej, da ni naključje, če ^ pravijo ekonomisti: kakršna gradnja stanovanj, takšno go-| spodarstvo! In narobe. Obseg in uspešnost gradnje o stanovanj v državi oziroma v • zaokroženem gospodarskem a prostoru sta torej neposredno o odvisna od stopnje produkti v- nosti dela v tej državi, od O splošnih gospodarskih razmer, ® od trdnosti domače valute ... ■e Te abecede politične ekono-2 mije bi najbrž ne bilo treba g na kratko in v takšnem nepriljubljenem pedagoškem tonu • povzemati, če bi jih organiza-= tetrji stanovanjske gradnje, 2 predvsem pa ljudje, ki odlo o čajo o naši denarni politiki, o 0 porabi presežnega dela, ne 6 poznali samo na jeziku, ampak a tudi v praksi. Načelno so nam-o reč vsi «odlučtujoči činitelji« za ceneno gradnjo stanovanj, za O večjo odmero presežnega dela • v korist življenjske ravni de-5 lavnih ljudi, za organiziranje 2 uspešnega varčevanja za staja novanje... In to že nič koliko ° let! V praksi pa ... ® Sicer pa, poglejmo si »kon- 3 kretne« razmere! O dejstvu, da o je slovenski narod varčen, ni treba izgubljati besed, saj go-O vare številke, da smo v SIo-0 veniji zbrali pri hranilnicah in drugih denarnih zavodih že 75 c milijard starih dinarjev, pot- 2 rošn,iških kreditov pa smo na-js jeli manj kot 40 milijard starih 0 dinarjev, kar pomeni, da1 še ® malo ne živimo »iz rok v usta« = in da smo se zavestno odločili g za uravnovešeno gospodarstvo, a za reformo. Zaupanje v dinar o se je pri varčevalcih zlasti utr-^ dilo po 23 % doplačilu na vse piredreformne' hranilne vloge S in nazadnje še po enakem do-° plačilu na hranilne vloge nri o kmetijskih zadrugah, čeprav po »črki zakona« država teh • vlog ni bila dolžna revalorizi- 3 rati. Družba je torej z eko-o nomsiko — administrativnimi ukrepi poskrbela za to. da bi O občani ob reformi ne izgubili 0 zaupanja v dinar. Toda »nekateri činitelji«, ki jih sedaj ni mogoče identificirati in je zato tudi zeilo težko pokazati nain j e, so ravnali povsem v nasprotju s temi ukrepi in s tem ravnanjem prizadeli gospodarstvu občutno škodo. Gre za primer 1.500 varčevalcev, ki so pri ljubljanskih stanovanjskih skladih Vložili približno 580 milijonov starih dinarjev prihranjenih lastnih sredstev, njihove delovne organizacije pa 960 milijonov starih dinarjev. Ta denar se ni obrestoval po 5 % obrestni meri, ker stanovanjski skladi teh sredstev niso prenesli na banko, teh vlog tudi niso revalorizirali kot vse druge hranilrie vloge, in da bo mera polna, varčevalci za stanovanja naj bi razen te čiste izgube, ki so jo utrpeli z reformo, doplačali še 33 % vrednosti stanovanj, če hočejo dobiti v roke ključ od novega stanovanja. Zaradi razsipniške, družbeno neodgovorne politike ljubljanskih stanovanjskih skladov (zaradi prelivanja sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo za druge potrebe), bi tako morala večina varčevalcev pri stanovanjskih skladih, v ljubljanskih občinah Šiška in Bežigrad, doplačati od 1,5 do 3 milijone starih dinarjev za svoja stanovanja, čeprav so s težavo zbrali denar že za prvi polog. Nič čudnega, da so v Ljubljani zaradi takšnega neodgovornega odnosa ljudi, ki so upravljali s sredstvi stanovanjskih skladov, 'do varčevalcev za stanovanja »politične razmere nekoliko napete« in kaj je najbrž še bolj neprijetno da je zaupanje v varčevanje za stanovanja skoraj povsem splahnelo. Pa čeprav smo Slovenci znani kot varčen narod! »Po toči« je kreditna banka in hranilnica Ljubljana sicer naslovila jemalcem posojila in varčevalcem za stanovanja pismo in obljubo, da bo v celoti izpolnila obveznosti stanovanjskih skladov, ki izvirajo iz posojilnih pogodb (pravno sopo-godniki skladov torej ne bodo oškodovani, materialno pa na vsak način!), toda »zvoniti po teči ...« Z zaupanjem v dinar in v pogodbo, ki ni nič'drugega kot enakopraven dogovor med tistim, ki posojilo najema, in tistim, ki ga daje, bi se ne smel nihče igrati! Še posebno v času reforme ne! Zato: kako, da se kij ib temu igramo? VINKO BLATNIK ZRNO DO ZRNA POGAČA — KAMEN NA KAMEN PALAČA < o < o o 0, Želite imeti svoj dom ? < O c G O ti < z Vključite se v novo obliko varčevanja za < Z ti N stanovanjsko izgradnjo pri ti N o 0 o KREDITNI BANKI CELJE O o z ti N ali njenih poslovnih enotah v z ti N e • ŽALCU e < o e MOZIRJU C o < ti e VELENJU < ti časopisa Delo pa kar 3-krat '“'“ti- Minimalen interes za osrednji Uevnik Delo pripisujejo v Novi .^>rici dejstvu, da posveča omenjeni s°Pis premalo pozornosti aktuai-11 'iln na Goriškem. „ j bolj razširjen časopis v novo-t. ki občini so torej Primorske a Vlce; Slede TT (3370), Nedeljski ŽepVUlk (2814)> TV-15 (1907), Naša In p <1775)> Delo (1631), Tovariš (1446) ip, avlil,a (1297). Ostale publikacije r'i,"o!kV glavnem manl kot 500 na- Ci.r;'U!bl,b' Kažejo, da berejo v Novi kot lpoc. ereio prebivalci ostalega ob-Uian.a novogoriške občine znatno lOoo V Sloveniji namleč pride na <5orji;^rebivalcev 93 dnevnikov, na Uejša Pa samo 37. Mnogo ugod-tegn S7ika je pri tednikih, saj jih Kupuje vsak tretji občan,. DRUGI BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA V LJUBLJANI KAŽIPOT V TRI SMERI TTjri pregledu razstavljenih del v okviru Drugega bienala O*industrijskega oblikovanja v Moderni galeriji, se ni mogoče znebiti’ vtisa, da ima ta obsežna zbirka lepo oblikovanih industrijskih izdelkov trojni pomen. Razstavni prostor služi za soočenje najboljših jugoslovanskih in tujih industrijsko oblikovanih izdelkov, kar naj bi pospešilo razvoj industrijskega oblikovanja nasploh. Primerjava domačih in tujih izdelkov je na razstavi močno poudarjena, saj je večina del tako razstavljenih, da se nam vzporejanje kar samo po sebi vsiljuje. Kritična in študijska obravnava razstavljenih predmetov tako omogoča, da najdemo točne koordinate, kje naše industrijsko oblikovanje še zaostaja za oplemeniteno industrijsko proizvodnjo. Primerjave jugoslovanskih razstavljavcev s tujimi pa nas na drugi razstavi industrijskega oblikovanja ni treba biti sram. Ločnice so v posameznih skupinah razstavljenega gradiva popolnoma izginile, ponekod pa naši oblikovalci celo prevzemajo vodilno mesto po čistoči, lepi oblikovnosti in funkcionalnosti. V skupini elektrotehničnih strojev in telekomunikacijskih aparatov je vredno omeniti kardicidni dinamični mikrofon »KD12«, ki ga ie oblikoval Marko Turk iz Ljubljane, v skupini igrač pa stružene igračke v sistemu Anteja Jakiča iz Zagreba. Oba jugoslovanska razstavljavca sta dobila zlati medalji mednarodne žirije. Na razstavi v Moderni galeriji, ki je druga po vrsti v Ljubljani, razstavlja 12 držav iz Evrope in Azije. Med njimi so industrijsko razvite države, kot Avstrija, ČSSR, Francija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Ma- džarska, DR Nemčija, ZR Nemčija, Norveška, Nizozemska in Švedska. Razstavljenih je preko 700 del s področja industrijskega oblikovanja. Razstavljene predmete so izbrale nacionalne institucije ali žirije posameznih držav. Gradivo je razdeljeno v 15 skupin. Razstavljeni so predmeti množične uporabnosti od pohištva, svetil, tekstila, usnja, keramike, stekla, plastike, kovin, lesa, gospodinjske opreme, optičnih predmetov in orodij, elektrotehničnih strojev in telekomunikacijskih aparatov, strojev, lažjih prometnih sredstev, komunalne opreme, športne opreme, igrač, embalaže, do lepakov, brošur, voščilnic in knjiž rtih ovitkov. Na razstavi lahko vidimo vse, kar je lepega v množični industrijski proizvodnji. To pa še ni vse. Razstava nam daje tudi splošen vpogled v industrijsko oblikovanje v posameznih deželah. Tuje države so poslale na Drugo razstavo industrijskega oblikovanja v Ljubljano najboljše stvaritve. Gradivo so poslali po vsestranski strokovni oceni, precej tega gradiva pa je nagradila mednarodna žirija v Ljubljani. Tujci so dobili od sedmih podeljenih pet zlatih medalj, dve sta odšli v Italijo, po ena pa še na Švedsko, na Norveško in v Avstrijo. Ne-, primerno večje pa je šlevim častnih pohval za tuje razstavljavce. Razstava ima po skopo naštetih podatkih dovolj velik pomen, da bi lahko s svojimi strokovnimi ocenami pomagala privzgojiti našim uvoznikom smisel za lepo in funkcionalno, hkrati pa je to tudi redki stik, ko irna- Medalja za kardicidni dinamični mikrofon »KD 12« oblikovalca in izvajalca Marka Turka mo zbrano veliko število tujih industrijskih izdelkov po tako strogih merilih za lepo in funkcionalno. Na razstavi se srečujemo s številnimi novimi materiali, ki jih industrijski oblikovalci Uvrščajo v proizvodnjo zaradi takšnih ali drugačnih prednosti. Naposled moramo kot tretje važno stikališče omeniti pomen razstave za potrošnika, ki je glavni porabnik industrijskega blaga. Razstava ima poseben vzgojni pomen za širšo javnost, saj se lahko na razstavi vsak obiskovalec prepriča, kaj je industrijsko oblikovanje, zlasti ker je možnosti vzporejan j a dovolj. Največ razstavljenih del je v skupini vizualne komunikacije, pa tudi elektrotehničnih strojev je precej. Od posameznih držav so najštevilnejše zastopane CSSR s 106 razstavljenimi predmeti, Avstrija z 52, DR Nemčija s 40 in Jugoslavija s 158 predmeti, Nizozemska pa je poslala samo vizualne komunikacije. Pri steklu izstopa švedsko industrijsko oblikovanje, pri pohištvu norveško in jugoslovansko, pri elektrotehničnih strojih m komunikacijskih aparatih pa italijanski oblikovalci. Japonska je edina azijska država, ki se je udeležila razstave. Gradivo razstavljavcev iz Japonske pa bo zaradi zakasnitve pošiljke raz stavi šele dodano. Z. T. NAMESTO NEKROLOGA POSLOVNEMU ZDRUŽENJU AVTOMACIJA 11*111111 Barka poslovnega združenja, ki nosi napis Av-tomacija, se potaplja. Razpoke, ki so nastale zaradi nezakonitega in negospodarskega poslovanja, anarhičnega samoupravljanja, notranjih trenj in prikrivanja resnice, so tako velike, da jih četrtina »posadke«, ki barke še ni prostovoljno ali prisilno zapustila, ne bo mogla zamašiti, zlasti zato ne, ker je v najkritičnejših dneh prepuščena sama sebi, brezvoljna in vsega naveličana. Zguba Avtomacije se je v zadnjih nekaj mesecih povzpela z 200 na 350 milijonov starih dinarjev, verjetno pa bo pred likvidacijo združenja še narasla. Plačali je ne bodo povzročitelji, ampak nedolžni... 1 Skoraj mesec dni sem si zaman prizadevala, da bi se pogovorila z novim v. d. direktorjem Avtomacije inž. Hujsom, kako bodo združenje finančno sanirali. Kmalu po zasedbi tega odgovornega delavnega mesta je odšel za poldrugi mesec v Združene države, kot član jugoslovanske gospodarske delegacije, vodstvo pa prepustil poprejšnjemu direktorju inž. Brelihu. Komaj se je dobro vrnil iz Ame-ke, pa je odšel na letni oddih. Uspelo pa mi je srečanje z njegovim novim namestnikom, komercialnim direktorjem Golobom. »Mene nikar nič ne sprašujte. Jaz sem dober samo še za prodajanje starega »mebTna«. Mola avsitroogrska glava ničesar ne ve... Kadar sem se uprl Barmanovemu megalornainstvu pri kupčijah, so mi mladi inženirji, ki so ga zato podpirali, ker jih je preplačeval, rekli, da sem stari osel. Ta naš veliki manager jo je s svojo gru-po popihal v Kranj, za slabo izdelane projekte in izvedbe naj pa mi odgovarjamo ... Direktor Brelih mu je dopuščal, da je počel, kar je hotel. Sam je sklepal pogodbe z naročniki. Ker je bil hkrati predsednik sveta delovne skupnosti, je kolektivu lahko metal pesek v oči, dokler ni služba družbenega knjigovodstva poslala k nam kontrolorja. No, ta je pa odkril falsificLtane račune, potvorjeno bilanco, osebno okoriščanje . .. Kaj bi ponavljal. Preveč je vsega in rešitve ni. Če bi skupaj s člani poslovnega združenja gradili tovarne po svetu, ne bi prišli v stisko. Prekupčevanje brez lastnih obratnih sredstev in povrhu še slabo gospodarjenje — moiralo se nam je maščevati...« »Spomladi ste sprejeli sanacijski program, kako ga uresničujete?« »Posojilo bi potrebovali za to, pa ga ne dobimo. Stara naročila bomo izpolnili, ker smo pogodbeno vezani, potem pa poj demo po gobe.« »V skladišču vam baje leži za kakih 200 milijonov selenskih usmernikov, kaj boste naredili z njimi? ... In koliko najemnine plačate Javnim skladiščem za izposojene prostore?« Na ti dve občutljivi vprašanji tov. Golob ni hotel odgovoriti. Bil pa je pripravljen nekoč posebej na dolgo obrazložiti »selen-sko štorijo«, medtem ko se je glede najemnine izgovori), da ni pooblaščen dajati takšnih podatkov. Opozorila, lei so šla dolgo mimo ušes Pravni referent v Avtoma-ciji Miran Knez, kii ga je rakova pot združenja manj čustveno prizadela, čeprav si proti svooi volji drugje išče kruh, ker je dobil odpoved, je neizprosno logično prikazal vzroke propadanja. »Kot poslovno združenje bj m-orali poslovati za tuj račun, komitentsko ali agencijsko. Mi pa smo se šli brez lastnih obratnih sredstev čisto kupoprodajo. Naročila so po naših načrtih izvedli kooperanti, ki so zahtevali avanse. Ker sami nismo imeli denarja, smo ga prosili in zahtevali od naročnikov. Promet je Sčasoma nairastel na več milijard. Moralo je zaškripati, ker je zmanjkalo denarja za izvedbo del. Razen tega so bile kalkula- propadlo v času, ko se ves svet gospodarsko integrira, pa je najbrž pri samih članih in ustanoviteljih. Dokler ni nastala »vesoljna« Iskra, je združenje še imelo ustrezen delovni program. Potem ko je Iskra ustanovila Zgvod za avtomatizacijo iin sama začela projektirati avtomatske naprave, je zrasel med Iskro in poslovnim združenjem kitajski zid. Oboji so se začeli bati medsebojne konkurence ... Čeprav je Iskra še ostala član združenja. Da bi bil volk sit in koza cela, se je poslovno združenje vrglo na trgovino. Upravni odbor je to preusmeritev podpiral, kajti predstavniki včlanjenih podjetij, iz katerih je sestavljen, so bili zadovoljni, da je poslovno združenje prodajalo njihove izdelke in jim preskrbelo delo. Kako malo je bilo upravnemu odboru mar gospodarjenje v združenju, se vidi po tem, da se je sestajal enkrat ali dvakrat na leto, vsa- važnejša gospodarska vprašanja pa bi moral sam urejati. Pooblastila sveta delovne skupnosti in upravnega odbora niso bila jasno razmejena niti ni bilo delo usklajeno. Pravijo, da precej po zaslugi nekdanjega direktorja združenja inž. Breliha, ki ni upravnega odbora seznanjal s priporočili in sklepi sveta delovne skupnosti. Nekdanji predsednik upravnega odbora Avtomacije in generalni direktor Iskre Dušan Horjak, ki se je te funkcije znebil po enem letu, mi je dejal: »Slutil sem umazanijo, toda mu odboru združenja odprto pismo, v katerem je navedla vrsto nepravilnosti v poslovanju in gospodarjenju. Opozorila je, da si posamezniki prilaščajo pooblastila i-n sklepajo posle, ki povzročajo moralno in materialno škodo, da pa jih nihče ne pokliče na odgovornost zaradi tega. Dalje so navedli več primerov slabega gospodarjenja in prevelike potratnosti, nezakonitih finančnih transakcij, najetja prerazkošnih poslovnih prostorov itd... Opozorili so, da kljub očitnemu pomanjkanju dela nekateri opravljajo nadure, medtem ko večina prejema 80 % osebne dohodke, omenili so nekoordinirana skupinska potovanja v iste kraje, navedli, da gre 30 % sklada za osebne dohodke za honoriranje zunanjih sode- či j e približne, nihče v združenju ni imel pregleda nad gospodarjenjem, niti tega nismo vedeli, če je naša marža primerna, mislili smo le, da mora zadoščati; saj smo kooperantom polovico (!) manj dali za izdelke, kot smo dobili zanje.« »Kot pravni referent poznate , predpise. Zakaj niste sveta delovne skupnosti opozorili na nezakonito poslovanje in na morebitne posledice tega?« »Mislite, da nisem? Zato sem padel v nemilost. Rorman, komercialni režiser velikih poslov, je znal kolektiv slepiti, vsi, ki smo zahtevali večji red, smo dobili črno piko kot nergači, ki hočemo škodovati poslovnemu združenju.« Ko so lani spomladi nekateri komunisti začeli opozarjati na nered v združenju, jim je moral priskočiti na pomoč občinski komite ZK na Viču in kasneje še občinski sindikalni svet, da je postopoma prišla resnica na dan. Naj več ji krivec, da se je poslovno združenje pohabilo in vanjo se nisem utegnil poglobiti. Za nas to poslovno združenje ni imelo več smisla. Večkrat sem predlagal, da bi ga likvidirali, pa nisem uspel, ker veliko naročil še ni bilo izvršenih, razen tega je vedno nastalo vprašanje, zakaj naj bi člani pokrili zgubo, ki jo je zakrivil delovni kolektiv združenja.« Upravni odbor je vendarle marsičesa kriv Lami v maju je sedmerica strokovnjakov poslala upravne- lavcev, opozorili so na neopravičljivo velike reprezentančne stroške, na nepotrebne avtomobilske vožnje itd itd ... Upravni odbor pa na pismo, kljub polnim podpisom sedmih strokovnjakov, ni ustrezno reagiral. Postavil se je na stran tistih, ki so povzročali ali vsaj tolerirali omenjene nepravilnosti. Ko je delovni kolektiv lani v oktobru med temeljitim obračunavanjem gospodarjenja in medsebojnih odnosov izrekel tako direktorju kakor vsem drugim vodilnim uslužbencem nezaupnico, se je upravni odbor uprl, češ da sestanku niso prisostvovali vsi člaini in da ni šlo za referendum, ker ga niso poprej napovedali na oglasni deski... Iti še takrat, ko je uvidel, da je nujno likvidirati poslovno združenje in ustanoviti namesto r.jega podjetje Avtomacija, je vse priprave za likvidacijo in ustanovitev podjetja zaupal di- rektorju združenja, kljub dokazani organizacijski nesposobnosti. Združenje naj bi bilo likvidirano ob koncu marca, upravni odbor je temu sklepu še dodal, da bodo včlanjena podjetja poravnala morebitno zgubo. Ta dokaz hranijo v združenju, prav to pa je krivo, da združenje še ni likvidirano. Člani upravnega odbora so namreč med razpravo o tem pozabili, da gre za veliko zgubo, ki je delavci ne bodo rade volje poravnali, ker jih njihovi predstavniki v združenju doslej niso opozarjali na slabosti v njem in vprašali za mnenje. »Edino, kar utegne te predstavnike kolektivov v upravnem odboru rešiti, je čas,« mi je dejal Miran Knez. »Nekaj se jih je izmuznilo v inozemstvo, nekaj se jih bo skušalo znebiti te funkcije, taiko da nazadnje ne bo nihče več za nič odgovarjal...« Krivci imajo na več straneh potuho Takrat, ko je Služba družbenega knjigovodstva na priporočilo viške občinske skupščine kontrolirala bilanco Avtomacije za 1964. leto in ugotovila več grobih prekrškov, le bilo javno tožilstvo o tem obveščeno Vendar do obravnave še ni prišlo. Dalje: Centrala komunalne banke v Ljubljani je odprla in izročila poslovnemu združenju 50-milijonski kredit za odkup selenskih usmernikov od Iskre, čeprav pozna predpise in ve, da poslovno združenje ne sme trgovati za svoj račun, niti imeti lastnih obratnih sredstev. Kontrolor Službe družbenega knjigovodstva, ki je to nezakonitost banke odkril, je prekršek zamolčal... Namesto epiloga Nazadnje se vprašajmo še, ali bi do vseh navedenih nepravilnosti prišlo, če bi člani poslov- nega združenja začutili potrebo in spoznali prednosti proizvod®6 in poslovne integracije, kakor S"-jo spoznali že pred davnim dr®" god po svetu? Najbrž ne, drugače se ne b> zadovoljili s tem, da poslov®0 združenje počne, kar hoče, sai®° da živi kot »modni gospodarski' krik, ne pa kot gospodarska n®i' nost... Investicijsko in proizvod®0 usklajevanje so priznavali in š6 vedno priznavajo samo na P®' pirju. Sarajevsko podjetje E:ner' goinvestt se je trudilo, da bi sk®-paj z drugimi člani združeni3 rešilo vprašanje odpadnih vod®1 pa se ni nihče odzval, ker so zbali konkurence. Ob nerazu®1' Ijivem strahu so se razblinil3 pravzaprav vsa prizadevanja, & bi upravičila obstoj tega pošlo®' nega združenja. Ker torej člani niso bili zal®' teresirani za združenje, se z3 njegovo delo niso zanimali Predstavniki včlanjenih podi0, tij, ki naj hi upravljali združ6' ni e, pa so to svojo dolžno6* opravljali kot nepotrebno zl°' Zato so se tudi tako poredko s6' stojali. Večino pooblastil so dali administrativnemu odbor®1 v katerem sto bila dva njiho®3 člana in direktor združenja. P ta trojica je vedrila in oblačil3, kakor je vedela in znala. K6* o delu v združenju ni bila ve®' no pravilno informirana — r®1' slim na zunanja dva člana '' ni mogla vedno pravilno odi®' čati in ukrepati... Ladja se je se boli potaP' Ijala. Strokovnjaki, ki so se ®°j reda naveličali, so se raztep® na vse strani. Samo nekaj jih r ostalo zvestih, zdaj izvajajo n ja naročila, ob izredno nizk1® dohodkih popravljajo strokov® napake nekdanjih tovarišev, s_ opravičujejo za slabo delo, P®e, našajo, kako jto naročniki toZ® rijo zaradi neizpolnjenih pog°°, benih obveznosti... Pred nek®* meseci je bilo takšnih tožb 1 približno 50 milijonov starih d* nar jev ... Kljub vsemu temu pa v kolektivu nimajo več ne sve* delovne skupnosti, ne sindik®3 nega vodstva, ne nove notra®l_ zakonodaje, ne disciplinske k° misije, ne komisije za sklep®1", in odpovedovanje delovnih meri j. Poslovno združenje je pot6^ takem zares samo še mrlič, ® ga ne zagrebejo zaradi nepo®a nanih obveznosti in dolgov. • • MARIOLA KOBAL rAAA^AA^yVW^AAAAAAAAA/WWW^A/^A^^AA/WW7WWWWWVW^/ Pred vašim odhodom na dopust še na ogled, kaj vam prinaša za vroče dni MARIBOR A/'-^yw\AAAAAAAAAAAAAA/W\AA/WWVWWWWWWWWWWWW' nama \ L JU BI J ANA V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, VVOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji vzmetnice, žimnice »jogi« kuhinjske in sobne mize, stoli šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. hhi.iwm nama milili GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran | vabi v novo odprto restavracijo PUNTA, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno | rišče g \ Iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiniinBh!iiiiiiuiiiH!iiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniii[iiiiiiiiiii[iinini!iiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiinuii[ii Piran, še 200 parki- iiiiiiiiiniiiii®1111111111