Politični ogled. Avstrijski italijanaši žalujejo sedaj mnogo bolj za italijanskim kraljem nego svoječasno za našo preblago avstrijsko cesarico. Ob smrti naše cesarice je tržaški >Piccolo« pričel kratko poročilo: «Avstriiska cesarica«. Sedaj pa je črno obrobljen začel: »Naš Ijubljeni kralj« itd. Ko je naSa cesarica ležala na odru, so italijanski »domoljubi* priredili veselico z godbo in plesom, sedai napadajo naše vojake, ko se z vaj vračajo z godbo. Očitno je torej, da ti ljudje izražajo ljubezen do Italije. A navzlic temu so slepi in gluhi oni, ki trdijo, da na Primorskem so steber Avstrije Italijani. Srbski kralj Aleksander se je v nedeljo oženil z Drago Mašmovo. Ruski poslaniški namestnik }e zastopal carja kot druga, Francija pa je poslala k poroki posebnega odposlanca. Iz tega se jasno vidi, v kateri smeri namerava kralj Šaša s svojo Dragico vladati zanaprej srbsko kraljestvo, namreč v duhu, Rusom in Francozom prijaznem. Velikanska množica ljudstva se je trla zadnjo nedeljo po Belemgradu, pravijo, da je bilo nad 30.000 ljudi navzočih, ki so kraljevski par navdušeno pozdravljali. Kraljica Draga si Je na ta dan izprosila pomiloščenje vseh političnih zločincev, kar je v Srbiji naredilo najboljši utis. Milan je sedaj celo miren, pravijo, da mu }e Rusija dala denar, naj bo vendar enkrat miren. Za denar pa Milan itak vse prav rad stori. Vsi narodi želijo, da bi sedaj zavladal v Srbiji mir in da bi kralj in kraljica uporabljala svojo moč le v blagor srbskega naroda. Napad na perzijskega šaha MuzafferEddina. Italijanski kralj še ni pokopan in že se je izvrSil v Parizu nov napad zopet na vladarja in sicer na perzijskega šaha, ki se mudi sedaj v pariški razstavi. V trenotku ko je perzijski šah vstopil v voz pred palačo, kjer stanuje, vrgel se je neki delavec Salson z dvignieno pahco ali kakor nekateri pišejo z bodalom proti vozu in zakričal: Ziveli otroci ljudstva! Veliki vezir, ki se \e peljal s Sahom, je hitro opazil napad ter ga odbil. Tako je žah srečno odišel s samim strahom. Delavec Salson je anarhist in je bil že večkrat kaznovan. Trdovratno taji, da bi imel sokrivca. Napad je povzročil v vseh krogih velik strah, tem bolj, ker Je tako naglo sledil umoru italijanskega kralja Umberta. Mnogo bolj kot drugi so pa zbog napada presenečeni Francozi sami, ker dobro vedo, koliko Skode jim provzroča tak dogodek v letoSnjem letu svetovne razstave. Kronane glave, ki bodo tekom letošnjega leta obiskale pariško svetovno razstavo, so sejane zelo redko. — Ruskega carja, toliko zaželjenega zaveznika, menda ne bo, in ko bi jih Svedski kralj ne bil rešil iz zadrege, bi bil knez državice Monaco jedini zastopnik zunanjih vladarjev evropskih. Perzijski šah kot eksotični suveren je bil Francozom torej dvakrat ljub in drag. Povsem umevno je tedaj, da skuša Francija čim najbolj potlačiti ta usodni dogodek. Vojska v Južni Afriki. Burski general Devet se nahaja sedaj v Oranje državi, kjer provzroča Angležem velike preglavice. Angleške čete ga sicer pogosto obkoljujejo, toda vselej se jim previdoma izmuzne iz nastavljene pasti. Sedaj se nahaja ob reki Vaal. Angleži bi mu radi prišli do živega, predno pride do Rustenburga, kjer oblega oddelek Burov obleganca v Mafekingu. Kajpada je sedaj Dewetova akcija precej otežkočena, ker je vodja Prinsloo izgubil lepo število mož. Kljub temu pa Kriiger in glavni poveljnik še ne obupata. Kriiger sedaj v posebni proklamaciji zagolavlja larraovce, da jim bo povrnil vso škodo, kž jim jo provzroče Angleži, ako vztrajajo v boju. Vojska na Eitajskem. Iz Šangaja se poroča, da se je na dosedaj nepoiašnjen način usmrtil Li-Hung-Čang, bivši podkralj v Kantonu in pred nedavnim >jedini prijatelj« tujcev mej kitajskimi velikaSi. Vest o umoru sedaj še ni potrjena, a je dokaj verjetna, ker je Li-Hung-Cang igral v poslednjem času tako dvomljivo ulogo, da je res postal nemogoč. Rusiji sovražni listi pravijo, da je bil mož ruski agent, ki torej ni mogel gledati, da se je upor Kitajcev ravno v zadnjem času poostril napram Rusom. Mogoče je tudi, da je mož prišel v nemilost na kitajskem dvoru in je menda dospel do prepričanja, da bo kitajska armada konečno vendar morala podleči združeni evropski premoči. Pomenljivo je tudi to, da se ni hotel odzvati povabilu, naj pride v Peking. O položaju evropskih poslanikov Se vedno ni nobene jasnosti, akoravno se sedaj več ne dvomi, da razun Ketelerja res še vsi žive. Poslaniki smejo baje že občevati s svoiimi vladami, a le v odprtih pismih, to je pod nadzorstvom kitajske vlade, To je seveda vsekako sumljivo. Dovolili so iim tudi sloboden odhod v Tientsin, katere ugodnosti se pa bržkone ne bodo po- služili, dobro vedoč, da jim preti zunaj pekinSkega ozidja še večja nevarnost, za katero bi pa vlada ne prevzela nikake odgovornosti. Na poti mej Pekinom in Tientsinom so se v poslednjih dneh izredno namnožile kitajske čete in v kratkem pride do ljutega boja mej njimi in prodirajočo zvezno armado.