V proračunu še presežek
Za naše okolje gre
Mengeška caka na plin in pločnike
@ [L 0 1®
AVTOMARKET d.o.o . orodaino servisni center. Blatnica 5. 1236 TRZIN. Tel 01 562-33-00 - Prodaia vozil 01 562-34-50 in 562-34-55 • Fax 01 562-21-63
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
SS*
mm m ffll Mïù^x
omi Mirnim „ ..
CITROËN
TRZIN
WATT
ELEKTRO, d.o.o.
Veletrgovina in maloprodaja elektroinstalacijskega materiala
Brezovce I. IOC Trzin delovni čas: 8h - I6h. sobota: 8h - I3h Telefon 01/53-05-760, faks 01/53-05-767
GOTOVINSKI POPUSTI
m /m «É
lu m
ha Mat!
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKI
Telefon : 011723 09 QO ww.hp-commerce
AvtomarkeI
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste
preprog • vse vrste zaves (tudi lamelrie zavese) •
tapisone in tople pode ter marmor
Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih
in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vaši tik
ob cesti z velikim parkiriščem.
Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah
od 9h do 13h.
"NA ZALOGI! C3 XTR DIZEL AVTO, Kl ZMOREVEČ že za 3.285.000 SIT"
NAJ DRUGI DELAJO, ČE HOČEJO
'/T(/)očitnice so že skoraj
predaleč za nami, ampak življenje v Trzinu še vedrio daje precej počitniški videz. V zadnjem časuje bilo v občini kar nekaj prireditev. ki so bile sicer pomembne in zani-mive, pa so šle kar nekako mimo velike većine prebivalcev našega kraja. Resnici na ljubo je treba priznati, daje bila ude-ležba na nedavnih volitvah v Trzinu kar dobra, višja od dr-žavnega povprečja. ampak na predstavitev kandidatov bi bilo pa Trzince skoraj potrebno vleči s konjsko vprego.
Zelo slabo so bile obiskane tudi prireditve ob tednu otroka, pa čeprav so se v Društvu prijateljev mladine zelo potrudili in so sestavili res pester in za-nimiv program, v katcrem so sodelovali tudi zanimivi gost-je, a trzinske publike, pa čeprav je med nami kar precej staršev, ki bi jim nasveti o vzgoji otrok še kako prav prišli, lahko pa bi se s svojimi ot-roki tudi sprostili v družbi drugih staršev in otrok, vse sku-paj ni preveč ganilo. Kar nekako v ilegali je minila tudi spet oživljena otroška olimpi-
jada, tako da seje marsikomu kolcalo po dobrih nekdanjih olimpijadah, ko smo Trzinci še prednjačili, zdaj pa takšne prireditve prirejajo tudi v drugih kra-jih. Delno zaradi neusklajenosti pri napovedovanju datuma prireditve (pri tem smo imeli nekaj zaslug tudi v Odsevu) je bila do-kaj slabo obiskana tudi prireditev Pozdravimo jesen zjabolki pri lokalu Barca. Upamo, da bo vsaj druženje ob bučah s čarov-nicami konec lega meseca le pri-tegnilo nekaj več obiskovalccv. Čeprav mesec požarne varnosti še traja, pa lahko kaj hitro dobite občutek, da razen gasilcev in nekaterih njihovih prijateljev Tr-zincev nevarnost plesa rdečega petelina ne vznemirja preveč. Na Občini zdaj vse bolj resno razpravljajo o strategiji prihod-njega razvoja občine. Osnutek predloga so nameravali obravna-vati že na oktobrski seji občin-skega sveta, pa so se nato pre-mislili. Upamo, da zato, ker v razprave še vedno niso pritegnili dovolj občanov. Prav zato obči-narje držimo za besedo, dano med poletnim zborom občanov, ki je bil slabo obiskan, saj seje zgodil ravno v času dopustov. Takrat so obljubili še najmanj en zbor občanov in celo vrsto drugih srečanj, obljubili pa so tudi sestanek s prizadetimi občani zaradi ureditve Mengeške ceste. Na nas se pogosto obračajo naši bralci, če kaj vemo o tem, kdaj bodo ti sestanki, a so vse niti v rokah občinskega vodstva. Treba paje poudariti, da še zlasti problematiki varstva okolja na Občini v zadnjem času namenja-jo kar nekaj pozornosti, a je ude-ležba na konferencah, delavni-cah in drugih tovrstnih sestan-kih, glede na to, da se včasih po-hvalijo, da v Trzinu prebiva že več kot 5.000 ljudi, res skromna. Tudi če to oceno sprejmemo z rezervo, je tako klavrna udelež-ba na teh prireditvah - pride naj-več kakih 20 ljudi in še od teh je polovica tam bolj po dolžnosti, zaskrbljujoča.
Točnega števila prebivalcev naše komune sicer ne vedo niti »šlogarice«, pa naj še tako gle-dajo v »kofe«. Lahko si poma-
gamo s podatkom, da je bilo v vol i Ine sezname na zadnjih volitvah vpisanih skoraj 3.000 volivcev, se pravi polnoletnih prebivalcev. Temu številu je treba prišteti še vsaj tisoč glav otrok in mladine, čeprav je ta številka verjetno v resnici precej višja, ampak če k vsernu skupaj prištejemo še nekaj sto - po občinskih zagotovilih od 500 do tisoč - glav tistih, ki stalno živijo v naši občini, vendar so uradno prijavljeni drugod, potem lahko rečemo, da so občinske ocene o številu prebivalcev občine verjetno kar točne.
Kaj je torej vzrok temu, daje udeležba na zborovanjih, ki bi morala zaradi svoje tematike pritegniti precej več pozornosti, tako skromna? Delno je vzrok prav gotovo v slabi ob-veščenosti prebivalcev, nekaj paje temu kriva tudi nepri-pravljenost ljudi, da bi hodili na takšna srečanja, saj je mar-sikdo prepričan, da lahko svoj čas koristneje izrabi po svoji volji, za svoje potrebe. Res je, da mora vsak sam najprej po-skrbeti zase, vseeno pa bi bilo prav, če bi ob tako pomemb-nih temah, kot so příhodnost občine, njeni prebivalci le bolj sodelovali. Skomiganje z rameni, češ naj kar drugi to na-redijo, če hočejo, v tem primeru ni na mestu. Ko se stvari začno dogajati po načrtih drugih in mimo volje nekaterih posameznikov, preklinjanje, kritiziranje in vitje rok ni več na mestu. Svoj glas je treba povzdigniti že na začetku in kdaj pa kdaj je treba tudi kaj storiti, da se vaš glas sliši. Mogoče je kdaj treba iti tudi v družbo drugih Trzincev, se z njimi pogovoriti, izmenjati mnenja in za svoje ideje nav-dušiti tudi druge. V takem se stvari v občini ne bodo odvijale povsem mimo vas.

ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miroštebe Namestnica odgovornega urednika: MatejaErCulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: JožeSeljak Trženje: Jožica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic, Toneílj)avec, Urta Mandeljc, Petra MiiSić, Tanja PrelovSek, Mirjani Slili, Mojca TrCek, Jana Urbas, Amlrej Župane
Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: I470izvodov
Glasilo Odsev izdala enkrat mesečno In ga dobilo brezplačno vsa gospodlnistva In podjeUa v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. oktobra 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. oktobra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Ttzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
♦ : (01)564 45 67 (01)564 45 68
Slika na naslovnici: Žerjavčki pod slapom Rinka.
(folo: Franc Pavlič)
ISSN 1408-4902
Tehnične zahtevc za poslane članke in slikovni material
Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila:
Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc, rtf, txt (lahko tudi na disketi, rokopise sprejemamoizjemomal). Če besedilo pošiljate po elektronski pošti, ga obvezno pnlozite kot priponko in ne v telesu besedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, tabulatorji in zamiki pri odstavkih,...). Pn fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko resolucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujejol).
OÝ/olitve so spremenile politični zem-r Ijevid Slovenije; na prvi pogled zelo temeljito, po drugi strani pa pravzaprav niti ne. V parlament so se prebile stranke, ki ob nekoliko spremenjenih itne-nih in medsebojnih razmerjih vedrijo v njem že dvanajst let. Izpadla je Stranka mladih Slovenije, ki je pač storila preveč napak, vključno z razpadom, da bi še lahko računala na zadostno podporo voliv-cev. Nobeni novi stranki se ni uspelo prebiti preko visokega praga v »posvečeno«, ki za marsikoga od kandidatov pomeni predvsem najbolje plačano še dosegljivo službo. Nekoliko presenetljivo visoka se za marsikoga zdi predvsem razlika med SDS in LDS in nemara tudi relativno visok volilni rezultat SNS. A v resnici je tudi to dvoje precej samoumevno.
Kakšne bi lahko bile posledice teh volil-nih izidov za slovenske občine oziroma še posebej za Občino Trzin. Menim, da posebnih posledic ni pričakovati. Morda bo nekoliko manj razprav o prevelikem številu domnevno premajhnih občin, kar je tako ali tako iz trte zvito, saj so slovenske občine v povprečju še vedno precej večje kot so v povprečju občine v kateri-koli od t.i. starih članic EU. V Avstriji denimo šteje povprečna občina nekaj več kot 3.000 občank in občanov, v Sloveniji še vedno več kot 10.000 prebivalcev. Bistvenih sistemskih sprememb pa, vsaj podpisani, ne pričakujem.
Na ravni države paje poleg iger, ki bodo spremljale konstituiranje Državnega zbora in imenovanje mandatarja in potem še vlade, bržkone pričakovati zlasti določene spremembe oziroma temeljit rebalans proračuna za leto 2005 in, četudi to marsikaterega od volivcev ne bo dovolj zanimalo, utegne ravno to imeti dokaj velike posledice za vse ali vsaj za velik del državljank in državljanov. Sam pa v nadaljevanju pričakujem tudi precej sprememb na področju šolske zakonoda-je, morda res tudi nekaj sprememb davčne zakonodaje in še kaj. To pa bo posredno vpli-valo tudi na občinske proračune in na naloge in pristojnosti občin. Najbolj zanimivo pa bo v naslednjih mesecih spremljati menjavanje plaščev, kot bi temu rekli z nekoč popularno prispodobo. Mislim seveda na prestope iz doslej vplivnih v poslej najbolj vplivne politične stranke. Za poznavalce in tudi za ljubitelje političnih tračev in šal bo to gotovo zelo zanimivo dogajanje.
Mi pa smo se v tem dramatičnem času posve-čali predvsem pripravi predloga proračuna za naslednje leto in predloga rebalansa letošnje-ga proračuna. Kot predlagatelj sem vesel, da je razprava o obeh predlogih stekla umirjeno in s premislekom o strateških usmeritvah občine, ki jo čaka še nekaj let trdega delà. V skladu z novimi razmerami bodo občine prisiljene veliko bolj strateško razmišljati kot
doslej in pripravljati náčrte naložb in tudi konkretne projekte za prihodnji čas, kajti finančno udeležbo države ali morebitna sredstva iz evropskih skladov lahko pri-čakuje samo tišti, ki bo v primernem trenutku imel že pripravljene in utemeljene projekte. V Trzinu smo se na srečo tega že lotili, in trenutno, kot je znano, pripravljamo kar tri daljnosežne programske akte: strategijo razvoja občine za obdobje do 1. 2010, lokalni program varstva okolja in strategijo prostorskega razvoja občine, kot nam to nalaga novi zakon o urejanju prostora.
Nazaduje naj dodam še stávek v slovo enemu od najbolj priljubljenih in tudi znanih občanov Trzina. Umri je lvko Ručigaj, igralec, gasilec, pevcc, šaljivec, član turističnega društva in zelo zavzet Trzin'c. Ena tistih osebnosti, ki jih ne moreš spregledati, če hočeš zares spoznati kraj, kot je Trzin. Pogreša-li ga bomo kot člověka, ki je poosebljal vez med nekdanjimi časi in izročilom o nekdanjem Trzinu in trzinsko sodobnost-jo, kajti bilje tudi zelo vesel, lahko bi rekel, kar srečen občan občine Trzin. Zelo ga bomo pogrešali, kadarkoli se bomo zbrali na katerikoli občinski prireditvi, njega pa ne bo več med nami.
župan Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin so:
56445 44, 56445 43, 56445 50 in 5644549
Fax:
56417 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
ZA S@D§BEN JAVNI
fitAlfSPêRT V LJUBLJANSKI REGIJI
V ponedeljek. 27, septembra, so predstavniki Podjetne regije, ki združuje osem občin, ki ležijo severovzhodno od Ljubljane, med katerirni je tudi Trzin. povabili predsiavnike
vseh političnih strank občin z našega območja	_
na podpis dogovora o politični podpori prizadevanjem za sodoben in cenovno sprejemljiv javni převoz v osrednji slovenski regiji. Dogovor naj bi podpisali v obnovljeni dvorani gradu Jable. Zal pa seje podpisa udeležilo izjemno malo vabljenih. Poleg gostitelja, mengeškega župana I omaza Stebe, ki je imel pooblastilo, da lahko zastopa tudi občino Moravce ter ù-zinskega župana Antona Peršaka. ki je bil pravzaprav pobudnik podpisa. je v grad na podpi.s pnšel Ie predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, na slovesnost paje přišel tud, predstavnik Mestne občine Ljubljana, ki je sprva trdil, da ni pooblaščen za podpis namete, kasneje paje po dogovoru s svojimi predpostavljenimi listino lahko podpisal. Še iste-ga dne je po zagotovilu mengeškega župana dogovor v Ljubljani podpisal tudi prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša.
Pobudniki podpisa listine o nameri so bili nemalo razočarani nad slabim odzivom Pričakovati so precej več posluha, saj gre za izjemno pereč problem, s katerim se vsak dan spopada vseh 23 občin ljubljanske regije. Dnevna migracija ljudi, ki se vozijo v službo z osebnimi avtoinobili. ob prometnih konicah na cestah v osrednji regiji povzroča prometno zmedo. zastoje, pomanjkanje parkirišč, slabša položaj javnih prevoznikov in ogroža varnost uporabni-kov cestnega prometa. Predvsem otrokom, mladim in starejši m naraščanje prometa z osebnimi avlomobili močno zmanjšuje mobilnost, saj se slabša javni promet, povečuje pa nevar-nost na lokalnih cestah. Vse gostejši promet ima tudi nezaželjene posledice na okolje zaradi številnih zastojev, promelnih nesreč in neurejenega parkiranja pa povzroča tudi gospodarsko škodo. Občine podjetne regije se sicer zavzemajo za rešitev tega problema, vendar pa předvolilo, cas očitno vseeno ni bil primeren za začetek akcije. Upamo, da bodo zdaj ko se politične strast, počasi pomirjajo. Ie začeli večjo pozornost namenjati tudi temu vprašanju.
Miro Štebe
TRZINSKA 30LIDARN0STNA POMOČ
V ponedeljek, 11. oktobra Je trzinski župan Anton Peršak v občini Sv. Jurij ob Sčavnici izročil trzinsko solidarnostno pomoč v vrednosti enega milijona tolar-jev prizadetim med junijskim neurjem s točo, ki je hudo prizadela tamkajšnje kraje. Občina Sv. Jurij sodi med pretežno kmetijske občine z relativno majhnim številom prebivalcev. Njihov občinski proračun letno znaša med 250 in 300 mi-lijoni tolarjev, škodo, ki jo je tam za sabo pustila toča, pa so ocenili prav tako na 250 milijonov tolarjev. Zato si lahko predstavljamo, da so posledice divjanja toče pri njih prav tako katastrofalne kot v občini Slovenska Bistrica, ki je ena naj-večjih v Sloveniji in kjer so škodo ocenili na 2 milijardi tolarjev. Ker ima Trzin že vrsto let prijateljske odnose z občino Sv. Jurij, so na eni od sej statutarno- pravne komisije in finančnega odbora občinskega sveta naše občine predlagali, da bi Trzinci solidarnostno pomagali prizadeti občini. Pobudo je podprl tudi občinski svet in po dogovoru z vodstvom prijateljske občine so trzinsko pomoč razdelili dvema najbolj priza-detima kmetijama v občini Sv. Jurij. Na eni od kmetij, ki sta přejeli trzinsko pomoč, se ukvarjajo s sadjarstvom, toča pa je sekala prav vzdolžno preko njihovih nasadov, druga kmetija pa se ukvarja z vrtnarstvom. Rastlinjake so imeli prekrite z običajnim steklom, toča, katere velikost je bila med orehom in jajcem, jim je razbila prav vse. Gre za dve izmed najbolj prizadetih kmetij, hkrati pa so si na obeh kmetijah prizadevali gospodariti po so-dobnih programih, s katerimi si prizade-vajo zaustaviti beg prebivalstva s podeže-Ija. Tudi v tamkajšnji občini je namreč čutiti upadanje prebivalstva. Mladi se od-seljujejo drugam zaradi boljših pogojev delà, na domačijah, ki več ali manj poča-si propadajo, pa ostajajo ostareli ljudjc. V obeh primerih pa so gospodarji z novimi prijemi poskušali zagotoviti donosnejše kmetovanje in tako ostati na svoji zemlji.
M.Š.
MARTINOVANJEV TRZINU
Po dogovoru Turističnih društev Trzina m občine Sv. Jurij ob Ščavnici bodo letos v Trzinu pripravili marti-novanje, na katerega bodo prišli gost-je iz prijateljske občine iz Prlekije, ki je znana po vinih vrhunske kakovosti Gostje bodo sodelovali v programu s svojimi umetniki, ki so se že nekaj-krat zelo uspešno predstavili trzinski pubiiki. poskrbljeno pa bo tudi za »tekoči« program.
TRETJE SREČANJETRZINSKIH PODJETNIKOV
Organizatorji srečanja trzinskih podjetnikov, ki bo 4. novembra 2004: Četrt-ni odbor OIC, Turistično društvo Trzin, Banka Domžale - Enoti Trzin pod pokroviteljstvom Občine Trzin pripravljajo zanimiv program, namenjen stro-kovni razpravi o stanju podjetništva, družabnemu srečanju in spoznavanju ponudbe preko "odprtih vrat". Srečanje naj bi se začelo ob 11. uri v Centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja in zaključilo v Piramidi.
Glasovi so bili porazdeljeni takole:
SLOVENIJA JE NAŠA - SJN	41
SOC1ALNA LIBERALNA STRANKA	4
NOVA SLOVENIJA-NSI	195
AKTIVNA SLOVENIJA - AS	67
STRANKA EKOLOŠKIH G1BANJ SLOVENIJE - SEG 18	
DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE	13
STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS	19
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	135
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS	612
STRANKA SLOVENSKEGA NARODA	6
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS	35
ZELENI SLOVENIJE	7
NAl'REJ SLOVENIJA - NPS	3
ZA PODJETNO SLOVENIJO	15
JUNIJSKA LISTA	26
ZDRUZENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATŮV - Z LSD	254
GLAS ZENSK SLOVENIJE, ZVEZA ZA PRIMORSKO. ZVEZA	8
NEODVISNIH SLOVENIJE, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS	44
ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO	0
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	568
Matoia Frčulj	
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVIV KNJIŽNICI DOMŽALE
28. 10. VIETNAM IN LAOS (Petra Hole, Miha Nartnik) 11.11. EKVADOR	(Andraja Jernejčič)
Predavanja v domžalski knjižnici so ob 19. uri, vstop pa je prost.
VOLITVE
Olimpijski Volitve za državni zbor so v času izida Odseva že krepko za nami, poslanski sedeži so raz-deljeni, pa tudi vrabčki na strehi že čivkajo, da so slovenski volivci 3. oktobra večinoma glasovali za Slovensko demokratsko stranko. Če pa bi poslanske sedeže razde-Ijevali v Trzinu, bi bila razporedi-tev v parlamentu nekoliko drugač-na. Poglejmo, kako so glasovali Trzinci.
Na trzinskem volišču (kot vedno, postavljeno v osnovni šoli) je v treh volilnih enotah glasovalo 2084 volivcev, ki so oddali 2070 veljavnih glasovnic in 14 neveljavnih (pre-črtanih, praznih, nepravilno izpolnjenih ipd.) glasovnic. Volilo bi lahko 2921 volilnih upravičencev, torej je bila udeležba na trzinskem volišču kar 71 % (kar je precej več od slovenskega povprečja).
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM V PRORAČUNU ŠE PRESEŽEK
V zadnjem času se v občinskem vodstvu pospešeno pripravljajo na rebalans letoš-njega občinskega proračuna In na določltev, koliko denarja naj bl se prihodnje leto nateklo v občinsko blagajno In kako ga bomo porabill. Ker to verjetno zanima tudi širši krog občanov, smo se v tokratnem pogovoru z županom g. Peršakom najprej ustavili pri vprašanju zakaj rebalans In kaj bo pomenll za občinsko blagajno.
Rebalans pomeni, da v občinskem vodstvu pri uresničevanju postavk proračuna ugotavljamo, da nekaterih stvari, ki smo jih predvideli za to leto, ne bo mogoče izvesti, da se pojavijo druge naloge ali pa nekatere stvari, ki smo jih načrtovali, ne bodo tako drage, kot smo ocenili, to je dražje ali pa cenejše. Zaradi teh ncskladij je potrebno sredstva, ki nam kje ostajajo neporabljena, prerazporediti na postavke v proračunu, kjer nam denarja zmanjkuje ali pa kjer ta denar lahko koristneje pora-bimo. Takšno prerazporeditev lahko naredi župan samostojno. Za to imam poob-lastilo, vendar moram o tem poročati Ob-činskemu svetu. To pomeni, da nam samo zaradi teh prerazporeditev denarja reba-lansa ne bi bilo treba delati, vendar je na ta način občinski proračun bolj pregleden. Moram reči, daje v razvitih evropskih državah že kar običaj, da delajo rebalan-se, saj so proračuni na ta način tudi bolj prilagodljivi potřebám svojega okolja. Ker tokratni rebalans sprejemamo v oktobru - pravzaprav gre za uskladitev popravka, saj smo v septembru že izvedli en rebalans - je zdaj že možno sorazmerno natančno predvideti, koliko bo občina imela resničnih prihodkov in odhodkov. Sedanje popravke namreč sprejemamo na podlagi podatkov o prihodkih in odhod-kih občine do 30. septembra. Zdaj že ugotavljamo, da bomo tudi letos imeli v občinski blagajni presežek, zdaj ocenju-jemo, da ga bo za približno 22 milijonov in pol. Ta podatek pa nam bo zelo poma-gal pri sestavi proračuna za naslednje leto. Glede na izkušnje iz prejšnjih let mislim, da bo presežek celo še nekoliko večji.
Zdaj bo mogoče kdo rekel, da smo slabo načrtovali, moram pa reči, da sem pristaš previdnejšega načrtovanja. Sicer predvi-devam, da bo presežek, vendar na podlagi stvarnih podatkov raje v proračunu za-pišem, da bo prihodkov nekaj manj. To počnem tudi zato, da se na koncu leta ne bi znašli v likvidnostnih težavah. Prav zato se nam še niti eno leto ni zgodilo, da bi bilo prihodkov manj, kot pa smo načrtovali. Res paje, da prva leta po osamo-svojitvi občine še nismo imeli izdelanih vseh načrtov. Nekaj smo jih podedovali po prejšnji občini, vendar je znano, da
takrat v Trzin sorazmerno niso toliko vlagali kot mogoče v druge dele nekdanje občine in mogoče prav zato v letih 1999 in 2000 še nismo imeli tako izdelanih načrtov za naložbe v občini. Prav zato smo kmalu po ustanovitvi izdelali strategijo razvoja občine, vendar pa smo v tistem obdobju zbrali več denarja, kot pa smo ga porabili. V začetnih obdobjih de-lovanja občine smo tako imeli kar solidne presežke in prav na ta račun lahko zdaj načr-tujemo večjo porabo, kot imamo prihodkov. Letos bomo tako za naložbe porabili čez milijardo tolarjev, v občinsko blagajno pa se bo »nateklo« le približno 750 milijonov tolarjev. To smo si lahko privoščili zaradi presežkov v preteklih letih in tudi tokratni presežek še lahko pripišemo racionalnemu ravnanju z občinskim denarjem.
Prav v premišljenem načrtovanju in trošenju denarja je smisel proračuna.Kdo bi lahko rekel, da gre pri tem za špekulacijo, da names-to predvidenih 500 milijonov prihodkov raje napišemo 450 milijonov. Moram reči, da šte-vilke v proračun zapišemo upoštevajoč realne podatke o porabi iz prejšnjih let, vendar paje na tem področju v Trzinu še vedno opa-zna neka dinamika. Ljudje se še vedno prise-ljujejo v naš kraj, svoje stalno prebivališče v Trzinu pa postopoma prijavljajo tudi tišti, ki doslej niso bili prijavljeni. Zaradi tega je do-hodkov občine z naslova dohodnine nekaj več. Moram pa vseeno poudariti, daje v Trzinu še vedno zelo veliko ljudi, ki tu nimajo prijavljenega stalnega bivališča. V Trzinu je tudi zelo težko predvideti, koliko bo dohod-kov z naslova davka na promet z nepremič-ninami. Zelo težko je predvideti, kakšno bo gibanje na trgu nepremičnin in koliko bo komunalnih prispevkov.
Zakaj je to tako težko predvideti?
Trzin je majhna občina. Ena sama malo večja naložba, ki je ali paje ni, lahko zelo močno spremeni višino prihodkov iz naslova komunalnih prispevkov. Prav zato raje vsako leto načrtujem nekaj manj prihodkov. V Ljubljani, kjer gre za zelo velike vsote, so razmere povsem drugačne. Tam napaka v oceni za nekaj odstotkov ne pomeni toliko. Ena velika naložba pomeni v proračunu mestne občine na primer le en odstotek, pri nas lahko takšna naložba pomeni tudi 20 % prihodkov v občinsko blagajno. Prav zaradi tega se pri nas dogaja, da imamo določen presežek, to pa se
pozitivno odraža tudi na odhodkovni strani proračuna.
Lahko predstavite tudi predlog proračuna?
Zavzemam se, da proračun sprejmemo pravočasno. To pomeni, da ga začnemo sestavljati že septembra. Že vsa leta ob-stoja občine je Trzin ena tistih občin, ki prve sprejmejo proračun za naslednje leto. Čeprav tudi zakon zahteva, daje treba proračun sprejeti do 31. decembra, se to vsem občinam ne posreći. Gre namreč za zelo zamuden in dolg postopek, ki gaje treba začeti že v septembru, če želimo, da ga pravočasno zaključimo. V oktobru je potem lahko prva obravnava, pred koncem leta paje mogoče opraviti še potrdi-tev proračuna in ga tudi uradno objaviti. S tem občina doseže bistveno prednost, saj ji ni treba imeti na začetku leta režima začasnega financiranja. To pomeni, da lahko že takoj od 1. januarja naprej delu-je povsem normalno, da lahko kupuje tisto, kar potřebuje, in troši svoj denar v skladu z nacrti proračuna. To pride še zlasti prav pri naložbah. V drugih obči-nah ne ravnajo tako, vendar imajo potem težave z nadzornimi odbori, računskim sodiščem in drugimi. Raje vidim, da se vsemu temu izognemo, če je to le mogoče, zato poskrbim, daje proračun vedno sprejet pravočasno.
Kolikšnc prihodke načrtujete v občini za prihodnje leto?
Predvidevamo, da bomo prihodnje leto imeli 765 milijonov tolarjev prihodkov. Za letos pa predvidevamo, da bomo imeli 714 milijonov in pol tolarjev, pravzaprav pa predvidevam, da bo zaradi t.i. konzer-vativnega načrtovanja prihodkov, o čemer sem govoril prej, teh dohodkov letos še več. Mogoče se bo komu zdelo čudno, zakaj takšna razlika v količinah pričako-vanih prihodkov in se bo spraševal, zakaj tak optimizem v načrtovanju. Gre pa za povsem preprost vzrok. Doslej so se sredstva, zbrana od amortizacije komunalnih naprav in razširjene reprodukcije v okviru celotne komunalne službe, zbirala pri skupnem komunalnem podjetju Prodnik. Na ta način zbrana sredstva smo nato spet usmerjali nazaj za kritje stroškov v komunalne dejavnosti. Do zdaj so bila ta sredstva zbrana na posebnem računu JKP Prodnik kot posebna postavka - sredstva občine, trošili pa smo jih za naložbe na komunalnem področju v naši občini. Zdaj pa smo se zaradi preglednosti odloćili, da
bomo v naslednjem letu ta sredstva vnesli v občinski proračun. Tako bo tudi bolj jasno, za kaj se ta denar troSi. Ko govorimo o postavkah proračuna, pa moramo opozoriti tudi, da bo v prihod-njem letu začel veljati novi zakon o do-hodnini, ki bo nekoliko znižal prihodke občine s tega naslova. Država seje sicer obvezala, da bo občinam, ki nimajo iz-ravnave, se pravi tištim, ki so tako rekoč po tej plati samozadostne, povrnila višino izpada dohodkov, ki ga bodo imele zaradi posledic novega zakona. Prav zato mi v predlogu proračuna za prihodnje leto ne pričakujemo večjih sprememb, še zlasti ker bo prav gotovo še nekaj priseljeva-nja v občino. Računamo tudi, da inflacija ne bo posebno visoka, zato mislim, da kar realno lahko pričakujemo, da bodo prihodki občine približno enaki kot letos. Računamo, da bodo prihodnje leto nekoliko večji dohodki od koncesnin, še zlasti od plina.
Kolikšni pa bodo drugo leto odhodki?
Načrt ujem o odhodke v višini 816 milijonov tolarjev. Ena največjih naložb prihod-njega leta bo posodobitev šolske kuhinje, kjer bomo zagotovili tudi možnost priprave hrane za vrtec. Nekateri se sicer sprašujejo, zakaj nismo poskrbeli za to preno-vo hkrati z gradnjo prizidkov. Res je, da smo sprva mislili, da bi projekte za šol-sko kuhinjo naredili isti projektanti kot za prizidke, vendar srno kasneje za to izbrali drugega izvajalca. Med večje naložbe drugega leta sodi tudi pridobivanje zemljišč. Na območju, kjer urejamo športni park, je potrebno pridobiti še nova zemljišča. Pri tem pa bi rad povedal, daje bilo v dolgoročnem planu predvideno, da bi športni park uredili na površini 90.000 m2, zdajšnji ureditveni načrt pa predvideva ureditev parka na precej manjši površini, na približno tretji-ni prvotno načrtovane površine. Naslednja večja postavka v proračunu za prihodnje leto je urejanje nekaterih cest in ulic v Trzinu. Računamo, da bomo lahko uredili nekatere stranske povezo-valne ceste med Mengeško cesto in Jemčevo ulico. Računamo, da bo na vrsto přišel tudi stranski krak Mengeške ceste od pekarne Kralj v smeri proti železniški postaji, kije bil doslej par let zapostavljen zaradi nerešenih lastniških razmerij. Potem bodo verjetno končno prišli na vrsto ti nesrečni pločniki ob Mengeški cesti in tako naprej.
Za naslednje leto bomo morali še plačati tudi nekaj obrokov za že opravljena delà pri urejanju športnega parka in tudi Centra Ivana Hribarja. Tam smo se namreč dogovorili za plačilo v obrokih, delà pa so bila opravljena v enem zamahu. Prihodnje leto naj bi začeli tudi postopke
za gradnjo doma za starejše. Prijavili smo se na razpis Ministrstva za družino, šport in sociálně zadeve za sofinanciranje. Če bomo sprejeti in bo država, kot pričakujemo, finan-čno krila več kot polovico naložbe, bo treba seveda spremeniti prednostno lestvico vla-ganj v Trzinu. Naložbeni potenciál občine od leta 2005 do 2010 je nekako 2 milijardi tolarjev. Na podlagi pogovorov s predstavniki trzinskih občanov, društev in podjetij smo za to obdobje pripravili nekakšen načrt naložb v občini za to obdobje. Za njegovo uresničitev bi potřebovali nekaj več kot 2 milijardi tolarjev in mislimo, daje načrt uresničljiv. Če pa država ne bo pomagala pri gradnji doma za ostarele, to še nc bo pomeni lo, da doma ne bomo gradili, spremeniti pa bo treba nekatere postavke v náčrtu, določene želje skrčiti in verjetno tudi spremeniti datume njegove izgradnje. Čaka nas namreč tudi nekaj naložb, ki se nam vlečejo že iz leta v leto in jih bo tudi treba uresničiti. Gre na primer za povezovalno cesto med industrijsko cono in ostalim delom Trzina, čaka nas zaključek ulic Gmaj-na in Dobrave v coni, pogovarjamo se o ob-voznici starega delà Trzina, zelo zaželjena pa je tudi obnova dvorane KUD-a in sploh doma, v katerem dvorana je. Ta dom bi morali po-sodobiti, razširiti, mogoče pa tudi celo porušiti in na novo zgraditi. Med naložbami ki nas čakajo, je tudi vrtec Žabica. Temeljit pregled je sicer pokazal, da ni v tako slabem stanju, kot smo se bali, vendar pa bo najkas-neje po desetih letih potrebno tudi pri tem ukrepati. Čaka na is tudi ureditev večnamen-ske stavbě, v katero bi želeli preseliti gasilski dom in nekatere druge dejavnosti s področja zaščite in varovanja ljudi in lastnine. Sedanji gasilski dom namreč postaja že premajhen. Zaradi širjenja Trzina bi gasilci potřebovali večje prostore za vadbo, za hranjenje opreme in druge tehnike, potřebovali pa bi tudi še en avtomobil. Zdaj se kaže možnost, da bi dom preselili na mesto, kjer je zdaj mlckarna ob mostu preko Pšate na Habatovi ulici. Če bomo tam gradili nov objekt, bo v njem poleg gasilcev dobila prostor tudi Civilna zaščita, uredili pa bi mogoče tudi kakšno namensko stanovanje.
V naslednjem obdobju nas čaka tudi zelo temeljita prenova vodovodnega omrežja. Cevo-vod od črpališča na Mengeškem polju do Trzina je namreč že star, še iz salonitnih cevi, Naj poudarim, da te niso več nevarne zaradi azbesta, saj voda pravzaprav ne teče več preko salonita. V ceveh seje namreč nabrala že debela obloga vodnega kamna, vendar pa so cevi že dotrajane, tako da prihaja tudi do velikih izgub vode. Te cevi bo treba zamenja-ti z novimi, plastičnimi, kar ne bo prav maj-hen strošek - ocenjujemo, da bi za to potřebovali od 80 do 90 milijonov SIT. Prav zato smo začeli razmišljati o tem, da bi kje na območju Trzina poskusili z vrtinami priti do lastnega vira vode, ki bi bil lahko celo še bolj kakovosten, kot je voda v sedanjem vodovodu. Ne bi želei zbujati nerealnih pričakovanj.
Mi smo zgolj naročili študije, ki naj bi proučile, kje je v Trzinu mogoče črpati pitno vodo in kakšna naj bi bila njena kakovost in ali bi bila možnost ureditve lastnega črpališča cenejša od sanacije starega vodovoda. Če bi bila takšna možnost predraga, se pač zanjo ne bomo odločili. Gre za to, da ureditev črpališča nekaj stane. Treba je odkupiti zemljišče, okrog črpališča je potrebno urediti dodatne testne vrtine, s katerimi se nadzoruje kakovost vode, cena paje odvisna tudi od dolžine cevovoda od vrtine do vodo-hrama. Povrhu vsega pa bi morali ostati še naprej priključeni na sedanji vodovodni sistem, saj bi to zagotavljalo neko jamstvo, da vode ne bo zmanjkalo, hkrati pa tudi država ne podpira takšnih manjših vodovodnih sistemov. Če upoštevamo vse skupaj, bo odločitev o izkoriščanju lastnega črpališča treba dobro pretehtati.
Iz postavk rebalansa in proračuna za prihodnje leto je razvidno, da bo občina letos za ureditev Jemčeve ceste plaćala 85 milijonov tolarjev, v postavki za urejanje cest v Trzinu v prihodnjem letu pa je predvidenih le 25 milijonov. Ker vemo, da naj bi šio pri tem za ureditev pločnikov ob Mengeški cesti, gradnjo povezovalne ceste med Mlakami in cono, za ureditev Ljubljanske ceste in še več drugih, se nam zdi ta razko-rak nerealen.
Takoj je treba povedati, daje cena obnove Jemčeve ceste sestavljena iz več cen. Gre za ceno urejanja cestišča, za ceno zamenjave vodovoda, za ceno javne raz-svetljave, meteorne kanalizacije, kabelske kanalizacije itn. Zbirna cena paje taka, kot je zapisano. Seveda pa gre pri drugih cestah za enak sistem. Obnova javne razsvetljave je zajeta v svoji postavki, obnova kanalizacije v drugi, obnova vodovoda spet v tretji. Treba paje upoštevati, daje pri vseh teh naložbah potreben tudi neki vrstni red. Ni mogoče kar na vrat na nos urediti Mengeške ceste. Vse skupaj je kar dolg in zamuden postopek, saj vidite, kako se zapleta. Samo določanje meja še ni končano. Od odločitve do izgradnje same ceste ali ulice žal preteče tudi po več let. Samo gradnjo je sicer mogoče izpeljati zelo na hitro, vendar pa vse drugo traja prccej časa. Prav zaradi tega vseh obnov in gradenj cest ne bo mogoče izpeljati naenkrat. Za povezovalno cesto na primer ne verja-mem, dajo bomo zgradili že prihodnje leto. Januarja se namreč izteče rok, do katerega dediči oz. lastniki tistih parcel še lahko povedo, kaj želijo v zvezi s parcelami. Po tistem bo sodišče odločalo.
Na Jemčevi ces . so ob spominsk, ploSC. na gospodarskem poslopju propadajoče Podgor-skove (ai. tud. Jefačenkove domačije) pred časom uredili tudi cvetlični nasad in zraven postavil, stebriček. Obeležje, ki spominja na najbolj grozovit dogodek druge svetovne vojne v frz.nu, je tako precej bolj spodobnega videza, žal pa to ne moremo řeči za preostali: del gospodarskoga poslopja in hiSe, kjer seje rodil tudi znameniti trzinski roiak van Hrtbar Ce ne b, pred kratkim po tem záslužném županu popotresne Ljubljane pùb-l.c.stu in polit,ku, pred časom pojmenovali družbenega centra v Trzinu, bi si prav gmo
rojstne hiSe' P	^ P°VSem mÍm° g'edam° ProPadaní n-Íe§ove
Vec oocanov, k, živijo na levi in desni ob Mengeški cesti, se mije pritožilo, da s plinifikacijo njihovega območja ni-kakor ni vse tako, kot seje še pred kratkim govorilo in pisalo. Skrb prizadetih občanov je razumljiva, saj so slišali od prebivalcev, ki so jim že priključili zemeljski plin, kako je to dobro in kakšno udobje nam ogrevanje in kuhanje na zemeljski plin omogoča. Tudi sam imam to srečo, da sem med njimi, in z vso odgo-vornostjo lahko trdim, daje to več kot odlično, saj nam tako rekoč na vasi nudi popolno udobje velemesta. Pritisneš na gumb, paje, ostalo opravi avtomatika, pa še nič ne smrdi in ne onesnažuje okolja. Tudi prostora zavzame silno malo, povr-
hu pa se iziđe tudi cenovno pri družinskem proračunu. Ker so bili prebivalci ob Mengeški cesti, po tistem, kar so predstavniki Petro-la napovedovali tudi v Odsevu, prepričani, da bodo že to zimo svoje hiše lahko ogrevàli s plinom, nekateri po koncu prejšnje kurilne sezone niso kupili kurilnega olja. Zdaj, ko vidijo, da s plinifikacijo zamujajo, morajo kurilno olje kupovati precej dražje, kot bi ga sicer, če bi ga kupili pravočasno, kot so to počeli v prejšnjih letih. To je pri marsikom povzročilo nezadovoljstvo, moti pajih tudi dolgo čakanje na pločnike ob njihovi cesti. Ko mi je urednik našega glasila naročil, da naj stvar podrobneje raziščem, sem stopil v stik z nekaterimi prizadetimi, njihove stiske in pričakovanja pa mije najbolj jedrnato str-
nil g. Stane Mesar, sicer naš sodelavec, ki je v Odsevu že pisal o prometni problematic Mengeške ceste. Najprej je spre-govoril o čakanju na pločnike. V Odsevu je bila v letošnjem letu v več številkah pod naslovom Ruska ruleta na Mengeški cesti predstavljena pereča problematika prometne varnosti in pogo-jev bivanja ob njej. Izgradnja pločnika jc samo najnujnejša - prva faza do urejanja razmer.
LetoŠnje leto seje pravzaprav pričelo kar vzpodbudno: v začetku leta so bile op-ravljene geodetske meritve in 8. marca so iz Geodetskega biroja, ki je meritve izva-jal, dostavili dokumentacijo. Večina občanov ob omenjeni cesti seje z meritva-
kakšna so lastniška razmerja. To bo trajalo verjetno vsaj nekaj mesecev in šele nato se bomo lahko začeli pogajati za odkup zcmljišč, saj bo šele takrat jasno, s kom in za koliko se lahko pogajamo. Za tisto cesto imamo projekt sicer že nare-jen. Vemo, kaj vse naj bi tam naredili, dokler pa nimamo zemljišča, pa ne moremo prositi za gradbeno dovoljenje. Kar se tiče Mengeške, smo upali, dajo bomo uredili že letos, zdaj zares upamo, da se nam bo to posrečilo naslednje leto.
Kaj pa selitev Občine v prostore stare šole?
No, to ne bo tako velika naložba. V proračunu imamo postavko Obnova in vzdrževanje upravnih stavb in mislim, da sa-
mi posegi ne bodo tako dragi. Gre za predel-ne stene, prehod ogrevanja pri centralni kur-javi na plin in podobne stvari. Tista stavba bo za prilagoditev zahtevala dosti manjša vlaganja, kot bi terjali posegi v sedanji občinski stavbi. Še enkrat pa poudarjam, da so pogoji za delo tu že precej nevzdržni in daje res potrebno najti ustrezno rešitev.
Precej bralcev nas sprašuje, kdaj bo odprta trgovina z bioprehrano, sad-jem in zelenjavo v Centru Trzina.
To se še vedno dogovarjamo z društvom za pridelavo bioprehrane. Objavili bomo razpis za najem teh prostorov.
Miro Štebe
KONČNO SEMAFOR
Pred pekárno Kralj so pred kratkim na-mestili prvi semafor na Mengeški cesti. Pred zaključkom redakcije še ni delo-val, tako da ne še vemo, kako bo pris-peval k boljšim prometnim razmeram na Mengeški cesti. Prav gotovo bodo zaradi semaforja šolarji na poti k šoli varnejši, prav pa bo přišel tudi drugim pešcem in tudi tištim staršem, ki vozijo otroke v šolo. Če bodo zaradi njega nastajale dolge kolone, pa bodo statistici veseli, saj bo Mengeška tako še bolj varna kot je. Če avtomobili stojijo, prav gotovo ne more priti do nesreč. Kakor koli že, Trzinci ki modrujejo ob novi pridobitvi, so si enotnega mnenja, da bi lak semafor rabili še na križišču pri Jan in mogoče celo pri odcepu proti
mi strinjala, s podpisom jih ni potrdilo le 10 lastnikov zemljišč. »Nepodpisniki« (občani oziroma lastniki zemljišč, od katerih je potreben odkup) naj bi bili aprila povabljeni na usklajeval-ni razgovor na Geodetsko upravo (GU). Kako potekajo razgovori, kako so uspeš-ni, pa tudi kje se opravljajo, ni znano, saj po mojih informacijah GU ni pristojna za navedena opravila (to je opravljanje to-vrstnih razgovorov). Dobro bi bilo, da bi svoje mnenje lahko povedali tudi nepodpisniki. Upam, da bo glavni in odgovorni urednik Odseva našel možnosti, da bo z navedeními lastniki zemljišč opravil intervju in tako realiziral »pravico javnosti, daje seznanjena z dějství in mnenji«, kot med drugim to do-loča Munchenska deklaracija o novinar-jih.
Z izgradnjo pločnika na Mengeški cesti bo izpolnjcn pogoj za postavitev sema-forjev in izgradnjo prehodov za pešce tudi pri Jan baru in pri izvozu za Jable, kot je v dopisu Direkciji RS za ceste dne 10.2.2004 v pisni obliki zahtevala občina Trzin.
Zbor občanov Mengeške ceste
Župan nam je predčasno obljubil, da bo v mesecu oktobru sklical zbor prizadetih občanov z Mengeške ceste, kar bo prav gotovo pripomoglo k hitrejšemu reševan-ju te pereče problematike. Koristno bi bilo na zbor povabiti še občane tistih ulic, ki so vezane na Mcngeško (to so občani Jemčeve, Habatove, Za Hribom...).
Da bi bila informacija o težavah okrog napeljave plina interesentom ob Mengeški cesti čim bolj popolna in verodostojna, smo se obrnili tudi na odgovornega za plinifikacijo Trzina pri Petrolu, g. Bošt-jana Zupančičtt. G. Zupančič seje prese-netljivo hitro odzval in nam Ijubeznivo odgovoril na zastavljena vprašanja.
PLINIFIKACEJA OBČINE TRZIN
Kako trenutno potekajo delà in kaj še mislite letos dokončati?
Delà na izgradnji plinovodnega omrežja Trzin 11. faza/1. etapa so končana. Letos smo zgradili 4.300 m novih plinovodov in 110 novih hišnih plinskih priključkov. V vseh novozgrajenih plinovodih je že plin in že kar precej od teh na novo priključenih objektov plin tudi že uporablja.
Kdaj načrtujete izgradnjo plinovodnega omrežja v predelu levo in desno od Mengeške ceste?
Omenjeno območje se pri nas imenuje Trzin II. faza/ 2. etapa inje bilo v planu
za letošnje leto. Projekt smo morali prestaviti v leto 2005 zaradi načrtov Občine Trzin, da v severnem delu Mengeške ceste zgradi manj-kajoči pločnik. Kakor smo obveščeni, se za-tika pri odkupu zemljišč, in to zavira izdela-vo njihovega in posredno tudi našega projekta.
Res paje tudi, daje bil na omenjenem območju odziv občanov slab in gradnja zaen-krat ni ekonomsko upravičena. Upamo, da se bo odziv občanov do pridobitve gradbenega dovoljenja izboljšal, v nasprotnem primeru pa bomo morali projekt prestaviti še za kakš-no leto. Zato prosimo vse zainteresirane last-nike objektov (ki se še niso prijavili za hišni plinski priključek), da pokličejo našega sode-lavca (g. Marjana Jakulina,tel.: 041-371-655) ali pa obiščejo našo posvetovalno energetsko pisarno v Trzinu, ki obratuje vsako delovno sredo med 17.30 -18.30 v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). Če pa ima kdo peč »v zadnjih vzdihljajih« ali iz katerega drugega razloga kar ne more pri-čakati zemeljskega plina, si seveda lahko že sedaj omisli plinohram za UNP (notranjo plinsko napeljavo je potrebno urediti tako, da pri kasnejšem prehodu na zemeljski plin ne bo potrebnih večjih predelav). Več informa-cij dobite na brezplačni telefonski številki 080-22-66 ali spletni strani wwvv.pctrol.si .
Kaj še načrtujete in kdaj načrtujete zaključek del?
Petrol d.d. je podpisal koncesijsko pogodbo za distribucijo zemeljskega plina, izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v občini Trzin za dobo 30 let. To pomeni, daje zaključek del še daleč, saj bomo v tem celotnem obdobju tako gradili novo kot tudi obnavljali obstoječe plinovodno omrežje.
V bližnji příhodnosti pa imamo v planu sle-deče projekte: Leta 2004
•	zamenjava plina (UNP - zemeljski plin) v stanovanjsko poslovnem naselju Center Ivana Hribarja,
•	zamenjava plina (UNP - zemeljski plin) v stanovanjskih blokih na ulici Za hribom
Leta 2005
•	sanacija plinovodnega omrežja na področju Mlakarjevc, Prešernove in Rebo-Ijeve ulice,
•	izgradnja sekundarnih plinovodov ob Mengeški cesti (II. faza/2, etapa)
•	izgradnja sekundarnega plinovoda po Ljubljanski cesti - južni del (III. faza)
Leta 2006
•	izgradnja sekundarnega plinovoda po Kmetičevi ulici (IV. faza)
Kako je s povezavo s sosednjimi občina-mi (Domžale, Mengeš, MOL-Črnuče...)?
Plinovodno omrežje v občini Trzin je že sedaj povezano z omrežjem v Mengšu, saj prav
od tam prihaja plin v vašo občino. Nada-Ijnje povezave z občino Domžale (kjer je prav tako koncesionar Petrol d.d.) in občino Ljubljana (koncesionar Energetika Ljubljana d.o.o.) niso predvidene. Kako ocenjujete zanesljivost dobav in gibanje cen zemeljskega plina? Od vseh energentov je zemeljski plin prav gotovo tišti z največjo zanesljivostjo dobave, saj se dobavlja preko izgrajenega omrežja, torej transport ni podvržen logi-stičnim rizikom cestnih povezav. Gena zemeljskega plina je tako kot vsi ostali naftni derivati podvržena nihanju cen na svetovnih borzah in pa nihanju tečaja ameriškega dolarja proti evru oziroma posredno proti slovenskemu tolarju. Trenutno smo ravno v obdobju izrazito visokih cen naftnih derivatov, kar se kaže kot precejšnji inflacijski učinek na posamez-na gospodarstva. Pri tem paje treba po-udariti, da so cene zemeljskega plina precej bolj stabilne in se ne spreminjajo tako skokovito kot npr. cene bencina, dizel-skega goriva ali kurilnega olja, katerih cena je osnovana na povprečnih kotacijah zadnjih dveh tednov, medtem ko se cene zemeljskega plina oblikujejo na povprečju zadnjih šestih mesecev.
Kakšen odnos med cenami zemeljskega plina in ostalih energentov pričakujete?
Vsi naftni derivati so podvrženi nihanju cen na svetovnih borzah in razmerju ameriškega dolarja nasproti evru, zato bo odnos med cenami ostal na podobném nivoju, kot je to do sedaj, predvidevamo pa, da bo tudi v prihodnje zemeljski plin med naj bolj konkurentnimi energenti na trgu.
Seveda pa informacija ne bi bila popolna, če se ne bi obrnili tudi na Občino. Župan g. Tone Peršak je tudi tokrat rade volje přistal na razgovor, pa čeprav je bil sredi delà okrog občinskega proračuna za prihodnje leto. Na sestanek je povabil tudi go. Marto Gregorčič-Štok in tako sta mi odgovorila na nekatere nejasnosti in trdit-ve iz predhodnega besedila. Pogoja, da mora Petrol počakati z gradit-vijo plinovoda na Mengeški, ni nihče na Občini izrekel, res paje, da smo s Petro-lom razpravljali o smotrnosti sočasne graditve vse infrastrukture ob izgradnji pločnika; to seje pokazalo za najboljše že pri obnovi Jemčeve. Občina je zainteresirana za čimprejšnjo celotno oskrbo z zemeljskim plinom v Trzinu, in v kolikor se bo pokazalo, daje nujno graditi plinovod pred izgradnjo pločnika, Občina temu ne bo nasprotovala. Res paje tudi, da imajo pri Petrolu verjetno podobne teža-ve kot mi, ko gre za soglasja občanov. Kar se tiče izgradnje pločnika, ne kaže preveč dobro, saj nekateri lastniki zem-
ljišč trmasto oslajajo pri svojih zahtevah, ki so pa težko izvedljive ali pa sploh ne. So celo taki, ki uradno izmerjenih meja po Geodetski upravi nočejo priznati in niti ne želijo podpisati zapisnika o merit-vah, čeprav je prav v njihovem interesu največ, da imajo meje urejene, saj brez tega ne morejo ne graditi, niti kaj drugega početi s to zemljo, na primer prodati. Občina nc more graditi prav ničesar, če nima urejene lastniške odnose. Zavedamo sc nujnosti ureditve prometnih razmer v tem delu občine, in bomo še naprej intenzivno delali na tem, vendar se včasih člověk vpraša, ali se občani sploh zavedajo, da hoćemo njim izboljšati razmere; sredstva pa lahko usmerimo kamorkoli v druge dele občine. V tem mesecu se bomo še enkrat sestáli z občani, ki jih ta problematika zadeva, in morda sc takrat pogo-vorimo o kakšni novi rešitvi, sicer sc vsa zadeva lahko zavleče tudi več let, tudi več kot pet.
Dolgoročno gledano paje rešitev v izgradnji obvoznice, vendar ocenjujemo, da bi se to lahko zgodilo, glede na dolge postopke, čez pet, morda tudi več let. Glede ostalih objektov, kot so krožišča, semaforji, so postavljeni določeni pogoji (obojestranski pločnik), dovolj občinske-ga zemljišča za posamezni objekt; pa smo spet pri jari kači...soglasja, soglasja... Ja, kaj naj člověk pametnega na to še doda? Morda le to: naj člověk ne bo člověku le člověk.
Tone Ipavec
PedjMna reiija - regija pril@žn@sti
Skupna turistična ponudba sedmih ©bčin
Začelo seje pred tremi leti, ko so župani občin Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš in Trzin ter Županji občin Domžale in Moravče podpisali pismo o nameri in tako tudi uradno ustanovili Podjetno regijo, ki jo danes imenujemo tudi regija priložnosti. »Za skupen nastop so se tako odločilc občine, ki ležijo severno od slovenskega giavncga mesta,« pravi direktor Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik Miran Jereb. »V Podjetno regijo smo se povezali turistični dclav-ci omenjenih občin, saj smo ugotovili, daje skupen nastop zelo pomemben in smotrn. Naša želja je bila, da to postane zaključena celota, v kateri bodo turisti našli marsikaj zanimivega, pestro turistično ponudbo in veliko različnih aktivnosti.« Med aktivnostmi Podjetne regije v prvi polovici letošnjega leta velja omeniti nastop na Sejmu počitnic v Ljubljani in predstavitev na skupni stojnici ob letošnji razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok. Na Sejmu počitnic na ljubljanskem Gospodarskem raz-stavišču v Ljubljani, kije bil od 19. do 23. marca 2004, so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za dogajanja v vseh občinah, ki so se povezale v regijo priložnosti. Turistične organizacije, ki delujejo v občinah, člani-cah Podjetne regije, so obiskovalcem ponudile vrsto novih prospektov in turističnih vodnikov, ki so obogatili turistično ponudbo teh krajev. Skupen nastop pomeni predstavitev pestre turistične ponudbe, ki jc na tem področju zagotovo ne manjka. Žal paje tudi
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbori Domžaie, Mengeš, Trzin
SDS
9
Iskrena hvala vsem, ki ste glasovali za SDS.
Se posebej zahvala vsem, ki ste s svojim delom pripomogli k volilnl zmagi SDS. Dano zaupanje pomeni za nas veliko odgovornost. Z znanjem, izkušnjaml, delavnostjo In poštenostjo se bomo trudili po najboljši moči.
Vaš kandidat za poslanca, mag. Tomaž Štebe
e.: Tomaz.Stebe@menges.si, t.: 040 852350, v, .•-w.srts.si./Toinnr.Sto.fep
Spoštovane Trzinke, spoštovani Trzinci in vsi bralci Odseva!
NSi
Nova Slovenija
tršćanska ljudska stranka
Občinski odbor Nove Slovenije se zahvaljuje vsem, ki ste prišli na volltve In podprli kandidate naše stranke. Veseli smo podpore, kl jo Je bila deležna naša opcija, hkrati pa Je ta podpora za nas tudi obveza, da se bomo trudili po najboljših močeh Izpolnitl poslanstvo, kl ste nam ga zaupali.
Občinski odbor Nove Slovenije
Hvala vsem!
res, da celo pred svojim domaćim pragom, torej v svoji občini, marsikaterega objekta, galerije, razstavišča, morda celo gostilne enostavno sploh ne poznamo, kaj šele, ko pogledamo, kakšne so turistične zanimivosti pri naših najbližjih sosedih. Prav zato je še posebej dobrodošla tovrstna literatura. Zato je regija priložnosti, kot tudi imenujejo Podjetno regijo, letos z vrsto raz-ličnimi prospekti predstavila svojo turistično ponudbo v posameznih občinah. Tako na primer občina Kamnik ponuja dveurni obisk srednjeveškega mesta, poleg tega pa sc obiskovalci lahko podajo še na iskanjc Veroniki-nega zaklada. Občina Trzin je majhna, a živahna občina marljivih in trdoživih ljudi, o čemer priča tudi zgodovina, ki pravi, da so Trzinci sloveli po svojem pogumu in bojevi-tosti. Trzin je torej občina, kjer si roke poda-jata tradicija in razvoj. Če imate malce pus-tolovskega duha in dobro kondicijo, bo za vas več kot prijetno potepanje po Moravški dolini. S pesmijo v srcu lahko odkrijete občino Mengeš, poznáno tudi kot evropsko glasbeno mesto. Nekdanja posest malteških vitezov - Komenda, ponuja pestro zgodovi-no, katere delček obiskovalci lahko spoznajo v knjižnici Petra Pavla Glavarja, enega naj-pomembnejših mož na Komendskem. Občina Lukovica ponuja zanimivosti ob tisočlet-ni poti.
V vseh teh občinah so tudi šlevilne tradicionalne prireditve, ki potekajo skozi vse leto. Podjetna regija je letos prvič izdala skupen koledar prireditev v letu 2004. V njem je seznam privlačnih in priljubljenih prireditev, ki so bolj ali manj tradicionalne in predstav-ljajo pomembno turistično ponudbo v posameznih občinah. Tako do zdaj morda niti nismo vedeli za dogajanje v sosednji občini, s pomočjo Koledarja prireditev pa bomo lahko uresničili marsikateri nedeljski izlet. Z enotnim koledarjem prireditev so v Podjetni regiji precej znižali stroške izdaje, pomembno paje tudi dějstvo, daje na voljo v vseh turističnih organizacijah posameznih občin. Med vsakoletne prireditve sodi tudi razstava cvetja v Arboretumu Volčji Potok, kjer je vsako leto s svojo stojnico prisotna tudi Podjetna regija. Že po tradiciji posamezne občine predstavljajo svoje posebnosti in s tem tudi turistično ponudbo. Tako je bilo tudi letos, ko so se predstavile vse občine, ki so vključene v Podjetno regijo. Vsekakor je zanimivo, da so se obiskovalci, ki so letos poleg dveh milijonov tulipanov občudovali še makete iz priljubljenega celovškega Mini-mundusa, pogosto ustavljali tudi ob stojnici Podjetne regije. Prav tako preseneča, da se obiskovalci živo zanimajo za krajše in daljše izlete po turistično zanimivih točkah občin. Šele zdaj spoznavajo, kaj lahko ponudi ena občina in kaj zanimivega bodo našli pri sosedih.
Primož Hieng
QÙSEV
ZAHVALA
Cenjene volivke, cenjeni volivci!
Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli na volišča in oddali svoj glas, še posebej se zahvaljujem tištim, ki ste mi izrazili Vašo osebno podporo. Kandidatura je bila zame svojevrstna živ-Ijenjska izkušnja, srečal sem se z vrsto ljudi, ki so sodelovali v predvolilni tekmi. Kot gospodarstvenik sem spoznat, kako v zakulisju funkcionira politika (in troši preveč časa in denarja za samopromocijo). Na žalost ugotavljam, da veliko ljudi, ki odločajo o mak-ropogojih gospodarjenja, še nikoli v življenju ni sodelovalo v neposrednem proizvodnem procesu proizvoda ali tržne storitve, zato lah-kotno odločajo o zapravljanju. Tudi v novem državnem zboru ne bo kaj prida drugače, če sploh bo! Na žalost smo volivci dali premalo zaupanja ljudem, ki so se dokazali v gospodarstvu in ustvarjali dodano vrednost. Srečeval sem se z ljudmi, ki so tolerantni, pripravljeni na dialog in izmenjavo mnenj in izkušenj. Srečal pa sem na žalost tudi kar nekaj nestrpnih, fanatičnih ljudi.V naši ljudski zavesti je preveč nevoščljivosti in dvomov o možnosti bogatenja s svojim delom in svoji-mi sposobnostmi. Nepotizem, klientelizem in korupcija sta že naredila veliko škode v naši stvarnosti in zavesti ljudi! S tem, ko ste prišli na volišča, ste pomembno prispevali k sestavi Državnoga zbora. Izrazili ste svojo voljo in glasovali za spremenibe v sestavi zakonodajne in izvršilne oblasti. Vašo odločitev globoko spoštujem, čas pa bo pokazal, ali je bila odločitev dobra ali manj dobra. Večina je hotela spremembe in demokratično izpeljane volitve so to potrdile. Upajmo, da bodo spremembe usmerjene v dobro vseh državljanov in bodo udejanjene po sposobnostih in ne po načelu: saj ni važno, če kaj zna, važno je, daje naš! Iskrene čestitke vsem kandidatom, ki so bili izvoljeni in so v tem trenutku že poslanci Dr-žavnega zbora, vendar z željo, da zastopajo interese vseh državljank in državljanov, ne glede na politično opcijo! Pozicijskim poslancem želim veliko dobrih odločitev, opozicijskim da konstruktivno sodelujejo pri odločan-ju in vršijo kontrolno funkcijo nad pozicijo!
Na koncu se zahvaljujem tudi uredništvu za
objavljen predvolilni članek.
Morda se zopet srečamo na naslednjih volii-
vah!
Anton Oven
PISANE TRŽNICE: VEDNO ZANIMIVE
praviti! Ali pa pek Miha zbranim okoli njegove stojnice pripoveduje zanimivo anekdoto o tem, kako kruh iz prave moke vzhaja tudi na minus deset stopinjah - ne da bi se prehladili Skratka, to je res kraj, kjer se najde dovolj zabave za vsakogar! Za nekatere od nas, navdušene fotografe, pa je to tudi odličen kraj, kjer lahko naredimo nekaj odličnih fotografskih posnetkov - otroci z žemljicami v rokah, gospa z bučami, možak z bučami, pek Miha - vsi ti so bili preteklo soboto zame odlični fotomodeli, ko sem se s fotoaparatom v roki sprehajala po pisani tržnici.
V Radomljah namreč Fotokino in videoklub (FKVK) Mavrica prireja veliko mednarodno fotografsko razstavo z naslovom Tržnice, kjer bodo na ogled tržnice z do-mala vsega sveta - iz evropskih držav: Norveške, Danske, Belgije, Srbije, Crne gore, Italije, Anglije, Nizozemske in seve-da iz Slovenije (par fotografíj sem prispe-vala tudi sama). Nekoliko bolj eksotične podobě tržnic pa so prispele tudi iz Indije, Tajske, Tajvana, Nove Zelandije in celo Japonské.
Ce vas torej zanima, kako je nam in fotografom iz drugih delov sveta uspelo v fotografski objektiv ujeti zanimive ljudi in vznemirljive dogodke, ste toplo vabljeni na otvoritev razstave, podelitev nagrad najboljšim ter projekcijo diapozitivov v kulturni dom v Radomljah, v ponede-Ijck, 25. oktobra, ob 18.00!
Mojca Tavčar
Vsak od nas si kdaj pa kdaj v soboto do-poldan rad vzame čas in se odpravi v središče Ljubljane na prav poseben kraj: tržnico! Tam se dobi prav vse, česar si srce poželi: od suhe robe, raznoraznega cvetja, zelenjave, sadja, zelišč pa vse do toplih copat in oblek! Se celo svež, še topel kruh se da dobiti. Ali pa ti prijazen pek Miha podari kar hiebec še nepečene-ga kruha in ko priđeš domov, ga spečeš, da zadiši po celi hiši, medtem pa kuhaš slastno zelenjavo, ki si jo tudi malo prej kupil na tržnici!
Kljub temu da so nakupovalni centri, ki so pri nas razmeroma nova pogruntavš-čina, vse bolj popularni, se še vedno več kot dovolj ljudi odloča za nakup tudi na staromodni tržnici. Na njej je namreč tr-
govanje potěkalo, še preden so se sploh pojavile trgovine in kasneje veleblagov-nice, kaj šele veliki neosebni nakupovalni centri, katerim vlada neznanska nagli-ca. Nasprotno pa so tržnice kraj, kjer življenje poteka počasi, Ijudje se sprehaja-jo od ene stojnice do druge, si ogleduje-jo pisano sadje in zelenjavo, ki je zanimivo tudi za otroške očke, starši pa, medtem ko njihovi otroci pridno glodajo pravkar kupljeno žemljico, primerjajo cene ter nakupujejo zelenjavo za kosilo, za vlaganje... Babice in dedki se prav tako kot ostali, ali pa še rajši, spustijo v kakšen sproščen in zabaven, včasih celo poučen pogovor. Na primer o tem, kako koristna in hranljivaje lahko oranžna bu-ča hokaido in kako enostavno jo je pri-
občini v zadnjem času pripra-vljajo tri za nadaljnji razvoj Trzina po-membne dokumente. Gre za strategijo razvoja občine v prihodnjih šestih letih, strategijo prostorskega razvoja občine in za lokalni program varstva okolja. Pri vseh treh igra ravno vprašanje ravnanja s prostorom pomembno vlogo. Vodstvo občine je pripravilo že celo vrsto sestan-kov in posvetov glede posameznih tem, ki zadevajo to problematiko, vendar je većina teh srečanj potěkala v ožjem kro-gu izbranih sogovornikov oz. t.i. kvalificirane javnosti. Vseeno paje bilo nekaj razprav, na katcre bi lahko povabili tudi širši krog ljudi, saj je znano, da več ljudi več ve, v demokraciji paje sploh zaželeno, da do besede lahko pridejo vsi, ki bi želeli po svoje prispevati k iskanju najbo-Ijših rešitev, pomembnih za okoljc, v ka-terem živijo. Ne gre namreč samo za to, da formalno izpolnimo zakonske předpise in trdimo, saj smo izvedli vse, kar je predpisano.
Za okoljsko konferenco na primer je vědělo izredno malo ljudi. Organizatorji sicer zagotavljajo, da ni šio za zbor občanov in da so želeli predvsem slišati mne-nja izbrane publike. Čeje temu tako, potem tega ne bi smeli imenovati okoljska konferenca, ampak posvet teh in teh v ožjem krogu. Prav tako niti ni bilo treba, da so »konferenco« napovedali precej prej v eni od številk Ljubljanskega dnevnika in z nekaj objavami po Radiu Hit. Če niso želeli večje udeležbe ljudi, je bilo potem tovrstno obveščanje le razsipan-je občinskega denarja. Tištim ljudem, ki so jih želeli pritegniti, bi za ta denar lahko poslali vabila. Tudi izjava, da so pos-kušali »konferenco« napovedati preko Odseva, da pa ni šlo, ker smo že zaključili redakcijo, je iz trte zvita. Napoved take konference bi z veseljem objavili tudi, če je bila redakcija uradno že zaključena. V prejšnji številki smo namreč zamujali, ker smo čakali na nekatere stranke, da pri-pravijo svoje predvolilne oglase in nam pošljejo naročilnice.
V uvodu srečanja je gospod župan pojas-njeval, kako so bili prisiljeni konferenco sklicati, daje bilo vse v skladu z zakono-dajo (tudi spremenjeno) in da naj bi na njej zbrali še dodatna mnenja v zvezi z urejanjem okolja v Trzinu. Predstavnica pripravljavcev okoljskih načrtov je nato zatrdila, da imajo predlogov že pravzaprav dovolj, kar kakih 150. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo sploh paje te
predloge dal? Kaže, da so bili to tišti, ki želijo kaj graditi, in prosijo za dovoljenja in spremembe na-membnosti posameznih zemljišč. Verjetno so nekaj predlogov prispe-vali tudi občinski načrtovalci, ki ob svojem delu naletijo na neskladja ali pa vidijo, da bi bilo dobro, če bi kakšno stvar v prostorskih dokumentih dru-gače opredelili. Takšno dajanje predlogov je pohvalno, in jih ne kritiziram, saj vem, da delajo po svojih močeh za dobro občine, mislim pa, da ne bi bilo nič slabega, če bi dobili še več predlogov in pobud; za njihovo obrav-navo so dobro plaćani. Tudi če bi se pojavilo veliko število predlogov, to prav gotovo ne bi bili vsi novi, in ne bi zahtevali povsem nove obravnave. Mogoče pa bi na Občini prav po tem, koliko predlogov se nanaša na posa-mezen problem, lahko ugotovili, kaj je za ljudi trenutno najbolj žgoča potreba in katerim je treba dati prednost pri iskanju rešitev.
Okoljske delavnice
Precej bolj odprti do pobud občanov so pri-pravljavci lokalnega programa varstva okolja. Predstavniki Oikosa ves čas poudarjajo pomen obveščanja in osveščanja javnosti, in so se potrudili, da smo v Odsevu dobili napoved programa njihovih dejavnosti v zvezi s pripravo programa. Čeprav bi bilo zaželjeno, da bi bilo tudi na njihovih treh delavnicah pri-sotnih več občanov, je treba reči, da so nanje prišli vsaj tišti, ki želijo po svoje prispevati k skrbi za naše bivalno okolje in so nato tudi sodclovali s predlogi in svojimi pogledi na to problematiko. Omenjene delavnice so tudi pokazale, da se da poslušati in demokratično obravnavati tudi različna mnenja. Res, da so bili na teh srečanjih v većini tišti, ki so se zavzemali za varovanje okolja, za čisto pitno vodo, za zmanjšanje negativnih vplivov člověka na okolje, za ohranitev ze-lenja in za boljše bivanjske razmere v Trzinu. Smo pa lahko slišali in obravnavali tudi različna mnenja. Med drugim smo slišali, da se nam še ni treba bati pomanjkanja vode in da celo ekonomsko ni smiselno razpravljati o tem, da bi skušali za industrijske obrate v coni zago-toviti manj kakovostno tehnološko vodo, saj moramo varčevati vire kakovostne pitne vode. Večja poraba pitne vode nam celo niža ceno, če bi pa porabo pitne vode skušali zmanj-šati, pa bi se nam lahko zgodilo, da bi bilo to dražje in bi morali pristati na dražjo vodo.
Eden od podjetnikov iz obrtne cone je udeležencem enega od srečanj pojasnil, da v razvitem svetu vse bolj prevladujejo veliki specializirani trgovski centri, kjer so sposobni zadovoljiti kar najširše potrebe in tudi zelo zahtevne posebne želje kupčev določenih vrst blaga. Če želimo sprejeti ta izziv, bomo tudi pri nas morali začeti odpirati podobne velike trgovske centre. Povedal je, da za podjetnike ni tako pomembno, da so okrog teh centrov lepo negovane zeleniće, važnejša so par-kirišča in velikost teh centrov. Pravzaprav bi se bilo treba, če želimo uspešno konkurirati tovrstnim centrom, v coni odreći zelenicam, cono pa bi morali tudi povećati, kajti podjetniki bodo za uspe-šen razvoj svojih dejavnosti potřebovali vse več prostora. Razpravljavci so ocenili, da si želimo uspešno obrtno cono, vendar je le prav, da njenega izgleda in zelenja ne žrtvujemo zgolj kapitalskim dobičkom.
Nekateri lastniki zemljišč v gozdu med cono in ostalim delom Trzina pa so měnili, daje gozd tam manj kakovosten, razvrednoten in da tudi ni več pravih mokrišč. Očitno bi si bolj želeli, da bi tišti del gozda pozidali. Prevladalo je većinsko mnenje, da moramo gozd in tamkajšnja mokrišča zaščiti, to pa od nas zahtevajo tudi določila programa Natura 2000, ki prav tišti gozdni pas naše občine opredeljujejo kot območje, ki mora biti deležno večje zaščite.
Pokazalo seje, daje dobro, če se zberejo ljudje z različnimi pogledi in da se da s strpnostjo doseći tudi dogovore, ki so sprejemljivi za kar najširši krog udele-žencev razprav.
Miro Štebe
áMms:
POBRO, TAHT3B, Z&MHl SMo!
ZPA^ Gr RE ZAH.ES/,,, ...A NE PO ZABI MO : Mi SMV
pombmbn^ZI / \
,„ TRZIN JE V N/4SIH ROKAH,'. LE Ml Borio ODLOZALIj MJ SB B>0 POcčLO,
KAKn ce an	^. Á
IVKU RUČIGAJU ¥ SPONIN
Kulturni delavec, režiser, igralec, dolgoletni poveljnik gasilcev, pevec cerkvenega zbora, član mešanega pevskega zbora Žerjavčkov, ustanovni član Turističnega društva, rezbar... Še bi lahko naštevali, a to zdaj zanj ni več pomembno. Predvsem je bil pravi zavedni Trzinee in Člověk. Člověk z veliko začetnico.
V njem je bilo toliko topline, življenjske radosti, pripravljenosti pomagati sočloveku in narediti kaj za skupnost! Za Trzin! Bilje ponosen, daje bil pravi stari Trzinee. Ves čas seje zavzemal za izboljšanje razmer v našem kraju, za ugled Trzina in za ohran-janje spomina na njegovo preteklost.
Njegovi vrstniki se z veseljem spominjajo, kako jih je v mladosti spodbujal pri urejanju skakalnice in smučišča v Dolgi dolini za gradom Jable, kako so poleti skupaj na Pšati gradili jezove in si urejali kopališča. Gledališčniki se še zdaj nasmihajo ob spominu na večere, ko so pri Romsovih - pri Ivku doma - vadili besedila gledaliških představ. Kdo bi lahko naštel vse vesele in nepozab-ne trenutke, ki so jih z Ivkom preživeli med in ob igrah, ki so jih igrali na trzinskem odru in gostovanjih v sosednjih krajih? Koliko vidnih vlogje lvko odigral?!
Že zgodaj seje priključil tudi trzinskim gasilcem. Nič kolikokrat je hitcl na pomoč Ijudem v stiski, izjemne pa so bile tudi njegove zasluge pri urjenju gasilskega moštva in pri prostovoljnem delu za gasilsko društvo. Gradnja in posodabljanje gasilskega doma, zbiranje denarja za gasilsko opremo in avtomobile, priprava veselic, gasilskih vaj ... Marsikatero prosto uro sije odtrgal na račun svojega in našega gasilskega društva! Že v mladosti je ob očetu začel peti v trzinskem pevskem društvu, kasneje pa so bile le redke nedelje, ko ni bilo s cerkvenega kora slišati Ivkovega petja. Z navdušenjem seje pridruži! pev-skemu zboru trzinskega upokojenskega društva, kije začel oživ-Ijati zborovsko petje v Trzinu. Prav tako zavzeto seje vključeval
v delo Turističnega društva, še zlasti rad pa seje družil s člani rezbarske sekcije, saj je tudi z vrezovanjem podob v les sproščal svoj umetniški navdih in dokazoval, da v njem živi tudi duh njegovih prednikov iz znamenite slikarske rodbine Koželjev iz Kamnika. Prav vsem sosedom, prijateljem in številnim drugim Trzincem pa bo lvko ostal v spominu tudi po njegovi nesebični pripravljenosti priskočiti na pomoč ali poprijeti za delo, kjer je bilo potrebno. S humorjem je znal premagovati zadrege in vedno je s trezno besedo reševal nesoglasja drugih ter sodeloval v razpravah o življenju v našem kraju. Ves čas je bil prisoten v življenju Trzina in na števil-nih področjih je pripomogel k izboljšanju razmer. Ko nas zapusti člověk, kakršen je bil lvko, odide tudi del nas samih. Ostaneta žalost in praznina.
Ostanejo tudi spomini na Ivka, na njegovo delo in prizadevanja. Prav ti nas obvezujejo, da se tudi mi potrudimo in nadaljujemo po njegovi poti. Da si prizadevamo kar najbolj zavzeto, pošteno in prijazno do drugih prispevati k lepšemu življenju našega kraja. Ivkovim najbližjim ob boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje.
Uredništvo Odseva
V $P$MIN IVANU RUČIGAJU
V	začetku oktobra nas je prizadela vest, da med nami ni več Ručigajevega Ivka. Mnogo prezgodaj je nehalo utripati njegovo široko srce.
Romsov ivko, tako smo ga vsi imenovali, je bil eden izmed najbolj prizadevnih in nav-dušenih članov našega kulturnega društva. Povedati je treba, daje zavzeto deloval na mnogih področjih družabnega življenja. Od vsega kar je počel, pa mu je največ pomeni-lo prav gledališče, čeprav gaje zadnja leta pri tem nekoliko ovirala bolezen. Trzinskemu odru je daroval vse svoje proste ure - kot igralec, režiser, predsednik ali član upravnega odbora. Bil je odličen igralec, lahko bi rekli da iz leta v leto boljši - kot žlahtno vino. Kot neumoren režiser je največkrat sodeloval pri vseh fazah postavitve igre - sam je rad rekel, daje bil neke vrste »deklica za vse« ...
V	vseh pogledih je nadaljeval tradicijo svoje mame Marijance.
Ko zdaj razmišljam o njem, vem zakaj smo ga imeli vsi radi. Bilje večni optimist, nas-mejan in vedno poln šal in domislic. Še posebno so nam v spominu ostala njegova po-dajanja pesmi Lepa Vida, ki jo je tako rad v vseh jezikih recitiral na predstavah in za-kuskah. Znal je povedati mnogo smešnih šal in anekdot. Zelo rad seje igral z besedami, vedno je imel na zalogi kakšen bistre, ki je zrasel na njegovem zelniku. Za vsakegaje našel prijazno besedo. Nikomur, ki gaje potřeboval, ni odrekel pomoči, vednoje bil na razpolago - prijazen, pošten in zanesljiv. Spoštovali smo ga in cenili.
V	kulturnem društvu in nasploh v Trzinu je pustil neizbrisen pečat.
V	našem spominu in srcih bo ostal v najlepšem kotičku.
Andrej Župane
Za našega častnega člana in več kot dvaj-sel let predsednika Kulturno- umetniškega društva Franca Kotarja Trzin - gospoda IVKA RUĆIGAJA - lahko z gotovostjo trdi-mo, da je biI z dušo in srcem predan delu našega društva.
Še već, vsi namreč predobro vemo, da je gospod Ivko posvětil in podrediI celo svoje življenje svoji veliki ljubezni - gledališču, v katerem se je angažiraI bodisi kot igralec, režiser ali scénograf.
Svet odrskih desk, žarometov in burnih ap-lavzov je gospoda Ivka premamil že v rosnih letih, čemur je zagotovo botrovalo tudi dějstvo, da je izhajal iz gledališko ustvar-jalne družine.
Zatorej ni bilo naključje, da smo ob boleči izgubi spomin na gospoda Ivka obudili v dvorani, poimenovani po njegovi mami legendarni trzinski režiserki Marjanci Ru-čigaj - s katero sta ustvarila številne predstave, v katerih je gospod Ivko nastopal kot igralec, skupaj pa sta večkrat nastopila tudi v vlogi režiserjev.
Pod samostojno režisersko taktirko Ivka Ručigaja pa so nastale predstave, kot so: Antikrist. Mati, Zakonski vrtiljak, Sumljiva oseba, Otroci po želji, če omenim le neka-tere izmed njih in za katere verjamem, da so mnogim izmed vas nedvomno ostale v trajnem spominu
Svoj igralski krst pa je gospod Ivko doživel že leta 1945. V svojem plodném več kot šestdesetletnem igralskem opusu je odigra! preko sedemdeset razlićnih gledaliških vlog, v katerih je s trdim in zagnanim ig-ralskim delom, izrednim talentom in nadarjenostjo ustvaril gledališke like, ki so v občinstvu vzbujali smeh ali jok, veselje ali žalost, saj je bi! gospod Ivko bodisi v vlogi igralca ali režiserja sposoben odlično interpretirati različne gledališke žanre
Vtoga Vecchietia v Mrtvi ne plačujejo dav-kov, vloga Marcela v Vesti, vloga princa Krasnoslava v Pepelki, vloga Julija v Zdraharici, vloga lorda Baberly-a v Char-lijevi teti - so le nekatere izmed nepozabnih vlog, ki jih je gospod Ivko ustvaril v svojih več kot 280 nastopih na odrskih deskah. Njegov igralski talent pa so cenili ludi dru-god, še posebej odmevni so bili njegovi nastopi v okviru uprizoritev Kulturnega društva iz Skocjana. Odigral pa je nekaj manjših vlog tudi v ftlmih.
Trzinsko občinstvo pa je gospod Ivko še zadnjič razveseli lani s svojo interpretacijo Mišnjaka v predstavi Kekec in z veseljem obljubi! svoje sodelovanje v nadaljnjih produkcijah našega društva.
Za! pa je bila bolezen neizprosna in nam je tako iz naših vrst mnogo prezgodaj vzela eno izmed nedvomnih minskih gledaliških legend - igralca in režiserja gospoda Ivka Ručigaja.
Priprave in sodelovanje na lakih sejmih in prireditvah res vzame-jo precej časa in tudi sredstev, vendar pa imamo na koncu le dober občutek, da smo po svoje prispevali delček k prepoznavnosti našega kraja.
Zahvaljujemo se Mlinu in pekarni Krejan, Pekarni Kralj ter našim gospodinjam, ki so pripravile dobrote in dobro kapljico za pokušino.
POHOD PO POTEH OBČIN MENGEŠ, VODICE IN TRZIN
Začetek jc bil, pa četudi le z 11 pohodniki. 18. septembra smo se trzinski pohodniki prvič organizirano podali po pešpoteh naše občine in nato pohod nadaljevali po markirani pohodniški poti v vodiški in mengeški občini. Zato da skupna pešpot zaživi in po-
NARAVNA ZDRAVILA si lahko pripravimo tudi v jeseni
Spet je leto naokoli in jesen je že krepko pokazala svoj pravi obraz. Hladni dnevi so tu, z njimi nadležen prehlad. Seje čas, da si naberemo zelišča ali plodove za čaj za dolge zimske dni. Cvetlice smo sicer že zamudili, za plodove paje še čas Naberemo si lahko šipka, plodove gloga, ki je izredno zdravilo za srce m ožilje. Tudi divji kostanj lahko še naberemo. Pomaga zdraviti ožilje, srce in razširjene vene. Kostanjeve plodove namreč olupimo, hitro posušimo in drobro zdrobimo. Prah lahko namočimo v domače žganje in s tem masiramo boleče noge. Lahko ga tudi uživamo - žlička na dan okrepi bolno srce. V tem času še tudi lahko naberemo črno meto Raste ob robu gozdov. Pomaga blažiti bolečine želodca, čajček iz črne mete pa je najboljši za dober san. Če ne morete spati, ne sežite takoj po tabletah. Skuhajte si čaj, sestavljen po enakih delih iz melise poprove mete in kamilic.
Pred spanjem se odpravimo Še na vsaj 15- minutno lahko hojo! ________Zinka Jordanov
IZ DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN
ŽE ŠESTIČ NA MIHAELOVEM SEJMU V MENGŠU
Tokrat smo se Trzinci predstavili z našo tradicionalno obrtjo - čiščenjem stekla, zraven pa smo predstavili še nekaj značil-nih trzinskihjedi: trzinsko klobáso, kruh in žemlje, špehovko in potico, obis-kovalci pa so tudi pohvalili naše dobro domače žganje, medico in med. Na stojnici ni primanjko-valo promocijskega gradiva naše občine in Podjetne regije, lepo pa smo jo okrásili z zeljnimi glavami, bučkami in šipkovim venčkom. Že skoraj po tradiciji smo poleg postavili še tnalo s trzinskimi sekirica-mi. Svojo meter visoko leseno skulpturo je zraven na ogled postavil še naš rezbar Milan Kufcršin. Člani rezbarske skupine turističnega društva so na sejmu sodelovali tudi s prikazom svojega rezbarjenja in svojih rezbarskih mojstrovin. Stojnica je bila dobro obiskana, saj so bile vse naštete dobrote tudi na pokušino. Zanimivo je, da so nas zaradi predvolilnega časa obiskali tudi številni kandidati za poslance, med njimi celo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seveda niso manjkali tudi številni nekdanji Trzinci, ki jih zdaj žal srečujemo predvsem Ic še na sejmih. Zanimali so se, kako se počutimo v svoji občini, kaj je novega, kako nam gre v zasebnem življenju ...

stane tradicija, moramo postoriti še marsikaj. Od ' ^ označbe do Vodnika, ki bo pohodnike opozarjal na naravne, zgo-dovinske in kulturne zanimivosti, jih vabil na počitek in hrano, imel podatke o voznih redih.....
Pod skrbnim vodstvom gospoda Tomaža Kralja smo v dobrih petih urah přehodili blizu 30 km. V Planinskem domu na Rašici nas je pnčakal predsednik TD Vodice gospod Lojze Kosec, z nami přehodil vodiško pešpot, na Mengeški koči na Gobavici pa predsednik TD Mengeš gospod Franc Zabret. Pogovor je tekel predvsem o vtisih s poti in v pričakovanju skorajšnje - rekli smo "urad-ne"pešpoti občin Mengeš - Vodice in Trzin. Pohod je veljal tudi za akcijo: športna značka občine Trzin.
REZBARJI S POLETNIH POTEPANJ PO SEJMIH IN PRIREDITVAH SPET ZA "ŠOLSKE KLOPI1'
V torek, 5. oktobra, so se rezbarji spet zbrali v OŠ Trzin na rezbarski delavnici. Prišli so vsi dosedanji in nekaj novih. Delavnica bo trajala do konca maja (od 17. do 18.30.ure) pod mentorstvom gospoda Marjana Vodnika.
V SVOJE VRSTE VABIJO VSE, KI JIH VESELI TA DEJAVNOST IN KI SE RADI DRUŽIJO.
Osnovni material rezbarjev je les. Vsi tište, ki lahko ponudijo ka-kovosten les lipe, oreha, hrasta, naj pokličejo v obč. inf. središče 564 47 30. Rezbarji jim bodo hvaležni.
V	KATERE PROJEKTE TD SE LAHKO VKUUČITE?
V	TD je v teku več projektov, od katerih nekateri tečejo tudi v so-delovanju z drugimi društvi in organizacijami, Osnovno šolo Trzin ter Zavodom za gozdove - Enota Domžale.
Ker bi želeli, da bi bili kar najbolj uspešni, vabimo vse, ki jih zanima, k sodelovanju v naslednjih projektih:
•	šolska učna gozdna pot
•	gospostvo gradu Jablje in vezanost na naš kraj
•	Ivan Hribar, rojen v Trzinu, sicer ljubljanski župan, gospodarstvenik, pisec
•	tradicionalne obrti v Trzinu
•	trzinski kozolci, kašče, gospodarska poslopja, domačije na fotografijah /posebej/
Informacije in gradivo je na voljo v Turističnem društvu Trzin, telefon 564 45 28 ali občin. informativno središče 564 47 30.
POLETNA ŠOLA V NARAVI
toj-
pohod v Malinsko,	--'
zaključni večer). Prav nihče ni pogrešal televizije, čeprav je bila zelo korišten pripomoček za tište, ki so morali nekaj časa ostati v domu in počivati. Čas je hitro mineval in napočil je zaključni večer. Plavalni učitelji so učencem podělili del-finčke, podělili pa smo tudi nagrade za urejenost sob. Večer smo zaključili s sprehodom do obale, kjer smo pihali milné mehurčke. Prav lepo je bilo opazovati množico blcščečih mehurčkov, ki so se dvigali nad morjem. Kar nekam hitro in tiho smo prišli nazaj v dom, kjer nas jc premagala utrujenost. Z mislimi na sni-denje z domačimi naslednjega dne smo kmalu zaspali.
ačetek novega šolskega leta je 40 učencev 4. razredov težko priča-kovalo, saj so se tudi letos že drugi šolski dan skupaj s spremljevalci odpravili v šolo v naravi na otok Krk, Seveda je bilo ob odhodu otrokom pa tudi njihovim staršem težko pri srcu, ko so si pomahali v slovo, saj je marsikdo prvič odšel za dalj časa tako daleč od doma. Toda žalost je hitro minila in polni pričakovanj smo kmalu přispěli na cilj. Sprejelo nas je lepo sončno vřeme, ki nas je spremlja-lo ves čas bivanja na Krku. Nastanili smo se v počitniškem domu v Vantačičih, ki je nekaterim učencem že dobro znan, drugi pa so ga kmalu vzeli za svojega. Razporedili smo sc po sobah, ki so jih učenci poimenovali po svoje in na vrata pritrdili imenu ustrezno ilustracijo. Sledila so navodila o hišnern redu, urejanju sob, omar, potrebščin..., ki so jih učenci poslušali le z enim ušesom, zato smo jih morali večkrat ponoviti, kajti njihove misli so uhajale k popoldanskemu preiz-kusu plavanja. Kljub temu so preko ted-na pokazali, da zmorejo poskrbeti za svojo urejenost in urejenost sobe. Obljubili so, da bo tako tudi doma. Po preizkusu plavanja so bili učenci raz-deljeni v plavalne skupine, v katerih so v naslednjih dneh pod vodstvom plavalnih učiteljev nadgrajevali svoje plavalno znanje, skusili pa so se tudi z drugimi dejavnostmi: veslanjem v kanujih, vožnjo z banano, se spopadli z jadralno desko (surfom), se potapljali in se igrali različne igre v vodi.
Vsak dan smo imeli tudi nekaj ur pouka, pri katerem smo spoznavali značilnosti
VTIS1 UČENCEV:
Tinka: Ko smo odšli v šolo v naravi, sem
bila vesela, da sem se lahko zabavala s
prijateljicami.
Zan: Na Krku mije bilo všeč. Plaža je bila dobra, hrana odlična Klemen Vsak dan smo po večer ji lahko igrali različne igre z žogo Anja: Trudile smo se, da smo imele urejeno sobo. Jaz sem bila predstavnica sobe in v imenu deklet v naši sobi sem přejela nagrado za drugo mesto. Črt: Da sem se lahko potopi! z jeklenko, sem moral opraviti test Zelo lepo je bilo opazovati morsko dno. lila: Pri potapljanju z jeklenko mije bilo všeč, da sem si lahko ogledala nekaj podvodnega svela in viděla morske žívali čislo od blizu.
Anže: Najbolj mije bila všeč vožnja z banano.
Vito: Všeč mi je bila vožnja z velikim gumenjakom, s katerim smo se odpeljali na olok Cres
okolja, rastlinski in živalski svet v morju in ob njem, veliko zanimivega pa smo izvedeli tudi o morju in dejavnosti prebivalcev v ob-morskih kraj ih. S hitrim čolnom smo se po-peljali na otok Cres, kjer smo se sprehodili po znač i lnem primorskem kraju Beli in si ogledali prirodoslovni muzej. Še posebno so nas navdušili beloglavi jastrebi, ki so bili na okrevanju v zavetišču. Delovne dneve smo zaključili z zabavnimi večeri, ki so se jih učenci zelo veselili. Vsak večer seje dogajalo kaj zanimivega (pohod do belega križa in predstavitev sob, kviz, šta-fetne igre, izbor miss in mistra Krka, nočni
ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA KNlllNEGA KVIZA
V Knjižnici Domžale smo zaključili SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ-SREĆKO KOSO VEL IN PRIMORSKA. Letošnji kviz je že sedmi po vrsti. Pripravila ga ie Pionirska knjižnica v Ljubljani s sialnimi sodelavci in novimi sodelavka-mi i/, primorskih knjižnic. Vso organizacijo pa prevzamejo splošne knjižnice, šolske knjižnice, Društvo Braina značka Slovenije in ZPMS. Kviz je bil posvećen Srećku Kosovelu - njegovi 100-letnici rojstva. Reševali so ga učenci osnovnih šol Namen kv iza je spodbujanje branja in iskanje podatkov preko različnih informacijskih viro\. S knjigo V roki potujemo po različnih • koncili« Slovenije. I.etos smo přejeli 980 pravilnih rešitev in izžrebali 40 nag-rajencev Popeljali smo jih na prelep izlet po Primorski. Izžrebana pa je bila tudi glavna nagiajenka, ki se bo udeležila državne zaključne prireditve v Ljubljani
REBEKA MEŽAN iz Domžal Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in jih vabimo, da se nam spomladi pridruži-jo pri reševanju novega knjižnega kviza.
Nives I'odmiljšak. foto: Janez Dolinšek
lova domačija
Starši so po naravi najbolje opremljeni za zadovoljevanje obeh najpomembnej-ših potřeb odraščanja: po ljubezni in osamosvajanju.
Formula je čisto preprosta: otroka ljubiti in mu ohranjati občutek varnosti, istočasno pa ga vzpodbujati k lastnim izkušnjam, mu dovoliti izbirati svojo pot, vzpodbujati njegovo kompetentnost in odgovornost.
Edina težavaje v tem, da sta si potrebi diametralno nasprotni. Umetnost uspešne vzgoje je nekakšen slalom med obema. Zato je tako pomembno iskanje poti in ne le cilja.
Na presečišču ljubezni, varnosti in samostojnosti nastaja vzgojni koncept vsakega starša. Tu nastajajo vzpodbude, zahteve, motiviranje, prepovedi, pohvale in kazni, vzgled in še mnogo drugega.
Mnogi projekti, ki želijo vzpodbujati učenje predšolskega otroka, delujejo po tem načelu-izkoristiti obstoječe motive za razvijanje novih, zlasti s pospeševanjem komunikacije med starši in otroki. Iz igre, iz medsebojne komunikacije rastejo veščine, znanje, interesi kot odlične surovině za šolsko, akademsko in življenjsko učenje. Otrok doživlja, da je učenje dobro, ker je domaće.
Starši potrebujejo pomoć
Ugotovili smo, da so starši prvi in najboljši vzgojitelji in skrbniki. V stiku s starši so vzgo-Jitelji tem bolj uspešni, čim - izobraževalne ustanove jih sicer ne morejo nadomestiti, lahko pa se z njimi odlično dopolnjujejo - bolj se lahko postavijo v njihove čevlje. Razume-jo, da gledajo starši svojega otroka skozi očala brezpogojne ljubezni.
Tudi poznavanje staršev se obrestuje. Današnji starši - običajno najbolj skrbni med njimi - dvomijo v svojo úspěšnost in ustreznost. Vzgojne teorije, množica nasvetov. pogosto celo nasprotujočih si, jih begajo. Včasih doživljaje, da nikoli ne bodo dosegli popolnosti ki bi je bii vreden njihov otrok. Začnejo se obnašati kot stonoga, ki je začela razmišljati ' kako bi prestavljala nožice, pa ne zna več hoditi. Starši izgubljajo intuicijo, po kateri so' vzgajali tisočletja naši predniki. Opora vzgojiteljev in strokovnjakov naj bo v duhu besed doktorja Spocka: »Starši, veliko več zmorete, kot si mislite.«
Vzgojiteljice opravijo dragoceno vlogo animatorjev komunikacije med starši in otroki in tako vzpodbujajo dobro učenje. Istočasno pa pomirjajo starše v njihovem pretiranem pri-cakovanju úspěšnosti. Z besedo, še bolj pa z ustreznimi modeli sodelovanja, kot so delavnice in skupinska srećanja, jim predočijo pomen majhnih korakov. Usmerjajojih in spod-bujajo, kar vodi preko uživanja, aktivnega sodelovanja in izbire lastnega načina do ustvar-jalnosti sveta s čutili, čustvi preko domišljije do abstrakcij klasičnega učenja.
Vzgojne ustanove s kvalitetnim! dostopi omogočijo staršem druženje med seboj in druženje staršev in otrok.
Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine
Anže V mesiecu Beli smo si ogledali be-loglave jastrebe. Bilo je fantastično. Tim Zelo smo se nasmejali ob šaljivih igrah.
Mašti Najbolj všeč mije bil izlel v Malínsko. kjer sem kupila spominke zase in za družino
Uroš: Pri izboru miss in mistra sem so-deloval v komisiji.
Luka: Med zabavnim! večeri mije bi!
najbolj všeč zaključni večer.
Žtw: Na otoku Krku je bilo zelo lepo.
Trzin, September 2004 prispevek pripravila: Slavka Kozel
Ko izbiramo in vrednotimo ocene staršev, ki sodelujejo v »šoli za starše«, pohvalno ocenjujejo možnost druženja in izmenjave izkušenj z drugimi starši. Za sodobno družino skrčeno na minimum dveh ali treh oseb, pomeni druženje z drugimi starši neke vrste rodbinsko srečanje. Pomeni pa tudi krepitev samozavesti in doživljanje nečesa, kar v svoj zaskrbljenosti skoraj pozabijo: daje sreča biti starši!
Se nadaljuje ...
OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO
Starše moramo razumeti in ceniti
Zgodovina nas uči, da so starši najboljši skrbniki svojih otrok. Mnogi tragični primeri poskusov nadomeščanja družin z institucijami so přinesli razen neuspeha tudi morje gorja celim generacijam. Literatura priča o neštetih tragičnih zgodbah otrok iz internatov raznih vrst, če omenimo le Ch. Dickensa.
iRUSTVe FRIJMTELJEV MLADINE TRZIN
V TEDNU OTROKA OD 4. DO IO. OKTOBRA 2004
Leto je naokoli in z njim tudi TEDEN OTROKA, ki poteka vedno v PRVEM TEDNU v mesecu oktobru. Tudi letos je bilo naše društvo zelo dejavno, saj smo organizirali različne dejavnosti tako za otroke kot njihove starše.
Za uvod v predstavitev našega delà pa naslednji odgovor na vprašanje:
Kaj je "Teden otroka"?
Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju Svetovnegadneva otroka, ki gaje leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne (vir:Glasilo ZPMS 1967, 1969, 1973). Po priporočilih ZN se je Svetovni dan otroka (zasledi se tudi termin »Mednarodni ot-roški dan«) praznuje prvi ponedeljek oktobra.
Danes je TEDEN OTROKA projekt ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, ki je že pred štiridesetimi leti prvi leden v oktobru proglasila za teden otroka. V tednu otroka se orga-nizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, v javnost pa se preko medijev po-sredujejo sporočila otrok, ki jih pripravi ZPMS na podlagi skle-pov Nacionalnega otroškega parlamenta in povzetkov ugotovitev iz Analize klicev na TOM telefon otrok in mladostnikov.
TEDEN OTROKA smo v Trzinu začeli z BOLŠJIM SEJ-MOM RABLJENIH IGRAČ in RISANJEM PO ASFALTU z barvnimi kredami. To je bilo lepo sončno popoldne, ko so se otroci razredne stopnje zbrali pred OŠ Trzin in prodajali svoje
igrače, bilo jih jc kar 30, najmlajši pa so se zaba-vali ob risanju po asfaltu.
Torek popoldne, 5.10. 2004, je bil namenjen staršem, saj je vrtec Pal-čico obiskala dr. Majda Medvešček, ki je predstavila zelo zanimivo temo v jesenskem in zimskem času - POGOSTO BOLAN OTROK. Dr. Majda Medvešček sodi med izjemno priljubljene pediatrinje v Sloveniji, še posebno na Go-renjskem, saj je vsa leta
svojega delovanja posvetila otrokom tako v dispanzerju kot v bol-nišnici. Ves ta čas je živela za najmlajše, jim pomagala premago-vati različne bolezni in hkrati izobraževala vzgojitelje in starše, ki, kot pravi, lahko najbolje pomagajo svojemu otroku. To, kar počne, počne z dušo in ne za denar, saj seje odpovedala plačilu predavanja in za ta sredstva je DPM Trzin kupilo 60 kg jabolk za otroke Žabice in Palčiće.
Predavanja seje udeležilo 8 staršev (od 168 otrok v vrtcu) in 4 vzgojiteljice ter 1 vzgojitelj iz vrtca; v času predavanjaje vrtec nudil tudi varstvo za tište otroke, ki so jih starši pripeljali s seboj, kar je tudi zelo pohvalno. Dr. Medveščkovaje v uri in pol predstavila veliko informacij, kako ravnati pri posameznih bolezen-skih znakih otroka, v zadnjem delu paje odgovarjala na vprašan-ja staršev. S predavanjem smo bili izjemno zadovoljni, vendar moram omeniti, da smo bili razočarani nad dokaj slabo udeležbo, ki nam ponovno zastavlja vprašanje, ZAKAJ »ŠOI.A ZA STARŠE« v Trzinu NE ZAŽIVI?
V	sredo, 6.10.2004, je bila na sporedu LIKOVNA DELAVNI-CA na temo IZDELAVA PRSTNE LUTKE, pod vodstvom modne oblikovalke Renate Bedene.
V	avli šole seje zbralo 10 otrok, ki so uživali pri izdelavi prstnih lutk. Izdelali so ježka, netopirja, žabo, piščanca in zajčka. Pona-vadi so likovne delavnice bolje obiskane, zato tudi tokrat škoda, da seje otroci niso udeležili v večjem številu.
Istočasno pa seje končala razstava risbic v avli šole za IZBOR ZA NAJBOLJŠI LOGOTIP DRUŠTVA PRIJATELJEV MLA-
DINK. V ocenjevalni komisiji so bili naslednji člani: Renata Be-dene, prof, likovne vzgoje; Majda Ipavec, članica DPM; Simona Gorjup, članica DPM.
Prvo město je zasedla NEŽA SMRDELJ, učenka 8.b razreda OŠ Trzin, drugo ANJA BAVČAR, učenka 8,a razreda OŠ Trzin, in tretje ALMINA IČANOVIĆ, učenka 8.b razreda OŠ Trzin. Poh-val in nagrad žal nismo uspeli podeliti, ker ni bilo avtoric risbic, vendar jih bomo podělili na okrogli mizi z naslovom MLADI TRZINA IN PROSTI ČAS, ki bo v mesecu novembru 2004, o točném datumu bodo naknadno obveščeni.
V	četrtek, 7.10.2004, je bilo v dvorani Marjance Ručigaj predavanje na temo LAHKO VZGOJIM SRECNEGA OTROKA?
predavateljice Majde Mramor, specialistke družinske terapije. Predavanje je bilo zanimivo zastavljeno, saj so imeli udeleženci možnost postavljati vprašanja, ki so se navezovala na njihove osebne probleme pri vzgoji svojih otrok. Takána oblíkaje bila seveda možná zato, ker je bila skupina udeležencev majhna (10), inje prav vsak imel možnost priti do besede. Starši so srečanje zapustili izjemno zadovoljni in so se zanimali, če bo gospa ponovno prišla v Trzin.
V	pctek, 8.10.2004, je bilo na igrišču pred OŠ Trzin ŠPORTNO OBARVANO POPOLDNE s Petro Kociper, Studentko Fakul-
MLADISKI KLUB BO ZAŽIVEL
Mladi smo v Trzinu dobili mladinski klub!!! Ja, tega marsikdo še ne ve. Stvar bi lahko definirali kot prostor, kamor se zateka mladina. Pa to ni kar tako, mislim, ne visi nekje v zraku. Naj začnem bolj na začetku pravega delovanja kluba. Ko seje končevalo lansko šolsko leto, smo se zainteresirani mladi, ki želimo postati mentorji, zvečer dobivali v Mla-dinskem klubu, kjer smo pod vodstvom Alberta Mrgoleta pridobivali znanje, kako postati dober mentor. Večeri so izgledali kot dolgi razpravljalni krožki, prežeti z energijo in idejami za příhodnost. Vse naše misli smo nekako oblikovali v prave metode: kako pridobiti mlade, kaj mlade zanima, kako jih motivirati ter kako jih reševati iz mladostniških stisk. Tudi med počitnicami smo ostali aktivni ter dělali náčrte za začetek šolskega leta. Tako smo določili nekaj periodičnih dejavnosti, kijih lahko mladi obiskuje-jo vsak teden: ob torkih - ogled filmov, ob četrtkih - grafiti oz. oblikovalna delavnica ter ob petkih - odprta scena. In kako seje stvar obnesla?
Na koncu meseca določimo filme za prihajajoči mesec. Filmi so izbrani skrbno: npr. z mladostniško problematiko, biografije zvezdnikov, starejši slovenski filmi... Vsak torek ob 18.00 uri se odvrti film. Vsakič pride kar nekaj mladih, željnih novih in še ne viđenih filmov.
Že dober mesec se dobivamo vsak četrtek ob 18.00 uri, takrat rišemo tudi grafite. Končno smo mladi dobili prostor, ki kar kliče: 'Poriši me!1 Tako bodo lahko grafitarji legalno porisali prostore mladinskega kluba. Ko bodo grafiti končani, bo přišel na vrsto mozaik iz ploščic.
Ob petkih zvečer v mladinske klubu poteka odprta scena. In kaj to pomeni? Zbrani v rahlo zatemnjenem prostoru, ob glasbi po našem izboru, igramo namizni tenis, mali nogomet, brskamo po internetu, gledamo filme, plešemo...Počnemo vse, kar hočemo. Skoraj vse! Alkohol ter druge opojne stvari so strogo prepoveda-ne. Vendar vsi vemo, da ko se skupina mladih umakne v zunanje prostore, gredo ali pit ali pa na 'joint'. Vendar smo v tistem trenutku mentorji, ki smo vedno prisotni, nemočni. Takrat so naše besede Ie teženje.
Tako približno zgleda, do sedaj, delovanje v Mladinskem klubu v Trzinu. Vsi se trudimo, da bi v klubu odprli še več aktivnosti, kot so naprimer: učenje bobnov, plesi, koncerti in podobno, kar mlade veseli.
tete za šport, Lepo vřeme je přivábilo veliko otrok in njihovih staršev, ki so se ob glasbi veselo razgibali.
V soboto, 9.10.2004, je DPM Trzin v sodelovanju s Planinskim društvom Onger Trzin organiziralo DRUŽINSKI IZLET na Trdinov vrh na Gorjancih.
Tako, sedaj lahko potegnemo črto čez pester in zanimiv Teden otroka 2004 in upamo, da smo razveselili čim večje število otrok in njihovih staršev in da se nam pridružijo v še večjem številu tudi prihodnje leto. Za konec bi pohvalila vse članice Društva prijateljev mladine Trzin in seveda tudi vse druge, ki so kakorkoli pomagali in prispevali svoj prosti čas za otroke.
Predsednica DPM Matcja Chvatal
Spomnite se, da ste bili nekoč mladi in da ste delali ncumnosti. Zdaj ste vi odrasli in mi mladi. Dajte nam možnost, da zaživimo svoje mladostniške dni, ki tako hitro tečejo, ter bodite strpni! Za nami přidej o nove generacije, ki bodo prav tako že-lele živeti svojo mladost, verjetno na drugačen način. In ker drži pravilo, da so mladi iz generacije v generacijo hujši, pomislite, kaj šele caka nas!
IŠČEMOH!
Stare, cele ali polomljene ploščice, ki bi nam prišle prav pri izdelavi mozaika. Dostavite jih lahko v torek, četrtek ali petek po 18.00 uri.
Urša Mandeljc
Volitve so že za nami. Iz ust politikov sta se cedila med in mléko, tako da so bili mediji že kar lepljivi od njihovih sladkih obljub. Z avtobusi so se pripeljali v skoraj vsako vas, tam govorili, plesali in prepevali. Tik pred zdajci so odpirali novozgrajene objekte, ter nam v skrbi za obči blagor in napredek slikali lepšo in nasploh oh in ah příhodnost - seveda če bomo volili prav njih. Vo-livci smo teh tisoč in več vsevednih dobronamernih kandidatov, ki so se bili pripravljeni žrtvovati, delati, trpeti in se prepirati za našo malo domovino, gledali v večini malo postraní vedoč, da so za všemi temi dobrimi željami največkrat skriti čisto osebni interesi posamcznikov. Na volitve pa smo naveličano odšli bolj zaradi tega, da ne bi zmagala opcija ki se nam je zdela slabša, kot pa zaradi tega da bi podprli kandidata, ki bi mu zares verjeli. Po drugi strani nas televizija in časopisi kar naprej obsipajo z novicami o terorističnih akcijah, ugrabitvah in vojnah na Bližnjem vzhodu, o lakotah in čistkah v Afriki, o pobojih otrok v šolah v Osetiji, o bombah na vlakih v Španiji, o tajfunih na Karibih in podobno. Velikokrat se tudi pritožujemo nad majhnostjo Slovenije, in pos-ledično nad majhnim vplivom ki ga imamo v svetu. Dobro se spominjam, da smo bili še kot osnovnošolski otroci zelo ponosni da živimo ravno v Jugoslaviji. Na eni strani hudob-ni kapitalisti, ki izkoriščajo člověka po člověku, na drugi strani revni socialisti, ki si še najlonk in kavbojk ne morejo kupiti ... Mi pa ravno v sredini, v pravični, mirni, bratski deželi s Titom na čelu ... Še se spominjam, kako smo s ponosom v srcih mahali z zastavicami, ko so mimo nas nosili kurirčkovo torbico... Z odraščanjem in spoznavanjem realnosti nas je ta idealizem seveda (na žalost) zapustil. Toda če dobro premislimo, nam tudi v sedanjosti pravzaprav ne gre slabo. Morda res nimamo vpliva v svetu, vendar smo, po drugi strani, zaradi tega relativno vama država. Ni se nam potrebno izogibati javnih krajev, da bi ne naleteli na kakšno podtaknjeno bombo, kot se dogaja na Bližnjem vzhodu, ni nam treba pred vsako javno zgradbo postavljati popolnoma oklepljenih policistov in trpeti ponižujočih osebnih preiskav tako kot Američani in Rusi. Zvečer se nam ni potrebno zaklepati v hiše pred kriminalci in se izogibati hoji naokrog ponoči, tako kot v marsikateri svetovni metropoli.
Po statistiki je v Sloveniji, če pustimo ob strani bolezni, največja nevarnost ta, da nas z avtomobilom ubije kakšen pijanec. Med desetimi do dvanajstimi umori, ki se jih v letu dni zgodi v naši domovini, ima več kot polovica podoben vzrok: naveličana zakonska partnerica namesti sekirico med ušesa svojemu spečemu píjanému možu, če jo že ta pred tem ni v alkoholnem besnilu pretepel do smrti. Večinoma nam tudi ni potrebno vsak dan premišljevati, ali bomo naslednji dan sploh imeli hrano za svoje otroke, tako kot je to velikokrat v Afriki in Aziji. Pa tudi rušilne naravne katastrofe so največkrat daleč od naših krajev. Po statistiki spadamo med tistih nekaj privilegiranih odstot-kov ljudi na zemlji, ki živimo relativno mirno, varno in udobno. Ni sc nam potrebno iz dneva v dan ubadati samo z golim preživetjem. Če uspemo ubežati vsakodnevni tekmi za boljši standard, se lahko posvetimo tudi nadgradnji -skušamo izboljšati kvaliteto svojega življenja. Lahko se na primer ukvarjamo s športom, ali pa obiščemo kakšno kulturno prireditev.
POZDRAVIMO JESEN Z JABOLKOM
Ena izmed tistih v Trzinu ki se zaveda da življenje ni samo pe-hanje za več, je tudi Lidija Babnik. Letos je že drugič zapovrstjo, v sodelovanju z društvom Kresnička in našim kulturnim društvom. organizirala prireditev Pozdravimo jesen z jabolkom. Na sončno toplo soboto, 25. septembra, smo se zgodaj popoldne zbrali v lokalu Barca. Otroci (in starši) so lahko najprej sodelo-vali pri izdelavi jabolčnega soka. V majhno stiskalnico so natro-sili umita in narezana jabolka, s pomočjo odraslih iz njih stisnili sok v steklene vrčke, iz katerih so si obiskovalci sok lahko stregli celo popoldne. Nato smo otroke opremili z belimi predpasniki in pravimi kuharskimi kapami. Na vrsti je bila namreč izdelava jabolčnega zavitka. Otroci so se razdelili v dve skupini. Prvo je strokovno vodil barcin kuhar, druga paje bila pod malo manj strokovnim vodstvom našega KUD-a. Prav zabavno je bilo gledati prisrčne male kuharje, ki so se trudili z valjanjem testa, posi-panjem moke, razvrščanjem jabolk, sladkanjeni, posipanjem s cimetom in podobnim. Največ težav je malim slaščičarjem pov-zročalo samo zvijanje jabolčnega zavitka, vendar so pomanjkanje izkušenj nadomestili z velikim številom ročic in dodatnim lepljenjem lukenj na závitku.
Medtem ko smo čakali da se závitek speče, smo v delavnicah ki jih je pripravila Barcina ekipa, lahko iz papirja izdelovali prave zmaje. Očetje in mame so se skupaj z otroki v pravém družin-skem krogu posvetili ustvarjalnemu delu. Tudi kasneje, ko so se otroci že zdavnaj posvetili drugim dogodkom, je bilo mogoče
videti kakšnega oćeta ali mamo ki je, zatopljen v striženje in lep-Ijenje, končeval družinskega zmaja....
Za zaključek paje prizadevna organizatorka v goste povabila še čisto pravo lutkovno predstavo. Lutkovno gledališče Tri iz Kranja seje malim gledalcem predstavilo s simpatično predstavo Joj boli. Mala junakinja Lenča se v zapeljivi slaščičarni ni mogla upreti temu, da se ne bi najedla preveč slaščic. Seveda so bile posledice strašne: obisk zobozdravnika in zvezdica v zobku. Po prestanih bolečinah paje mala ljubiteljica bombonov in tortic ugotovila, da tudi sadje ni napačno, daje prav prijetno pojesti tudi kakšno sladko jabolko.
Navkljub nauku predstave smo na koncu prijetnega druženja z veseljem pojedli jabolčni závitek, ki so ga spekli otroci. Morda ni bil popolno oblikovan, mordaje bil tu ali tam preveč ali premalo posladkan, vsekakor paje to bil eden izmed najboljših jabolčnih zavitkov kar smo jih kdaj v življenju jedli. Kajti vsak naš grižljaj in vsak izraz na naših obrazih so pažljivo spremljali naši mali kuharji - naši otroci in skoraj ob vsaki žlički, ki smo jo nesli v usta vprašali, če je nam je všeč...
Po koncu prijetnega druženja, pa nas je gostiteljica povabila še na tradicionalno Noč čarovnic, ki bo 30. oktobra ravno tako v Barci.
Andrej Župane
UršUa Kanduč: MOJA VNUKÍMA ZNA IGRATI!
Na začetku lanskega šolskega leta seje gledališki skupini pridružilo majhno plašno dekle po imenu Urška Kanduč, učenka osmega razreda devetletke. Ne spomnim se njenih prvih odrskih korakov, razen tega, da je bila vedno tiho in je naredila vse, kar sem ji rekla. Nikdar ni bila zahtevna pri deljenju vlog. Sprejme, kar dobi. Do danes je odigrala tri vloge; parklja, Meno ter dvornega norčka Bamba v Trnuljčici. Men im, da smo se jo še zlasti dobro zapomnili po slednji, saj je s svojim sproščenim in simpatičnim nastopom res pritegnila simpatije publike. Lahko bi rekla, da je novi up trzinskega gledališča.
Po tvojem naglasu smo hitro ugotovili, da nisi od tu, da nisi Trzinka. Od kod prihajaš?
Prihajam iz Dravograda, moji starši so od tam. Preden smo se preselili v Trzin v nove bloke, smo živel i na drugi strani hriba, v srednjih Gamcljnah. Dostikrat so me zaradi mojega naglasa přestavili onst-ran slovenske meje.
Kako bi se opisala: Kdo si? Nasprotje Bamba. Nisem preveč družab-na. Rada imam knjige, sem pravi knjižni molj. Zelo rada tudi rišem, še posebno z oljnimi barvami, ki jih imam doma. Moj najljubši šport paje potapljanje. Vsako leto gremo za pet tednov na morje, kjer opazujem podmorski svet, ribice, ki jih
potem tudi narišem. Še posebno meje nav-dušila riba igla. Imam pa tudi dveletno sestri-co Ulo, s katero se veliko igram. Tudi ona me ima grozno rada.
Kaj pa tvoje zanimanje za gledališče?
Že preden sem prišla v Trzin, sem si želela sodelovati v gledališki skupini, vendar do sedaj nisem imela te možnosti oziroma časa. Prej sem obiskovala krožek ritmične gimnastike. Ko pa sem prišla v Trzin, sem zamenja-la vse krožke.
V gledališki skupini mi je nepopisno všeč. Veliko se šalimo, smeh je naš spremljevalec. Gledališče me navdušuje, ker rada oponašam. Uživam, da sem nekaj drugega, da nisem jaz. Z Ulo se velikokrat igrava, da sem jaz princ, ona pa princeska Sneguljčica. Najbolj ji je všeč konec.
Praviš, da si pravo nasprotje Bamba. Kako si se lahko tako zelo vživela v to vlogo?
Ja, nisem ravno taka, da bi skakala, sem bolj umirjena. Poskušala sem se čim bolj vživeti v to vlogo. Sprva si nisem mogla predstavljati, da bi lahko odigrala fantov-sko vlogo. Morda še posebno za to ne, ker je besedilo najprej bral Sašo. Doma sem res veliko vadila. Hodila sem po sobi sem in tja ter ponavljala besedilo, dokler ga nisem znala. Nato sem se usedla in premišlje-vala, kaj vse bi lahko ob teh
besedah počela. Besedilo sem si kar hitro zapomnila. Pa še 'bica' (babica po koroš-ko), mije rekla, da se moram učiti. Ves čas sem zraven premišljevala, kako bi se čim bolj ponorčevala iz vseh nastopajo-čih. Najlažji je bil dialog s kraljem, ker sem si namesto njega predstavljala svojega ata.
Tvoja prva vloga je bila Mena, v predstavi Kekec. Tam je bilo nekoliko dru-gače s tvojo igro.
To so bili moji začetki. Bilo je prvič. To vlogo sem si zapomnila predvsem po tem, da sem imela ogromno klopov. Nisem bila prav srečna, da sem morala lesti po vsem tistem grmovju. In bila sem veliko pretiha. Velik problem pri igri mije predstavljalo tudi to, ker nisem še niko-gar dobro poznala. Zato nisem bila preveč sproščena.
Vsak igralec ima želje po kakšni vlogi. Kakšne so tvoje želje?
Kakšnega zlobneža. Všeč mije bil film v Vrtincu ter nekatere vloge v njem.
Kaj imaš raje film ali gledališče? Ja, večkrat imam priložnost gledati filme, kot iti v gledališče, ampak je gledališče zame bolj zanimivo. Če pa bi imela možnost odigrati kakšno večjo vlogo v filmu, bi se pa prav rada poizkusila tudi v tem.
V	igri si se letos res izkazala, prav tako v petju, prvo leto ni bilo tako. Ko sva z Igorjem govorila o glasbi, sva se oba strinjala, da bi moral Bambo čim manj peti, ker si imela lánsko leto res velike težave s tem. Kaj se je spremenilo?
V	Kekcu mi petje ni šio najboljše, tako kot tudi igra ne. Vendar sem se letos res-nično potrudila. Med poletnimi počitni-cami sem doma vadila petje s svojim ptičkom - papagajem Kokijcm. Vendar ni bil prav zadovoljen z mojim petjem, ves čas je glasno vreščal.
Kaj pravijo starši na tvoje gledaiiške uspehe?
Všečjim je. Vendar želita, da bi se ukvar-jala še s kakšnim športom. Zato bom spet začela s treningom košarke. Po svoji zadnji vlogi so mi starši rekli, da sem bila zelo dobra in da so vedeli, da to zmorem. Hvalili so me vse povprek. Bica je shranila tisti Odsev, kjer so bile slike s predstave in zdaj jih kaže vsem. Ponosno pravi: 'Moja vnukinja zna igrati.' Letos, ko smo bili na morju, so vsi videli slike.
Tudi učenci v šoli niso ostali brez besed.
Ko sem šla na kosilo, sem slišala: 'Glej, tamleje tista, kije igrala Bambota.' Tudi učiteljice so mi čestitale, ker sem tako dobro odigrala. Starejši fantje pa so govorili: 'Glej ga norca!' Večkrat sem med učenci slišala šepetanje: »Bambo, Bam-bo...« Verjetno je vse to bilo tudi zaradi tega, ker sem še tri dni po predstavi nosila kitke, frizuro iz predstave. Še letos so me nekateri otroci prepoznali.
To so bile Urškine besede. O njej bi pa lahko sama povedala še marsikaj. Je res simpatična, v naši skupini paje znana tudi kot zelo krhka deklica. Najbolj nas je s svojo boleznijo prestrašila nekaj dni pred premiero Tmuljčice, koje dobila vroči-no, kasneje pa je ostala še brez glasu. Vsi smo bili v strahu. Vendar nas je neka čarobna sila řešila. Kadar Urške ni na vajo, pa vemo, da joje doma lahko zadržala le bolezen.
Urška, želim ti še veliko dobrih vlog in da s svojim talentom nekega dne zapustiš našo skupino in prodreš kam višje!
Urša Mandeljc Foto: Samo
ZAHVALA OB MOJI NENADNI BOLEZNI
Zahvaljujem se za skrb in pomoč mojim dobrim sosedom Kogovškovim, I Županovim in Črnugljevim. Hvala tudi Društvu upokojencev Žerjavčki, Turis-tičnemu društvu in vsem mojim prijateljem. ki so skrbeli zame in za moje I zdravje. Še posebej hvala moji najdražji I družini.
I Trzin, September 2004
Zinka Jordanov
Sreča v življenju je sestavljena iz številnih majhnih nesreč, ki se ti niso dogodile.
Paul Hórbiger
Srečni nismo zaradi veselja, užitkov in šal, ki so družabniki lahkomiselnosti; tudi razbolene duše pogosto najdejo srećo v stalnosti in trdnosti..
Cicero
ŽERJAVČKI MED VELENJSKIMI RUDARJI
Minuli mesec September je bil z vremenom našim načrtom kar prijazen.
Po srečanju upokojencev v Kranjski Gori in pikniku smo si privoš-čili še obisk velenj-skih rudarjev. Ogledali smo si njihov muzej in se podali tudi v globino zemlje. Med dvoumim sprehodom po podzemlju smo se kar dobro poučili o delu rudarjev in njihovi zgodovini. Z raz-ličnimi simulacijami so nam pokazali ne le delo rudarjev, pač pa tudi nevarnosti in nesreće, ki so jim izpostavljeni. Polni vtisov smo se iz jaškov vrnili na svetio in se znebili tesnobe, ki vlada pod površjem zemlje. Del naših članov, ki niso šli v jamo, sije ogledal velenjski grad, kjer so bili navdušeni nad spremljevalko, ki jim je izčrpno predstavila tamkajšnje zbirke in zgodovino gradu. Iz Velenja smo se podali še v Logarsko dolino pod slap Řinko. V prekrasnem vremenu smo se povzpeli do slapu, najbolj pogumni pa tudi v Orlovsko gnezdo. Obisk doline smo popestrili še z obiskom hotela Plesnik in ogledom bližnjega slapu Palenk.
Dan je bil kar naporen in z nestrpnostjo smo ćakali na kosilo. Vrnili smo se v Struge, kjer nas je v gostilni Škrubej pri-čakalo dobro kosilo. Da bi bilo razpoloženje popolno, sta nam domaća fanta zaigrala nekaj poskočnih viž in koje bilo najbolj veselo, smo se odpeljali domov.
Franc Pavlič
Movsee iz Športnega Bryštva Trzin
Otroška Olimpijada
Na športnem parku pred OŠ Trzin je bilo v petek, 18.9.2004, zelo živahno, saj je na njem mrgolelo olrok in njihovih staršev. To popoldnc je namreč potěkala Otroška olimpijada. Zabavno šport-norekreativna prireditev je na igrišče privabila tekmovalce od štirih let naprej. Tekmovali so otroci iztrzinskega vrtca in osnovne šole, in sicer več kot 90 otrok, od katerih je čisto vsak, ki je premagal naporen program, postal zmagovalec. Vzgojiteljice iz vrtca so svojo skupino spremljale od vaje do vaje, ki so bile kar zahtevne. Demonstratorke iz športnega društva so najprej
pokazale, kako se vajo najbolje izvede. Otroci so namreč morali preteči mali maraton, kot test vzdržljivosti, čim hitreje premagati 60 m dolgo progo, test hitrosti, z vodnim ćurkom zbiti tarčo, test natančnosti, narediti preval, test gibljivosti. Poleg teh pa so metali žogico v daljino, premagovali poligon, se plazili pod ovirami tako naprej kot nazaj, metali na koš in skakali v daljino. Izredno zani-mivoje bilo opazovati naše prisrčne najmlajše, kako se z vsem srcem borijo, da bi čim boljše končali vajo, pa njihove navijače, kako spodbujajo vsak svojega tekmovalca, mogoče še bolj prisrč-no pa je bilo poslušati navijanje skupine za svojega trenutno tek-mujočega, in vesele obraze kljub mogoče ne najboljšemu rezultatu. Vsem tekmovalcem ob tej priložnosti čestitamo. Na tem mestu pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste na prireditvi pomagali. Prireditev je tako dobro uspela zaradi dobrega sodelo-vanja med vzgojiteljicami Vrtca Trzin, člani in članicami ŠD Trzin, PGD Trzin, kot ponavadi pa nam je na pomoč přiskočil Jurči, ki je preko ozvočenja KUD-a še dodatno spodbujal otroke.
Boštjan Stadler
Boštjan Zajc
Bine Novak
Gorazd Gorupič
Jernej Goneli
Nejc Gustinčič
Jure Lajovic
Jaka Lopatič
Matjaž ErčulJ (cap)
Nejc Florjanc
Prlmož Polanc
Prlmož Cunder
Tomaž Trtnik
Prlmož Glavica (trener)
Predstavljamo vam igralce moštva KK UTRIP TRZIN, ki bo letos zastopalo barve Trzina v tretji članski slovenski košarkarski ligi. To je prvič, da smo se trzinski košarkarji opogumili za nastop na tekmovanju za naslov državnega prvaka. Pot do tja je sicer dolga, a smo prepričani, da nam bo z moćno voljo in delavnostjo preboj v višjo ligo zago-tovljen. Ker pa je pri vseh ekipnih športih veliko lažje igrati s podporo navijačev, Trzincem, za katere vemo, da jih ta šport zanima, vemo tudi, daje veliko takšnih, predstavljamo igralce, za katere boste lahko navijali, hkrati pa vas vabimo na prvo tekmo, ki bo v trzinski telovadnici v soboto, 23.10.2004, ob 18.30 uri, proti KK IDRIJA 2000.
Dan košarke
Dan košarke je memorialna prireditev, ki je vsako leto organizirana v spomin na Aljoša Kolenca - Alja. Letos seje v režiji Žiga, Gorazda in Janeza igralo v novem športnem parku v Trzinu. Prijateljska tekma se igra tako, da se sestavita dve ekipi, v eni igra-jo Aljoševi prijatelji, v drugi pa sošolci in sorodniki. Rezultat, ki sicer ni pomemben, daje pa tekmi vseeno močan naboj, je bil letos v prid prijateljem.
Rekreativna liga Ljubljana
Ekipi športnega društva tako v košarki kot malem nogometu sta zaključili tekmovanje v rekreativní ligi Ljubljana. Košar-karji so v 2. skupini dosegli drugo mesto, kar nas vodi v nadalj-nje tekmovanje za prvaka Ljubljane, hkrati pa nas uvršča v I. skupino letne lige, ki se bo igrala drugo leto. V letošnji ligi so tako dober rezultat dosegli predvsem zaradi borbene obrambe, saj so bili najboljša obrambna ekipa v ligi z najmanj přejetími koši. Trzinski nogometaši pa so osvojili 13. mesto, kar je slab-šc od pričakovanega, po strokovni oceni pa posledica pomlaje-vanja ekipe in začetne neuigranosti. Prijavili so se v zimsko ligo v Lukovici, kjer so že napovedali cilj uvrstitev med najboljše štiri v skupini in boj za medaljo.
GRAFITI
V POSTELJI NISEM NEVEMKAJ, AMPAK ZA MIZO SEM PA PRAVA ŽIVAL! KUPIL SEM SI AVTODOM, DA BI SE KONČNO USTALILI BOUE BITI TLAČILKA KOT TLAČENKA! PONOĆI JE VSAKA LUKNJA - ČRNA LUKNJA! RAZMERJE MED VZBURJENJEM IN RAZBURJENJEM Z LETI V ZAKONU POSTAJA OBRATNOSORAZMERNO!
Živalten mesec § gg varstva pred p >zari vt^
V oktobru - mesecu varstva pred požarom, smo se v četrtek, 14.10. 2004, udeležili zaključne vaje GZ Domžale, ki je bila organizirana na večji kmetiji v Dobu pri Domžalah. V ponedeljek, 18.10.2004. pa smo se udeležili vaje na podjetju Etra 33, ki jo je organiziralo PGD Črnuče iz GZ Ljubljana. V sredo, 20.10.2004, so naše društvo obiskali otroci iz osnovne šole Trzin. Pokazali smo jim našo opremo za zaščito, reševanje in pomoč ter delo z njo. V soboto, 23.10.2004, bomo sodelovali na tekmovanju parov operativnih gasilcev, ki ga bo priredila sosednja PGD Loka pri Mengšu. Več o tem pa v prihodnji številki Odseva.
NA POMOČ! Jože Kajfež
55-letni Anton Škrlep (Trisport), osamljeni trzinski triatlonski vitez, seje spet izkazal. Na tekmovanju »IRONMAN TRIATHLON WORLD CHAMPIONSHIPS« v Havajském Kailua-Kona seje v soboto, 16. oktobra spopadel s svetovno elito. Nastopal je v kategoriji moški od 55 do 59 let (54 udeležencev).
V generalni razvrstitvi je dosegel 928. mesto, dosegel paje naslednje
čase:
Plavanje:	1:16:52	1175 mesto skupno oz. 18. v svoji kat.
Kolesarstvo:	6:08:47	835 mesto skupno
Tek:	4:31:40	928 mesto skupno
Skupaj:	12:04:36
Zanimiva podatka: med koncem plavanja in začetkom kolesar-jenjaje porabil le 3:15, med kolesarjenjem in tekom pa4:02 minute. Več o njegovem teku lahko zveste na http:// iiv\.-U!)date.ironinrmlive.coni/ppv/athlete.DhD?rid=41&bib-338.
ITBCLSKf HSYiet
Prva tekmovanja
Po pripravah v Malinski, smo se střelci udeležili tudi prvih tekmovanj. Le te so bile organizirane na Hrvaš-kem in sicer v Čakovcu in Splitu, od koder smo přejeli povabilo za nastop. Z veseljem smo se udeležili obeh, predvsem tekmovanje v Splitu paje za društvo predstavljalo večji finanční strošek, zato so naši střelci del stroškov krili sami. Kljub uvodu v novo strelsko sezono, so bili razultati na nivoju, saj je denimo Božo Habjan v Čakovcu z rezultatom 579 krogov zasedel 17. mesto, Jernej Adlešič paje bil v Splitu skupno na 9. městu z rezultatom 581 in 589 krogov. Prijetno je presenetil tudi naš mladinec Borut Kovaljev, ki je na teh tekmovanjih dosegel 570, 574 in 578 krogov, po ocenah trenerja Aleša pa ima v rezultatu še rezerve.
Želje in cilji Strelskega društva Trzin iz leta v leto rastejo in ni skrivnost, daje cilj društva za naslednja štiri leta, nastop trzinskega strelca na enem izmed večjih tekmovanj, kot so evropsko ali svetovno prvenstvo. V društvu sicer prevladuje geslo »Peking 2008«, vendar je pot do olimpijade v strelstvu težka, saj mora střelec v naslednjih štirih letih zmagati na enem izmed večjih tekmovanj, torej poleg evropskega ali svetovnega prvenstva, tudi svetovni pokal.
Prestop Petra Karlovška
Letos je v prestopnem roku željo po prestopu izrazil perspektivni mladinec iz Domžal Peter Karlovšek, ki tekmuje v disciplini s pištolo. Ob našem presenečenju smo vzpostavili kontakt z njegovim matičnim društvom in se skupaj dogovorili o pogojih za prestop. Le ti niso bili vezani na odškod-nino, temveč pogoje, ki naj bi jih dobil v našem društvu, ter boljšim sode-lovanjem in izkoriščanju tehnologije, kije na razpolago v našem društvu. Kot glavni razlog za prestop je Peter izrazil v vodenem treningu pod vodstvom Aleša Kosmača in večje možnosti za njegov napredek ter posledično vključevanje v reprezentanco Slovenije.
V prihodnji številki bomo nekaj več povedali o napredku ob izgradnji no-vega sodobnega strelišča v Trzinu, s svojimi prispevki pa vas bo v bodoče razveseljevala Andreja Gorjup, nova dopisnica Strelskega društva Trzin .
Lep strelski pozdrav.
Damijan Klopčič
Trzinski střelci na pripravah
Življenje brez prijateljstva je prazno, jc ugotovil že Cicero mnogo let pred našim štetjem. In prav prijateljstvo je tisto, ki nas strelke in střelce že toliko let druži in k nam privablja tudi nove člane. Da pa nam uspeva ohraniti prijateljstvo, si vzamemo čas tudi drug za drugega in najboljša priložnost so vsakoletne priprave, ki jih organizira naše društvo v sodelovanju s střelci iz Malinske. Bilo nas je veliko, pravzaprav smo pogrešali le naše najstarejše člane, za katere močno upamo, da gredo z nami prihodnje leto.
Letos smo imeli izjemno srečo. Najprej s čudovitim vremenom, ki smo si ga po dveh deževnih in mrzlih pripravah v preteklih letih tudi zaslužili. Ker smo bili na morju, smo se med treningi ohladili v že mrzli vodi. Seveda ni manjkala kavica s pogledom na morje, ob kateri smo analizirali treninge in načrtovaii potek in razplet tekmovalne sezone, ki je pred nami.
Srečo smo imeli tudi z napornimi treningi, ki so letos potěkali tako kot potekajo treningi vrhunskih tekmo-valcev. Trenirali smo dvakrat na dan v prostorih strelskega društva Dub, ki imajo, mimogrede, odlično opremljeno strelišče, na katerem lahko dva strelca stre-Ijata na elektronske tarče ter deset klasično. Trzinci že nekaj let sanjamo, da bi lahko vsaj vsi puškaši ali pištolaši streljali naenkrat. In ravno zaradi tako dobrih pogojev smo letos pod mentorstvom našega trenerja Aleša trenirali tako, kot še nikoli. Vsem, ki smo to želeli, je pripravil treninge, ki niso temeljili samo na klasičnem streljanju ampak nam je treninge popestril z različnimi metodami, ki pomagajo tako pri kondicij-ski kot psihični pripravi. Škoda, ker zaradi prostorske stiske, tega ne moremo izvajati z všemi střelci tudi doma. No kakorkoli že, zadovoljni smo bili, da seje tako potrudil za vse, tudi za nas, skoraj že veterane.
In potem smo imeli še tretjo srečo. Gostitelji, střelci iz društva Dub so nam omogočili treninge in nam pripravili prijateljsko tekmo. Poiskali so nam prenočišča s pogledom na morje, tik ob strelišču. In ko se nam je zdelo, da nam boij prijetno ne more biti, je prišlo tisto najboljše. V bližnjem gostišču so nam pripravili vc-čerjo, kakršne tudi slučajno nismo pričakovali. Na-mesto večerje bi bila boljša beseda gostija. Postregli so nam s kar petimi različnimi morskimi jedmi in vse so bile slastné. Bili smo naravnost navdušeni.
In kje smo našli čas še za prijateljstvo? Tam vmes, ves čas. V trenutkih, ko smo drug drugega bodrili, se poslušali pri tarnanju nad težavami, ki jih imamo, vsak svoje, natekmi, na treningu...V trenutkih, ko smo si čestitali za dobre rezultate in se jih skupaj veselili. In prijateljstva je bilo veliko tudi v trenutkih, ko smo drug drugemu pripravili presenečenje, nagaji-vost, z namenom, da privabimo nasmeh. Priprave so za nami. Za nas so bile uspešne. Utrdili smo prijateljstvo, kondicijo in tehniko. Vas pa bomo prepričali z rezultati. Dobrimi ali celo odličnimi, saj drug v drugega verjamemo in držimo pesti. In to je to.
Andreja Gorjup
ZAKLJUČEK REKREATIVNE KOLES ARSKE SEZONE
▼ začetku leta, ko se pokažejo prvi sončni žarki in ko začne ozračje postajati malce bolj toplo, nas večina iz garaže na dan přivleče kolo in vrtenje pedal nas nato spremlja celo poletje ter še pozno v jesen. Ko pa dnevi postajajo hladnejši, dcževni in turobni, se začnemo ukvarjati s kakšno drugo aktivnostjo, kolesa pa pospravimo v garažo. Trzinski Felixi svojih koles zaenkrat še niso pospravili (zaključni izlet s piknikom v Dolgi dolini načrtujejo na eno izmed nedelj v oktobru, morda celo novembru, odvisno od vremena), o prevoženih kilo-metrih in doživetjih na cesti pa smo se pogovarjali s Srećkom Frantarjem, vod-jem kolesarske sekcije Felix. »Kolesarska sekcija je letos načrtovane akcije izvedla v celoti, lahko bi celo rekli, da smo načrtovani program dobesedno podvojili Izvedli smo vsa naćrtovana kolesarjenja v okviru akcije Družina na kolesu, udeleževali smo se maratonov, gorskih kronometrov, tekmovalnih prireditev. rekrealivnih kolesarjenj...« Za družine so organizirali različne kolesarske trase, ki so bile primerne tako za najmlajše kolesarje kot tudi za njihove mamice in očetc. Ob štirih različnih pri-ložnostih so družine tako lahko kolesarili po poti Trzin-Gameljne-Vodice-Trzin, Trzin-Zbilje-Trzin, Trzin-Kamniška Bist-rica-Trzin ter po cestah okoli Šniame gore.
Felixi so se udeleževali različnih kolesar-skih maratonov (maraton Franja, maraton treh občin v Grosuplju, maratoni v Ra-dencih, Banovcih, Crnučah, Domžalah, Novem mestu), na katerih so bili dobro trenirani kolesarji zelo uspešni, tišti kolesarji, ki so želeli preizkusiti zgolj svojo kondicijsko pripravljenost in začutiti draž kolesarskih maratonov, pa so bili s svoji-mi uvrstitvami tudi zelo zadovoljni. »Na različnih maratonih so sode/ovali kolesarji vseh starostnih skupin, udeležba je bila dobra, saj je bilo na vsakem maratonu skoraj 20 trzinskih tekmovalcev (Felixi so tudi ena izmed številčnejših skupin na maratonih op.p), slabše ob is kana sta bila le maratona v Radencih in Banovcih, ker sta oba kraja od Ljubljane bolj oddaljena, z razdaljo pa je povezana visina organizacijskih stroškov.« Trzinci so se udeležili tudi gorskih kronometrov (vzpon na Pance in Dobeno) ter še številnih drugih prireditev tekmo-valncga značaja (Lukovica in Vršič). Povrh vsega naštetega je kolesarska sek-
cija celo poletje vsako nedeljo ob lepem vremenu organizirala rekreativno kolesarjenje. Kolesarji so se zbrali ob pol devetih ali pol desetih dopoldan (v vročih poletnih mesecih so se zbrali prej, ko seje shladilo, pa kasneje) pred trgovino Mercator in se glede na kondicijsko pripravljenost udcleženccv podali na pot. Za kondicijsko slabše pripravljene kolesarje je bila pot do cilja navadno nekoliko lažja, za druge, bolj utrjene, pa seveda težja. Tako so na primer na izletu v Preddvor s fizično šibkejšo ekipo šli po bližnjicah, na poti v Kamniško Bistrico so kolesarili bolj počasi in podobno. So se pa na cilju vedno zbrali vsi in skupaj proslavili svoj dosežek. Za takšen način kolesarjenja so se odločili, ker Felixi vedno »gledamo na to, da nam je kolesarjenje v zadovoljstvo in da se ne mučimo. Na tak način zadovoljimo tako telesno bolje pripravljene kot telesno slabše pripravljene«. Tako so vsi nedeljski rekreativní kolesarji prevozili od 60 do 80 kilometrov in pri toliko prevoženih kilometrih menda nihče ni omagal. Udeležba na nedeljskih izletih je bila vedno dobra, od 20 do 30 udeležencev, vsako nedeljo pa so odkolesarili v drug kraj. Kolesarska sekcija je pripravila kolesarjenja v okviru športne značke Trzina, organizirali pa so tudi dirko za kriterij Trzina, na kateri so sodeiovali vrhunski kolesarji, ki na tekmah v tujini zasedajo najboljša mesta, udeležili pa so se tudi olimpijskih iger in svetovnega prvenstva.
Za prihodnjo sezono pa Felixi že sedaj načrtujejo novosti. Odločili so se, da bodo še bolj spoznavali Slovenijo, in sicer tako, da bodo izlete, ki jih bodo organizirali, začinili z ogledom kulturnih in naravnih znamenitosti področja, po katerem bodo kolesarili, in druženjem na kmečkih turizmih. Ideja o takš-nem načinu kolesarjenja seje porodila na Ietošnjem izletu okoli Cerkniškega jezera, ko so si ogledali muzej in se ustavili na kmeč-kem turizmu Kandare (znano po pridelovan-ju ekološko neoporečne hrane). Naslednjo leto bodo sodeiovali tudi na najbolj množič-nem maratonu na Ptuju, ki se ga vsako leto
udeleži skorajda 3000 ljudi. Za sodelo-vanje na tem maratonu so se odločili, ker »tako številčna udeležba kolesarjev pomeni, da je kolesarska pot zelo prijema za vožnjo, pa tudi kolesarjenje med 3000 ljudmi je prav posebno doživetjen. Kolesarska sekcija se ob zaključku letoš-nje sezone lahko pohvali še z velikim šte-vilom novih članov, ki so jih vse opremili z dresi po ugodni ceni, svetovali pa so jim tudi pri nákupu koles in druge dodatne opreme. Toda čeprav večanje števila članov kolesarske sekcije pomeni lep uspeh, pa to s sabo prinaša tudi nekatere probleme. Namreč stroški organizacije s z večjim številom članov večajo in tako se Felixi v zadnjem času ukvarjajo s preračunavanjem in finančními bilancami, da bodo ugotovili, koliko članov lahko kolesarska sekcija ima, da bodo stroški optimalni. Ce bo članov preveč, bodo verjetno poleg plačevanja članarine uvedli tudi delno pokrivanje stroškov udelež-be na kolesarskih prireditvah. Toda ker so Felixi vedno želeli združeva-ti ljudi dobre volje in ker zagovarjajo množičnost in ker želijo »da se ljudje spoznavajo, povezujejo, da se ustvarjajo dobri medsebojni odnosi in da Trzin ne bi bil le spalno naselje«, bodo naredili vse, da do takšne finančně participacije članov ne bi prišlo, če pa že, bi bila le-ta minimalna.
O kolesarskih doživetjih paje Srcčko dejal: »Vsako kolesarjenje, vsakaprireditev je zgodba zase. Težko bi povedal vse, kar se je dogodilo, ker je tega preveč. Povsod je bilo dosti dobre volje, po maratonih pa je bilo še posebej veselo, saj organizatorji ponavadi pripravijo zabavo, kjer se vsi, kljub utrujenosti, dobro zabavamo « Kaj pa padci, poškodbe? K sreči tega ni bilo veliko. »Na prvem družinskem izletu je sicer neki oče v silni previdnosli povozil svojega sina, ker se mu je s kolesom preveč približal, toda hujšega ni bilo S praskami in odrgninami pa so jih na različnih izletih odnesli Zoran, Meta in Andrej.«
Ce želite še zadnjič letos zajahati kolo, bodite pozorni na sončne nedelje in se s Felixi podajte na zaključni izlet, ki bo lepa pika na i celotne (moram dodati, da izjemno bogate in uspešne) sezone. Ps: Naj za konec povem še to, da bodo nekateri trzinski kolesarji ob zaključku vseslovenske akcije Slovenija kolesari, přejeli priznanja in nagrade. Več o tem pa v naslednji številki Odseva.
Mateja F.rčulj
Tištim, ki Ijubijo, podelijo bogovi vse: vse veselje in vse trpljenje.
Johann Wolfgang von Goethe
OLIMPIJEC BENO LAPAJ1ME:
Za v mi kim porazom porazom priđe tudi zmaga
JJL

Postavni, dva metra visoki Beno Lapajne že s svojo pojavo hitro pade v oči, je pa tudi prijeten in zanimlv sogovornlk. Kot smo obljubili v prejšnjl številk! Odseva, smo se s tem znanim rokometnim vratarjem, ki že nekaj časa živi v Trzinu, pogovarjall predvsem o njegovih vtisih s poletnih olimpijskih iger v Atenah in njegovih prlčakovanjih od příhodnosti.
Na otvoritvi olimpijskih iger si nosil slovensko zastavo, kar je posebna čast za vsakega športnika. Kako si to doje-mai?
Da so mene izbrali za zastavonošo, je veliko priznanje za slovenski rokomet. Kot kapetan slovenske rokometne reprezen-tance sem bil zelo počašćen Kakšni so bili občutki na otvoritvi ter seveda bivanje v olimpijski vasi s športniki z vsega sveta? Že pred otvoritvijo letošnjih olimpijskih iger sem razmišlja!, da mimohodu šport-nikov verjetno ne bom prisostvoval. Tudi v Svdneju pred štirimi leti se ga nisem udeležil, ogledal sem si le otvoritveno slovesnost. Letos je bilo malo drugače predvsem zato, ker sem bil izbran za no-silca zastave. Bil sem edini od rokome-tašev, saj je bila naslednji dan na sporedu že prva tekma prvega delà tekmovanja v rokometu. Pred uradnim začetkom smo bili z ostalimi športniki v posebni dvorani. Nato smo se zvrstili po vrstnem redu držav ter vkorakali na stadion v Atenah. Ko smo prišli na stadion, smo bili 10 sekund na velikem ekranu. Stadion je bi! poln športnikov z vsega sveta. Občutki, da prisostvuješ takemu dogodku, so sicer lepi, vendar name niso naredili tako moč-nega vtisa, saj so bile to moje druge olimpijske igre. Tišti, ki so bili prvič, so seveda vso to dogajanje doživljali na drugačen način.
V olimpijski vasi ni bilo veliko časa za druženje z ostalimi športniki, ker smo imeli vsi svoje obveznosti. Vsak je bil osredotočen predvsem na svoj nastop. Lepo pa je bilo videti športnike z vsega sveta.
Ali ste si rokometaši v dnevih, ko niste imeli nastopa, imeli možnost ogledati tudi druga športna tekmovanja, vsaj tista, na katerih so tekmovali slovenski športniki?
Glede na to, da smo imeli treninge in druge obveznosti v okviru rokometa, nisem imel priložnosti, da bi si ogledal kakšno od ostalih tekmovanj v živo, v času po-čitka sem si ogledal kakšno od tekmovanj po televiziji.
Ste se z dobitniki medalj tudi kaj po-veselili?
V olimpijski vasi niso organizirali nobenega praznovanja v čast dobitnikom medalj. Ces-tital sem Špiku in Čopu ter Žbogarju za osvojene medalje.
No, pa se dotakniva tudi tvojega športa-rokometa. Na igrah niste blesteli tako, kot so od vas pričakovali slovenski ljubitelji športa in kot ste verjetno pričakovali tudi igralci sami. Igra nekako ni stekla. Manjkalo je predvsem akcij, ki so krasile vašo igro v zadnjem obdobju. Tukaj mislim tudi na celjsko zunanjo linijo (Vugrinec-Zor-man-Rutenka). Kaj je botrovalo temu? Na olimpijskih igrah smo si seveda želeli pokazati čim več. Kar so drugi pričakovali od nas, niti ni tako pomembno, vsaj zame ne. Važno je, kaj sam pričakujem od sebe, to je da dam na vsaki tekmi od sebe svoj maksimum. Rokomet je pač tak, 12 ekip je igralo po svojih najboljših močeh, na koncu pa vedno zmaga najboljši. O vzrokih za slabo igro jaz ne bi govoril, za analize so pristojni drugi.
Ste bili zelo razočarani oziroma o čem ste premišljevali, ko ste ugotovili, da boste izpadli?
Na olimpijske igre smo šli z namenom, da pokažemo čim več. Če člověk igra po svojih najboljših močeh, vsekakor ni dobre volje, če mu ne gre po načrtih. Šport je tak, da za vsakim porazom pride tudi zmaga. Vseeno kakšnega večjega razočaranja ni bilo, večje-ga veselja pa tudi ne.
Eden svetlejših trenutkov je bila vaša igra s kasnejšimi olimpijskimi prvaki Hrvati, kjer vam je zmanjkalo malo športne sre-če. Ali imate kakšen poseben motiv, ko igrate z našimi sosedi? Jaz kakšnega posebnega motiva nimam. Ko igram proti Hrvatom, je enako, kot bi igral proti katerikoli drugi reprezentanci. Sosedski dvoboji so zanimivi predvsem za publiko. A te je presenetilo, da so olimpijsko zlato domov odnesli reprezentanti Hrvaške? Ali si to pričakoval?
Reprezentanca Hrvaške je zasluženo zmaga-la. So rokometni svetovni prvaki ter zdaj tudi olimpijski prvaki. Pričakoval? Sem. Na teh olimpijskih igrah so pokazali najboljšo igro. V odločilnih trenutkih so imeli samoza-vest, ta samozavest pa je predvsem manjkala naši ekipi.
Olimpijske igre so za tabo. Pred tabo in tvojimi soigralci je zdaj nov izziv -Svetovno prvenstvo v Tuniziji. RZS je dobila novega predsednika. G. Janko-vič se je poslovil. Odprto pa je tudi vprašanje, kdo bo novi selektor moške rokometne reprezentance. Kaj meniš o tem, svetovno prvenstvo se začne že januarja 2005, časa ni veliko? Novega selektorja bo izbrala RZS. Mi igralci pri teh odločitvah ne sodelujemo, tako da se z izbiro selektorja ne obremen-jujem. Novi selektor bo izbral igralce po lastni izbiri. Naša naloga pa je, da v svojih klubih igramo čim bolje. Priprave za svetovno prvenstvo se začne-jo sredi meseca decembra, tako da je še dovolj časa za kakršnekoli odločitve. Pa se iz reprezentance preseliva na klubska tekmovanja. Po lanski sezoni, ko si bránil v Franciji pri Ivry-ju, si se v letošnji sezoni ponovno vrnil v Slove-nijo, in sicer si član prvoligaša RK Gold Club iz Kozine. Kako si se znaše! v novi sredini?
Zaenkrat se počutim zelo dobro. Začeli smo s treningi, za nami sta že dve tekmi v državnem prvenstvu. Za podrobne ocene in analize je še prekmalu, ta ekipa je nova in seje potrebno še dobro uigrati. Po moje oceni najboljše igre Gold Cluba lahko pričakujemo meseca aprila in maja 2004.
Tekmovanja v l.A članski ligi Telekom so se že začela. Cilji kluba pa so? Cilj i kluba so predvsem vsako tekmo zmagati, potem pa kar bo, pa bo. Pa še malo na domače dvorišče. Kako ti uspe uskladiti trenerske obveznosti z družino, ženo Barbaro in majhnim otrokom?
Brez problema. Z veliko dobre volje.
Tanja Prelovšek
		
		
	^m -	
		
PREDLOG ZA ENODNEVNI JESENSKI IZLET -PREDDVERJE STORŽIČA
Sle vedeli, da imamo ludi v naši lepi do-movinici piramido? Ne? Torej, če želite videli tisto, zaradi česar trume »vsegavi-detiželeči« turisti hrumijo v Egipt, se le malce ozrite tja čez ramo, proti severu. In videli jo boste (in pri tem še prihranili za drago potovanje čez mediteransko lužico).
Kot bi hotela povedati, da nima tekmice v vsej Ljubljanski kotlini, tako stožčasta piramida mogočno prédira oblake tam visoko nad Preddvorom oziroma nad go-renjsko metropolo - Kranjem. Le kdo je ne pozna? To je, seveda, nesporni vladar gorenjske ravnine- Storžič. Vendar predmet današnjega izleta ni obujanje spomina na tlake egipčanskih sužnjev pri postavljanju piramid, marveč želimo pogledati tega vitkega lepotca bolj od blizu kot le z domaćega vrta. Stoterim romantičnim dušam je (bil) navdih za pesnjenje in hvalo domovini, stoterim planincem inspiracija za vzpon, stoterim prijateljem in prijateljicam neba je (bil) priročen (oziroma »prinožcn«) za kratek postanek in
Pogled na Storžič od Doma na Kališču
za nabiranje moči za nadaljnje vragolije visoko nad tlemi. Ker zaradi svoje mogočnosti zahteva tudi mogočnost našega kondicijske-ga duha (iz Mač se bomo do vrha Storžeca -tako ga lokalpatriotsko imenujejo Tržičani -potili v lastnem potu kar debele štiri ure), se bomo povzpeli »le« na srednjo letev lestve, ki vodi do njegovega ošiljenega vrha - do Doma Kokrskega odreda na Kališču, ki s svojimi 1534 metri ne predstavlja zanemar-Ijive višine, in se lahko malce ošabno ozira na Sv. Jakoba (961 m). Štirikolesnega prijatelja, oblečenega v pološčeno pločevino, lahko pustimo na urejenem parkirišču malce višje od Mač (iz Preddvora približno 1,5 km). Brez skrbi! Rumene obcestne puščice nas ne bodo pustile na cedilu. Torej, z dobro voljo in pesmijo v srcu zapustimo prostor, kjer nas bo počakal jekleni konjiček, kajti pot ni kratka. Odvisno koga vprašate - dol-goletnega ljubitelja gora ali mestnega »vi-kendizletnika«. Naredimo kompromis in pot uvrstimo med srednjedolge. Ah, pa kaj bi o dolžini hoje! Kdor rad uživa v zmerni hoji, ki sprva poteka po gozdni cesti in se nadaljuje
kot lahka pot v nedrju iglavcev in na koncu še po lepi »cikcak« poti mešanega gozda, bo hipoma pozabil na čas (iz Mač pa do doma na Kališču bomo potřebovali nič več kot dve urici). Vendar ne hitimo, vzemimo si čas za počitek in požirek. Bližje kot bomo Domu Kokrskega odreda na Kališču, večji in bolj prostran pogled se nam ponuja na gorenjsko ravnino. Julijci kot na dlani, Kranj na konici ka-zalca in prestolnica na koncu prstanca. Na žalost proti trzinskemu močvirju za-stira pogled rašiški osamelec. Eh, pa kaj zato! Oko se bo naužilo lepot gorenjske-ga koščka pod nebom, duša bo patriotsko vzdihovala, telo pa bo hvaležno ječalo, da smo ga ponovno premaknili iz udob-nega objema naslonjača. Pa z veliko mero dobre volje na pot!
Nataša Prah
INFO
Iz Mač potrebujemo do Doma Kokrskega odreda na Kališču ( 1534 m) 2.15 h, iz Preddvora 2.45 h, od Doma na Kališču do vrha Storžiča je še 1.45 h. Opozorilo: po približno 15 minutah hoje od parkirišča nad Mačami se pot razcepi. Leva je krajša in bolj strma, desna pa je daljša in položnejša.
•	Dodatne informacije:
TD Prcddvor, Tončka Kociper, tel: 04/25-51-023 TD Bašelj, Tone Roblek, tel: 04/25-51-292
Dom Kokrskega odreda na Kališču
Dom upravlja PD Kran j. Od junija do septembra je koča odprta vsak dan, v zimskem času pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
•	Dodatne informacije: Dom na Kališču, tel: 041-614-586, http://www.kaliscc.com/
UČENJE ZA ŽIVLJENJE
Center /.a sociálno delo Domžale vabi vse, ki jih zanima delo z mladimi v projektu »Učenje za življenje«!
\ abljeni ste vsi, ki ste radi v družbi mladih in ki ste vsaj enkrat tedensko pripravljeni posvetiti del svojega prostega časa otroku ali mladostniku. ki potřebuje pomoć.
Projekt je namenjen pretežno osnovnošolski mladini, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo pomoć pri učenju, spremljanju šol-
skega delà, učenju socialnih veščin, druženju, pogovorom, usmerjanju v pozitiven način preživljanja prostega časa.
Pomoč nudimo enkrat do dvakrat tedensko po dve šolski uri na domu družine, pri tem pa skušamo okrepiti otrokovo samozavest, mu
pomagati izboljSati učni uspeh, mu nuditi oporo, pomagati odkriti njegova interesna področja, izboljšati njegovo samopodobo in ga
usmerjati k pozitivnemu in zdravému načinu preživljanja prostega časa.
Vsi zainteresirani lahko pokličete na tel. št.: 01/ 724 63 87, vodjo projekta Veroniko Dermastja.
S sodelovanjein v našem projektuje možno opravljati tudi praktično delo ali kot obvezne izbirne vsebine!
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
reševaicev. Kar pet izrednih mož, ki so pomagali mnogim v težavah, je s svojim življenjem plačalo drobceno napako, ki v dolini ne bi pomenila nič, a v gorah - vse. Mladi trzinski planinci smo v nesreči izgubili svojega prijatelja, legendo bovškega gorskega reševanja - Borisa Mlekuža.
Leta minevajo, a med nami je ostala navada, da gremo zadnji dan oktobra na Okre-šelj prižgat svečc v spomin na vse umrle gorske reševalce. Z leti je prvotno »zasebni izlet« prerasel v akcijo mladinskega odseka.
Če si kdo želi letos z nami, naj pokliče Emila - poskusili se bomo dogovoriti.. Pa še zanimivost: Vreme je običajno - slabo, če ne kar obupno slabo: A vreme nas še nikoli ni ustavilo. Verjetno nas tudi letos ne bo ...
V nedeljo, 24. oktobra. Zbirališče: pri hišici PD Onger Trzin ob 8.00. Obvezne prijave (do petka zvečer, v soboto možna komunikacija samo preko SMS-ov!) pri Emilu na tel. 031-570-533. Obvezne Izkušnje s hojo In plezanjem po zavarovanlh plezalnlh potehl
ONGER TRZIN
GOSPODIČNA IN TRĐINOV VRH
zagretih. Večina ljudi je pojedla malico v planinski koči pri izviru Gospodična, ostali pa smo jo mahnili še na Trdinov vrh. Hitro smo bili na vrhu. Na žalost je začelo deževati. Nazaj smo se vrnili kar po cesti. Ostali, ki so ostali pri izviru, so pojedli dobrote iz nahrbtnika, otroci pa so se šli zabavne igre. Ko smo se tisti, ki smo bili na vrhu vrnili, je že nehalo deževati. Pri koči smo naredili še skupinsko sliko, nato pa nas je přišel iskat avtobus. Imeli smo srečo, saj avtobus lahko pride tudi do koče. Pol navzdol bi bila preveč spolzka in bi nam preveč drselo.
Po dobri uri vožnje smo se vrnili v Trzin. Preživeli smo lep sobotni dan in z misli-mi smo že bili pri izletu, ki ga bomo organizirali naslednje leto v tednu otroka.
Boštjan Kralj
V bližnji příhodnosti napovedujem© (spremijajte obvestiia na plakatnih mestih in spletni strani društva);
•	Fotografska razstava sedanjega glavnega urednika Planinskega vestnika Vladimir-ja Habjana »S poti po slovenskih gorah«.
•	Predavanje alpinista Marjana Kovača -Gospodar stolpov« (o plezanju nove kombinirane smeri v Andskem lepotcu Chacraraju).
•	Predavanje (diapozitivi In film) ter razstava fotografij mariborskega alpinista Borisa Strmška: »Četrt stoletja slovenske šole za nepalske gorske vodnike v Manangu-.
•	Predavanje Marjete Keršič Svetel o največjih ekoloških problemih našega alpskega sveta.
•	Potopisno predavanje Ane Galjot: -Nova Zelandija»
•	in še in še ...
knjige Janeza Trdine Bajke in povesti o Gor-jancih prebrala zgodbo o izviru Gospodična. Ta izvir naj bi imel čudežno moč. Če se z vodo umiješ po obrazu, se pomladiš. Kot bi mignil smo bili v vasici Gabrje pod vznož-jem Gorjancev. Na rame smo dali nahrbtnike in že smo jo mahnili po planinski poti. Marsikdo je ob poti nabiral kostanj in gobe. Hitro smo se vzpcnjali in kmalu smo prišli do prvih košenic. Košenice so posebnost Gorjancev. Še danes te strme travnike kosijo. Prišli smo do izvira Gospodična. Vsi so bili navdušeni nad izvirom. V daljavi seje slišalo grmenje, vendar to ni prestrašilo najbolj
planinsko društvo Onger Trzin in Društvo prijateljev mladine Trzin že kar nekaj let uspešno sodelujeta in vsako leto orga-nizirata skupni izlet v sklopu tedna otroka. Prejšnja leta smo obiskali Slavnik, Lovrenška jezera na Pohorju in Slivnico. Letos pa smo se podali na Trdinov vrh, kije najvišji vrh Gorjancev.
V soboto, 9. 10., seje pred Mercatorjem ob osmih zbrala kar pisana druščina mladih in mladih po srcu. Hitro smo se posedli na avtobus in že smo se peljali proti Dolenjski. Irena je med vožnjo iz
850 LET PRVE PÍSNE ÛMEMBE ffiENGSâ

tlťiííttípuva
jgfpoop
Mengé
Mengeš je bil, kol kažejo bogate arheološke najdbe, poseljen že v prazgodovini. Na pobočju Gobavice - hriba nad mestom - je bilo v pradavnini eno največjih utrjenih gradišč v Sloveniji, kraj paje igral izjemno pomembno vlogo tudi v rimski dobi. Kasneje so v Mengšu ustanovili eno prvih prafar na Slovenskem, pomembno vlogo paje igral tudi v času protestantizma in v 18. in začetku 19. stoletja. V Mengšu so ustanovili prvo predilnico na Kranjskem, prvo pivovarno na Kranjskem, zaradi svoje strateške lege paje bil tudi pomembno sejemsko město. Svojo vodilno vlogo je začel izgubljati šele, ko Mengšani niso pristali na gradnjo železnice skozi njihov kraj.
Letos pa Mengeš praznuje 850-letnico svoje prve omembe v pisanih virili. Leta 1154 je v darilni listini meranskega vojvode Bertolda kot eden od prié omenjen tudi Dietricus de Meingos-burg. Listino, s katero je mati grofa Bertolda poklonila Vetrinj-skemu samostanu devet kmetij z vsemi pritiklinami, ki so se razprostirale med Kamnikom in Sv. Lovrencem na Planini, ter hrib nad Bašljem, ki bi bil primeren za postavitev gradu, zdaj hranijo v koroškem muzeju v Celovcu. V Mengšu pa so temu jubileju letos posvetili že vrsto prireditev, vrhunec paje predstavljala proslava, ki sojo pripravili I. oktobra v mengeškem kul-turnem domu. Nastopili so přiznáni mengeški umetniki, ki so po svoje potrdili, daje Mengeš res mesto glasbe. V zanimivem programu, ki so ga popcstrili z diapozitivi mengeških kulturnih in zgodovinskih spomenikov, so nastopili: sopranistka Nina Kom-pare, oboist Matej Šare, kitaristka Meta Skok, klarinetist Deme-trij Lederer, pianist Simon Krečič, harmonikar Klcmen Leben ter člani otroškega pevskega zbora Mengeški Črički. Med udeleženci slovesnosti je bilo tudi več Trzincev.
MŠ


Listina, v kateri se pojavi prva pisna omemba Mengša.
Studentski klub Domžale:
PRED NAMI JE 12. BRUCEVANJE!
Študentje in vsi mladi, pozor! Vemo, da vam učitelji in profe-sorji že prav krepko hodijo po »živčkih« in vas polnijo z znanjem na vse mogoče načine, zato smo se odločili, da vam nekoliko olajšamo to jesen, ki je kar prehitro prišla. Ob športnih aktivnostih, predvsem pa jedači, pijači, zabavi in obilo dobre glasbe se vam obeta prijetno kratkočasenje v naši družbi. Na vas je le, da sprejrnete povabilo na našo in vašo zabavo. Za začetek, toliko da proslavimo prihod jeseni, jesenskih barv in čas koštanja, pripravljamo Kostanj party 2004.
KOSTANJEVA ZABAVA 2004
Izkoristili bomo plodove jeseni in pred Študentskim klubom Domžale na Ljubljanski 70 v Domžalah ponovno organizirali Kostanj party. Dogajalo se bo na predzadnji dan tega meseca, 30. oktobra 2004, od 18. do 24. ure. Pekli bomo kostanj, se greli ob kuhanem vinu, poklepetali in skupaj kaj zapeli. Sleďnje pa ni nujno, saj bo za glasbo skrbela tudi glasbena skupina OLIVIJA. Vsekakor ne smeš zamuditi naj bolj še jesenske zabave.
AIR CANYONING
V čarobni soteski Predaselj v Kamniški Bistrici bomo še enkrat letos organizirali Air Canyoning. Kar smo počeli v avgustu in septembru, se bo dogajalo še v oktobru. Naj vas spomnimo, kaj je to. Po vrvi navpično 20m v temačno globel, kjer se "preklopimo" na vodoravno Tyrolian jeklenico (70 m), po kateri se spustimo iz temačnih globočin do izhoda iz soteske. Po prihodu na svetio sonce nas čaka še en spust (34 m vertikala), in sicer do slapa, ki si gaje možno ogledati le bingljajoč na vrvi. Slap je vpet med nav-pični steni, ki pa ju je erozija v dolgih letih oblikovala v osmico -dvojni sod. V trenutkih za oddih med obema spustoma si bomo ogledali še Mali izvirk - stranski izvir Kamniške Bistrice, kraj pregovorne lepote. Po vseh napetostih in pričakovanjih se bomo potolažili v Piceriji Murka, ki še vedno slovi po največjem pre-meru južno od Alp. Akcija bo 24. oktobra 2004, ko ob 15. uri startamo iz Domžal.
SPET BOWLING
Čeprav je jesen v znamenju bolj zaspanih barv, mi še vedno obo-žujemo flurescentno svetlobo! Ljudje se kar ne naveličajo dose-ganja streikov, split-anja in ostalih dogodivščin na stezi. Cosmic bowling nam zoper pripravlja fluorescentne luči, glasno glasbo, simpatične čeveljčke, svetleče krogle in neverjetno dobro zabavo, ki se nam obeta. Kje? V recepciji Bowling kluba 300. Pa ne poza-bite, število mest je hitro zapolnjeno - vsak želi doživeti to zabavo! Vse informacije pa tako kot vedno - ŠKD in ŠKK.
12. BRUCEVANJE
Kot vsako leto, bomo tudi letos pripravili tradicionalno, sedaj že 12. (!) Brucevanje v Hali komunalnega centra v Domžalah. Vsi novi bruci, turbo bruci in tišti, ki imate to že nekaj let za seboj, se nam lahko pridružite 25. november 2004 od 21. ure dalje. Tako kot vsako leto se obeta mega zabava, dober animacijski program, slamerji, krst brucev ter, ne boste verjeli, nastop skupine ELVIS JACKSON-i. Kdor je že bruceval z nami v HKC v Domžalah, ve, da zabave ne sme zamuditi. In ker gre dobra reklama hitro od ust do ust, se ne bojimo niti tega, da nas ne bi obiskal podmladek... Jasno je, da se bomo mi pri organizaciji maksimalno potrudili, zato tudi ne dvomimo, da se boste vi maksimalno potrudili pri polnjenju obnovljene domžalske dvorane - do zadnjega kotička!
Ponovno pa se nam lahko pridružite na filmskih večerih in film-skem maratonu, ki bo, tako kot vedno, pester, tematski in nadvse zanimiv. Ne pozabite podaljšati tudi članstva v študentskem klubu - vse podatke najdete na www.snideniski-kluh.com .
Mateja Kegel
Studentski klub Domžale objavlja
razpis
za prijavo za javno objavo del s področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja.
Delà bodo objavljena o/ predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potěkali od 19. do 23 (anuarja 2005 v Domžalah in okolici
Delà s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj šestih foto-grafijah Ra/stava mora vsebovati najmanj 6 del. razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva je del lahko manj Izbrani ustvarjalci bodo delà razsta-vili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture.
Delà s področja filma bodo predvajana na tllmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD. VHS
Delà s področja poezije bodo objav ljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslali na disketi oz zgoščenki 1er \ tipkaneni izvodu. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udele-žiti prireditve, kjer bodo objavljena njihova delà, razen v primeru, da se dogovorimo drugače.
Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del
Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačuje-mo honorarja. najboljša in objavljena (lela pa bodo nagrajena.
Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju listih kandidatov katerih příspěvek ni zadovoljiv.
Zavezujemo se, da bomo z izdelki ravnali skrbno in pažljivo. Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture
Prispevke pošljite na naslov:
Studentski klub Domžale. Ljubljanska 70, PP. 102, 1230 Domžale
s pripisom »za Kullurne dneve« ah prinesite osebno na isu naslov
Bgkjriiave im v<!. godročja j» žP-11.2004. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefon >n elektronski naslov.
1.9.2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004.
-	Tako lahko odslej pri nas dobite več informacij glede:
-	Enotnega programskega dokumenta (EPD)
-	Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)
-	Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)
-	Evropskega socialnega sklada (ESS)
Z vstopom Slovenije v EU so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica in priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravi-čenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh.
Vabljeni!
Informacijo o navedenem lahko preberele na spletni sirani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije wvw.iralur.si. Vprašanja v zvezi s strukturními skladi lahko posredujete na e-naslov terezija.kraicer'n ljubiiaua. si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bomo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU.
Začetek gradnje osnovne sole y Dragomlju
Konec septembra so v Dragomlju slavnostno položili temeljni kamen za novo devet-letno osnovno šolo, ki bo v naslednjih letih največji finančni zalogaj na področju šol-stva v sosednji občini. Začetek gradnje Sole seje vlekel že več let, domžalska Županja pa je ob tem nekoč dejala, da se pri dragomeljski novi šoli zatika prav povsod, kjer se lahko. Za novo šolo so se morali odločiti, ker je bila stara štiriletna podružnična šola že dotrajana, v njeni neposredni bližini pa so nameravali zgraditi avtocesto od Ljubljane proti Dlagovici. Avtocesta je že nekaj časa zgrajena, otroci pa se še vedno dren-jajo v stari Soli, ki je zdaj v lasti Darsa. Taje namreč staro šolo odkupil in nameraval zgraditi novo, enake velikosti. Ker pa so se na občini odločili, da bodo raje zgradili večjo, popolno devetletno Solo in zraven še tri oddelke vrtca in veliko telovadnico. Svoj piskrček je pristavila še Mestna občina Ljubljana, saj so v neposredni bližini začeli graditi stanovanjsko sosesko Novi Dragomelj, v kratkem pa naj bi tam blizu zraslo še naselje Podgoriška gmajna. Odločili so se, da bo tudi Ljubljana delno plaćala gradnjo Sole, zapletlo pa seje pri pridobivanju zemljišča. Po res dolgotrajnih zaple-tih jim je zemljišče le uspelo dobiti, pred začetkom gradnje pa so morali poskrbeti za ureditev bližnjega križišča in napeljavo infrastrukturnih vodov. Obnova križišča je veljala 67 milijonov tolarjev, od tega je 19 milijonov plačala država, ostalo pa so plaćali s trzinskim denarjem, saj je šio za izvensodno poravnavo kritja stroškov gradnje trzinske štiripasovne obvoznice.
Gradnja nove osnovne Sole naj bi se zdaj začela, končana pa naj bi bila do 30. junija leta 2006.
MŠ
VROČÁ âTRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljalo kako zanimivo prireditev, da nas o tem ohvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanio (tel št 564 18 73) Pokličilo lanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
23. 10.
TD Trzin
23.10. 18.30 ŠD Trzin
24. 10. 8.00 MO I'D Onger Trzin
30.10. 13.00 Druš. Kresnička
4. 11
13.11 17. II 20.11 26. II
november 14. 12. november - maj deccmber
11.00 Četrtni odbor OIC, TD Trzin, Občina Trzin MO PD Onger Trzin DU Zerjavčki MO PD Onger Trzin 19.30 TD Trzin
Tržnica pred Vinsko kletjo Uršič /pri Gregcu - Ljubljanska c. 15/ Košarkarska tekma KK Utrip Trzin : KK Idrija 2000 Gradiška Tura (po plezalni poti) Praznovanje "Noč čarovnic" (Barca) Srečanje podjetnikov Trzina
Toško čelo - Sv. Katarina Martinovanje žerjavčkov pri Krašlovih Pasja ravan
Kulturni dom - Slovenska pesem in ples - podelitev priznaj za urejene domove
NAPOVEDUJEMO:
PD Onger Trzin Okrogla miza »Příhodnost planinstva v Trzinu« 18.00 PD Onger Trzin	Občni zbor
TD Trzin	Kuharski tečaj, restavratorska delavnica
KUD F. Kotar Trzin in Miklavževanje Občina Trzin
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin tudi v Občinskem informativnem središču, Ljubljanska c. 12 / f, tel. 564 47 30. informacije o izletih PD na splelni strani: http://onger.org/menu.php
Ste se danes že nasmejali?
Z.adetek na loteriji
-	Kaj bi naredil, će bi zadel sto milijonov ?
-	Kupil bi si dober avto.
-	In če bi zadel več?
-	Bi vrnil dolgove!
Za upa nje
Gospod na bančnem okencu: "Rad bi dvignil svoj denar"
-	"Koliko pa bi dvignili, gospod ?" sprašuje bankir
-	Vse, do zadnjega stotina!
-	Ali boste zaprli račun ?
-	Ne, rad bi ga Ie preštel, da bi videl če je ves še lukaj!
Nevednost
-	Oli, kakšen bedak je moj direktor!
-	A res? A vi veste, kdo sem? -Ne.
-	Njegova hči!
-	A res? A vi veste, kdo sem jaz? -Ne.
-	Hvala bogu! Premajhna plača
-	Si povedal direktorju, da od tvoje plače ne moreta živeti dva.
-Sem.
-	In kaj je rekel?
-	Naj se ločim.
Ena nič, druga preveč
Tajnico bom moral odpustiti ker nič ne ve. Tebi je lahko, jaz pa svoje ne morem odpustiti, ker preveč ve.
Zamuda
-	Zakaj ste pa danes tako pozni?
-	Ker ste mi včeraj rekli, naj časopis preberem doma, gospod direktor.
Okvara
-	Danes si pa přišel iz službe utrujen.
-	Res je, računalnik se nam je pokvaril. -in?
-	In smo morali kartati na kiasičen način Sorodstvo
Oženil sem se z vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Moj oče. ki nas je dostikrat obisko-val. se je zaljubil v mojo pastorko in se z njo poročil. Na ta način mi je oče postal zet in pastorka maćeha. Čez nekaj mesecev mi je žena rodila sina, ki je postal očetov svak in moj stric. Očetova žena, oziroma moja pastorka je ludi dobila sina. Torej imam brata in obenem vnuka. Moja žena je obe-nem moja stara mama, zato ker je mama mo je mačehe. Torej sem jaz ženin in obenem vnuk.
Z drugimi besedami: "Sam sem sebi svoj ded!"
Nudimo vom veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domačo potico; ročno izdelane domaće piškote in še veliko drugega. Ce želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50
(BAHNE)
gostilna NAROBE
01/564 20 90
V 6ogati (qiíinaricni ponud6i vasva6imo na domaće /çpCine.
Odprto vse dni v tednu.
flVroOtflRSTVO VIDMfiR
Nudimo vse avtoličarske 'jBp^' avtokleparske storitve
i a tova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
RTV SERVIS
GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 121
Popravila:
-	TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio noprov.
Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike
Cistilno-vzdrževalni servis
-generalna čišćenja po adaptacijah •strojno globili,ko čišćenje talnih oblog, oblazinjenega pohiitva. notranjosti volil,...
Senćila
-lamelne zavese. notranje in zunanje žaluzije. plise in rolo zavese.tende in markize,...
Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije
-glassgard - SDI distribution
Slikopleskarstvo
. barvanje stanovanj. fasad. oken. vrtnih ograj,...
clean tó beat