Sfsv. 286 f Trsta, v nedeljo 19. oktobra 191» Latnlk XiVI I^huj* vrik dan, urji ob n^^jsti fn prezafklh, zjutraj. — OfcedntStvo: nBc« sv F » sivita AslBnrgm gfcrv. 20, !. raKt^tropJe. — Dopisi naj se pošiljajo ured* eBtvu. — Nefnmldrtnja se ne sprejemajo, rokopisi se ee vrača}«. — fed.-jstelj fn odgororai tsredaik Štefan Godina. — Lastnik konsocaj Ust« EdinecU — Tta^ tvarne BcKaest — NafoČnina auia na mesec L 3'—, pol ktj L IS — Cn ©eto lato L 96 —. — Telefon aredntSSva in npeave »er. 11-57. Posamezne Številke r Trstu ln okolici po 10 stotiu'c. — Uf lasi se račtsnajo v firokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in Ofcrtnfcov mm po 20 stot; Osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejem« inseratnl oddelek EdinostL Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava ia inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. »v. Frančiška As. 2<& Pregret o reitunja ScidransKesa GErašnnln Elreklna rozainiUa ni£đ ItlDfflKtt in raerlfto flufio. flmerllai offlofojaCa država. Neposredna pogajanja med italijansko in ameriško vlado. PARIZ, 17. (»Corriere della Sera«.) Neko poročilo iz Washin£tcna javlja, da so se začela neposredna pogajanja glede rešitve jadranskega vprašanja med italijanska in ameriško vlado potom italijanskega poslanika v VVashin^tcnu. Vest je točna. Ker ni bela ameriška delegacija na mirovni konferenci pooblaščena, da sprejme nove načrte, preclagane od R'-na, in ker ni moglo priti vsled Wil-sonove bcđezrii do sporazuma, je baje .prevzel Lans'rg reševanje jadranskega vprašanja. Tako je prešlo središče pogajanj iz Pariza v }Vashmgton. Amerika določevalka svetovne usode. PARIZ, 17. (»Secolo«.) Vodstvo ameriške l.iiaiue politike je prevzel vsled Wilsonove aijid Lansing. Podajanja za rešitev jadran- i^i vprašanja se vrše v njegovem kabinetu v Washingtonu. p. riz, sedež konference, je samo predsob^e meriške prestolnice, ki je postala (prestolnic* sveta. Zato se smatra tudi Tittonijev pogovoi G Clemenceauom, Pichonom in Tardieuom za manje važen, ker rešitev mora priti iz \Va-shingtona. Če je res, da je bil poslan Tittonijev načrt v Washington, je verjetno, da se Je Lansing omejil na odgovor, da pnoiboi pozneje svoj sklep potom Polka. Položaj ni bil nikdar jasnejši. Amerika je tisto, kar je bila In kar je še: določevalka svetovne usode. Poročilo o bolezni predsednika Wilsona pravi, da je imel bolnik precej lahko noč. Temperatura in bitje žile sta normalna. Reški dogodki. rEra Nuova« pricibčuje depis z Reke, da-tiran 17. ektebra, ki se glasi: »Danes je bila p-*bita na mestne hiše naslednja naredba. Poveljnik reškega mesta, narejuje z ozirom na to, da je postavljena okoli Reke blokada, ki tii upravičena po nobeni pravici, in z ozi-rom na čl. 78, 79, 239, 546 vojaškega kazenskega zakonika: 1. Mesto Roka se smatra po zakonu od danes d-rVe za trdnjavo v vojnem stanju. 2. Zločvi vohunstva, izvršen na Reki, sw kaznuje -v sm?siu čl. 78, 79, 239, 546 vojaškega kazercfustl H vost vlada na Reki nod po v el >nr št vom Gabriela D'Annunzija. — Tako »Era Nuova«. »Nazione« komentira to naredbo nekoliko drugače. »S to naredbo, pravi »Nazione-, st^oa Reka v vojno stamje. To je prvi čin, ki dokazuje odlečno voljo poveljništva, ki s* hoće upreti z orožjem v reki poizkusom pc-tlaienja, manevrom in hujskanjem elemetov, sovražnim reški stvari. Naredba določa in pojasnjuje, kdo je reški sovražnik, in s tem se bo postopalo kakor s sovražnikom. Igra sc -o-ej odslej z odprtimi kartami. Reki je prišla voda do grla. Njena borna luJra je rousta, njene industrije so zamrle, nje-re ladjedelnice, njerte tovarne so kakor mt« tve, njeni brezposelni delavci, za katere je narodni svet potrosil že v minulem letu, oko h pet m: 15ionov kron, so vrženi v cfcup. Na ta način s ene more nadalje pričakovati z climp-skim mirom fcodisikakšne rešitve, ki so jo v Parizu pripravili, ali jo pripravljajo. To je Čas, 1 o je luk postal do skrajne mere napet, in poveljnikova naredba je znak v opomin.- Zakon je raztegljiv pojem. Dokazuje nam to že dejstvo, da ga tolmačita že dva tržaška fista, katerih stališče napram reškemu poveljniku in njegovim naredbam je takorekoč i-dentično. — »Nazione« govori samo o »elementih, sovražnih reški stvari,« to je o elementih, ki so sovražni italijanski stvari Reke. Med te zadnje elemente \-števamo mi in vštevata dva italijanska tržaška lista gotovo tudi Hrvate. »Nazione« je zelo previdna: rekla je, da pove že naredba sama, kdo je »sovražnik*. »Era Nuova« je manj previdna: ona pove odkrito, da se reški Hrvatje ne smatrajo za »sovražnike«. Če se pa najide kdo, ki bo na tretji način tolmačil to naredbo,... se reški Hrvatje lahko sklicujejo na »Ero Nuovo«. Za uspeh njihovega sklicevanja jim seveda ne jamčimo. »Era Nuova« ugotavlja tudi, da dokazuje dejstvo, da prihajajo Hrvatje ravno sedaj > velikem številu na Reko, da je reško povelj-niitvo velikodušno. Toda naredba je bila izdana šele 17. t. m. To dejstvo nikakor ne dokazuje, da se bo D'Annunzihjeva naredba res 4clmač:la v zmi-slu »Ere Nuove«. Sicer pa nam pokaže najbližja bodočnost, proti komu je naperjen ta D'Annunzijev najnovejši umotvor. Reka je torej v vojnem stanju. S kom je pa pravzaprav Reka v vojni?! Z Jugoslavijo? Doslej nam ni o tem ničesar znano. Z Italijo? No, to bi bsla res preneumna misel! S kom je torej D'Annunzio v vojni? Obžalujemo sicer in ne bi radi izrekli te žalostne sodbe, toda zdi se nam, da je revež v vojnem stanju z lastno... glavo. Radi bi se otresli te strašne misli, toda ni mogoče, ker pred nami stoji dilema: Madžarsko pristanišče — na ustja Labe. »Eri Nuovi« bnzoiavljEjjo z Reke, 11.: Prišla je vest, da je ponudiJa nemška vlada madžarski vladi uporabo pristanišča na ustju rek^ Labe. Zagotovila se celo, da so se že začela podajanja. Cena za prevoz ipo Donavi in Labi bi bila za polovico manjša od cene za prevos v luke na Jadranskem morju. — Vest je sama po sobi zelo nedolžna. Vsaka država bo seveda izvažala in uvažala blago po najcenejših poteh. Zato .je popolnoma umevno, da tudua Madžarska išče svoja pota. Če se ij bo pa res izplačalo, da išče pristanišče na — iist^u Late, je zelo dvomljivo. Reka in Trst sta naravni izhodišči vsem državam bivše avstroogiske monarhije. Toda v interesu nekaterih je, da t^Iede Reke zanikajo to dejstvo in zato pošil'ajo Madžarsko... na na... dalmatinsko razumemo in tolmačimo mi gornjo, v svoji obliki tako nedolžno notico. Pr. ur.) Upravne volitve na Reki. REKA, 15. D'Arnunzio je izdal narek?:bo, s katero se razpušča olčinsko zastopstvo in razpisujejo nove Volitve za nedeljo, dne 28. oktobra. Narodni svet je spregal dne 6. s&rdomtbra volilni zakon, ki dovoi>jse ač-oLiivno in pasivno volilno pravico vsem Rečanom, ki so dccegll 20. leto, brez ozira na spel. Volilne liste, ki so bile izdelane na b^ro na podlagi ljudskega štetja v novembru, so štele 9500 volilcev. Sedaj so se peprarvile in število je zrastlo na 12 tisoč. — S (temi v-^itvamfl hoče D'Aimunzio dokazati, da ima večino reškega prebivalstva na svoji strani. Lahko mu že zdai povemo, da se mu ta poimkvs posreči, ker lažje naloge si res ne moremo pomisliti. Saj ima vendar v roki sdkro in likale! Če bi pa drugače ne š!o, v-kljdb temu, da je zbežalo veliko število Fr-vaiiov-Reča^ov z Re*Ve, ima pa na razpolago svoje — legi§cmairfe. Torej uspeh mu je zaho- da Je ProtiĆ ddenfl, da se osebno umakne In da prepusti mlajšim ljudem v svoji stranki svobodo odločevanja. Zdi 6e, da Ninčić in Trifunovič posredujeta v tej smeri. BELGRAD, 15. Včeraj se je razširila po političnih krofih vest, da se namerava g. Protič umekniti iz političnega življenja. Danes se zdi, da te vesti rvso točne. G. Protič je baje izjavil, ko je sJes.il, da iščejo nekateri poslanci in polltičargi stik z demokrati, da ti poslanci del2#o na svojo roko, -toda on da ni s tem prav v tnilkaiki ocvezi. Avdijence. BELGRAD, 15. Danes sta bola Protić in Ko-rać pri prestolonasledniku v avdijesicL Posvetovanje opozicije« BELGRAD, 15. Zdi se, da bi opozicija privolila, da prevzame ministrsko predsedništvo dr. Pavi ovič. Dementf o Biankinijn in Tresićo. BELGRAD, 15. Včeraj popoldne je bil predsednik narodnega predstavništva g. Draža Pavlovi ć v avdijenci pri regentu. Govori se, da je dr. Pavlovič nasvetoval regentu naj potrdi desedanji Daviriovičev kabinet. V tem slučaju bi bil kabinet ba^e povečan, ker'bi vstopila v ta kaibsnet ttadS narodni poslanik dca Juraj Biankini kot podpredsednik brez listnice in dr. Ante Tresić-Pavičić kot minister za prosvefto. O tem smo se infotrrnar?-li in omenjena dva gospoda sta izjavila, da jima ni znano o tem prav nič in da so te vesti prenagljene. Mirovna k&nferer&a. Mirovna pogodba z Madžarsko. PARIZ, 18. (S.) Vrbovim svet |e odobril predlog odbora za ureditev mirovne pogodbe, ki je predlagal, naj se vključijo v mirovno po-goSbo z Madžarsko nežcartere klavzule pravnega značaja, (ki pb je predlagala Italija. Italija je namreč zahtevala, naj se tudi Madžarska odreče pravic do lastnine bivše avstro-o^rske monarhije, ki (je ibila prisojena Italiji. Nemčija proti blokadi. CURIH, 17. (S.) Iz Berolina poročajo: F—--ška delegacija v VersaMlesu je dobila nalog, da vloži protest proti sklepu o udejstvitvi blokade nad baltiškim psorjem, posebno pa v kolikor gre za raztegnitev blokcjde po nemških vodah. Tittonijev pogovor s Clemenceauom. PARIZ, 17. (S.) Tittoni je šel danes v vojno minist-stvo, kjer se je pogovarjal s Clemen-ceauoen. Clemenceau je nato sprejel maršala Petaina. Razdelitev zasedbenih čet. PARIZ, 18. (S.) Vrhovni svet se je danes bavil z vprašanjem uveljavljenja versailleske mirovne pogodbe. Med drugim je določil, kako najj se porazdeli med zaveznike število zasedbenih čet v Schleswi£u in Memelu. Do-ločS ,je ttVi vojaške ukrepe, ki se morajo u-V roniti trik oj po izpraznitvi omenjenega o-zearJija s strani nemških čet. Takoj po uve-Inaa'l^cnjti mirovne pogodbe zasedejo to ozemlje zaveirr.ičke čete. Vrhovni 6vet je nato določil obliko zap!-srr'ka, v kateri se vnesejo odobritve mirovnih po?cdeb. Toda to 6e zgodi šele, ko se bodo mci'iii izvršiti vsi predvidevani vojaški u-krepi. meje, in Je zagotovil odposlance, da se bodo njihove narodnostne pravice v največji meri spoštovale in da bo vlada posvečala največjo skrb njihovim interesom. Ministrski predsednik je sicer pripomnil, da je proučevanje u-pravoe ureditve novih pokrajin v teku, toda izjavil Je, da se vlada popolnoma slrinja s predloženimi zahtevami in da računa na neposredno sodelovanje gcrr^eadišldh zastopni^ kov pri reševanju posameznih vprašanj. Seje, ki je trajala skoraj eno uro, se )e udeležil tudi načelnik centralnega urada za nove pokrajine, komendator Salata, s katerim je razpravljalo nemško odposlanstvo pred sejo in po saji o zgoraj omenjenih vprašanjih in o drugih nujnih zadevah. Pogajanja gilede upravne ureditve se bedo nadaljevala pri .generalnem civilnem komisarju v Tridentu, č. Credaru, in se bodo nato zopet začela v Rimu pri ministrskem predsedniku na podlag stvarnih načrtov, ki sc medlem izdelajo. PODLISTEK Za Hm rractlD. a?) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. — Ali, dragi oče, — mu je prestrigla besedo mladenka, zardevši — »čemu govorite vsemu svetu veduo le o meni? Je sto drugih stvari, in končno nisem-li vaša hči?« — Toda ru je Janice kakršna si ti, — je odgovoril starec, »je ni od Zagreba do Br-dovca.« — Pusti, Jana, — je rekla kuma Kata, po- gladivši deklici glavo, naj oče govori, prav je. Dobrota ~ni nikaka sramota, a kdor starim dobro dela, si gradi pot v nebesa- Da bi Bo<> dal, da bi bili otroci tvojega kuma Ilije taki kakor si ti.« — Bog vam je dal res imenitno krščenko, kume Iliia, — se je zasmelal Andro, »a Jur-kov zet ne bo imel plevela za klobukom. Čuj, J*na, tvoje oči se bistrijo tu le v tvojega oče- mari so se že zagledale v kake moške I trke?« . Deklica je povesila oči in ni od Budimpešti omenil Beli Kunu o tem incidentu in se čudil, kako se morejo komunisti tako osmešiti mu is odgovoril bo Liše viški glavat Kronstadt dvignil belo zastavo. LONDON, 18. (S.) Reuterjeva agencija poroča iz Ilelsingforsa, 17. t. m.: Finski vrhovni štab javlja, da je dvignil Kronstadt belo zastavo. Danes je prispelo petrograjsko delavsko odposlanstvo k Judeniču. Prosilo ga jo, naj ne obstreljuje Petrograda, in mu obljubilo pomoč proti boljševikom. Finski predsednik odstopi. HELSINGFORS, 18. (S.) Finski predsedn'1« je baje izrazil, da želi odstopiti, ker se čuti trudnega. Smatra se, da je padec vlade blizu. Angleški poverjenik v Egiptu. LONDON, 18. (S.) Maršal AHendi je ba imenovan za posebnega poverfeniika v E^rT>tti. Allendi prevzame mesto sira Reginalda Win-gateja. 0 suarllo !n tolažilo, i. Nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev je dosegla rekord, ki menda nruna analogije v zgodovini življenja kcnstitucij:csneln£h držav. Ali rekord, s katerim ne le da se ne more ponašati, marveč tje državi le v nečast in v neizmerno škodo. Ne povečuje ji ugleda pred svetom in mora izzivati le neugodne sodbe glede stopnje politične dozorelosti v državi in nje sposobnosti za življenje. Izbruhnila je ministrska in pari am en t '>"n a kriza. V .tem dejstvu samem na nič posebnega, nič vznemirljivega. Satj so vse države — vo?u-joče in mevojujoče, zmagovalke in ■ooražentre — v zadnjih časih prebijale take krize. Alt, da bi se zaiv3ečevanje tako zavlačevalo, da bi se bilo parlamentarno in državno delovanje tako zaustavilo na mrtvi točki, kakor da so vsi merodajni činitelji poplnoma obnemogli spričo te krize: tega ni b'lo nikjer! Žal osin o je to, tako žalostno, da človeku reže v dušo, posebno zato, ker more svet prihrjv-vfr' do sodbe, da narod v tej držajvč nn zrel in ugeden *za samostojno državno življenje! Oosipoda v Belgrrtdu, Zagrebu rn T .Valjani Imcida ne vedo te»fa, ker »oo^el noče fveko irej države in Iker jim ije me^di uSo Klttho za glasove vnanie^a sveta. Mi? tu pa te lišimo te glasove in sedbe. Povedano prnKo-di toren in čujejo nai. da se ?»r>ričo sraifnHe^a zavlačevanja z reš'tvijo krize že izrekajo v vnanie-n svetu i*odbe, da ta država ni sposobna živT;enje fn da mora rrz^a^Tft 71 s ti v italijanskem č?*srn>!sju se z — neprikritim zaldovcfrstvctm. Seveda H »mo-[relost, la/h-fkom'selr^st ada A^tro-Ogrske nrbonarh"e zrušitev Kvo?e st^re, dedne in naji'nevame'Se sovraž-inice?! Tem čudneje in znnč^ncje ic. 'Ja r's n® rr-rr-lVo na .možnost, da bi po rpz.ntd'i držav« SHS nekega lenega d^e imeli na svorh m eiah Zonet — četudi nekoliko skrčeno in v dmv^a. čni oHiki — svojo staro sovražnico! Naij nc pozabljajo nikar, da so Hai^^^niržar.i ;n rr'JHovt a^erti in eksnonenti še vedno na delu! Saj ni izkljtTČeno, da ije eden iz vor^ok^v težavnosti pni reševanju krize v Belgradu tudi v delovanju habsburških agentov in vplivov. Zato menimo, da Italija nima razlogov za vesoTij_-tia krizi, na kateri boluje sedaj ,ju«foslminska Hržava, pač pa tisoč razlogov za to želio, da f^i se ta država uspešno razvijala in da ibi so razvila v dobro sosedinjo Italije!! Vse to pa seveda ne iiToreminija mčesar na dejstvu, da qe ikriza v SHS ine le v neizmerno škodo, marveč tudi v nevarnost za državo. In to še iz dveh razlogov, tk» jih moramo tu posebno podčrtati. Trver.ia, ki jim je so'aj Eet^rad pozorišče, ne izpodkooujejo le ugleda (države pred vnanjim svetom in ne irbi?a-jo le v. drugih narodih vere v samostojno življenje, temveč ubijajo to vero tudi v nje državljanih samih! To drugo zlo je morda Še htVše, usodnejše in nevarnejše neejo ono prvo. Sovražnikov se moraš ubraniti če si zdrave konst:tu-cije, če je živih sil v tebi, če si si v svesti s svoje moči, in če je v tebi nezlomljiva volja za življenje. Če si pa izgubil vero v samega sebe, če ne zaupaš več svoji lastni moči," če z veliko resnostjo: — Nimaite prav, da vzamete to dogodbo s šaljive strani; lahko vam že sedaj povem, da se nahajajo v vseh evropskih državah tajne komunistične vlade, organizirane v najmanjših detajlih, ki čakajo samo pravega trenotka, da se polaste vlade. — Ta odgovor se bo zdel gotovo marsikomu male« pretiran, toda na vsak način je postalo bolše-vištvo faktor, s katerim 'bo moralo od vojne izmučeno človeštvo računati. Lahko je bilo zapoditi Belo Kuna iz Budimpešte, in naj tudi Kjo' k in Denikin zmagujeta v Uralu in ▼ Ukra>ini, toda to vse ne zadostuje za odpravo sistematičnega in tajnega delovanja komunistov. Stvar je tem težja, ker posameznosti tega gibanja niso znane sedanjim vladam ln oblastem. Ako pomislimo, da boftševiške Ideje nrs« brez romantične privlačnosti za mnogo ljudi, razočaranih po modernem materijalizmu in da se s tem mora prištevati veliko onrlh, ki ima|o pri takih prevratih kvečjemu le koristiti, mora postati resnost tega gibanja vsakemu dovolj jasna. Vsa ta premišljevanja so me napotila, da grem, — bilo je meseca maja — na mesto proučevat madžarsko bolševaštvo. Podal sem se tja s hladnim nepristranskim duhom in z namenoma zaprtimi očmi za vse krutosti, ki so običajne spremljevalke revolucionarnih dob. V Trsta, dm It. ofctaSm 1919. tš vt8 T Mi mmrmM, da M ^osobnost n P^mK putmm tajajm. tai volf« za fcrvlenj« Kb — t #llj «f ki (atiiji v drfarvi e«i te jm mipi k«r »e 2« daoci tedne dodaja v Bel« (grada, ntipa vero v državicah io demarali-prooot. Ko bi le gospoda slišali, kako govora po datett zdravi edetnenti brez razlike pefcftioocga na®ir«f»ja, ki niso r ari njeni samo v jtMel rva csefce in stranke, ampak se posta-,vtijrjo aa vilje staliiče: skrbi za bodočno-st države! Ustrafcli bi ce m izpameto-vali. Srca so «MKTi vriskala — tako gevore ti adravi ele-dinir. — ko nam ^e ipri^la ura osvoboditve vz ;ve>^7toletaega rebetva in ne'zmema je bila jiaia rak«!, ko smo pozdravljali veliki idogodek narodnega uied-iiijersja. Sedasj pa, ko «nso stepi!« na iprafg srečnejše bodočnosti, Krnjimo pred seboj — temo! In to po lastni krivtdil Duie, Iti so se radovale, žakijejo sedaj, raeoe-č, da ste^e na razvalinah vseli svojih nad! Mari ci goopeda, ki se sedaj ruvajo za ministrske sbdice v državi, ki nšti še ni definitivno konstituirana — kamo-li že konsolidirana! — tti srtrarike ki jih obvladuje le misel, kdo naj rUda: mari 9i ne morejo predočati neizmerne tragike, ki bi nastopila, če bi se stavba «rtš>«*, ker gradaciji n;ia močno združuiev vseh narodnih ari. ko si gradi temelj in ogrod-je za dogledne bodočnost. Toda tudi ta žalostni pojav im.-i ffloilje vzrfice. neač (pa je mrna .posledica vse nsše žalostne poJitične in kulturne prete-kioeti, ki x) zamore izbrisrti le naravni, orga-nični razvoj našega novega pciitične^a in kul-tu^re^a edirjstva K-oz tt^e nadvlade v toliko za "c; eni in tJco teZlco cočrJcEni narodni 6vo-bcd'i. Z'tr pa enotoret in cer trcl'zaciia ne sme rs'ilna, acnor.k naravna, organična. Cen trnWp_cr, preko katerega gredo vse vezi in vsa pcrta, di nenaravnih tujih kulturnih vplivov in vsiljenega kulturnega varuštva. Stoietja 6roo Slovenci živeli pod tako silmim pritiskom nemške kulture in jezika, da so se le redki izobraženci zamagli samostojno kulturno orijentirati. Vse smo prejemali posredno ali neposredno iz nemških rok: nale znanje in poznavanje svetovne kulturne in politične zgodovine, literature, gesp. in trg. Da, še celo lastno zgodovino smo morali £leiati skozi pobaryana_nemška očala! Vse naše mišljenje je bilo prepojeno x nemškim duhem in z nemškimi očmi smo gledali v svet in va6e. Ne da se tajiti, da smo s tem veliko pridobili, veliko več, nego si sedaj mislimo. Naše obzorje se je razširilo, naš pogled, sicer na ©etnšifcih vajetih, je pazno sleJil vsaki nova kulturni pridobitvi in večkrat smo ujeli kako kulturno drobtinico raz bogatih miz velikih narodov, ki bi je aicer nikdar ne okusili. Z znanjem nemščine nam je bilo odprto vse ogromno duševno bogastvo sveta. In še nekaj smo se naučili cd Nemcev: zanisei za red in organizacijo; ne slovimo zaman kot najbolj organizatoričen del jugoslovanskega naroda! Tega n« moremo in ne smemo nikdar resno utajiti. Toda pcČeg ddbrin tega nemškega kulturnega guvemanstva moramo priznati tudi njegovo ogromno škodo, ki ^o je trpel naš narod skozi stoletja. Vsak poizkus iskaaia sorodnih slovanskih zvez so nemški uradniki in profesorji že v kali zad,uš:li, vsako neposredno približevanje nenemškkn kulturam nam je bilo onemogočeno že stem, ker nismo imeli ne 6vojih vtec&ih šoi in razun ene, twdi ne srednjih. Tako smo bili prisilieaii »prejemati v lastno škedo vse znanje in mišljenje iz nemških knjig, ki so vse izločke, kar ibi ne ute$n:-^o koristiti njihovemu stališču, ne da bi mogli mi sami piti pri izvirnem vrelcu. A tudi to kulturno st^ei^st^o je zdaj minilo. S politično svobodo se je naše kulturno delovanje oprostilo vseh veri;* in se zamore s prostim poletom oprijeti velikih nalog bodočnost;!, ki nas čakajo. Jx**csJav;ja je po svep zemljepisni le^i, po svojih narodopisnih sestavinah, po politični, venski in kulturni zgodovini — most med Vzhodom ta Zapadom. Na jugoslovanskem ozemlju 6e srečujeta vzhodna in zapadna kultura, vzhodno in zapadno krščanstvo. Naša rova kudturna lorientacrja mora torej imeti neko vociKo idejo, ki nas prešinja n giblje vse naše kulturno delovanje ter ga vodi v erkc.tnd smeri ik skupnemu cilju. Ta -odilna ideja, ta sku,pni cilj je posredovn-nje med vzhodno in upadao kulturo, spor&tnm in nova z▼e te med Vzhodom in Zapadom, k te . odilne ide(e sledi vse (podrobno delorasve za dosego te^a cilja: naša kulturna drust a, na.še čascp-!s;e, naše revije se bodo morale oTnoni a~a ano vo orientirati, iskaii kultu mi h stikov ter jih posredovati našemu narodu. Na3: najboljši možje širšega obzorja 6e bodo morali organizirati in skrbeti za novo smer naših kulturnih ognjišč. V uredništvih političnih listov, znanstvenih in umetniških revij bodo morali biti možje s primernim jezikovnim znanjem in kulturnim obzorjem.Knjiinice kulturnih (znanstvenih) društev in uredniške knjižnice se bodo morale izpopolniti primerno novi orientaciji. Na'jsolidnejšo podlago si 6ežemo ob spravi, ki bo dala vs&kema tvoje, prijateljski v roki in ko začne nova ddba mirnega delovanja in tekmovanja v največji duševni in materijalni blagor obeh narodov. V ta namen jvkiašapmo »ločiti že sedaj vse, kar bi to spravo otežkočalo in ee zarved a^mo velike otHovornostd, ki fO nosimo. Za udejstvitev te naloge, ki obstoja v temeljit em spoznavanju vsek panog italijanske kutiire in njihovo poa r e do-an j t» drugim f ngoslovaaakim plemenom, bi po mofem mnanfn bik> potrebno naslednje: 1. Kulrturni ^ duševnih delavcev obeh narodnosti. (Gotorr sem, da fci se jugoslovanski kukurni delavci temu pozivu z veseljem odzvali.) 2. Italijanščina kot oMi^en predmet ne \-seh jugoslovanskih srednjih «n višjih šo-lah v zasedenem ozemlju. 3. Ustanovitev »Ljudske univerze« (Univer-sita del Popolo) v Tratu, kjer fci naši kulturni delavci in poktiki bree razlike strank in naziranja predavali šLioLkn slojem našega naroda v smislu nova kulturne orijentacije. 4. Vsaj enoletni študij zadoainega števrla j ugoslorv anskih visoknšoicav na najboljših italifanskiB vseučiliščih. 5. Dobri prerodi naJboGBfc italijaesk^ znanstvenik in Iepca&orvnfli dal in te neluti članki o kulturi ki pck%itea ngodorini Ltalije r vseh naših eanepisah in revijah in tozadevna praianrai^a po naših proavotoak društvih. Na te nat&sa, mkilan, da ki aa camogii odlično pripraviti ca sporazum in spravno obeh narodov, seveda samo nesdblčskn in res kulturnem sodelovanjem Italijanov. 4. Naloge ItaHK Za uresničenje teh kuttomh cftjev, k! to življenske važnosti aa oba naroda ob Adriji, pa potrebujemo primorcu Jugoslovani ako ne pomoči, vsaj privoljenja italijanske okupacijske oblasti in sodelovanja resnih Italijanov, ki preko vseh začasnih aovražnesti umevajo naše težnje in so jih voljni podpirati iz ljubezni do kulttu-e in do lastnega naroda. Kajti je eno ije gotovo: da je brez kulturnega zbližanja tudi vsako politično in gospodarsko zbližan je za del) časa otežkočeno ako ne nemožno. Saj gre za dcfcrobčt obeh narodov in vsako zavlačevanje v tem oeini bi lahloo postalo usode-poLno. V zavesti, da ne bomo samo prejemak, temveč tudi dafali, kakor dokazujejo lepe besede lorda Roberta CecOa: »Med zaslugami, ki jih bo ta vojna naredila človeštvu, bo morda ena največ^h: osvobojen je jugoslovanskega naroda in jugosSorvansk&ga plemena za prirodni razvoj, ki bo dal celemu svetu, a posebno Evropa, velelepih idealov ta novo pojmovanje kultrre, ki bo zasenčila strahoviti polom neaška koncepcije tega ideala — v tej zavest: ne prosjačimo, ampak ponujamo dobro za dobro I Poleg tega ne sme Italija pozabrti, da tvorimo most Evrope v Orieat, da seno vra/ta k bogastvu in da ji je brez nas Balkan, njen najboljši in najbližji tngovtfki o^t'emW.cc — zaprt! Zato tipamo, da bo itašijanska politika napram nam krenila Masracoijeva pota — povd ari jamo zopet ▼ lastno korist — in nas v gorioznačenih kulturnih iaŽnjih z vsemi močmi in vlado proletarijata. Ko smo prešE most, so nas že obkolile z vseh strani rdeče garde. Prvi u tis ni ravno preveč prijazen. Uniforme so zamazane čn ra®tngane. Kokarde in vozli rdečih trakov jih lepšajo, pritrjeni brez reda, po okusu vsakega revolucijom ara ega vojaka. In te nemirne oči, nekofcko mongolske, bolestni nasmeh rumenkastih, slabo obritih obrazov, vas nehote spominjajo Atile in njegovih hord. Madžarska, Hungaria, dežela Hunovt Toda prvi vt*s na vedno odločilen. Cetndi kaže ogrsko l^tadsrtvo malo okorno in primitivno čuvstvovanje, ki nič drugega nego posledica njegovih bojevitih in kmetskih tradicij, se vendar šteje med tiste redke narode, ki so vzlic moderni civilizaciji ohranili svoje zdrave domače običaje ter prisrčno in odkrito prijaznost napram tujcem, kar je vse le .premnogo-krait izginulo pod navlako moderne civilizacije. Bil sem povsod najbolje sprejet, brez ozira na stanovske razrede. Posebno se nisem mogel nikdar pritoževati zaradi obnašanja »detih gard. Njihova disciplina je bila vzorna. Po novemberski revoluciji je postala madžarska prestolnica roparsko gnezdo. Premikanje armade je vrglo na dan veliko brezposelnih ljudi, ki so strahovito pomnožili rope In napade. Oblasti ao bile brez moči in ao prepustile mesto svoje usodi Toda vse se je izpremenilo, ko so prišli na vlado komunisti. Ona se niso zadovoUili » izročitvijo cestna policije v roka ndečih gard: uvedli so drakonščno postopanje, katerega so se držali neomajno. Prepovedano je bik) sprehajati se po ulicah brez posebnega dovoljenja od desetih zvečer do lesfeih zjutraj. Smrtna kazen za taiove, brez ozira na kakovost in vrednost ukradenega blaga. Vsako jutro so bila obsojenca javno pred parlamentom ustre Ijend. — Tekom ituinajsJah dni )e bil red vzpostavljen. Pred kratkim ae fe itela Budimpešta med mesta, kjer se je najprijetneje in udobneje živelo. Vse razun stanovanj je bilo poceni. A sedaj? Ne verujem, da ha katero mesto napravilo tako žalosten ta porazujoč vtis, kakor Budimpešta, ki sem jo jaz videl! Bala je slika umirajočega mesta, Id se ovija v zadnjih vzdihljajih. Omet zidovja se je luščil, barva vrat in napisov je mzpokala in bledela, železna zapirala ao rjavela, ker ao bile trgovine radi socijalizacije vedno saprte. Celo cestna železnica naa je spominjala na revščino in propast. Stekla so bila raoflbita in vozovi ravnotaloo. Res je, da se ja za prvi maj popravilo dvanajst vozov — bili ao iivo-ndeče pobarvam z zlatim naptaom: »Proletarci vsega »veta, združite sel«, a te krifmt taks« je bila le žalostna prevara. CD*Qe.) pobirala. V ta namen bi morala ukreniti sledeče: 1. Otvoriti vse naše ljudske, meščanske, srednje m strokovne šole v zasedenem ozemlu pOvsod-tam, kjer se izkaže zadostno število učencev. 2. Ustanovita na eni večjih italijanskih univerz stolico za slovansko literaturo in jezikoslovje, kot je to zahteval že Mazzini 1. 1848. Žal bi nam bilo, ko bi si Italija morala še dolgo očitati, kar je Krusnbacher očital Nemčiji: »Da se je zgodovina Slovanov in drugih vzhodnoevropejskih narodov na nemških vseučiliščih tako zanemarjala, a v srednjih šolah skoraj popolnoma prezirala, tega ni kriva objektivna brcszpocnembijost, marveč naša lagodnost, kratkovidnost, ignoranca morda tudi šovinistična prevzetnost. 3. Pripraviti ustanovitev »ItaBjansko-ijugo-slovanske revije« (Rivista Italo-jujJoslava«) po vzoren enakih rervij, ki izhajajo v Parizu, Londonu (The Yougoslaw Rewiw), Chicagu in r nalcr^o vzajemnega cipoznavaivja kulturnih političnih in gospodarskih vprašanj s sodelovanjem najboljših italijanskih in jugoslovanskih moči. 4. Dopustiti nesmoten razvoj in zopetno delovanje vseh naših prosvetnih društev in dovoliti prevez in prenos slovenskih revij in knjig preko demarkacijske črte. 5. Uvesti pouk o jugoslovanski politični in kulturni zgodovini po vseh višjih italijanskih šolah v zasedenem ozemlju. 6. Izdatno podpirati vse jugoslov, visoko-šolsko dijaštvo iz zasedenega ozemlja, ki hoče študirati v Italija. To bi bilo najmanj, a vendar mnogo, kar b: Italija v lastni prospe h morala storiti primorskim Jugoslovanom. Izvršila bi veliko kulturno delo, ki bi postalo ovira sporazuma in ozkega, prijateljskega stika dveh sosednih narodov, ki sta poklicana k skupnemu, mirnemu življenju. Mi se zavedamo svojih pravic, a tudi dolžnosti m važne naloge, ki jo moramr izvršiti. Naj bi naša dobromisljena beseda našla odmev povsod tam, kjer je blagor naroda nad vse svet in njegov procvit in mire-kulturni razvoj v dobrem, iskrenem prijateljstvu z vsemi sosedi po prelitju neizmerne človeške krvi — resno, plemenito delo, vko-reninjeno v j^ubezni in pravičnosti prave demokracije. Pripomba uredništva. — Radi objavimo to zanimivo razpravo, a odgovornost prepuščamo cenjenemu gospodu piscu. Žlclla aprcc!zgtU&2 KcmlsUe za teden od 20. de 2S. oktobra 1919. (Preščlpne se št 17 živilske izkaznice.) Testenine: 50 dk« po Hr k«. Koruzna moka: 25 dkg po TO stotink ks. Riž: 1 k j? po 1'40 lir k«. Sladkor: 15 dkz po 470 I!r ki- Kava: 10 6kz po 12'— lir kg. (skajsm amerikanska gnjat: 50 dk£ na Odmerek po 5*e0 lir kg. Losos: v posodah po okoli pol po 2'25 lir posoda na izkaznico. Jezik: V škatljah po okoli ool kg pr 4 lire škai!U na izkaznico. Po zahtevi, z ozirom na nm^itno, ki se nahaja \ skladišču, se dobi: 1 zavoj riževega zdroba po 8C vtotink zavoi. Razun tesra se bodo razdeljevala v razprodaial-nicah eprovizacijske komisije, v prodajalnah delavske zadrug«, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov, Julijanske zadruge, zadruge škedeniskih delavcev in konsumnega skladišča »Panatičhe del Lloylo v komadih po okoH 210 Z po 80 stot komad; poper in pimenta v zrnju pc L 12'— ks; k&kao v prahu po L 14'— ks; kakao v zavojih po 50 g po 70 stotink zavoj; kakao v zavojih po 100 g po L 1'40 zavoj; samo na odmerek: prvovrstno čisto oljčno olje, 10 ol na osebe po L 5*50 L 2lvi4a, ki se razdele posestnikom ubožniških Izkaznic: sladkor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupvti. Urnik raz prodaja? nič aprovlzacljske komisije. Razproda>inice aprovizacij^ke komisije tržašk? občine so odprte občinstvu od 8—12 in od 14—l7 Prodaja kruha na začasne Izkaznice. Usti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča In k Imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice z£ tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerki kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodalalci kruha, da se odvzame pravica dc nadaljne razprodaje kruha onim« ki bi se ne držali teh določiL vrtilo na mestnem magistratu XX. žrebanje obligacij mestnega posojila lz leta 1899. Izžrebane kartele se izplačajo 15 dni po žrebanja, odrezki pa, ki zapadejo 1. novembra t. 1., takoj in sIceT pri občinski zakladnici, kjer se dobi za vsako krono 40 ■Kmfh stotink, z eventualnimi pridržki, kakor to •določa naredba od 31. marca t. 1. Ce se predlo"-' občinski zakladnici več kakor 10 odrezkov. tedaj se Jim doda pripomba, navajajoč serijo, tekočo številko in lastnikovo ime. Cenitev olja. ki «e nahaja v Trstu In oknjicl. Generalni civi!ni komisariiat za julijsko Ben ;d Je odredil z včera'Sniim odlrrkom cen'tev oVOnt.. . semenskega in mešanesa olja. Vsi tisti, ki in v. jo nad 2 kvintala olja. moralo tekom osrrrh dni o nh'avi tecra odloka naznaniti civilnemu korv;5 -Jatu v til-'ci 30. oktob-a 7 (protokolni urad. srha rt. 20. pritličje) množino, vrsto, mesto sklrt-.'K i. 'me onesa. k! ima ol;e v zalotri. ime in eh in obilo orizn^nk? s strani s', občinstva Poleg tesa si je gledališko vodstvo nabavilo za to predstavo posebne kostume in rove l"tri!se. Torej 'e pričakovati, da se udeleži si. o! -*fnstvo popoldanske in v^če^ne preoMi Jn porv*-»ne se bodo prodavH razni ner,rafOC. n' predmeti. zapadH in ne obnovljeni iz seriie 14^ r-t. 1—800. ki so se sprejeli meseca januarja 1919. Pibčrf tatovi. Za trenutek Je pustil včeraj Frr-svoje stanovanje v ul. Farnefo št. 2 b:?.* "2>Jzorstva. Par tičkov, ki so zasledovali v k ?cTT>enov jribJ'ai, so 1et»o vlomil' v"ta !n r:. T ' brskati po omarah. Na§11 nico nikakih dr-.iifoceti!. ^redmetov ali denarja. Kden izmed n:lh n* •"''tp.Vnll neko omaro, v kateri se je nahaialo ic'cti vleV. V tem so slišali ropr>t na stopnic, h. P *'!H so vse obleke in zbežali. Med ob ikan i s.a Vtla tudi dva moška kožuha in 5 metrov su'ia];-nesra Maga Skoda znaša 10.000 lir. Z c*Jo "to In Vladimir Jovovich. Orla 'n 7: n}*-Ti tudi v>t pta vkradla nekemu Ansre-lu N^c'1^*". 5'^Vmie e "adn^! spal. ker sta mu s:a irkradln na idVi. T;.* .. eta od^rdraia z vozičkom In os?fč?-om "j kmalu prisopihal mož postave, k' fe spr^iJ -noža na bližnjo stražnico, kjer so oddali osJk « n voz lastn^-ku, tatova pa v zapor. Kravo so irVratfH preteklo noč neznani ta'o'i i? Meva posestnika Franca deležnika pri Sv. M-1-' M-pi. Zg. 664. Krava je bila vred:ia 1700 lir. b:-'ezr.ik le naznanil tatvino oro?nikom. Tzna|d'^"l taiorl. P<-ed tntov-: ni d-n^anes ^ -•arno Celo ladjo Alojziia B:zfni. ki «e le naJa i v kanalu so preteklo noč pre'skali tatovi. Plen "-»'1 PT.-.eJ masten, ker so odnesli za 1000 lir --ribiških mrež. — Se bolj pametni so bili oni nzmoviči. k' nj vdrli isto noč v trgovino s starinami Pasou a °ertofa v ul. Molin a vento 7 Odnesli so več s' rih oblek in razno-drugo šaro v vrednost lino Za 7?« lir perila so odnesli neznani z' kovci z stanovanja Marije Bergincove na trgu stare n'' niče. Nesrfv^on človek. Aldo Zeller. «;far ?6 let. stanu-'r»č v ul. Francesco Denza 3, Je ležpl ?e doltro Čas--'oma bolan. Včeraj z:utral Je sklenil, da rtc v bolnišn'co. Po stopnicah ca je spic.al' la stara po-=?trcžnfca, naenkrat pa se mu je začelo vrteti v "lavi in, da ne bi izgubil ravnotežja 'e o»n"*l "ostrežnice. Uboga starka pa ni zmorli take n padla sta oba po stonn:cah 7'"or ^e :e ran'1 na desni noci. doč?m Je on^Ja r,c- oškofovana Z avtomobilom reši'ne pnstaje ro ZeHeria nato odpe1Ta1i v mestno bolni^n'co. Pod ko^".o |e pad***. AntonHa ?ancin. st-r:1 let, stanujoča v n!. M«dia Je hotela na ul. ^'on čez cesto in prišla nri tem poi' kr*''n. 'až ie poenal konja, «da bi zbežal, na Je ustavil konfa, in aretiral ko-^nžn. ?*?rVo, A si Je zlom:la desno roko. so spremili na rr*"nn sta:o, od koder so Jo odpeljali v me''no bo'n"r oo. Domače vesti. Akcija političnega drnitva »Edinost« za povrnitev internirancev ie še vedno v teku; upanje Je, da se kmalu vrnejo. ToKko v pomirjenje prizadetim. Dijaki prejšnjih slovenskih srednjih Sol, ki ima:o dokumente še pri vodstvu, naj jih dvignejo v ponedeljek od 14—16 ali v torek od 9—11 v ulici Co-logna 17. IV. nadstr Na naslov guvernatorata. Prejeli smo: V zasedenem ozemlju je bilo zelo razvito zadružništvo. Centrala zadružništva je bila v Ljubljani, od katere smo -"a-td.čoe v u4. Risoria si je hotela včeraj I ..I življenje SUvia G., stara 27 let, st^nu-loča \ ^licl Industria. Odprla je v sebi omenjenega stanovanja plin in mirno čakala smrti To se ji pa ni posrečilo, ker so ii preprečili domačini, ki . Z avtomobilom zdravniške po-sfeje so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Cd nsilelja cd neđjje. Sec? aj sera zopet v starem ta r ee tiče kronoiogronega reda. Za nedeljo priLr^a ca-slcx!cja nccel;a — ni več dolge vreeCi. Nu, icanee moram se ■pove/a.ta, trci: 73 bil EzS thitelz mcreTni (pohajkovanju rpo Icrpi vi-pa^-Ei'^i odlm. Nisem šel caraviicet v Trst — amosic v etapah. Saj veste, kfico te?ika ie -*attu. BUž^I setu se tv> (pr^sta^ah, ca sem TKiv pozi-I Jči. na to, i:ar je i>!lo, ■in se sfprvjs^ri^'&l z fcjisiifo ca to, kar me pri-čaikufe v Trstu v tem resrečuem tT^evem žumalistifčneKi poklicu. Pcoacrft! sem se Se tu ic tam. Tako fc-tli pci litVr©-n iii c ecn dr. Anten 11 v. Koprivi, kler sacVf v^di s% ere verne žrjpljase m je — za-dcrvol'en ir. en, Če ne urjoeieva^n-e ks ©o jih -priae
  • rav<čt4*o sem rekel, dn mi ^e v raz- govoru z dr. Arutmom tv:;Ho v (polno za-vert, Kako jc n*"d rečetem. no nas /orehHevajo dogodki tn cas pesitv-ijajo na laz. T!=3i dr. Aitrn je :n ife pri E -nosti- vrlll nehvaležno fisaBcvo J eden urednikov.... itmakmtj iz soibe. Vse te spomine sva oživljala v raizgovoru z dr. Antonom in sva s!ed>:č vendar veselo tr«! "šla s čašaana, ker delo naše ai ceta.jalo bre2 doJbrega sadu. VkJ.jtrb vsemu in vsema, vzlic vsem ce^>Hjetncstiai in te^arvam, se je stvsvr n?ša v Trstu in po vsem Primork' lepo raarvijala. In vse to raj bi sed:j preraslo — n?i bi visi ^icscženi usoeHi padli skezi rešeto med ki bi jih neusiniLjeno pesne tla me- tla zle usodel Ne, ne sme se zgoditi. Ne z^edi se! Tudi dr. A"ton je trdne vere m žnym — ^a^or mi je zat-jal — ves naš sivi in krilni Kras in vex ' ii red na njem: tr^en v sT oji zvesteti ka-kor so nepremične sive skale kraške. Samo t-eba, da ostanemo taki kakocr smo t;li doslej: trdri v veri, živi v zvestoibi in netvmorni ca delu. Ne izven nas, marveč v nas samih je v prvi vrsti naša usoda, naša bodočnost. Sami no orpremiti svoj stan!! Tako sva se pc godila z dr. Antociom in zo-pet trčila v znak. ve-e v prihodnje čase. Zdelo ;e bo, da 6era zašel v protislovje s prejšnjo svojo trditvijo, da mi je prišlo šele v Koprivi prlio zavest, kako slabo sem si postljol za Ž" ljerije. Poprej klavrna jeremijada, poleni Z\eneča fanfara. Ne, ni nikake^a protislovja tu. Ker poprej sem govoril o osebi in usodi •lorenakega fturna&ta, patom pft o Alvari 1 roda. In Itaki pnjatell in Mvii kolega fe okuad britkosti tega ftan. Sada} pa žrvi mirno fin zadovoljno med ofhni, ki fini je vesten «n akrbeč svetovalec — pa tncU resen svarile«?, če je potreba, t cetfcvs in izven nje — in ki ao tudi zadovoljni šafimi, kakor so mi zajfotovijali. A, kako redko dohaja do-venskenrn žurnal istu sreča, da bi bili kritiki zadovoljni žnjim in njegonrim delom i«i da bi mu tudi izražali to zadovoljstvo 1 To je že velik praznik, ki bi ga morali rdeče podčrtati v koledarju v vsakem ureoffvištvu. Za sedaj pc ne morem tega, ker mi je znana nevihta odnesla tvdi koledar z zidu m tja ven v plen cestnim pometačem. Sedaj pa je ikeiedarj«! težko dobiti in dragi so, .prav neon?«nro dra^*, kakor je vse dra<*o v sedanfih čssiii. In tu m t cthajja drzna želja, da fci — ko doivm zepei koledar — mofel često rde^e f>odčrtafvati v rvem fcpike srečne drsi — zaitiovr^Tst^m strogega črttateljs-tva. In čitartelni ca* bodo uverjeni, da ba bilo to knkor sl^dikor na kislo jed, da bk tudi žumal'sti tkaizali sl.-*rikeje obraze in — delali z veoim vesel;eml To H služilo njihovemu zdravsju, koristilo raerpoložen^u čitajo-če^a občinstva in prihajalo v dobro stvari na reda. Tudi med vožnjo v vagonu — nič me nI stram povedati: vozil sem se v tretjem razredu, ker ni tilo____ četrtega — sem se urv-eril v svojo neizmerno tolažbo, da tudi naše ljudstvo verni e re obupuje. E kaj bo to! Ba*H» f«Tkjvo hočejo! — ie imen5l neki postavna Krafevec. B'3o je sicer nekoliko nesaicnski rečero, ali beseda bila na pravem mestu. Pretečem mu in pravim tudi $az: ne bodimo br^e, 3d se znajo le 6olnčiti o lepem vremenu, am-pa^c možje, ki zna^o stati po koncu tudi -v neugodnem vremenu, možje, ki imajo srca, da si i-f-oje er.fjo i'sodo. KcJko kaže J^arocnster v Parizu? Kako melje Jiiin kc^fereivce? Je-B Gabriele d'An-nunzio pn dcLrem zdrav,iei7 Je-li kaj izpre-mertl rvpjc Je4i r^e^ov dtv^^bc^ s N-itrl^'em resničen, eli le ^edaiiški? Katera rccrnvla za rešitev Jadrac«^:e^a r,?>raiianja je sedaj v ircp-e-^Vi? Bo«ii bclesesi ^ilscca — pcavi-o sicer, de. se obrača ca 'bc£e — fn >p!tvala na razvoj in potek stvari? Vse to — fvem — sipino zanima našo jar.-crcest, ki bi ml bila gotovo zelo hvaležna, ako iti ji me-£el pcrsed&ti kaj gotovega, pozitivnega. Ne morem danes niti ng'hati. V prvo zato ce, ker se m: zdi, ra n:ktJo n^'č gotovega ne ve, merda siti ce režiserji s-imi za pariškimi k-ulisami, a v t'n-^o zato ve, ker sem se tam szunaj pxv>ol-nrma lar.emarfl, ro Etfofeil «vs£ako orijentaerjo. Nisem casledcn-rl co^o^kov še md je nit po-pc 'ooma ćrherjnila iz rek. Za tl8T.es nsj velja t»idi »me fcgovcr, kfi .jc često dučli ra^icn pc«l»ncem, če so jim ljudje strvifc n»d2li. Sa politia, kakor da si stanrši r lotervo. Če uganeš, uganeš; če ne, pa si ogleduješ zagonetno stvar od dru^e strani. C— Mizarja SddDlfai k Ur* %■ MlkoM. Nova moč SitSeia stedansča in ne slaba, bsovaia tisto ta razločna to Jt adra vajen. Le rokoddca le bilo v njem premafe. Njegova ceste tn potoča govorica spominjajo aa Itafijamkf mčin igranja. Slovani govorimo le tefenunaa % rokami Čustva ne Izražamo radi s pomočjo rok in z za Vitanjem oči, temveč z glasom hi e umerjenimi kretnjami. V tem se približujemo severnim narodom, katerih dramatična šola nam je prtkladnejša in ljubša. Kar le dejal Shakespearjev Hamlet svojim komedijantom, velja tudi za nas: »Govorite tako, kakor sem vam nakazaL Ako boste iztiskali svoje govore Iz svojih grl, kakor delajo navadno naši igralci, potem dam svoje verze rajši mestnemu biriču, da jih razkriči v svet Tudi ne žagajte s svojimi rokami tako po zraku, temveč napravite vse lepo dostojno, kajti sredi deroče reke, sredi nevihte, sredi vrtinca strasti, si mo-rrte ohraniti gotovo stopnjo zmernosti, ki naj da vsemu prepotrebno uglajenost in gibčnost.« Na splšno je bila vprizoritev te drame doslej najboljša. K uspehu »o veliko pri-pomosle kulise In lepi kostuma. — CHedaliiče ie bilo skoraj razprodana R- ž1vnostenska banka PODRUŽNICA v TRSTU [lita Mra rajal ti. Sm - Lafta pilafa. Delniška glavnica la rvserval saMUd K C. SI. imšbif hlaaa mu cmzte&i tesnit Uradna craad ».39-UJt b» 11.3t»« in usTastnosf. SSoveosio g!edaISče. — »Bratje sv. Bernarda«. , K četrtkovi predstavi ) — »Bratje sv. Bernarda« •ii tendeiicijorna drama, kakor bi morda površni -pazovaJec sodil, temveč delo, ki mu je namen Dokazati vso škodljivost svetoMinstva in napačnega razumevanja Krktusovih naukov. In Če je v Jelu te^enci;cznost tod2j je samo v morali: ljubi svojega bližnjega, četudi ni tvoje vere, zakaj vsi rao 'i'roci enega očeta. Vsi govorimo k n:emu, Jetu^i s ttsočerimi jesiki. Da delamo debro, ni : eba. da se zapremo v samostan — povsod smo y?or!i*osti enako blizu. In popolnost }e v evangeliju -rsnioe. — Samostan, ki si ga je avter Chc-rn Izbral za Hustracijo svojih idej, je kraijestvo samo se, ki pa ni tako herm&tlčno zaprto, da bi svet i tisočerimi prsti ne poseera! vanj. Kreposti in slabosti zunanj-ega sveta so se tu vzgorlle in razpasle v enaki rr.c-ri. Doktrinerne fraze se tu kakor tam napihujejo do sla-ainosti. Maske so, ki zakrivajo 7ravo lice. V priorju (g. Sila) smo videli mernba, ki sicer n: melitvar (tercijalski), katerega pa samostanska \-zg?ja v samestenski gimnaziji in samostan sam zapeljeta v zagrizenost, ca nezavedno negu c slabo in tlači dobro. Kajti dobro nrma jcguljastlh b^sed in kretenj; slab človek pa ima cel .zaklad Tripomočkov, !danskih urah. Ponudbe pod »Zsčet&ica« na ins. od d. Edinosti 4227 MAJHNO meblirano stanovanje se odda v najem takoj v krasni solnčni legi. Našle v pove ins. odd. Edinosti. 4239 UKRADENA je bila krava, ki ima belo glavo, tenke, nazaj obrnjene roge. bele noge, in je po životu beio-rdeče šckasta. Kdor bi vedeJ kaj o ukradeni živali, naj javi ins. odd. Edinosti proti nngradi 200 lir. 4240 LESNI strugar sprejema vsakovrstna aaročUa in opravila. Trst, ul. Salice št 19. 4241 DVA nova voza, eden z lestvami, druai brez lestev, za vola, se prodasta. Poizve se v gostilni •Komesarjevi« v Kranijvesi, Datovlje. 4242 SLU2XLNJO. marljivo, če mogoče ve£6o v kuhanju, iščejo zakonski brez otrok. Ptedsčavtti se s spričevali. Ul. CommercLaic, Peodios Scorcola št. 352. 4243 IEKLE, zmožno vseh tošnib dd liče službo pri slovenski družint. Ponudbe pod »Zmožnost« na ins. cdd. Edinosti 3754 SLUŽKINJA Išče službo. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4244 SPREJME se čevljarski delavec. UL Farneto 30. 4245 KLAVIR prodam za lir 300. UL Foaderia štev. 4, IV n. 4346 ŠIVILJA se priporoča v mestu in okoJid UHca Boschetto št 42, vt. 11. 4247 ADELE DETELA. Pouk v slovenskem, ttaHkn-skem in nemkem jeziku aa citre. UL Romagaa št. 26, pritličje. 424S m&A s stanovanjem in malo trgovino se proda. Sv. M. M zgor. 31. 4249 NOVE poročne postelje, novi ▼ zased fn žhanice, umivalnik, zrcala, mizice in drugi p odleti se prodalo radi selitve, UL Barrfera ti. 30. L vr. 4. 4250 KOMPLETNA jcđbuca v posebacat s?ojm, se proda. Ugodna pftika. UL Bazrfera t 33, L vr. 4. 4250 KOŽLrl aor, rjav ia čra, se proda po agcdoJ ceni. UL Barriera 33, I. vr. 4. 4250 ODDA sc opremljena seba pri Sv. Ivanu s hrano aH brez hrane in z uporabo adavirja. Naek>v pove ins. odd. Edinosti. 4251 RADI odpotovanja se proda slika. *Ranjeai Črnogorci. Ul. Cecili-a 4 Umek. 4252 Stenograf-strojepisec s znanjem tndl italijanskega in nemkega jezika, ter trgovske vede želi vstopiti v kako trgovsko tvrčko, če tudi kot praktikant Cenjene ponudbe pod »Resnostna bodočnost« na ins. odd. Edinosti. A. FANIN. Gorica, samo «1. Cardaod it. 19 prodaja na debelo in na drobno. Velika izbera mani-fakturnega blaga, perila naprvlieneg in na meter, lopce, nogavice, sukanec, bombaž in vso v to stroko spadajoč* predmeti. Sprejemalo se vsakovrstna naročila v izdelavo, perila po meri GREGORIJ PEČJAK: Šolski molitvenik v platno vezan. — Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni, v platno vezan. — Valjavec: Ita- Eiasfco-sloveasfcl slovar, v platno vezan, se dobi v Knjigarni KatoL tisk. društva, Gorica, Montova hiša. I&CE se deklica za bufet Oskrba v biŠL Ponudbe na tvrdko S. Jenko in br„ P od grad. Istra. 4229 DEKLICA od 16-13 let za domača dela se išče. Divača št 22. 4230 'PRODAM vinske sede od 26—700 litrov. UL So- litario 19, Margon. 4162 ELEGANTNI baržunasti in sukneni klobuki; na>-ugodnejše cene; sprejemajo se naroČila in popravila. Modni salon, Corso Garibaldi 15, III. 4236 MLADENIČ, zmožen hrvatsko-srbskega in italijanskega jezika, dovršil gospodarsko, šolo v Splitu, išče službo v Trstu ali bližnji okolici. — Ponudbe pod »Mladenič« na Ins. odd. Edinosti. 4234 POZOR 1 t stilna s prenočišči, stanovanji, hlevi in velikim \ rtom se proda v Mariboru za 450.000 K. Zagorski. Maribor, Farbergase 3. 4233 TROST JANKO v Maribora, Fertva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučaj osti. NAČELNIŠTVO. Ako bi ne bil ta občni zbor v navedenem času skl pčen, se bo vrAil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na Število navzočih članov. Staan IV. « 286. 19. oktobra 1019. 'K? a kiaetovafccml , »tovniskl *«etov»tec v ozomihi .htfiiske Bune-«ie že od vojne seai jroereša vsakega strokovnega Sista, ki bi mu nndil potrebnega poduka, kako tcura *o*{X>:arKi in ptiiagoier^l se po vojni nastalim <4ežavn?xn rasmerain. - Slovensko ijedstvo fivi zdsti v dr«sf držav* te T drugih prilikah, »ego pred vojno. Zato je potrebno in velike važnosti, a v severnih provincijah, gospodari po fr.odernih na-čeiih, da tam ne maaka toiiko delavskih moči kakor pri nas in da je zenriia večinoma plodonos-;neiša od "ase. dobro ve naš kmet in s si:rbjo gie\ia v bodočnost svojega obstanka. Vse to je prav, ali slovenski imet naj dobro ve, da je na svoji zcmiji svoj gospodar, kar i« pa gkde mr.ogih kmetov y Italiji ne reči, ker so po večani le koloni. To svoo SrGbo^o in svojo lastno grudo čuvai m bodočnost bo naša! Da se zdaj &o*i mnogim trda, •posebno pa mislim pri tem na ono naše ljudstvo, ki so mu zemljišča in vasi fMužile neposredno bojišču, in ia še ^uiogim trda ^rede. rad verujem; a^i radi tega ne smemo .gubiti upanja v betjšo boiiočr^st. Zaiibog, niso vsi tako vztrajni, ker se je 2e »oliko družin i: 3Uo in zapustilo svojo l^tno gruJo, ki so jo že rod za redom tolikokrat zalivali z znojem. Da je že pot dini naš kmet prijel do tega koraka obupa, na tem je v prvi vrsti i krivo slabo razumevanje in mnogi slabi zgledi. < H:kogar ni, da bi iiašegv. kmeta odvračal od tega, ga hrabril in mu pokazal drugo, boljšo in pamet-• nejšo pot do boljše bodočnosti Res je, da rrsše .narodno zavedno slovensko ljudstvo, poleg mate-•riai-nih težkoč, tudi duševno trpi; ali vsak naj si i dobro zapomni, da, ako boiiemo gospodarsko močni, se ne bo treba nič beti tudi v tem oziru. Torej, v obupu povešati glavo in držati roke kri- ško za 4 irriftfcme in v Nemško Avsir:;o za 10 ml 'i jemo* čehoslovaškfij kron. Kovin v Nemško Av-itrijo za IX nofljcna. na Poljsko za 7u«.<>00 čeho-slovaških kron. Dalje znaša izvoz strojev in orodja v NetnSco AvstrCo 154 milijona, na Poljsko prav toliko In Jugoslavijo 135.000 Čeh oslovaških kron. Poljedelskih strojev se je izvozilo v Nemško Avstrijo za 895.000, v Jugoslavijo za 491X00 te na Poljsko za 272.000 čehoslovaških kron. Največ izvoza ie bio v Nemško Avstrijo. fckodove tovarne. Po dolgotrajnih pogajanjih je ^Ivrtostenska banka odkupila blvSemu Tredsečnlkn Skodovih tovarn njegove delnice, vsega skupaj nad ■45.000 kosov. Obenem se je Zivnosienska banka pogodila z veliko tovarno za topove Schneider v Creuaotu. da je ta tovarna prevzela več teh delale, kar bo brezdvomno čutiti tako v tehničnem, kakor v komercialnem poslovanju tovarne. Svodove tovarne bodo izdtic- -e torej v bodoče tudi topove po francoskih mo^ei.ii in stroge. »Kredit-anstalt« in dolenjeavstrije vseh pridelkov na goriškem in tržaškem trgu. List bo svojim naročnikom v posebnem predelu brez-•VlaćirO prinašal na njih pismena vprašanja, spadala v gospodarsko stroko, odgovarjajoča pojasnila in s tem bo ustreženo mnogim, ki »da/ ne vedo, do k zz naj se obTaiajo. Tež.:.a je naloga, ki zem se j«* loti ali z dobro voljo in s pc-močjo sotrudnikov, ki so vabljeni k sodelovanju, in z dovoljnim številom naročnikov, •up:'m, da bom kos tej nato«: in da bo H?t tudi mogel uspevati. Za enk at je za november in december določena Biaročnina z L 2'50; in ako se prijavi dov^jno število naročnikov, bo v bodočem letu 1920. izhajal list enk. a t teien z razmeroma zniis.no ceno. Naročil 10 naj se blagovoli poslati na naslov: Just U Saj. ekonom, Sv. Križ-Cesta, Goriško. Tržaška kmetica družba. — Trgatev je veči-f troma dovršena in bila Je precej povoljna, kjer se ije pravočasno in pravilno škropilo in žveplalo. Kjer se pa niso izvršila ta dela po predoru, se slišijo pritožbe, da se je vino skisalo, češ ker je bilo grozdi. nezrelo in gnilo. Nekaterim se je tudi skisal petjoT, ker n:so pogreznili tropin pod ?onf> in niso zn_li preprečiti pristopa zraku k tekočini; najboljše tio pač, ca takega cikavega vina ali peijota ne ^šamo z zdravim, temveč da ga porabimo za kis, je danes t udi jako drag. — V to svrho postavimo fcod s cika vini vinom nekoliko više, pod pipo pa podložimo drugt sod, v čigar v«ho vtaknemo širok lii, na katerega položimo košarico ali pa tiudi leseno reveto, napolnjeno s bukovim otrhuijem. Nato odpremo pipo, da curlja cčkavo vino prav polagoma po oblanju. Na ta način pride vino močno v dotiko z zrakom, alkohol se Izp-em'nja v ocetno kislino in tako dobimo kis. Chn bolj pride *inc v dotiko z zrakom, tem bolj se skisa, zato pa je lahko še enkrat pretočimo čez obknje in kis fce če boljši. Ce imamo veliko množino vma ali #etjcta, katerega hočemo skisati, icdaj bo dobro, ca prm:ešamo oblanju tudi m-lo oceme matere in ob! n e denemo v orenco, ki se postavi tako, da pride spodnja luknja nad veho spodaj stoječega soda, v kateri je sfcika kis. Vino ali petiot pa raj teče na rešeto, da se bot.e razprši in na oblanje porazdeli. Ker -se pa vkio najraje skisa pri gorketi, sc mera skrbeti pri tem za toploto 26—30a C., Če treba tudi s kurjenjem peči. Da spravimo tropine v korist — če jih ne žgemo — bo najbolje, da fh pekrnrimo govedu in prašičem, katerim dajemo —Vi vsakdanje krme. Da pa cstanejo sveže, jih Je treba shraniti tako, da ne pride zrak do njih. Za.;o jih prav dobro stlačimo v ma-Io kad aH orenco, povrhu pokrijemo s trtnim -listjem in jih zadelamo s pet prstov debelim slejem ilovice, na katero moramo pozneje paziti, da zamažemo vsako razpeko, ker bi se sicer tropine skisale a-li sples-niie. — Da se nam vino ali petjot ne skisa, bomo ćxzJl\ * edno poin sod oziroma vsakih 8 dni dolivali. a od pri vehi bomo vedno dobro obrisali. Fuzne cesti. AdeHna Patti je umrla v Sudgalleju m An-glešj-.iin. Bila je na glasu kot nedosežna operna pevka. Rojena je bila v Madridu leto. 1843. Ona je pela že v dobi, ko se druge deklice igrajo s punčko. Prvikrat 4e nastopna v nekem pariškem gledališču v »Seviljskem brivcu«. Pozneje je bila sprejeta v Ameriki. Od tam so začela njena slavna potovanja po svetu. V glavnih vlogah najslavnejših oper je prepotovala večkrat Ameriko, Anglijo, francijo in Kalija; vedno je šla iz mesta v mesto, brez miru. kot ptica selivka. Leta 1903. Je zapustila gledališče in je pela le tupa^am na dobrodelnih koncertih. Kako dolgo ostanejo konserve dobre. Na to vprašanje je odgovoril danski preiskovalec severnega tečaja Knud Rasmussen, ki je na vel na potovanju na saneh na skrajni severni točki pri rtu Mortonu v 1. 1917., skladišče Svil, ki Jih je bil tam shranil kapitan Nans v L 1£75. V skladišču s a bili dve po dva funta težki konzervi z jančjim mesom. Vsebina je bila povsem dobro ohranjena, brez vsake napake ter užitna, in vendar ste bili tc dve konservi stari 42 let! Izvoz Iz Cehoslovaške, Do*edaJ se je iz Ceho-slcvaške republike Izvozilo: 2eleza in železnine v Jugoslavijo za 240.000 čehoslovaškili kron. na Pol^ Borzna poroSsla. Trst, dne 1«. oktobra 1919. Toča J!: Jadranska banka 250—255 Gosulch (Austroamericana) 507— 515 Dalmatia (P&rotr. dr.> 290— 300 Gerolimich . v-.- 1380— 1410 Lloyd 825— 845 Lussino - 1425— 1475 MartinoTich 1330— 1350 Navigazione Ltbera Triestfwa 1360— 13S0 Oceania 410— 420 Premuda 500— 5S0 Tripcovich 470— 480 Assicurazioni OeneraH tu500—16750 Riuniooe Adriauca 3075— 3150 Ampelea 430— 440 Cement Dalmatia .. 275— 285 Cement Spalato 330— 345 Čistilnica petroleja 1SOO— 18.c0 Čistilnica riža * ' 215— 2S5 Krka > 360— 370 Tržaški Tramvray 223— 228 Tržaška tvornica oHs 4 . - 500— 950 Švicarski tečajt 2EHEVA, 17. kalija 55,—; Berolin 19.925; Dunaj st 5.45, u. 5.20; Loodon 23.475; Pariz 64.375; New-York 5.61. T ia chranjen p!a- nino, cftre in moderna p:-Sin3 K1Z2. — KaslDV povo cKkfelaH Ečin&sU. ^ajoppo p^r^eeai amafojla aota^jniso iq osep^o Edinosti, ulica Sv. Fraač&ka štev. 20, prltBčje. f razna rsrla, plairllo, metle* Cn ctrusa preteaii se dobe pri družbi z om J. v T stu cL PIsr La:gl ii FatesirlH slav. 2 ( jog,ai uL Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. Štev. 3358-19. Natečaj. V političnem okraju sežanskem se oddajo s sedežem v Sežani, Nabrežini, Komnu in Divači. Okrožje Sežana obsega 10 občin s 9900 prebivalci, Nabrežina 5 občin s 4800 prebivalci, Komen 13 občin s 8200 prebivalci in Divača 3 občine s 4400 prebivalci. Letna plača znaša za okrožje Nabrežina 5000 lir, za ostale 3 okrožja po 6000 lir. Prosilci naj vložijo svoje s potrebnimi listinami opremljene prošnje na d vil ni komisarijat v Sežani najdalje do 26. oktobra 1919. SEŽANA, a oktobra 19ia Civilni komisar: di Suni iftJB mm, m uf. Barrlera vacdMa Itv. 8 Ima voHko zalogo ki rtv a$ki h predmetov. Venci \zportala«l« b.«rw,wfrti z medeno Steo, Iz umetnih erettbe * trakovi ia aar>tsL Sttfc« ns porceiaaa^li ploSčan za grobna spojn«rlc« itd. Naiailje koafcuieočne ceae. PBimsnaraRnan f Mil Scld€l & Nenmann In ■M— ,Sin jer4 Gast & Oasser . . . Tvrd*a ustanovljen l. 1879 ^i^Tz^S FR?tKCcSCO BEDHfti? popravUanja. Trstt ^ Oampaailo Begata fteluni ZLATMulC^ (L PinO, TEST > sa na Korzu SL 13 j zatarnln G. r JUOOT« « Figai Ve!»Va h bera srebraili in alatih o*. Bhaoav, eartilc itJ. | Cenfenl fnserena, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo kriv! mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosijo tudi, da se oglasi platjo aatecipaino. 40 - Ana m m meste - 40 Ulico 6. Carđncd torej Torrenle) 40. [zgotovljene moške ob eke lastnega izdelka Orne, modre, sive obleke po L 9J.—, dežn. plašči L 105.—> površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moške in dečke po abso---lutno konkurenčnih cenah.--- PczdrI Foior! Trieulna H.ErlščeKiis Opcinsli v Trstu registrovana satir, s aeoimjoaim jamstvom eL Ceiore B3I3.11 (prej S'nSra) K. 21 sprejema feronllns vlo^e od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentoi davek plačuje iz svojega. C0j2 P0SSjOH po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. jj Trsovino z mtinm blciom na CaMi lllz SP&ETKO P&GDAJ3LK1 Oskrba v hiSI. — Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti p)d „PRODAJALKA". m « ALOlil 9R TJ ZLfiTAHUiE Z g na velUo izbero ae vdobi pri & A. POV» v Trstu TRO GARiBALDI (BARRiEUA) 3. □i O ^ ZOBOZDRAVNIK v Trstn, -Uica Genova št 13, 1 ndja A. Johnschw, dol^olet.il asisleat Dr. J. Č maka. - zrj orcz ooiciln. Plombiranja. Umeliu zjjje. 3-4 sobe ln kuhinja, je na razpolago po „zelo zmerni ceni v vili Žnidaršič, Opčine. mislil in druge šolske potrebščine se dobijo na drobno ln debelo v Knjl&rnl Rut M. dru-taa v Gorici, ul. Carducci št. 2. ZOBOZDRAVNIK D". H^AČEK TRST Corso 24, L nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3*6 popu inMm Iziinift za plaiSIrajj In Đ2ffl u)]i prodaja na vagone po 2200 komadov Delniška družba kranjskih parnih opekaren Trnovo pošta U. Bistrica. \ . umetni zobje t ln brez čel • osti, zlate krone In tod! obrobkl VILJEM TUSCHER^ffi TKSr. ul 30. oktobra (ez Casermai 14 u. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. priporoča svojim cenjenim odjemalcem bogato zalego M lip vsti i italijansk h in angleških krojev, kakor tudi perilno in raznovrstno blago In spi h vse v stroko šivilj spadajoče potrebščine. ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izv šnjejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se do o'juje racnl imovftim slojem olajšava v plačilu- — Najugodnejše cene. Er. F. Tsmburllni MAEIO MOSOy iemičnl vodja. gstsgrsilčni mi Ba3U2iT2 Trst, Ccrs-5 Slev. 39. Razgledn'ce v pSatinj. ?pec:ja!it».ta: » bsrvah, fotesehizzi. Oablnet, riiit, pavelania. nprodakcij« vaakcvrsie. Eie^tr. lazsvetljava. ^St JOSIP STRBCKEL Trsi, vajzl Via Nuova*S. C&t^rin?. Vei ka irbi ra vsakovrstnega bia^a za uioške in ženske. — B agu za suKnje, žamet, ba h .mi t, s i le. stimin ter raznih predmetov za okras obl k. Vse po zaižan h konkurenčnih ceuah. Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pošljejo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — ' ■STB^'jgi r i rili 'r ir'iliiii " ^ Daln. glav. K 30.133.0J3. Resirva Central ii T^JT natra laiiijinD 5 - ?ii S. HM 9 PoJružnl-e: Dubrovnl'c, Dunaj,, Kotjr, LJual ljaaa. Metković, ODitiji Sp it. ^iaeoi^. ZaUa-Ekspozitora: Kranj. Obavlja vse v b mč.ia stroo spiiijsia poil« S?r2]3Tia vi33a na hr?nllne knjižice prjtl 31/29's letnln oVs-siim v ojneogiro pometu proti letni n 3-brestim. tla odpovej navezane znests sprejema po najugodneje h pogojih, ki se Lnaja pogoditi od slučaja do slačaja. Eajf f fl4n limito 311 (JifJi Jj;»ifii). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16 i t đll se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica Coinmerciale št. 5, pri trvrdki J> Pipan Ij C0Q 3= išče inteligentno osebo srednje starosti, pošteno in marljivo, popolnoma veščo v kuhanju in vseh kuhinjskih delih. Služba je stalna, v katero lahko nastopi takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. ==H 'I-G OffiMe m uMiinjs GliKtra. Centralna tnina po&Lja. Odhodi. 0*30 D. v Bdgrad, ©ukareSt, (črez L)tfbllantf Zagreb). 2'05 D na Dunaj (črez Videm, Tibiž, v«akl t»(X ne^eljek, sredo in retek). } 5*30 O. v Cervinjan. Tržič (črez Blvlo). . 6*30 D. v Reko. črez St. Peter na Krasu. 6*50 H. v Benetke (črez Bivlo, Tržič. Videm). 7*40 R. v Milan, Pariz, London ln Bordcaaj (črez Cervinjan). n 8*50 H. v Logatec (zveza z Reko). 11*15 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinjan). 14*30 D. v Benetke (črez Tržič). 14*50 D. v Št. Peter na Krasu, Reko, Logatca 15'15 O. v Logatec (črez St. Peter na Krasu) V Ljubljano. 17*35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovtfc Bolognio. 17'55 O. v Videm (čre-z Bivio), Tržič (zveza S Cervignanom, Gorica). 13'20 H. v Reko črez St. Peter na Krasu. 19*30 D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak peuedeljek, sredo in petek. Dohodi. 3*— D. Z Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Belgrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubljano). 8*30 O. Iz Logatca. 9*?0 O. Iz V kima (črez Gorico, Tržič, Nabrežino); 9'40 D. Iz Dunaja (črez Gradec—Logatec); 10*20 D. Z Reke (črez St. Peter na Krasu). 13'50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke* Cervinjan). 16*30 D. Iz Logatca, Reke. 16*50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič). IS'45 O. Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio). 19*27 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio). 21*— H. Iz Logatca, (zveza z Reko). 23'— H Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržii Bivio). 23'20 D. Z Reke. 25'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeaux, Milana, Benetek, (črez Cervinjan). Postaja pri Sv. Andreju. OdhodL 5*10 O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo. 5'4& M. V Koper, Buie, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. 8'30 M. V Buje, Koper. 12*40 D. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, PuTo. 15*50 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. 16'50 O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Rovin], Pulo. 17'16 M. V Koper, Buje Dohodi. 8*25 M. h Buj, Kopra. 10*20 O. Iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Divače, lierpeli Kozine. 11*20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin. lfi'30 M. Buj, Kopra. 16'50 D. Pule, Rovinja, Kanfanara, HerpeJJ, Ko zine. 19'40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin. 21'45 M. Poreča. Bul, Kopra. 22*20 O. Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Dl-'vače. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. r* Mitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak. Al. = Mešanec. Slunicne fldrictica tli Sicurta o Trsta. (Lastna palač; [. Ustanovljena leta 1839. Zavarov. proti škodi, povzročeni do o*nju, streli •2 eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovani? v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalno glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849'^ Cikar obstoja družba. Je bjlo v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872.^53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih davnih mestih in važnejših kraiih. II. Gt?eraks3 u TrsSia naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da seje z dnem 24. avgusta t. 1. preselila s Korza V. E. lil. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24. mmmm. Podružnica v Trstu. Ceninila v Ljubljani. Po irainioe: Celje, Celovec, L'»ot ca, S;ir;ijevo, Split. OeHIIka glavnica : K 1J3.033.933. Re-arjnl zzkladl: K 3,503.033.-. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice pr< ti 37,7, fli.n(iinii1 na ži o-ra une proli 37. Za na odpoved vezane vloge plača obre-I sti po dr govoru. Izvršuj * borzne tialcge i ln daie v najem varnostne celice. [Tel. št. 5 18. Blagaj ia je odprta od 9-13. r. PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton 9 - Trst (HiSa ustanovljena leti 1828) KOZE in USMJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežoa točna. tst