narodskih

v f
ec!
Odgovorni vrednik Dr. Jnnez isieitveitt.
Tečaj X.
sredo

augusta (poznoletna) 1852,
List 64.
Mtebrejshe melodije.
Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je ris a.
ma
y
in da je obširno popisana v bukvah „živino
zdravilstva", ktere ravno sedaj izhajajo.
II.
Davidova harfa.
Po harfi, k" pevec je prebiral jo kraljevi,
bil ljudi vladar, nebes ljubimec je,
Ki
Po njoj? k1 svetila glasbo, objokvajočo spevi,
K' iz njena serca sere ji usipale so se O jokaj, glasbaí strune nje so pócile!
Ljudi železne duše je mečila,
Vzbujala clo jim nevlastite čednosti ;
f ho tak topo ni, ne duša merzla bila, Da o zvonki nje ne bla se vnela bi Dok lira Davida moč trona prehití !
Je pela kralja našega dobitve zale , Navdahnjeno je slavila Boga;
Njej so doline vzhitjene veršale, Se cedre uklanjale, je gora nikala!

Puhtèl je do nebes lije zvonk
tam biva zda!
Odtlej, ceravno se na zemlji več ne sliši Pobožnost le še i ljubezen, njena hči,
5
Duha kdaj tužnoga vzbudíte, da se vzviši K soglasju divnomu , ki ko iz nebes doni V sanjah, k' je dneva točna luč ne odpodí.
W zadem h huzne goveje pljuéniee
Razglas c. k. ministerstva kmetijstva.
C. k. ministerstvo je naznanilo vsim kmetij skim družbám skušnje dohtarja Willems-a iz Ha
selta na Nizozemskim zoper kužno pljučnico goveje
živine, in je priporocilo: naj bi se iznajdenipomo cek povsod poskušal, kjer se ta bolezin prikaže, da se na poti množili skušinj zvé: ali je hvaljeni pomocek zares gotov ali ne.
Ta pomocek obstojí v tem, da se pod ré
5
ravno tako, kakor se ko
pam se zdravi živini
zam pod répam ali otrokam na rami koze ali osep
nice cepijo.
♦	f	V •
cepi
• • i A V
kužni na ali tista materia, ktera
iz nosnic živini têce, ki je za kužno pljućnico bolna.
Dr. Willems je s tacim vcepam v 14 mescih
108 govéd v hlevu svojiga očeta te bolezni obva
roval, ko jih je med 50 necepljenimi v ravno
Mánie lij s he shusnje.
(Kako naj se po skušnjah francoskih kme
tovavcov lanène preše ali perge xivini kladajo).
za picopo-
Kako dobre so preše za molžno živino ali za tako, ktero kmetovavec izpitati (odebeliti) hoče
?
je ze sploh znano ali bi saj imelo znano biti Nar bolje se pa v ta namen s prešami takole ravná: Nar popřej naj se v gorki vodi zm eh čaj o in po tem s kakošno drugo pićo: otrobi, krompir jem, mèrvo, rezanco, repo ali kakošno drugo ze lenjavo zmešajo. Živina rada jé tako zmes. Sa mih préš živini dajati pa ni dobro,
ker
po
prešah samih je meso slabo, loj je mehak kotolje, mleko je zoperno, sirovo maslo je mehko. Naj se tedaj preše vselej mešajo ali s suho ali opresno mehko klajo; tudi je treba, da se za
dnji cas pitanja ne dajejo živini več, da meso ne prijetniga okusa ne obderži. — Preše so tudi za voljo tega hvale vredne , ker vsako drugo slabo pičo zboljšajo, in
pomanjkuje, jo nar bolje nadomestujejo.
v tacih let i nah, ko klaje
(Pepèl9 izluken in neizluken) se je v mno
na
zih krajih kot prav dober pripomocek skazal senožetih mah pokončati in žlahne trave za rediti.	i ; ;
(Da ovce ne bojo vertoglavne), je po mnogih skušnjah nar bolje, ako se v ovčarijah tako ravná,
da jagneta pridejo poleti na svét. Ta namen do seči, naj se ovce parijo mesca prosenca fjanuarja).
VertogJavnost ovác izvira od
nekiga
posebniga
červa v možganih, červ pa se zaleže po vnetji
mozganov
5
kterimu nar
bolj
mastno mleko doječih ovác, ki se klajo redé.
pnpomore pre
s
suho
/
led hmelijslra na Angle shim
(Dalje.)
Senožeti in ravnanje z mèrvo. Kako Angleži s senožeti in deteljši ravnajo,
stim hlevu 17 za imenovano boleznijo pocepalo.
Ceravno se je čuditi nad tako dobrim vspeham je bilo že rečeno; gosp. dr. Hlubek pravi, da v imenovaniga pripomočka, vendar prosi dr. Willems tem se ne morejo Angleži hvaliti: vodo na trav
sam
nai
/IIJJVUIVVIIU ^ T VllUill JJ1 VOI U1 • f f nit uio
se še dalje poskusil. Zato priporoči
nike
^ MM. v/ *JJ V M. VJ V JL AtJ ^ IVU1 M M V UH % A «	T V ML V »M * *	»
kteri bi je potřebovali, napeljujejo le v ma
c. k. ministerstvo poskuševanje hvaljeniga pripo- lokterih krajih; senožeti, ki se morajo veckrat močka, da se resnica do dobriga zvé.
znaidba
si
ta
gnojiti, po košnji le malokje gnojé; živina léta i razglasimo to priporocilo s tem pristavkam, po njih , teptá travo , sèmtertjè pusti veliko gnoja,
da sila košata trava na tacih mestih raste, ktere pa živina nima rada; drugi kraji ostanejo brez gnoja.
Kar je pa velike hvale vredno, pravi gosp.
da, ceravno tako cepljenje pljučne kužnine ni nova
?
je vunder skerbne poskušnje vredno, ker
ozjiga pripomočka ne moremo želeti, kakor je
ako se poterdi. Povčmo pa zraven tega
%« , ci iv u se jjuinui. jruveiiiu pa zravcu iega, daje ur. niuueit, je iu: ua scuu, meru 111 uuu jjujjui
te verste pljučnica nar bolj v gor at ih krajih do- noma suho domů spravljeno, kadar ga v kupe skla
dr. Hlubek, je to: da seno, ktero ni bilo popol
254
naše
spisal
Da je pa
m0o
vse tako natanko popisati
, je na
dajo, s soljo potresajo. To varje mèrvo, da ne že 163 let stare. Pisane so po nemško. Ko bi pa bili gnjije, in da je še boljši; tudi se taka mèrva da slovenščino onđaj kaj bolj v čislih imeli, bi jih bil Val lože voziti in prodajati, ker se dá na drobno zre- va z or gotovo po
zati in potem lože na vozove nakladati.
Sadjoreja.
Kakor v Belgii, kjer je kmetijstvo skoraj na nar višji stopnji, tako je tudi na Angleškim sad joreja zlo zlo zanemarjena, ceravno se ne more
svoje stroske vse kraje, gradove itd. obiskoval, zastran
zgodbe vsakeg
kraja
i
gradu
itd
zastran šeg in na
vad stara pisma prebiral, stare može izpraševal, iu si vse zapisoval. Andrej Trošt in Matija Grajcar,
tajiti
j
da bi se ne mogla dobro sponasati.
Ko je
dr. Hlubek Angleške kmetovavce vprasal: za kaj se tako malo pećajo s sadjorejo? so mu odgo
vorili:
rt
sadje ni varno"; to je
toliko bolj čuda, ker
kolikor okoli Londona je pa
se na Agleškim tatvina ali rop redko primerita.
Sila sila veliko in na celim svetu nikjer toliko
rudećih j agod, ma linc,ribezeljna (posebno černiga) in ter nj o lie; polje za poljem je obsajeno z ternjolicami in ribezelj nam, ki ima velike jagode in ga Angleži za neko jedilo (englische Puddings) posebno obrajtajo. Scer tudi pridelujejo veliko špargeljnov, rabarbare in la
vendeljna.
(Dalje sledi.)
učena risarja
sta mu
narejala v njegovem gradu (v Bogenšperku) obrazke ali podobě mest, gradov, nóá
itd
Erazem F
5
versten pisavec tistega
mu je spiske vredoval, pa tudi svoje misli in še mar
>
siktere pomote připisoval. Kratkočasno je brati
se moza (V
in Francise i) zastran
kako per-
nio besedujeta. Toda zagovarja ga cas, v kterem je živel
Ko je bilo slavno délo
našega
Val vazorj
na
svetio prišlo, mu je vrela hvala po pismih in pesmih od
vsih strani v slovensk
horvaškem
mškem
m
nitni
tinskem jeziku.
Ker so tudi stari denarji za zgodovino jako ime
?
jih je V
ekerbno nabíral in jih veliko
nabral. Še veliko drugih natoroznancu imenitnih reći je imel v svoji nabiri. Tudi je bil ud ali družbenik
Življen je slavnih Hlo vano v
vi.
Valvazor.
Janez Vajkard V
sin Ljubljanski

žlah
nega stanu, je bil rojen 28. maja 1641. Očetu je bilo
ime Jernej, materi Marij
Do osme šole
in prav dobro obnašal v Ljublj
Oče viditi
je
v f
daje
Londonsk
»
društva učenih
Kolik domoljub je bil Valvazor, spricuje nadalje to le: Ko obležejo leta 1683 Turki Dunaj, se ponudi Valvazor brez pornisleka stotnika konjikov in hiti Dunaj u na pomoč. To mu je veliko stroškov napravilo
: „čast voj
V
se
9
veliko veliko vec pa njegovo slavno delo
dst
Kraj nsk
a
Skoraj vse svoje veliko
premoženje je na-nj potrosil
Ali
bila to hvale vredna
sin prebri
glave
ga
posij
uu.. we viuiu,	ljubezen do mile domovine? Kdo bi takega moza ne
po svetu, da bi se po spoštoval, kdo iz serca ne želei, da bi se mu bilo do
moza ne
večjih mestih se drugih naukov naucil.
V
• V
prepričan
da se
k
ki
smerti dobro dobro godilo
tuje kot neke (suhe) ribe brez glave po svetu
veliko veliko lepe
koristnega
V »
9
popo-lahko
Ali umerl je
Bogu bodi milo!
potem ko je
bil na zadnje grad B o gen s perk prodal, v Ker skem
i
zapusti milo leta 1693 v silni
revščini.
Vsa dežela je po
ucenem, Ženil
svojo domovino, da bi se kedaj bolj učen vernil. Popo- predobrem in preblagoserčnem sinu žalovala.
tovaje od mesta do mesta si bogati um z mnogoverstnimi se je dvakrat. Otrok je imel enajstero. Njegovo truplo
vednostimi. V Lionu na Francoskem se loti s poseb- počiva na Kerškem pokopališču. Neki prijatel mu je nim veseljem zgodovine
Na to se poverne domů, kjer se je marljivo z z g od
natoroznanstvom pečal
*
in
taroznanstva**). dal napis nad grob, in pozneje (leta 1693) neki drugi
vino, zemljopisjem in in koristne reci spisoval.
prijatel kamen v spomin narediti #
Med
mnogimi knjigami, ki jih je Val
sal, je naj imenitnejše délo „Ehre des
Kra
va z or spi-
Herzogthums
j
to je
cast vojvodstva Krajnskega. Tako se
Polovanje po Laskim
Spisal M. Vérne.
10. pismo.
imenuje délo ravno v misel vzeto
i
v 1
bukev razde
Ijeno (navadno v 4 debele zvezke zvezano), ker je pridni domoljub v tem délu
grad
db
vsa mest
vse t
most
d
(kloštre)
k
5
S
m
menitnosti krajnske dezele do svoje
Dragi prijatel!
1% Rima 19. roznika.
v
Ob devetih zjutraj sim přišel v Civito-Kaste
lano, sila terdno mestice na živi steni, ki jo od vsih straní silno fflobok jark objema, le proti jugu ne,
»
kjer
dôbe tako natanko popisal, da ima maloktero ljudstvo je zasút. Imé ima od krasniga terdniga grada, ki ga tako obširen popis svoje domovine. V tem delu se je je papež Aleksander VI. sozidal. O pervim pogledu sim
V
tudi ucenega zgodovinarja skazal. Pa ne
Ie popisal je vse to; dal je tudi vsa krajnska mesta, toliko opraviti dalo; pa so mi pravili, de
menil. de je mesto nekdanje „ Vej i" , ki je Rimljanam
de
>
ni, ampak
vse gradove, noše itd. na svoje stroske prav lično na
ti — iz gole Ijubezni do domovine. Valvazor pa v tem delu ni ostal
je „Fa 1er i i",
kjer je velikosercni Kamil nezvesuga
_	_	.	«	* * m m	m	V + m
učitelja, ki mu je hotel otroke plemenitih
m mogoenih
krajnske dezele, ampak je segel delječ v jug
pri popisu mestnjanov izdati, po vrednosti plaçai, ker ga je zve
_	_	_	v • •	«	V • i	•	•
zaniga otrokam izročil, de so ga s sibami nazaj v me
ke kraje in v z god
SI
sploh, ter sto têpli.
celega
sveta
V Čiviti-Kastelani sim se le malo mudil, in že do
je nabral toliksin zgodovinsk zaklad iz v omenjeno knjigo, da se po pravici smé vverstiti nar poldne sim v Nepe prisel. Nepe ali Nepi
po sta
imenitnišim knjigam vsih narodov
rim Ne p e te
je zlo revno mestice verh griča

ki
Na svetio so prišle te, posebno krajnski deželi steje komaj 5000 duš kakor Civita-Kastelana. Polje je neprecenljive bukve v Ljubljani leta 1689: tedaj so tod okrog polno globocih jarkov, ki so níende nekdaj
*
)

Zgodo vi na je nauk zgodb, ki so se kedaj na svetu zgodile.	1 :	■
S tarozn an st vo je nauk navad, seg itd. starih ljudstev.
Pis.
*
»Koledarćek slovenski« za prihodnje leto 1853 bo prine-sel obraz (podobo) slavnega moža in natanjćnisi obris njego vega nar izverstnisega delà, ki je važno vs[m Ju goslavenom.	j I
Vred
I i
255
dereci potoki bili; scer je zemlja tukaj lepa. Zíto je
že želi. V teh krajih
pol veči
ga
ravno zorilo in semtertje so pa žanjejo le moški; šerpe imajo skoraj na
od naših

pa
• ê
9
^^	V
vender nie vec na
enkrat ne odrezejo ko
namreč pest žita ali klasja. Za slamo
nase zanjice,
ne marajo veliko, in sternišče je povsod do kolena vi
soko.
Pusté ga

de se dobro posuši, potem ga poru
i • r
jejo in sozgejo, de se njive pognoje
Cudil
sirn se
pa v papeževih dezelah viditi, kadar zeti zacnejo , de dan na dan tudi ob nedeljah in praznikih žanjejo, dokler ni vse požeto. Pri nas le grojzdje ob nedeljah tergajo. Na Laškim nimajo ne kozolcov ne skednjev; tuđine mlati j o kakor pri nas, ampak vsak gospodar si sred svojiga polja prostor odbere, kjer zernje iz klasja s konji izteptá.
Tišti dan, 18. rožnika , sim šel popoldno iz Nep
v Rim ne přišel, ki ji zavolj obilnih
še 14 milj dalje; in de bi po sim prenočil v veliki zali izvirkov „Set te vene
noči
u
gostivnici pravijo.
9
Drugo jutro , 19. dan imenovaniga mesca
, sim jo
do Rima potegnil, kamor sim ob desetih přišel. Kose v Rim pride, je clovek vès zmešan — saj z menoj je
taka bila prej ogledal.
de ne vé kam bi se obernil, ali kaj bi nar-
Zatoraj Ti hočem, dokler se nekoliko ne znajdem, daljnost od Tersta do Rima, ali število pošt in laških milj <ù vkup sostaviti, da bos vedil, kdaj v Rim potuješ, kako delječ je.
V
ce
/. Od Tersta do Benetk.. Iz Tersta v Križ (Santa Croce) je pošt 11/4
v Monfalkon 1 v Palmo 1
iz Monfalkona v Romans 1
iz Kriza iz Romans-a
den on 1%
iz Palme v Kodrojpo 2 % iz Pordenona v Sacíl 1 —
iz Koneljana v Sprezian 1
iz Treviža v Mestre l2/4
iz Kodrojpe v Por-iz Sacíla v Koneljan 1% iz Spreziana v Treviž 1
Skupej
iz Mester v Benetke 1.
15% post, ali po morji 80 mornarskih milj.
II. Od Benetk do Padove.
17
Iz Benetk v Fužine je -pošt 1
iz Fužin v Dol (Dolo)
4
iz Dola v Padovo l2/4.
Skupej 4 poste ali 20 milj.
III. Od Padove do Bolonje.
viff l2/4
Iz Padove v Monseliče je pošt 1%
9
Iz Roviga v Polesélo 1
iz Monselic v Ro-íz Poleséla v Feraro 2
iz Ferare v Malalberg i2/4
džine) 1
iz Ardžin v Bolonjo 1.
IV. Od Bolonje do Jakina.
iz Malalberga v Argine (Ar-
Skup 92/4 pošt ali 74 milj.
v
Iz Bolonje v Sent-Miklav je pošt 1 % ali 10 milj
iz
Sent-Miklava v Imolo
ali 9 milj
1 % ali
10 milj
iz Imole v Faenco 1
zeno
i2/, »u
iz Faence v Forli 1 ali 9 milj
iz Forli v Če
12 milj
iz Čezcne v Savinian 1 ali 9 milj
iz Saviniana v Rimín 1 ali 9 milj
ali 15 milj
iz Katolike v Pezar
v Fano 1 ali 7 milj
iz Fano v Maroto 1 ali 7 milj
iz Rimina v Katoliko 1%
iz Pezara iz Ma-
1 % ali 10 milj
rota v Siniçaljo 1 ali 8 milj
(sožgane hiše) ali 10 milj.
l'A ali
10 milj
Skup,16% post ali 135 milj.
V. Od Jakina do Rima.
iz Sinigalje v Case brucciate iz Sožganih his v Jakin ll/4
Iz Jakina v Ozim (Osimo) je pošt 12/ ali 10 milj
iz
Ozimá v Loret 1
milj
8 milj
iz Loreta v Rekanate 3
iz Rekanat v Sambuketo
3/
ali 5
Hovicar iz síovanshih hra fer.
X/5, lz Ormoia na Štajarskem. Po dežji od 19.
preteklega mesca se je koruza, krompir in zelje vidoma popravilo, ne tako pa senozeti, kterih veliko je predolga suša popolnoma posmodila. Pšenica, rčž, ječmen in ovès
so pozeti in deloma že tudi izmlateni, kjer jeljudémžita že primanjkovalo. Ajda lepo poganja; češpelj je polovina že z dreves pala; nosrradi lepo stoié, nekteri iz verstno lepo.
Dež
?
nogradi lepo stoje , kterega je že sila manjkalo, je kmete
spet oveselil, ki so zavolj suše že zlo tožili.
Iz Ptuje okolice na Stajarskem 5. aug.
Konec preteklega mesca sim iz Ptuja mimo sv. Ver
bana, kterega krog in krog prelepe slovenske
gorice
vencajo, potoval. Od cerkve, ki na naj višjem griču
stoji, sim ta prelepi kraj z nedorečeno velikim veseljem ogledoval; naj bolj me je veselilo viditi, da je tu skoro vsaki hram s sad o nosi m drevjem obdan, ktero, kadar
je v pomladanskem pisanem cvetu, ta kraj resnično v pozemeljski raj oberne. Ko se od tega krasnega kraja dalje potujoči ločim , mi pridejo na pamet besede, ki
sim jih ze pred dvajsetimi leti v neki slovenski knjigi bral: „Slovenec! tvoja dežela je lepa!" Še tisti den zahlada pridem v sosedno faro sv. Lo vřen ca v Slovenskih goricah, kde od čistega župnika prijazno spre
jet| p	I	I I
veselih pesmic pastirskih deklic, ki so
9
tudi prenoćim. Ali že zarano ob treh me mili glasi
živino
9
na paso
iz spanja zbudé. Jaz poslušam , kar slišim prav
?
gnale
lepo domačo pesem g. Virk-a:
»Kdor kolj pod milim Bogom živí Vsaki paó srečen biti želí«
peti. — Prijazno dolino sv. Lovrenca zapustivši, jo po-tegnem proti Mali Nedeli. Na poti nekoliko korača-jev od cerkve pridem v bukov gojzd, kde na najviši
bukvi zagledam sledeci napis:
»Osem no štirdeseto leto
Naj ti bo preserčno zapeto
Zaradi tvojega vina !
Sploh si nam vredno spomina.
Al s tvojimi boji ne pridi nazaj,
Na tote pozabiti, Večni ! nam daj.«
Ko dalje grem, zaslišim na enkrat
milega petja
glas , ki se mi bolj in bolj bliza. Mala trumica solarjev je bila , ki so prav serčno peli :
. »Lepo jutro je !
Svetio solncice Mene razsvetli, Zarja juterna Mi veselje da, V šolo mi veli«.
Komaj koračim nektere stopinje naprej pripevajo proti meni nektere šolarce :
s tak milim in ginljivim
»V mladih dneh zgubilo Dete mater milo , Začne odrašati« &c.
glasom, da
milj
Maèerato 1 ali 8 milj
4
•	»	..V..M..M.V	/ 4 "" U	"	»	'
al 5 milj — iz Sambuketa jih iz table prepisali.
mi ta glas še zmi-raj v ušesih zvoni. Jaz otročiče pobaram, odkod da imajo te pesmice, mi odgovorijo : iz šole, kde so si
iz Macei
iz Tolentina v Valčimaro 1 ali 7 milj
v Tolentin l2/4 ali 12
_	« % *	#	WT 1 V •
mare v Ponte della Trave 1 ali 7 milj Trave v Seravale 1 ali 9 milj (case nuove) 1 ali 9 milj
10 milj Spolet 1 V
iz Valci iz Ponte della iz Seraval do novih hiš iz Case nuove v Folínj 1V4 ali
Tako živo me je razveselilo to slišati, da veselja ginjen sim se spomnil Sillerjevih besed: Pesmi le tamo slišati ni, kjer ni poštenih ljudi.
iz Folinja v Le vene 1
10 milj
8 milj
Tudi v Nedelski fari sim k serčnemu veselju prav
- ^ ------— ^
Le ven v dosti mlađega sadonosnega drevja vidil. Tu za-
iz Spoleta v Streturo (Strettura) i gledam moža v svojem okolu mlado drevje ogledo
Tern
ali 9 milj — iz Streture v Terne (Terni) 1 ali 9 milj v Name (Námi) 1 ali 7 milj — iz Nam v Otrikol (Otricoli) 1 V,
vati, se vstavím, iu ga pitam,: zakaj ni ze pred
tride
ali 10
m
iz Otrikola
iz Borgeta v Civito-Kastelano
Borget (Borghetto) 3/4 ali 7 milj
setimi leti zacel žlahnega drevja saditi in tak lepo z
lane
v
Nep
(Nepi) l
ali 6 milj
iz Civite-Kaste
njim ravnati? Mi odgovori: „zakaj pa
»
Novice" niso
8 milj
iz Nep v Monterose 3
6 milj — iz Monteros v Bákán (Báccano) % ali 6 milj Bakána "	*/ *	-•- ---. .
/ 4
Storto
6
iz Storte v Rim 1
ali
iz
8 milj
prejd na svetio prišle? Ta verli mož mi nadalje pove,
g0 ljudjé
da le od tište dobe
ko „Novice" izhajajo
— Skup 23% post ali 190 milj. V vsim skup tedaj 69 post
ali 499 milj.
začeli za sadonosno drevje prav skerbeti. Zdaj ne kra
dejo več po gojzdih storov (divjakov), temuč vsak,
ka
Okol pomeni pri nas vert z drevjem.
Pis
256
dar drevje obrodí, po sveta „Novic" péške vkup déva,
vidi
j
da je mesto od leta do leta bolj obljudeno in d&
ktere potlej seje, iu dobi dovolj divjakov dalje zagotoví, da pozná v svoji
1847 jabelčne
ÝK.
On me zeleznica veliko popotnih iz mnozih krajev tù sèm pri
fari kmeta, ki je leta
vabi.
m
hruševe tropine na redos prese- konika gosp
Tudi slavni vrednik slovenskima deržavniga za
Cigale je přisel iz Dunaja obiskat
svojo
jal, odkod je toliko pešček vkup spravil, da si je z	domovino. Pred njim pa je prišlo že njegovo poslednje
njimi pol orala zemlje nasejal. Zdaj ima celo goščavo	ravno tako važno kottežavno delo — prevod noviga
divjakov, ktere pridno presajuje in hvalevredno! tudi	kazenskiga zakonika, o kterim bomo drugo pot vec
eosedom ponuja.	govorili, ker je želeti, da bi se vsak omikan Slovenec
Iz ust prostega moza
slisati, da pridni
kmetovavci saj enmalo soznanil s temi postavnimi bukvami.
namen „Novic" povsod zastopijo in si prizadevajo po njih podukih svoj stan zboljšati, me je močno razveselilo. Zdaj se včs zadovoljen črez Jurjosko dolino, ktera
y
se ni davno, v
je zares tako lepa, kakor jo je nekdo, Novicah popisal, proti Radgoni podam. Z Bogom!
TMoviear iz mnogih Krajev.
Nar novejši cesarski patent od 31. pretekliga mesca zapové, da ima brambovstvo (Landwehr) po celim
cesarstvu jenjati, namesto brambovcov pa ima povsod
Iz Zagorja na JKotrajnskem 5. augusta. Po- ie na vojaski granici ne, vsak voják čez dopolnjenoosem
y
prejšnje leta je žalostěn hodil Pivski kmet po polji,
letno službo se dvé leti
v vojaškim stanu privzderžan
tas pa hodi vesel, in res je veselje viditi, kako lepaje (reserv)	Ta prememba se je mogla po cesarskim
pšenica (ktere pri nas se nismo poželi), kako lepo kaže patentu zato zgoditi, ker dosedaj brambovci niso po
Od krompirjeve gnjiline se vsih cesarskih deželah bili, tedaj vojaška služba ni vse
ječmen, oves, proso,
ajda.
ni čuti. Senà so kmetje toliko spravili, da jim ne bo dezele enako zadela, in ker se bo s privzderžanci z treba, ako ga Bog obvarje, v Moravce po-nj hoditi, manjšimi deržavnimi stroški ob času vojske ali ob ka
kakor so letas hodili, ker tukaj se je pred 2 mescama košnim družim posebnim primerku potrebno stevilo va
jenih vojakov dopolniti zamoglo. Privzderžanstvo, ki za
Smémo tedaj rêci
y
da
cent teško dobil po 2 fl. in pol.
bomo prav dobro letino imeli, če te nade toča ne po- dene tudi zandarje, vojaške policaje in mornarske vo-bije. Pa nevihte nas jako strašijo. Pred 14. dnevi je jake, obstojí v tem, da se voják po prestanih 8 letih
domů spustí
y
če ni sile, ob sili poklican se mora pa berž
regimentu vverstiti. Vverstenje k reservi se mora
strela ubila na gori sv. Trojice moža, ki je bil s koso
pod visok hrast bežal. Z njim je bila zena in 6 otrok	svojimu
iz bližnje vaší. Ženo je jako poskodovala, otroke pa	praviloma brez posebniga naukaza konec grudna ti
zlo omamila. 6. augusta je ob 2 ponoči v topol vda-	stiffa leta zgoditi, v kterim je voják svoje leta přestal
ga do korenik razklala, potem švigne v zraven	Na poklic cesarjev morajo privzderžanci nemudoma sku
rila
etoječihlev, kjer je ubila vola, in do malega tudi kravo
y *
V «
pej priti.
Z veseljem slišimo, da se bojo po vsih de
UIVJ VVl II» V » 4) »IVI JV UMUM t VIU ^ ■ « «V iiiMiv^t« ^wvii mi m v v	1 * M.	U---- --------- 7 --- -----J ^ J-----,---
zraven njega bivšo. Unidan je v Vovčah, vasi Košan-	želah iz vsih otroških in depositnih denarjev posojil
ske županije, gad pičil ženo v nogo. Hitro soji zgorej	nice napravile, iz kterih bojo zamogli kmetje in ro
in zdolej nogo prevezali s svilo, ker pa svilani vbranila	kodelci v potrebi proti dostojnimu poroštvu denarja na
strupu se dalje razširjati, pošlejo posla v Zagorje k g. An
posodo dobiti za pošten činž.
Ministerstvo poduka
tonu
Mlakarju, našemu
vikarju, po astra m ontanini Je ukazalo, da se učitelji praviloma ne sméjo zeniti, izleček. Vsako leto dajo to koristno cvetko verli Ijudo- dokler nimajo gotove učiteljske službe: izjemno se
ljub nabirati, in pridno delajo lek iz nje, kterega radi
pre
vsacemu nesrečniku podelé. S tem zdravilom so ze vec može nj em. ko 20 osebam življenje oteli
sme le tacim dovoliti, ki se skažejo z dostojnim
Narodska Dunajska banka je nazna
ivu	utvn, in tudi veliko živinčet «ila svoj denarni stan poslednjih kvatrov, iz kte-
rešili. Ni dvomiti, da bi tudi pičeni ženi v Vovčah noga r«ga se razvidi, da se je proti naznanilu poprejsnjih
kvatrov njena gotovina v srebru za 2165 fl. pomanjsala,
med ljudstvo danih bankovcov pa je za 314.614 fl. več
Okoli Pešta na Ogerskim pričakujejo že v 14 dnéh
V vasi P o k o 1 a na Osrer-
ne ozdravěla. Toraj očitna Vam hvala, verli gospod.
I.
Iz \erhnike 2. aug. f Veliko pomenitniga in hva
levredniga se je že bralo v Novicah od V erhnike, posebno, odkar se je
prelepa cerkev tako krasno dvig
nila, ktero vsak popotnik obcuduje. Povejte še, da se Verhnika še v drugi zadevi prav izverstno skazuje, in to je , v cerkvenim petji, ktero je tako vbrano, tako miloglasno, da sleherniga poslušavca radost prevzame
popolnama zreliga grojzdja. skim je neki kmet Jakob Sziits med ljudstvo laž zatro
sil, da
njegov sin, ki je bil za merzlico bolan, je um eri
y
»

posebno, kar žensko petje tice. Verhnika daje lep izgled pridnosti vsekje, in posnemali naj bi jih vsi kraji slovenskiga sveta. Tukaj naj se pa še zasliši imé prid-niga učenika, Hale ka, kteri, ceravno ne rojen Slovenec, ampak Ceh, se je tako krepko obnašal v šoli in v cerkvi, in sicer povsod po slovensko, da se ne moremo zderžati, ga očitno pohvaliti. Scer pa slava Ver-henčanam!
Iz Ljubljane. Kakor vsacimu manjšimu mestu se pozná tudi Ljubljani odhod učenikov in učencov na šoj-ske praznike; razkropili so se križem dežeie, oddahnit
marsikteri pa si je opasal tudi torbico in se podal na daljši pot. Le učenci podkovijske in živinozdravniške šole še čakajo očitnih preskušinj, ktere se bojo prihodnji pond elk (16. dan t. m.) začele in 21. končale. Vendar se ravno ob šolskih praz-
pa kakor prerok spet od smerti vstal. Berz je vrelo neumnih ljudi v Pokolo, si i šat preroka glas ki so očeta obdarovali, kar nar več je kdo mogel. Go-
sposka, to sleparijo zvedši, je zaperla goljufniga očeta in več pomagačev v to sleparijo zapletenih, in jim bo po-
kazala: kaj se pravi
n
prerok
«
biti.
Đekletam, ki bi
rade može dobile, pa so že prestare, je svetovati v Ameriko v kanton Novi Hampšir iti; tam je ta navada: ako je deklč 29 let staro, pa še moža nima, se suidejo za ženitev vgodni fantje in srečkajo za njo; kdor je tako srečen, da je ne dobi, obdaruje tistega,
ženin nehotama" je po teh dari-
na kteriga pride;
lih
5?
přemožen moz, um so pa
tudi veseli.
14. in 15
se celoletniga truda ;
tega mesca
bojo
v spomín raj ni ga cesarja Napo
le ona po ukazu se danji ga Napoleona spet slovesno
nicih
y
v kterih je bila Ljubljana nekdaj zlo prazna, ocitno
sti silne. Volitve visjih deželnih svetovavcov so bile tako zaspané, da je Napoleon zlo nevoljin zavolj te nepričakovane mlačnosti, ktera se po deželi razodeva-
Ker krompir na Irskim letos spet gnjije, je bolj
Take reci slišati : »Novice« v serce veselí.
Vred.
revne tako prestrašilo, da se jih že veliko napravlja v Ameriko se preseliti, da bi lakoti odšli.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.