GnD 1^3 C?31^3 GF31^3 izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in noravnišivo: Kopitarjeva ulica Si. 6. BCaSKIBMB w MOC l=llnil=)lnJ!ri=l(nlI=l HaroCnlca znaSa: celoletna.. K 4— poluletna. . „ r— feirtieina.. „ r— Posamezna Sl. „ o*io EEBl^RMEa tgraiEranmnBl GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 52. V Ljubljani, 27. novembra 1914. Leto IX. Naše brezposelne delavke. Sedanja vojska je pri nas najbolj zadela popirno delavstvo v Vevčah in v Medvodah, nadalje delavke, ki pletejo in izdelujejo slamnike v Domžalah in v okolici ter naše domače izdelovanje čipk. Ne bomo preiskavah, zakaj da je vevška družba zaprla svoji popirnici na Kranjskem, po naši sodbi neobhod-no to ni bilo potrebno, ker družba je bogata dovolj, da bi bila lahko obrat tudi med vojsko vzdržala, ker to je gotovo, da po sedanji vojski nastopi doba, ko se ne bo izdelalo dovolj popirja, če se bo delalo tudi noč in dan. Ampak položaj je zdaj tu dan. Več stotin delavcev in delavk je na cesti. Storiti se mora za nje kaj. Načelstvo J. S. Z. je glede na to delavstvo storilo vse, da mu poskrbi delo, a vsemu delavstvu dela ni moglo poskrbeti, dasi se osobito poslanec Gostinčar trudi in leta od Petra do Pavla, da bi se delo delavstvu preskrbelo. Drugačen je položaj v Domžalah. Tam so se tvorničarji, kar radi priznavamo, resno trudili, da bi delavstvu preskrbeli delo, a tvornice so se brez njih krivde porabile za druge namene in delavke so zdaj pozimi brez dela in jela. V naši deželi je zelo razširjeno kleklanje. Špice, ki jih izdelujejo pridna naša dekleta v Idriji, v okolici, pa po Gorenjskem, se zelo cenijo in so se pred vojsko dobro prodajale. Zdaj med vojsko pa1 ni mogoče špic razpečavati. Strašna gospodarska škoda bi bila, če bi se kleklanje opustilo. Predvsem so glede na brezposelnost pri nas prizadete ženske, ki znajo gotovo vse šivati in vezati pa plesti. Prav bi zato bilo, da bi organizirala vlada žensko delo za vojaške svrhe, ki bi se plačalo. Potrebno bi tudi bilo, da bi država tudi v vojskinem času negovala kleklanje. Tozadevno je že načelstvo J. S. Z. potrebne korake ukrenilo, upamo, da ne zaman. —k— Jugoslovan. Strokovna Zveza. Kmalu po izbruhu vojne smo pozivali naše delavstvo, naj tudi med vojno izpopolnjuje svoje dolžnosti na-pram svoji organizaciji točno in zvesto. Štiri mesece že traja grozna vojna, sveti boj za čast in svobodo domovine, za obstanek in nadaljni razvoj naše kulture. Velike in težke žrtve je že zahtevala ta vojna, a vse žrtve so bile do-prinešene s plamtečim navdušenjem in milijoni src bijejo pripravljeni vsako uro za nove žrtve. Milijoni mladeničev in zrelih mož stoje pod orožjem, odločeni, kljub vsem težavam in naporom vojaškega življenja, četudi treba s svojo krvjo vsejati seme, iz katerega naj bi vzklila veličastna zmaga in trajen mir. Štiri mesece že traja grozna vojna, toda vsa svinčena teža njenih grozot nam ne more zatreti upanja v boljšo bodočnost, ki naj bi zasijala nam vsem. Naše krščansko delavstvo se je trudilo po svojih močeh, da tudi v teh težkih časih izpolnjuje, dolžnosti na-pram svoji organizaciji, napram svoji samopomoči. Z veseljem moremo na-glašati, da so krščanskosocialne organizacije večinoma skoro povsod oh v'a dale navidezno neprekosljive težkoče, ki jih je prinesla vojna. Stotine in stotine naših članov je odšlo na vojno, stotine in stotine zaupnikov in funkcionarjev so bile odtegnjene naši organizaciji in vendar se njeno ogrodje ni omajalo. Nasprotno, naše delavske organizacije, so v zadnjih mesecih izvrstno dokazale svojo moč in vztrajnost na občudovanja vreden način. Ni pa še konca vseh težav! Od vojaških oblasti odrejeno prebiranje doslej vojaško še neizvežbanih črnovoj-nikov je v teku. Že itak močno zredčene vrste naših članov zaupnikov in funkcionarjev bodo postale zopet manjše. Težje kakor do doslej, bo sedaj mogoče izpopolniti vsa. prazna mesta. Razume se, postajajo vedno bolj kritične. Vsi imamo vzrok za resne pomisleke, nihče pa ne pravice za brezupnost ali celo obupan je. Velikanska je odgovornost, ki jo mora nositi vsakdo izmed nas, toda svojo dolžnost moremo in hočemo tudi izpolnjevati, ako v resnici živi v nas še kaj volje. Naj bi nas pri tem vse poživila in vodila misel, da smo izbrani za visoko nalogo, da smo mi, ki nas domovina ni poklicala v vojno službo, varuhi svete zapuščine. Kje je danes oni veliki duh, ki bi mogel umeti vse skrbi, vse težave, vse želje in številne žrtve, iz katerih je zrastla naša delavska organizacija iz malenkostnih početkov v mogočno telo? Od nas pa je tedaj odvisno, ali bo sad vsega tega dela in stremljenja, naša krščanska delavska organizacija, prestal neoškodovan v svojem ustroju težke vojne čase. Ne ustrašimo se teže odgovornosti ter se smatrajmo za srečne, da imamo tako častno nalogo. Kličemo danes na delo vse organizirano naše delavstvo, na delo z neupogljivo železno voljo. Istočasno s prebiranjem za vojaške namene naj se vrši tudi prebiranje za organizacijske namene. V bližnjem naj se vsa društva zbero ter ustvarijo nadomestilo za vse one naše zaupnike in funkcionarje, ki so bili ali bodo poklicani v vojno službo. Sploh pa je dolžnost vsakega zaupnika in funkcionarja, da uredi prej razmere, predno zapusti svoje mesto, ter skrbi za to, da se dobi zanj nadomestilo. Ako so vsa mesta zasede%, potem je izvršen že najvažnejši del dela, za-siguranje obstoja organizacije kot take, vendar pa s tem ni opravljeno še vse delo. Od nas se pričakuje veliko več kot pa samo zagotovljenje oblike; v organizaciji mora vladati sveže, živahno življenje. Zato se seje in sestanki članov ne smejo prekiniti; redne seje in sestanki niso bili morebiti nikdar tako potrebni kot ravno v teh časih. Gojiti pa se mora tudi zveza med posameznimi društvi in niti družabni sestanki, na katerih se snidejo društva enega kraja ali okraja, ne bodo ostali brez koristnega učinka. Pozabiti pa se nikakor ne sme na kolikor mogoče tesno občevanje s centralno organizacijo, ki bo radevolje ustregla vsem upravičenim stavljenim zahtevam. V zvezi z vsem tem pa moramo omenjati tudi pomen našega delavskega časopisja. Duševno življenje v naših organizacijah bi prejenjalo, ako bi ne skrbeli z vsemi sredstvi za čim večje razširjenje našega časopisja. Vsled vstopa naših članov v vojaško službo je naše delavsko časopisje izgubilo mnogo odjemalcev, kar imajo seveda tudi slabe posledice, v kolikor se tiče to finančne strani. Kakor pa morajo obstati tudi nadalje naše delavske organizacije, ravnotako mora obstati tudi naš delavski tisk. Še »je zagotovljen obstanek našega delavskega tiska, toda mi moramo skrbeti za to, da ostane tudi v teh težkih časih na dosedanji višini. Kar se ni zgodilo v miru, k temu naj nas dovede sedaj potreba. Za vse člane naših društev naj bi se uvedla obvezna naročitev našega delavskega lista. Ako smo tako enkrat obstoj in notranje življenje naših delavskih organizacij postavili na vseskozi varno podlago, potem moramo skrbeti, da pridobimo novih članov. Za to pač niso posebno ugodne razmere, kajti vojni časi povzročajo premnogo drugih skrbi. Toda ravno vojni dogodki nam najjasnejše kažejo, da se morejo le s skupnimi zasluženimi močmi doseči uspehi. Za to imamo sedaj zgledov dovolj. Ali ti zgledi niso zbudili nobenega čuta solidarnosti v srcih onih krščanskih delavcev, ki stoje ob strani organizacij in mirno gledajo, kako se trudijo drugi za skupno dobrobit. Viribus unitis! je geslo našega cesarja in vseh avstrijskih narodov. »Z združenimi močmi!« naj bo tudi geslo vsega našega delavstva. Kvišku torej, prijatelji in tovariši, na delo za izpopolnitev krščansko socialne delavske organizacije! Kdor dela za organizacijo, dela za dobrobit delavstva, dela zato tudi za blagostanje svoje in svoje družine! Vojni dogodki od 17. do 24. novembra 1914. Na južnem bojišču so naše čete prekoračile reko Kolubaro in uspešno napadajo srbske postojanke na višinah pri Lazarevcu, ki leži severovzhodno od Valjeva ob železniški progi, ki vodi v Arangljelovac in je pri Mladenovcu zvezana s progo, ki gre iz Belgrada proti jugovzhodu. Od 6. do 22. novembra so naši ujeli 13.000 Srbov. Zadnji čas ovira naše prodiranje na Srbskem slabo vreme: po gorah je- zapadel meter debel sneg, po dolinah pa vlada silna močvara. Težava je s prevažanjem topov in trena, a hrabrost in vztrajnost vse premagata. Na severnem bojišču se vrše veliki dogodki, in sicer je težišče bojev na Ruskem Poljskem, kjer se odloči vojna proti Rusiji. Zato ni nič presenetljivega uradno poročilo, da smo iz ozirov na splošni položaj začasno prepustili Rusom nekaj karpatskih prelazov. — 20. t. m. so naše Čete v Przemyslu napravile nov izpad in vrgle ruske obko-ljevalne sile na zapadni in jugozapadni fronti daleč nazaj. Rusi imajo pred Przemyslom tudi topov silne izgube. — Zapadno od reke Dunajec (ki se severovzhodno od Krakova izliva v Vislo), se je ruski poizkus, da bi prodrli naprej, izjalovil. — Od Krakova so naše čete udarile na Rusko Poljsko in pri Wol-bromu in Pilici (severovzhodno od Krakova) prizadejale Rusom hud poraz. Vjeli smo nad 10.000 Rusov. Od tod sega naša fronta do Čenstohova (ob nemško-šlezijski meji), kjer se borimo ramo ob rami z nemško armado. Na tej črti — Krakov—Čenstohova — se že več dni vrše hudi in veliki boji, ki še niso odločeni, a se za nas ugodno razvijajo. Na nemško - ruskem bojišču je v teku velika bitka med Vislo in Warto, katere središče je pri Lodzu. Rusi so zadnje dni iz Varšave dobili ojačenja; odločitve še ni. — One ruske sile, ki so jih bili Nemci vrgli od Lipna čez Fanshawova upnica. Angleški E. Olander; slov. dr. I. K. Ko je Jak Fanshaw nekega poletnega jutra gledal lepo oblečene ljudi, ko so se kretali kakor metulji v solncu, je občutil neke vrste sovraštvo proti človeštvu sploh. »Vsi so nori, kateri imajo vsega, kar hočejo,« je zamrmral. Šel je po ulici in nato zavil v park. Bil je čas zajtrka in zato je bilo bolj prazno. Lakota ni prijateljica duševnemu delovanju, toda Jak Fanshaw je bil globoko zamišljen v svojih načrtih. Tu zadene z nogo ob neko žensko ročno torbico. Vzdigne jo in pogleda, kaj je notri: sveženj ključev, majhefl zapisnik, drobno zrcalo, robec in denarnica. V nji je bilo dvajset soverenjov in pet šilingov. Jak vtakne torbico v žep, se ogleda kroginkrog in hitro zapusti park. V svoji sobi odpre mali zapisnik; v njem je bilo z žensko roko zapisano: Miss Elsis Mainwaring, 17 George Park Terrace S. W. »Morda,« si misli, »je to stara bogata devica, ki zanjo izguba nekaj funtov nič ne pomenja. Zame so pa bogastvo. Ko bi oče še živel, bi mi rekel, da morfim torbico takoj nesti na bližnjo policijsko postajo. Dragemu starcu se pa nikoli ni tako slabo godilo, kakor se njegovemu sinu. Petnajst funtov ji pošljem nazaj in ji povem, da ji ostalo vrnem, čim bo mogoče. Slastno se zasmeje, ko premišlja, kdaj mu bo mogoče zvršiti to obljubo. Zavije torbico v zavoj s tem-le pismom: »Najditelj se klanja Miss Mainwa-ring in vrača njeno torbico s svežnjem ključev, zapisnikom, zrcalom, robcem in denarnico, v kateri je bilo dvajset funtov v zlatu in pet šilingov v srebru. Piscu se silno slabo godi in je v izkuš-njavi, da bi si obdržal vse do zadnjega penzija. Vendar pa pošilja Miss Main-wairing 15 f. in ji povrne ostali denar, čim mu pripuste razmere.« Zapiše si njeno ime in naslov v svojo knjižico. Sklene, da gre sam do njenega stanovanja. Zvečer to tudi izvrši. Služabniku, ki mu odpre duri, vroči Jak Fanshaw zavoj s prošnjo, naj ga izroči Mis Mainwairing. Visok, zvonek ženski smeh zasliši, ko odhaja. xxx Precej vode je steklo po Londonu od tistega poletnega jutra, ko je Jak našel torbico. Zdaj ni bil več reven prebivalec ozke sobice. Štirinajst dni po tem, ko ga je usoda spravila v stik z imenom Elsie Mainwairing, je poslal neki spis v Bond Street Gazetta, ki mu ga niso vrnili in ne vrgli v koš. marveč natisnili z njegovim imenom. Teden dni kasneje je zagledal zopet en spis beli dan in izdajatelj je poklical Jaka k sebi. Po kratkem pogovoru je bil Jak nastavljen pri listu. Ko je stopal med množico po ulici, ni vedel, ali se mu sanja; zavedal se je šele prav, ko je gospodinji poravnal račun. Mesec potem, ko je bil v novi službi, je poravnal svoj dolg; denarju je priložil par besedi na Miss Mainwai-ring v svojo obrambo. Delo se mu je vedno bolj množilo. Pri vsem ga je pa spremljal v duhu ženski smeh, ki mu je vedno zvenel v ušesih. Vrnilo se mu je zaupanje v samega sebe. nanovo je oživil in pisal je v lepem slogu naprej kratke povesti, kasneje novele. Povest o torbici je opisal v »Izpovedi Riharda Templemere«. Jeseni je izšla ta knjiga, ki je utrdila njegov novelistov sloves. Bilo je precej govorjenja, ko je Jak vrnivši se s francoskega potovanja, našel pismo, ki mu ga je poslal njegov založnik: »Miss Mainwaring bi bila srečna, ko bi jo Mr. Fanshaw obiskal št. 17 George Park Terrace kako popoldne med četrto in peto uro. Nekatere reči v »Izpovedi Riharda Templemere« so silno zanimive.« Hiša je bila taka kot nekdaj. Jaku se je zdelo, da je včeraj izročil zavoj služabniku. Čakal je na Miss Mainwa-ring v salonu in gledal slike, knjige in kipe, ko je začul lahne stopinje in je vstopila visoka, lična ženska v sobo. »Ljubeznivo je od vas, Mr. Fans-haw, da me obiščete,« je dejala in ga smehljaje pozdravila. »Blagovolite sesti. Čitala sem vse vaše knjige z velikim zanimanjem. Vaši značaji so mi všeč.« »Preprijazni ste, da mi to pravite,« je priprosto pripomnil in gledal vanjo. Bila je ljubka in Jak si je mislil, da ta ljubkost ne bo nikoli minula. S svojimi bogatimi rjavimi lasmi, s prečo na sredi je miss Mainwaring ena tistih, katere se nikoli ne starajo. »To, kar mislim, vam pravim, Mr. Fanshaw,« mu odvrne in ga pogleda z očmi, ki je bil v njih izraz popolne zaupnosti. — Povejte mi, ali ste zadeli na vse svoje značaje v resničnem življenju?« »Na večino.« je odgovoril. Vzel sem ljudi, ki sem jih poznal in krog njih sem zgradil povesti. Mnogo sem izkusil, ko sem za časopise prišel na naj-raznovrstnejše kraje. Tudi moji boji z revščino so bili zame dobra izkušnja, dasi so se mi takrat zdeli zelo žalostni. Bojim se, da vas ne nadlegujem.« »Nikakor ne — je odločno odvrnila. — Vedite, da jaz nisem nikoli poznala boja za življenje, toda zdi se mi, da si morem predstavljati neprilike in izkušnje takih ljudi, kakor jih vi opisujete. Časih sem bila huda sama nase.« Plock in od Soldava čez Mlawo, Nemci še zasledujejo. — Iz Vzhodne Prusije uradna poročila ne javljajo nobenih nov ic. Na zapadnem (belgijsko - francoskem) bojišču se ni zgodilo nič posebnega novega. Boji pri Nieuportu in Tpresu se nadaljujejo; zadnje dni je majhno angleško brodovje znova poizkusilo z morja podpirati zavezniške (belgijsko-francoske-angleške) čete, a nemška artiljerija je ladje hitro pregnala. Strahovite so žrtve, ki jih od zaveznikov — pa tudi od Nemcev — zahteva bramba tega zadnjega koščka bivšega belgijskega kraljestva. Sedaj ovira borbo viharno snežno vreme. — Zapadno od Lille in pri Soissonsu so Nemci odbili francoske napade. — V Argonskem gozdu Nemci dobro napredujejo. — Francoski napadi pri Com-brai (južnovzhodno od Verduna), pri St. Mihielu (med Verdunom in Tou-lom), vzhodno od reke Mosel in pri Cireyu (jugovzhodno od Luneville ob lotarinški meji) so bili brezuspešni in so jih Nemci povsodi z veliko silo odbili. Rusko-turško bojišče. Glasom turških poročil so Turki na kavkaškem bojišču še vedno na celi črti zmagovalci. Turške čete, ki prodirajo proti Batumu, so zasedle Artwin (južnovzhodno od Batuma na rusko-turški meji) in vrgle Ruse čez reko Čoroh (teče mimo Artwina in se pri Batumu izliva v Črno morje). Pri Koprikoju (severo-zapadno od Erzeruma) premagane ruske sile se umikajo po dolini reke Araks. — Rusko brodovje je te dni obstreljevalo turško luko Tranezunt, turška križarka »Hamidje« se je pa 20. t. m. maščevala in obstreljevala petrolejska skladišča in brezžično brzojavno postajo v Tuabse (v Črnem morju, jugovzhodno od Novorossijska) ter oboje uničila. Angleško-iurška vojna. Turške Čete so prodrle že do Sueškega prekopa. 30 km vzhodno od prekopa se ie vršil’ hud boj, v katerem so zmagali Turki in je padlo veliko Angležev. — Pri ftat-el-Arabu (v Perzijskem zalivu ob izlivu Tigrisa in Evfrata) se je 18. t. m. vršil boj med angleškim in turškimi četami; tudi tu so zmagali Turki in so imeli Angleži do 2000 mož mrtvih in ranjenih. Tako poročajo turška uradna poročila. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. TOBAČNO DELAVSTVO IN ZASEBNA INDUSTRIJA. Že celo vrsto let, pravzaprav odkar obstoji krščanska zveza tobačnih delavcev, stremi delavstvo za izboljšanjem svojega gospodarskega in socialnega položaja. To stremljenje je doseglo mnoge in lepe uspehe. Takrat ni naš namen, navajati vse uspehe, ki jih je dosegla s svojim delom krščanska tobačna delavska zveza, ker so itak splošno znani. Kljub vsem uspehom, ki so se dosegli na gospodarskem in socialnem polju, obstoja še vedno cela vrsta pomanjkljivosti, ki bi se morala odpraviti. Vsaka nova reč sc mora navadno vedno izpopolniti in ugladiti. To je tembolj potrebno, ker se na eni strani stavi delavstvu v fizičnem oziru vedno večje zahteve, na drugi strani pa se niso ukrenile potrebne odredbe za socialno varstvo. Od mnogih stvari, ki bi bile popolnoma izvedene velikega zdravstvenega pomena in tudi velike gospodarske koristi, naj omenjamo le stanovanjsko oprašanje ter vprašanje o dopustu. Neoporečna zasluga tobačne zveze je, da je vedno in vedno povdarjala nujno potrebo in važnost rešitve stanovanjskega vprašnja. Poizvedbe tobačne zveze 1. 1909. o stanovanjskih razmerah tobačnega delavstva so dokazale v tem pogledu brezupne razmere ter pokazale na pot, ki se mora nastopiti, ako se hoče z uspehom in trajno izboljšati gospodarske in zdravstvene razmere tobačnega delavstva. Akb se kljub temu od strani merodajnih faktorjev ni ničesar ukrenilo, da bi se razmotriva-lo stanovanjsko vprašanje, o ugodni rešitvi te zadeve niti govora ni, je to obžalovanja vredno. Mogoče sedaj ravno ni pravi čas, da bi preiskavah, zakaj se je pri tem vprašanju pripisovalo tako malo pomena, vsekakor pa se izplača primerjati, kako se od strani zasebne industrije obravnava stanovanjsko vprašanje uslužbenega delavstva. Poročilo o obrtnem nadzorstvu v letu 1913 nudi v tem pogledu dragoceno snov ter kaže, da se je na različne načine skušalo s preskrbo stanovanj varovati delavstvo, bodisi v zdravstvenem, bodisi v gospodarskem pogledu. Leta 1913. ni bilo v gospodarskem oziru eno najugodnejših. Nasprotno se je opažala primeroma občutna, gospodarska ozkosrčnost z vsemi postranskimi pojavi, tako da se je skoro brez izjeme govorilo o nazadovanju industrije. Naslednje številke >do dokazale to trditev. Med tem, ko se je leta 1912. nanovo ustanovilo, je znašalo leta 1913 število nanovo ustanovljenih, oziroma zopet otvorjenih obratov samo 670, razširjenih pa 560. To se pravi, da se je lansko leto ustanovilo 170 industrijskih obratov manj in razširilo 60 obratov manj. Slika industrijskega razvoja pa postane še popolnejša, ako se upošteva, da je leta 1913 prenehalo delovati okroglo 450 obratov vsled raznih vzrokov. Med tem ko se je leta 1912 kljub padcu industrijelne stavbne delavnosti v drugi polovici tega leta zgradilo nanovo 590 obratov, se jih je leta 1913 samo 250. Iz teh številk je razvidno, da leta 1913 industrijelni razvoj ni napredoval, temveč nazadoval. Ako morejo kljub tem dejstvom poročati obrtni nadzorniki v mnogih slučajih, da so se osnovale v primeroma obširni meri razne dobrodelne naprave, zlasti da so mnogi obrati zgradili delavska stanovanja, moremo biti mnenja, da umevajo podjetniki vedno bolj pomen socialnih naprav. Seveda je gotovo, da v mnogih slučajih ni bilo samo socialno umevanje vzrok takim napravam; v mnogih ^(lučajih so igrali brezdvomno tudi drugi motivi znatno vlogo. Podjetniki, ki iščejo vedno le svoj dobiček, se pri osnovanju takih naprav v korist delavstvu gotovo iskali tudi koristi za svoje podjetje. Toliko jih že poznamo. To mnenje je pa tudi popolnoma upravičeno, kajti delavstvo, kateremu se omogoči zdravo in ceneno stanovanje, bo brez dvoma bolj sposobno za delo in ga bo vršilo tudi z večjim veseljem, kakor pa ono delavstvo, kateremu manjka najpotrebnejše in kateremu zato pri delu vedno uhajajo misli drugam. Gospodarsko zadovoljstvo in zdravo delavstvo je še vedno bilo v korist podjetju. Ako tobačna režija še ni prišla do tega spoznanja, je vendar gotovo, da se mu vedno ne bo mogla izogibati. Enake važnosti kakor stanovanjsko vprašanje je tudi vprašanje dopusta. Dopust ima vendar namen, nuditi možnost za obnovitev fizičnih moči. Da pa dopust ni potreben šele po desgtih letih, 14 treba dokazovati, kakor tildi ne, da se morejo v desetih službenihi letih porabljene moči nadomestiti v tj*eh dneh. Tudi glede te zadeve kažejo poročila obrtnih nadzornikov, kako se v številnih slučajih kaže od strani podjetnikov vedno večje umevanje za vprašanje o dopustu, s čemur se postavljajo odredbe tobačne režije globoko v senco. V drugih ozirih socialnega varstva se je istotako v letu 1913 marsikaj izvedlo dobrega v zasebnih obratih. Naj navedemo samo nekaj podatkov iz poročil obrtnega nadzomištva. Neka tovarna drož na Dunaju je zgradila svojemu delavstvu parno ko-pelj ter prodaja v tvorniški kantini hrano in pijače za lastno ceno. Ista tvrdka plača družinam vojakov vpokli-cancev dve tretjini mezde, v slučaju bolezni pa doplača do tri četrtine plačila. Delavci dobe po enoletni službi 5 dni, po triletni službi pa 8 dni plačanega dopusta. Štiri družine uživajo prosta stanovanja, obstoječa iz ene sobe in kuhinje. Neoženjenim delavcem so brezplačno na razpolago jedilni in stanovanjski prostori. V neki tovarni konzerv na Dunaju dobe delavci in delavke plačan dopust do 8 dni. Neka velika vinarna na Dunaju dovoljuje delavcem po enoletni službi 3 dni, po triletni službi 8 dni plačanega dopusta. Neka velika opekarna na Nižje Avstrijskem je pomnožila leta 1913 z nakupom nove posesti in noVimi zgradbami že itak znatno število brezplačnih delavskih stanovanj za 43 stanovanj in 7 sob za neoženjene delavce. Dve predilnici sta zgradili po eno delavsko hišo, neka tovarna za elektriko 4 delavske hiše, neka železolivarna 6 hiš, vsako s pet stanovanji za delavske družine in nazadnje zopet neka železolivarna celo kolonijo s 14 hišami. Delavske hiše zadnjih dveh podjetij so zlasti udobno zgrajene ter odgovarjajo vsem higijenskim zahtevam. V poslopjih zadnjega podjetja je 93 stanovanj za mezdne in 4 sobe za neoženjene. Da odpomore pomanjkanju stanovanj in stanovanjski draginji, je kupila neka tovarna kovinskih izdelkov na Nižje Avstrijskem že leta 1907 11 johov sveta. Ta svet je bil razdeljen na tri parcele, na katerih vsaki naj bi se zgradilo 32 delavskih hiš. Leta 1913 je bila že epa parcela popolnoma zazidana, deloma od strani podjetja, deloma tudi od delavstva samega. Za odplače- vanje stroškov zgradb, ki jih je tovarna tudi sama zgradila ter poleg tega napravila pri hišah tudi vrtove, je bil določen desetletni rok. Te hiše delavskih interesentov, ki pa so dobili svet za zgradbo in vrt brezplačno, so zgrajene večinoma za eno ali dve družini. Objekti, ki jih je pa tovarna ponoh.o-ma sama zgradila, obsegajo po tri družinska stanovanja. K /sakemu stanovanju po 350 m* vrta. Neka velika rudotopilnica na Štajerskem je zgradila dve delavski hiši z 48 stanovanji, katerih vsako obstoji iz sobe, kuhinje, kleti in podstrešne shrambe. V vsaki hiši je pralnica z dvema kotloma. Neko drugo podjetje je zgradito poslopje za 24 strank. Vsaka stranka ima eno sobo, kuhinjo, klet in drvarnico, nadalje 50 m* vrta 180 m2 polja. Neka velika jeklarna je zgradila za svoje delavce dve poslopji po 24 stanovanj, obstoječih iz sobe, kuhinje, stranišča, kleti in podstrešne shrambe. Nadalje ste strankam tudi dve pralnici na razpolago. Isto podjetje je tudi adaptaralo neko hišo za neoženjene. Zanimivo je naslednje mesto iz poročila obrtnega nadzornika v Pragi: »Dovoljevanje dopustov je mnogo za-željeno in tudi primerno upoštevano priznanje, ki se na razveseljiv način vedno pogostejše izvaja. Ta naprava, ki je v prid neposredno vsakemu lavcu, se more v interesu njegove okrepitve le pozdravljati.« V neki tovarni strojev se vsakemu delavcu po triletni službi dovoli 8dnevni plačan dopust, kar pomen j a 8000 K stroškov. V nekaterih tovarnah oblačilne industrije so uvedeni 10 do 14dnevni dopusti, ki se dovoljujejo celo vajencčm. V večih prekajevalnicah dobi vsak delavec tedenski polno plačan dopust. V neki pivovarni dobi vsak uslužbenec po petletni službi 4 dni, kar pa služi več kot 5 let, pa 7 dni plačanega dopusta. Neka tovarna sladkorja na Češkem je s stroški 40.000 K zgradila vzorno delavsko hišo, ki ima v pritličju ter v prvem nadstropju po eno kuhinjo in več spalnic. Kuharice, ki pripravljajo delavcem hrano za zmerno ceno, plačuje tovarna. Neka predilnica na Češkem je zgradila s stroški 150.000 K 12 delavskih hiš skupno z 42 stanovanji. Vsako stanovanje, h kateremu spada vrt, 1 hlev, 1 kurnik, 1 drvarnica, klet in podstrešna shramba, se oddaja delavcem za letno najemnino 70 do 75 kron, od katere pa se odtegne še za vsakega otroka 5 kron. Investirani kapital se niti po 2 odstot. ne obrestuje. Neka tovarna ključavničarskih izdelkov je zgradila delavsko hišo, v kateri stanuje brezplačno 8 družin. Lastnik neke tovarne pletenin v Libercih je razširil na vznožju nekega hriba ležečo delavsko kolonijo z 12 eno, dvo- in večstanovanjskimi hišami. Neki tovarnar suknja je zgradil za svoje delavce 8 večstanovanjskih hiš. Lastnik omenjene tovarne pletenin je zgradil vsem zahtevam primeren dom za mlade delavke, v katerem je nastanjenih 30 deklet, ki imajo na razpolago tudi velik vrt in dobivajo v domu popolno hrano. Za vse skupaj, vštevši tudi razsvetljavo in kurjavo, plačajo le po 80 vin. na dan. V neki čistilnici petroleja ie bil uveden začetkom leta za vse delavce, 380 po številu, 8 do lOdnevni plačan dopust na leto po triletni službi. V nadzorovalnem okraju Kraljevi-gradec obstoja 92 delavskih hiš z 827 stanovanji, katerih najemnina znaša povprečno letnih 52 kron in se večinoma plačuje na 14 dni. Vsled pomanjkanja malih stanovanj je neka žičarna v Šleziji zgradila leta 1913 4 enonadstropne hiše za svoje delavce. Deset stanovanj obstoji iz 2 sob in kuhinje in 60 stanovanj ima posebno stranišče ter drvarnico. Vsaka hiša ima svojo pralnico in za vse štiri hiše ste napravljeni dve mehanični likalnici. Na teden se plačuje za stanovanje 1 K najemnine. Delavci s 25 s'nobenimi leti dobe stanovanje brezplačno. Vse navedene socialne odredbe, ki tvorijo le izvleček iz omenjenih poročil, so bile izvršene v letu neugodne gospodarske konjunkture, kar še enkrat poudarjamo. Tobačnemu monopolu pa so se leta 1913 zopet zvišali dohodki, a niti glede vprašanja preskrbe stanovanj, niti glede dopusta se ni ukrenilo nobenega koraka, da bi se ugodilo upravičenim željam delavstva. Pri tem pa delavstvo niti ne zahteva, da se mora naenkrat vse izvršiti, temveč se zadovoljuje s tem, da se v gotovih rokih izpolnijo njegove itak malenkostne zahteve. Menimo, da je to, kar je mogoče zasebnim obratom, mogoče tudi državnim podjetjem. Ako državna podjetja ne služijo kakor drugod za vzor, naj vsaj ne zaostajajo za zasebnimi, v kolikor se to tiče socialnih razmer. V sedanjem času sicer ne moremo ničesar pričakovati, toda upajmo, da bo po kmalu zmagoslavno končani vojni nemogoče zavlačevati že davno potrebno izboljšanje delavskih razmer. Neobhodno potrebno je, da za čas miru že sedaj skrbimo. Najvažnejša in najuspešnejša priprava je: Neumorno delo za našo organizacijo. Zdravstvo. Vojna in kužne bolezni. Epidemije so bile že od nekdaj spremljevalke vseh vojska. Veliko več kakor sovražno orožje so napravile kužne bolezni škode v vojni. Toda do danes so se zdravstvene razmere temeljito izpremenile. Naše zdravstvene naprave so v vsakem oziru tako izborne, preskrba čet s hrano potom modernih voznih kuhenj z ozirom na vojne razmere tako popolne, da je strah pred večjim razširjenjem kužnih bolezni skoro neutemeljen. Sanitarne odredbe v mirnem času proti razširjenju kužnih bolezni so popolnoma zadostovale in o tem ni dvoma. Kjerkoli so se v zadnjih desetletjih pojavile nalezljive bolezni, se je posrečilo omejiti jih na posamezne slučaje ali vsaj lokalizirati. To velja o črnih kozah, o »črni smrti« prejšnjih stoletij, o grozni koleri, o legarju in griži. V kakem obsegu je armada ogrožena v mirnem času od infekcijskih holezni in kake higijenične odredbe so se mogle ukreniti v njeno varstvo, se more kon-statirati le na podlagi podatkov o različnih boleznih za časa vojne in po vojni. V pruski armadi je znašala na primer v dobi 1867—1872 za časa miru vsled bolezni nastal umrljivost 5.7 pro mille, in sicer je bilo 3.59, torej skoro dve tretjini, bolnih na infekcijskih boleznih kot abdominalni legar, griža, vnetje pljuč in jetika. Za časa vojne 1870-1871 je narastlo število onih, ki so umrli vsled raznih bolezni, na 18.6 pro mille, med katerimi je bilo 16.5 umrlih vsled nalezljive bolezni. Leta 1870 je padlo na bojišču in umrlo vsled ran 28.300 vojakov, med tem ko so bolezni zahtevale samo 14.900 žrtev, torej le polovico. Vseh skupaj je leta 1870 obolelo na legarju v nemški armadi okoli 74.000 mož, od katerih jih je le 9000 umrlo. Prej tako strašne koze so v novejših vojna izgubile na svojem pomenu. Leta 1870 je umrlo vsled koz le 279 Nemcev, med tem ko so bile žrtve med Francozi, pri katerih cepljenje proti kozam ni bilo obvezno, veliko bolj znatne in je bilo samo med vojnimi jetniki 14..000 bolnih. Pred Metzom je obolelo v mesecih september in oktober 22.090 vojakov, od katerih po je umrl je majhen odstotek, med tem ko je deset mesecev trajajoče obleganje trdnjave veljalo 5500 mož mrtvih in ranjenih. Tudi griža je povzročila več smrtnih slučajev. Med 36.650 bolniki jih je 283 umrlo. Kolera se leta 1870 na francosko-nemškem bojišču ni pojavila. V prejšnjih vojnah so bile izgube znatno večje. Računali so, da postane za boj ne sposobnih povprečno šestkrat več ljudi vsled bolezni kot pa vsled orožja. V Napoleonovih vojnah je umrlo 5 in pol milijona vojakov, v vojnah od leta 1815 do 1816 2 in pol milijona. Od teh 8 milijonov pa jih je umrlo 1 in pol milijona vsled poškodbo od orožja in 6 in pol milijona vsled bolezni. Ko je šel Napoleon I. z več kot pol milijona zmage navajenih in proti vsem neprilikam vojne utrjenih vojakov v Rusijo, se je zdelo skoro nemogoče, da bi mogla tako močna armada podleči. Toda že ob pričetku pohoda se je pojavil v vrstah vojakov legar, ved-ni spremljevalec Napoleonovih vojska. Od dne do dne, od tedna do tedna se je vedno bolj širil in ravno legar je bil glavni vzrok, da se je armada, ki je bila pri Moskvi samo v eni bitki, zmanjšala na eno petino, dasi ni bilo mnogo ranjencev in dasi mraz ni mnogo nanjo vplival. Leta 1866. je pruska armada imela 5235 mož ranjenih in mrtvih, 6427 mož mrtvih vsled bolezni, in sicer večinoma kolere, zaradi katere je bila ravno umrljivost tako visoka. Se ugodnejše podatke imamo o najnovejših vojnah. Za rusko - japonske vojne so izgubili Rusi na bojišču 34.000 moz, Japonci 58.900, radi bolezni so izgubili Rusi 9300 mož, Japonci pa 27.200. Odstotek je torej veliko ugodnejši kot v prejšnjih vojna, kar je dokaz, da je higijena v vojni z ozirom na omejitev in obrambo kužnih bolezni napredovala v čast zdravniški vedi, zlasti bakteriologiji. Ako pregledamo število izgub, ki so jih zadale armadam kužne bolezni, se nam na videz zdi, kakor da bi vojna bila nerazdružljivo zvezana s kužnimi boleznimi, na katere človeški ukrepi nimajo vpliva. Tudi primeroma enakomerne številke umrljivosti, povzročene potom nalezljivih bolezni v mirnem času, govore navidezno za to, da gre za redne izgube, ki se ne morejo preprečiti. Ako je to res, potem bi bili brez pomena vsi koraki proti epidemijam in bi se moralo mimo Čakati, kaj bi prinesla usoda. Da pa to ni pravo mnenje, dokazuje ne glede na že dokazano vedno manjšo nevarnost kužnih bolezni v vojni tudi novejša zgodovina vojska. Tozadevni dokaz nudi pred vsem krimska vojna. Umrljivost za časa krimske vojne se v celotnem vsekakor ne da pravimo določiti. Francoske čete, ki so bile najštevilnejše in so se bojev največ udeleževale, so izgubile vsled orožja 20.240 mož in vsled bolezni 75.375 mož in so torej bile te izgube v razmerju 1 : 3.75. Angleške čete so pa izgubile vsled orožja 1761 in vsled bolezni 16.297 mož, kar tvori razmerje 1 : 9. Ako primerjamo številke umrljivosti Angležev in Francozov v posameznih dobah vojne, dobimo sledeči rezultat: V prvi zimi je vsled bolezni umrlo 10.283 Angležev, Francozov pa le 10.934, akoravno jih je bilo štirikrat več kot Angležev. V drugi zimi pa je bilo vsled epidemij med Angleži le 551 žrtev, med Francozi pa 21.182 mož. Z ozirom na svojo numerično moč bi smeli imeti Francoji zaradi bolezni le največ štirikrat toliko izgub kot Angleži, imeli pa so jih štiri-desetkrat več. Zdravstvene razmere francoske armade so bile najmanj desetkrat slabše kakor pa pri angleški. Tu vidimo, koliko je odvisno od kakovosti zdravstvenih naprav. Infekcijske bolezni se more torej računati k onim zlom, katerim se lahko izognemo. Pojavljajo se zlasti v epidemični obliki kot kuge, nikdar pa ne kot poslediea nesnažnosti. Ne nastajajo vsled lakote, pomanjkanja, sploh ne vsled raznih okoliščin, ki se jih razumeva pod imenom »socialna veda«, tudi ne vsled klimatičnih razmer, temveč edinole zaradi tega, ker se zanesejo bolezenske kali od drugod. Množe in širijo se pač pod omenjenimi vplivi, s slabo in inficirano vodo, z nezadostno hrano in vži-vanjem nezrelega sadja. Vsak dan se moremo prepričati o resničnosti naslednjega stavka: Velik del ljudi živi leto za letom v nesnagi in bedi in vendar ni med njimi kužnih bolezni; obo-16 šele tedaj, ko pridejo v dotiko z bo-zenskimi kalmi. Proti temu pa so naši vojaki na bojnem polju, kolikor je le mogoče, varovani. Storilo se je vse mogoče, da se nalezljive bolezni preprečijo. Dandanes je prehranjevanje čet znatno boljše kot svojedobno, vojaki so cepljeni proti kozam in se cepijo tudi proti drugim kužnim bolez1^ '■•Tamn izšolano sanitetno osobje, vse naorave so tako urejene, da se kužne bolezni ne morejo razširiti v velikem obsegu. Strah pred kužnimi boleznimi je zato neutemeljen. Mednarodna stremljenja na polju socialne higijene. Veliko število važnih kulturnih nalog posameznih držav se more rešiti le s sporazumnim delom istih držav. Vsled tega so nastale razne mednarodne zveze, ki so vplivale na to, da so posamezne države pogodbenim potom uredile in izvedle skupne zadeve, Na polju socialne higijene spadajo gotove prometne in sanitetne pogodbe v prvo vrsto. Za izvrševanje isti so organizirale pogodbene države mednarodne sanitetno policijo, ki izvršuje svoje posle potom zdravstvenih central in sanitetnih opstaj. Že leta 1866. se je osnovala mednarodna sanitetna unija z najvis-jim mednarodnim zdravstvenim svetom v Carigradu ter s sanitetnimi postajami v Aleksandriji, ob Rdečem morju in Perzijskem zalivu. Nadalje obstoji tudi mednarodni sanitetni svet v Parizu ter zdravstvene centrale v Bukareštu in Tngru. Enake naloge, kakršne ima mednarodni zdravstveni urad v Par izu za Evropo, izvršuje tudi zdravstveni urad v Washingtonu, ki je z njim v zvezi in osnovan za panameriško Unijo, v kateri je od leta 1889. združenih 19 ameriških republik. Podružnica v Montevi-deju opravlja službo za južno Ameriko; njen delokrog je bil na III. paname-rikanski konferenci v Rio de Janeiro znatno razširjen. Poleg te mednarodne uprave, v katerih delokrog spadajo le odredbe, namenjene in izvedene od vlad samih, obstoja tudi velika množina mednarodnih organizacij zasebnega značaja, ki so dale v večini slučajev inicijativo za sklepe oficielnega internacionalizma in katerih preddela so bila temelj zadnjemu. V kolikor se more spoznati vpliv na državne odredbe, bomo te zasebne organizacije tudi menjali v nadaljnih izvajanjih. Epidemija. Da se prepreči razširjenje raznih kug, med katerimi pride v poštev za Evropo v prvi vrsti kolera, so za naš del sveta potrebni pred vsem mednarodni regulativi, ki določajo, kake korake je treba ukreniti za varstvo proti epidemijam. Kot prva zakonita določba v tem oziru je smatrati »Reglement spe-cial aplicable au pilerinage du Hedjaz« iz leta 1884-1885, ki je bil izpodbujen leta 189C. Že nekaj let prej je bila odrejena v varstvo Evrope porti koleri od mednarodnega Cousil Maritine et Qua-rantenaire d’ Egypte v mali luki Eltor v Sueškem zalivu dvajsetdnevna kva-rantena za vse romarje, ki se vračajo iz Meke preko Egipta po morju domov. (Dalje.) ***** Socioljgija. Dežele Število združljivih delavcev Stevio združenih delavcev sploh Število delavcev, vpisanih v mednarodni socializem Število delavcev, ki ne pripadajo mednarodni socialno demokr. zvezi Angleška 13,553.770 3 010.340 861.482 2,148.864 Francoska .... 10.600.000 1 .029.258 450.000 579.238 Belgija 1,700.000 189.455 77.224 112.231 Holandska .... 776411 153 689 52.235 101.454 Danska 439.638 128 224 105.269 22955 Švedska 810.( 00 116 500 80.129 36.371 Finska 400000 1^.640 19.640 Nemčija 13 593.391 3,061 002 2.349 785 721.217 Avstrija 6,000000 496.263 421 905 74.358 Bosna 47.997 5.587 5.587 Hrvatska 300.000 8.504 7.182 1.322 Ogrska 2,268.342 95.180 95. 180 Srbska 400.000 8.437 8.437 Rumunija 1,000000 6.000 6/00 Švica 800 000 78119 78.119 Italija 7,787.166 709.943 384.446 325.497 Španija 3.200.000 80.000 80.000 Združene države . . 22,234 038 2,282.361 1,775000 507.361 Norveška 229.260 53.830 53.475 355 86,139.413 11,539.218 6,900.955 4,631.223 Hazširjajti miiMni glasilo ,Našo Moe‘. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Otroci in delo. Avstrijski delovno-statistični urad je izvršil 1. 1908. obširno enketo o delu otrok v Avstriji in objavil v zadnjih letih veliko delo: Erhebung iiber die Kinderarbeit in Osterreicli im Jahre 1908. I. Teil: Tabellen, 1910, XV -j- 424 str. — II. Teil: Textliche Dar-stellung I. H. 1911, XLI -f 76 str.; II. H. 1913, 345 str. Slika, ki jo je enketa podala, ni vesela. 34'8 % vseh otrok (o katerih so se izvršile poizvedbe) mora izven šole delati, polovica teh še ne 11 let starih, % jih mora delati tudi ob nedeljah in praznikih, V« pnoči. Največ otrok porabijo seveda za delo na kmetih, vendar so tu zdravstvene razmere še najboljše, manj ugodne so pa nravne razmere, zlasti pri otrocih, ki morajo pasti. Za Kranjsko podaja poročilo te številke: Dela šolskih otrok 48 %, t. j. 4922, od teh na kmetih 57-8 %, zlasti sirot (63'1 %), dnevno šolskih 60'2, iz ponavljalne šole 87-6; v industriji je bilo 29'5 % otrok, med temi v tekstilni 698, kovinski 79, pri lesni 455 (n. pr. za izdelovanje zobotrebcev 74, kit 262, sit 64). Organizacija delavcev. Mednarodno tajništvo socialistične strokovne organizacije v Berolinu je izdalo za 1. 1911. sledečo Statistiko o organizaciji delavstva. Edina In naJkrajSa linija o Hmerlho! Samo 5 dni! F iz Hawre v New-York francoska prek- morska drulba. Veljavne vozne liste išlfkarte) za francosko linijo iz Havrc v New-York in listke za i ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnIZji ceni In brezplačna pojasnila daje samo ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljnbllani, Dunajska cesta It, 18 v hiši .Kmetske posojilnice*. 1 JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven 1 j spadajočih potrebščin, j F. Meršol LJUBUHHH ‘ Mestni trg 18. iln drobnim blagom. Bnin, čipk, rokavto, )leke ln perila, patov, mlh roboev, ovrat-volne, bombaša, ra- oa itd. Troovina z modrin Velika (zber vez nogavio, otroške ol predpasnikov, že nikov, zavratnto, kan tfredt siutnje in vezenje monogramov m jj vsakovrstnih drug’b risb. Naivečja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. I. P. Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. — 264 — c) preizkušnja in odobrenje računskega zakljnčka in letnega preračuna ter razpolaganje z zveznim premoženjem; d) določilo izneskov, katere je treba porazdeliti na posebne zadruge za zalago zveznih potrebščin; e) sklepanje o važnih stvareh, ki se natančneje označijo v pravilih; f) sklepanje o razvezi prostovoljne zveze; g) izključenje zadrug iz zveze po določilih pravil; h) sisiemizovanje plačevanega pomožnega osebja. § 130 g. Zvezni odbor izvršuje sklepe zveznega zbora in opravlja zvezne posle; v njegovo področje spadajo vse stvari, ki niso pridržane zvez-neniu zboru. § 130 h. Zvezni načelnik, oziroma njegov namestnik zastopa zvezo na zunaj, predseduje v odborovih sejah in zveznih zborih in skrbi za izvršitev sklepov odbora in zveznega zbora. § 1301. Ako zadružna zveza, ki je po pravilih omejena na ozemlje političnega okraja (okrajna zveza), obsega najmanj dve tretjini vseh zadrug ali vse za rokodelske obrte v tem okraju obstoječe zadruge, v obeh primerih pa ne manj nego tri zadruge, tedaj tvori njen odbor pridani svet obrtnega oblastva; njegova pristojnost se določi ukazoma. Kompetenca odbora zadružne zveze kot pridodanega sveta obrtnega oblastva prve stopnje je uravnana z ukazom trgovinskega ministra z dne 19. julija 1907, drž. zak. št. 179. § 130 k. Zvezni troški se porazdelujejo tako, kakor je določeno v pravilih, na zadruge, ki zvezi pripadajo, in zadruge jih morajo pripraviti po določilih § 115. Troški zvez višjega reda se porazdeljujejo tako, kakor je določeno v pravilih, na zveze in zadruge, ki jim pripadajo (§ 130 c), odstavek 3). § 130 L Za pravila zvez in njihovih morebitnih postranskih zavodov, katera so osnovana z vpoštevanjem gori omenjenih načelnih določil, kakor tudi za sklenjene izpremembe pravil je treba odobrenja političnega deželnega oblastva in, ako se kaka zveza razteza na več kro-novin, odobrenja trgovinskega ministrstva. — 261 — spodarstvenem polju, pri čemer naj postopajo po posebnih predpisih, obstoječih za organe obrtnega pospeševalnega trgovinskega ministrstva. Premoženje obrtnih korporacij. § 128. Ako ima katera sedaj obstoječih obrtnih korporacij premoženje in se v zmislu tega zakona preustroji v zadrugo, preide njeno premoženje vlast nove zadruge. Ako se obrtna korporacija z drugimi zadrugami združi v eno zadrugo, ostane korporaciji lastnina in posebna uprava premoženja. Ako se kakšna obrtna korporacija razide, pa ne preide v novo zadrugo, tedaj odkaže politično deželno oblastvo premoženje občini, v kateri je ta korporacija imela svoj sedež. Občina naj, zaslišavši za obrtnike dotičnih občin obstoječe zadruge, tako premoženje odmeni v občekoristne obrtne namene, posebno za ustanovitev in vzdrževanje obrtnih učilišč, ter naj o načinu, kako ga misli uporabiti, zadobi odobrenje političnega deželnega oblastva. § 129. V vseh primerih je ravnati po naslednjih načelih: a) pravic tretjih oseb se ne do'tka razveza ali preustroj kake obrtne korporacije; torej je predvsem poplačati kake dolgove korporacije in izpolniti njene druge dolžnosti; b) poskrbeti je za to, da se ustanove in odmembe korporacij ne odtegnejo svoji namembi. § 130. Prav tako ostanejo neizpremenjena iz zasebnopravnih naslovov ali iz ustanov imovini korporacije naložena bremena, in pa prejšnjih udov in pripadnikov korporacije do tistih koristi, katere so jm šle ob obstanku korporacije iz nje premoženja. § 130 a. O razločitvah imovine med obrtnimi korporacijami in zadrugami, med zadrugami med seboj, nadalje o razločitvah imovine, kadar se izločijo obrtne kategorije iz obstoječe zadruge, odloča, ako se udeleženci redno ne pogodijo v mejah obstoječih pravnih predpisov, politično deželno oblastvo, ki vpošteva določila prejšnjih §§ 128 do 130 in dotlčna pravila ter zasliši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezOi kjer obstoji, dotične zadruge in udeležence. 7/ ^ 7f~ XV // \V U VV Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijlh cenah L. Mikusch. -7/~ w v/------*—7/----'S—7/ \V J/—sc Lekarna „Pri hronl“ Mr. Pii. fl. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. P'iporoCa|o sp sledtCa 2dr»vlla: Balzam proti žeiodfnlm bolečinam, seklenlca 2U v. Kapi) ce za ieiodec, izvrstno, krepil o in slast do jedi pospeSujoCi sre stvo, steklenica «0 v Kaoljice zoper telodCn' krč, steklenica 50 v. Poslpalni prašek, proti ognjlvanju otrok In proti potenju nog. Skathca 50 v. Hlbje olie, steklenica ■ krono In : kroni. Salicilni kolodl), za odstranitev ku.jih očis In trde k' žf, steklenica 70 v. „Sladln" za oiroue, Škatla 80 v. Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v. Tr poti e v sok, Izvrsten pripomoček proti kaSlju, steklenica t krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. Gričar & Mejač Ljubljana, Presnova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti v konfekciji za dame. O Pozor, slovenska delavska društva 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSniku) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. a Sladni faj-zajtrkl Vvll ®*% prihranka In okusen zajtrk, luilnal dose-&ri I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo Hladni (a|. Ako se ga uporablja pri doienčkth namesto moke z« otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmk6czyjev sladni čaj ima Ime Sladin in M.X| le vedno bolj priljubljen. Povsod '/< kg zavoj «0vin AllUkl Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj f> zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le- 9«l*anlal karne Tmk6czy: Sch8nbrunnerstrassc štev. 10«, bilfilVJKI josefstadlerstrasse štev. j!6, Radetzkyplatz štev.4 V Oradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk<5czyjevih, Istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo S«. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. A r Kozina j l. Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno Varatvena znamka. niipiHM Bit} šln. 20 Mm Hiša). r-Tj 7/—* 7/ i/ // 1/ ® }/ Jt « A—IV M —\\— JL & E„ ISSAHEIPMIŽs, Msstoi trs il®v. 1® F — — .s. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno j* sukno za moške obleke, volneno blago, kakor « ševiioti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — jj Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati » Izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-■■ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilie. » Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za g postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni . prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. • Priznano nizke cene! -NT -N* vv VV VV VV 'vV VV SV VV Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s f' srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi S r pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g ^ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh 5 ( velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šitona, listra in 3 K klota. Stezniki ali moderci oa najcenejših do naj- f finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | U žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § | Vedno sveže blago 1 5 ; '//'// // 7/ 7/ 7/ 7/ 7/- 7/ -7/ r IVAH JMmSIN ! H** =========== Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = I HaibnliSMaisiflurneiSa prilka zaSfedeniel Ljudska Posojilnim resistrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. I! — 262 — § 130 b. Zadruge so dolžne pupilamo-vamo nalagati in primerno hraniti zadružno imovino, ki nosi dohodke, pa ni določena za zalago izdatkov, kateri zadevajo zadruge. Kadar se kakšna obrtniška zadruga ali kakšna druga obrtniška korporacija razdruži, ne pripade njeno premoženje takratnim zadnjim udom, ampak se mora tudi naprej uporabljati primemo svojemu namenu. V tem oziru razločuje § 128 o. r. tri slučaje, in sicer, če se obrtniška korporacija premeni v zadrugo v smislu tega zakona, če se zadruga združi s kakšno drugo v eno zadrugo, in slednjič, če se zadruga sploh razdruži. V zadnjem slučaju pripade zadružno premoženje samo ob sebi občini, kjer je zadruga imela svoj sedež. Vedno pa je treba poprej izpolniti obveznosti, katere je imela zadruga do drugih oseb. Ker premoženje ni bilo zasebno, zato ga tudi občina ne sme svobodno uporabljati, ampak mora ravnati z njim tako, da je to koristno za obrtni stan, n. pr. za obrtne ustanove, šole in dr. Občina ima sicer pravico do premoženja popolnoma razdru-žene zadruge, ni pa primorana, iz svojega poravnati terjatve drugih oseb, ako bi zadružni dolgovi presegali vrednost premoženja. ZADRUŽNE ZVEZE. § 130 a. Zadruge se morejo za določena krajevna ozemlja (okraj, okrožje trgovinske in obrtne zbornice, dežela) združiti v teritorijalne zveze ali pa po svoji strokovni pripadnosti v strokovne zveze. Zveze se morejo osnovati ali neposredno s spajanjem zadrug ali pa tako, da se združijo zveze v zveze višjega reda. Pristop zadrug k zvezam sklene zadružni zbor, pristop zadružnih zvez k zvezam višjega reda pa zvezni zbor. Na predlog teritorijalne zveze, ki obsega najmanj okrožje kake trgovinske in obrtne zbornice, ukaže politično deželno oblastvo, da morajo v okrožju predlagajoče zveze po § 130 i ustanovljene okrajne zveze delovati kakor prisilne zveze. Enako se ukaže, da se v določenih političnih okrajih v okrožju predlagajoče zveze združijo zadruge, ako jim pripada večina obrt* nikov dotičnih okrajev, v okrajne zveze po § 130 i in da delujejo kakor prisilne zveze. Zadruge za trgovinske obrte so oproščene od tega, da se privzamejo v okrajne zveze, omenjene v prejšnjem odstavku, ako pristopijo kaki strokovni zvezL — 203 — Politično deželno oblastvo more v 5. in 6. odstavku omenjenim okrajnim zvezam zopet vzeti značaj prisilnih zvez, če se pregreše zoper zakone ali pravila in kadar se zvezna delavnost trajno razvija nezadostno, ako ponovni opomini ostanejo brez uspeha. Prostovoljna razveza prisilnih zvez ni dovoljena. § 160 d. Zvezne bolniške in podporne blagajnice, po načelu prostovoljnosti, se ustanavljajo po predpisih zakona z dne 16. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 202). Ustanovitev zvezne blagajnice za člane vseh ali več pripadajočih zadrug, kakor naredba za prisilno zavarovanje, je zavisna od soglasnega sklepa (§ 115 c) dotičnih zadrug, kakor se tudi zahteva v § 115 h, odstavek 2. Blagajnicam, omenjenim v odstavku 2, je dovoljeno, da na podlagi posebnih, z dotičnimi zadrugami sklenjenih dogovorov prostovoljno prevzamejo zavarovanje članov takih zveznih zadrug, ki niso sklenile prisilnega zavarovanja. Sicer veljajo glede ustanovitve in gmotnega pospeševanja bolniških in podpornih zavodov, podpornih skladov in gospodarskih podjetij s strani zveze zmislu primerno določila 8 115 x; pri tem pa stopi na mesto v pravkar omenjenem paragraiu, odstavek 2 do 4, zapopadenega določila glede sklepčnosti predpis, da mora biti v do-tičnem zveznem zboru vsekakor navzočna polovica zastopnikov pripadajočih zadrug. § 130 e. Zadružno zvezo zastopa: a) zvezni zbor; b) zvezni odbor; c) zvezni načelnik. Zvezni zbor je sestavljen iz zastopnikov pripadajočih zadrug in se shaja najmanj enkrat na leto. Pravila morajo obsegati natančnejša določila o zastopnikih, katere odpošiljajo posamezne zadruge, o sklicevanju in sklepčnosti zveznega zbora. Zvezni zbor voli izmed sebe zvezni odbor za dobo treh let. Ta določila veljajo zmislu primerno za zveze višjega reda. § 130 f. V področje zveznega zbora spada: a) posvetovanje in sklepanje o zveznih pravilih; b) volitev zveznega odbora;