List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
1 : ' ~ ■	————————
13. številka.	Joliet, Illinois, 4. marca leta 1904.	Letnik X TTT
SE TROBIJO O JAPONSKIH ZMAGAH, A KDO VERJAME?
Predstraže ruske vojne sile, slavnoznani kozaki zadevajo ofo japonske in jih pode v ‘‘junaški” beg.
P ort Artur se drži vkljub vsem brzojavkam o podaji
Petrograd, 26. febr. — Semkaj je dospela uradna brzojavka, ki natanko slika japonski napad na Port Artur dne 25. febr. Poročevalec od “ Associated Press” je izvedel, da se je napad razvil v splošen boj med japonskim brodovjem ter ruskimi ladijami in utrdbami, ki je končal z begom Japoncev in pogreznjenjem par njiliovih ladij.
Naj večja svetinja «a bojišče.
Moskva, 26. febr. — Najsvetejša slika na RuBkem se je odposlala v Petrograd in se ima pozneje prenesti na daljni vzhod k armadi. Ta slika predstavlja sv. Devico, ko se prikaže sv. Sergiju, in se vedno hrani v T-roickem samostanu. Velika je štirijaški čevelj in okrašena z dragocenimi kameni. Slika ima znamenito zgodovino. Spremljala je Aleksi ja, Petra Velikega in Aleksandra I. na vseh njihovih vojnah. Na pritrjeni ploščici so imena vseh bitk, v katerih je bila slika navzoča.
Rusija lu Amerika.
Petrograd, 27. februarja. — Vsi ruski krogi so globoko žaljeni, da Amerika zaničuje svojega starega prijatelja in igra sovražno vlogo. Z največjim obžalovanjem izražajo bojazen,se da utegneta obe deželi za dolgo ločiti in to brez vzroka, kolikor se tiče Rusije. Da bo ameriška trgovina v velikanski ruski državi največ trpela, je pač umevno. Mnogo naročil in pogodb so ruske tvrdke zadnje dni preklicale.
Grof Tolstoj.
Petrograd, 28. febr. — Grof Leon Tolstoj je daroval 1000 izvodov svojih del, in skupiček za ista se ima uporabiti za ruske vojake, ki se udeležujejo vojne na daljnem vzhodu.
Kozaki prepodili Japonce.
Petrograd, 28. febr. — Iz Liao Yang semkaj dospela brzojavka z dne 28 febr. poroča, da jepredstraža kozakov, ki je prodrla onstran reke Yalu na Korejo, imela bitko z Japonci, kateri so bili prisiljeni v divji beg, zapustivši tamkaj svoje konje, koje so kozaki polovili. General Lenevič brzojavlja, da konjiki in pešci Japonce zasledujejo ter imajo ukaz, zasesti severno Korejo.
Japonci tajiio.
Chifoo, 28. febr. — Dočim Japonci poročajo, da ni njih brodovje pri zadnjem napadu na Port Artur trpelo, se na vse kriplje trudijo, zabraniti poročila o posamnih poškodbah. Mornarji, ki so se v soboto tu izkrcali in so baje preživeli Japonci od pogreznjenih japonskih ladij, nimajo dovoljenja videti kogarkoli. Na častno besedo bodo odposlani domov. Japonsko brodovje pri Port Arturu je štelo 17 ladij. Tri bojne ladije in ena brzojavna sedaj manjkajo.
Carinja in Rdeči križ.
Petrograd, 29. febr. — Carinja se neprestano trudi, za na daljni vzhod namenjene čete in družbo Rdečega križa dobaviti potrebnih stvari. Gospe iz najodličnejših krogov jej pomagajo izdelovati razna topla oblačila. Ameriške, angleške in druge gospe so istotako navdušene za tako delo, kot Rusinje. Prirejajo se tudi razne razstave v prid
Rdečemu križu in povsodi se najbolj trudi carinja.
Kitajec svari Japonca.
Port Artur, 29. febr. — Po poročilih iz Pekinga je princ Ging opozoril japonskega poslanika na to, da Japonci razširjajo zlobne laži po Kitajskem, ki imajo namen, domače prebivalstvo nahujskati do nasilja proti Evropejcem. Princ je naprosil poslanika, naj zabrani usodepolno šuntanje.
Nič strahu na Ruskem.
Petrograd, 29. febr. — Borzni dnevnik piše:	“Ni se treba vzne-
mirjati radi Port Artura, ki je blokiran. Vojna se ne bo končala, dokler živi še en edini Japonec na Koreji. Uspeh ruskega orožja ho spet spravil do časti narodsko pravico, ki se je iz Londona in Wash-ingtona kršila po pripoznanju zatiranja neutralne Koreje od strani Japonije.”
Ruska radodarnost.
Moskva, 29. febr. — Neprestano ter iz vseh slojev in koncev Rusije dohajajo družbi Rdečega križa obilni milodari. Neki trgovec s tobakom je podaril 2,000,000 papirosk (cigaret), neki tovarnar sladkorja vagon cukra. tukajšnji plemenitaški klub $25,000 itd.
Angleška laž.
London, 1. marca. — “Daily Telegraph” donaša sledečo brzojavko iz Yin Kotva z dne 29. febr.: “Petnajst japonskih vojnih ladij je danes dopoludne od 10. do 12. ure bom-bardovalo Port Artur najstrahovi-teje. Ruske križarke “Novik”, “Askold” in “Bajan” v spremstvu štirih torpedovk so došle iz luke, a bile prisiljene vrniti se. “Askold” se pogreza, ‘ Novik” je hudo oškodovan, takisto “Retvižan” in dve torpedovki sta tudi pogreznjeni.
Petrograd, 1. marca. — Poročilo lista “London Telegraph” iz Ying Kotva o včerajšnjem napadu na Port Artur je skozinskozi izmišljeno.
Japonsko brodovje Izginilo.
Petrograd, 1. marca. — Car je prejel od podkralja Aleksijeva sledečo brzojavko:	“Admiral Stark
poroča v brzojavki iz Port Artura z današnjim, da se sovražnik pred Port Artur dne 28. in 29. febr. in 1. marca ni nič prikazal. Preiskave od strani križark in torpedovk v polumeru nad 60 milj od Port Artura so dognale,da so ladije sovražnikove izginile brez sledu.”
Rusi imajo kredit.
Pariz, 1. marca. —Sindikat pariških bankirjev, z veliko in dobro-znano tvrdko na čelu, je otvoril kredit znamenite važnosti z Rusijo, katerej se dovoljuje neomejeno po-posojilo, ako okoliščine to zahtevajo.
Ameriški Rdeči križ.
Washington, 1. marca. — Miss Clara Barton, predsednik ameriškega Rdečega križa, je obiskala ruskega poslanika in ponudila druž-bine usluge ruski vladi. Poslanik je izrazil zahvalo svoje vlade, a pojasnil, da vnanje pomoči ni treba,
ker je ruska družba Rdečega križa dovolj skrbna in velika.
‘•Junaški” Japonci.
Petrograd, 2. marca. — Generalmajor Pflug brzojavlja z dne 2. marca:	“Nadaljše sem dospele
vesti poročajo, da so se naše pairóle, ki so prenočile 12 vrst (8 milj)od Ping Yanga, v jutro 29. febr. bližale mestu. Zadele so ob japonsko patrolo od sedmih častnikov. Lajtnant Lončakof je naskočil isto s tremi kozaki in jo prisilil, da je v skok zdirjala in zbežala v mesto. Navzočnost naše patrole blizu Ping Yanga je povzročila med Japonci veliko razburjenost, in začeli so z nasipov in stolpov strašno streljati, ker so pričakovali napada. Vendar so se naše patrole približale mestu na 700 korakov ter si ogledale stare in nove nasipe.”
Ruske predstraže.
Tokio, Japonija, 2. marca—Vest je semkaj dospela, da so Rusi zasedli brzojavni postaji Anju in Yong Pion,severno od Ping Yanga. Okrajnega guvernerja so dejali pod ključ in uradne listine zaplenili. Ruska glavna sila je zbrana v Liao Yangu. Pred mestom Antung imajo Rusi 2,000 mož. Začasno se ne pričakuje nobene važne bitke južno od reke Yalu, katero so si baje Rusi določili za glavno obram-beno črto.
Dunajčani molijo za Ruse.
Dunaj, 2. marca. — Krščanski socialisti so danes na velikem shodu sprejeli resolucijo, moliti za božji blagoslov ruskemu orožju; dalje resolucijo, želečo Rusiji sijajno zmago nad rmenim plemenom. Mnogo mestnih svetovalcev z enim duhovnikom vred je na shodu izjavilo, da je japonsko vprašanje jed-nako židovskemu in da morajo potemtakem dobri kristjani želeti, da se niti Japoncem niti Židom ne dopusti, da srečno odnesejo pete iz vojne. Rekli so, da zaslužijo Rusi vse sočutje, ker je Rusija izmed vseh dežel najbližja srcem vseh tistih. ki sovražijo jude.
Port Artur.
Berolin, 2. marca. — Veščaki mislijo, da bodo Japonci v kratkem poskušali izkrcati vojaštva v bližini Port Artura in na suhem naskočiti trdnjavo. Vendar se Port Artur lahko dolgo brani, če >ma dovolj živeža. Kot primer navajajo Charleston v Južni Carolini, katera trdnjava se je držala od jan. 1863 do febr. 1865 proti vsem napadom unijskih čet. Raznn tega je znano, dalje portartnrski poveljnik Stoes-sel rekel:	“Sovražnik se moti, če
misli, da se udarno. Ne, nego branili bodemo trdnjavo do zadnjega moža, z geslom:	Rajši smrt, nego
uda jo!”
Newyorški muzikantje.
New York, 29. febr.— Povodom 126. rojstnega dne Roberta Emmet se je vršilo zborovanje v “Academy of Music”, na katerem se je sprejela resolucija, po kateri naj bi Združ države sočuvstvovale rajši z Rusijo, nego z Japonci. Delovanje drž. tajnika Hay, katero označa resolucija kot odločno sovražno Rusom, se ostro graja. In nazadnje se Angležem očita sebičnost.
Newyorški Slovani.
New York, 1. marca. — Odbor tukajšnjih slovanskih meščanov, s Francis J. Mekardo na čelu kot predsednikom, je objavil razglas,po katerem hoče zbrati $200,000 za Rusijo. “Pokazati hočemo,” je rekel g. Mckarda, “da ima Rusija, ki se je vselej in z dejanjem iz kazala kot prijateljica Združ. dr žav, sedaj, v hipu stiske, še prijateljev v tej deželi. Na gromadncm shodu smo sprejeli resolucijo, ki obsoja nekrščansko vedenje tistih, ki stoje na strani Japonije.”
SMRT V PODRTINAH VELIKE ZGRADRE.
Jekleni oder I3nadstropne hiše se zrušil med zidanjem v New Yorku.
Do 15 oseb mrtvih, 25 ranjenih.
New York, 2. marca.— Trinajst-nac tropno, še ne dozidano poslopje, na oglu 6. ave. in 46. ceste, se je podrlo. V podrtinah so našli pet oseb usmrčenih, kacih 25 ranjenih, a pogreša se jih še 8 do 10, o katerih se misli, da so tudi mrtve.
Jekleni oder je bil postavljen do 11. nadstropja in na njem je kar mrgolelo zidarjev, železarjev in dru zih delavcev, ko se je gorenje nadstropje upognilo in podrlo ter vsa zgradba zrušila s treskom, ki je bil slišati več blokov daleč in je pretresel vsa poslopja v soseščini. Del jek! nega odra je treščil na ozadje hote a Patterson, prodrl strop obed-nieo in usmrtil gospo Ella Lacey Sto rs, soprogo Frank Storrsa, bogataša iz Rye, Westchester Co., ko je sedela pri obedu z ženo dr. Sa-vagea, katera se je rešila neoškodo-vana.
OgDjegasci so takoj pridrdrali r.a lice mesta, iskat usmrčene in reševat ranjene a še žive pokopance. Iskali bodo vso noč, ker so podrtine ogromne.
Splošno mislijo, da je nesrečo povzročilo preobteženje nadstropij. Foreman James Halpin je rekel, da je bila na petem nadstropju velika množica cementa in druaega gradiva, a na 9. nadstropju jc bilo 83 železnih tramov, ki so bili namenjeni za gradbo ostalih nadstropij.
Da je kaznjiva brezskrbnost zakrivila nezgodo, kaže dejstvo, da je zidarski department ponovno prote stiral proti nepravilnemu zidanju raznih delov poslopja.
Vkljub temu in vsem svaritvam so odgovorni kontraktorji nadaljevali delo brez ozira na posledice.
Več sosednih hiš je bilo po podrtinah bolj ali manj oškodovanih. Železni trami so predrli streho neke bližnje šole za dečke, a ti so na srečo baš odšli na obed.
Sporazum glede Balkana.
Rim, 1. marca.-— Med rusko, avstrijsko in italijansko vlado se vrše pogajanja v dosego popolnega sporazumen j a glede vprašanj, tičočih se balkanskih držav, v katerih so te vlade interesovane. Vse dogodke preiskujejo, ki utegnejo nastati, z namenom, v bodočnosti izogniti se nesložnosti.
Avstrija mobillzuje.
Rim, 29.febr.—Zaupne in uradne vesti iz Avstrije kažejo na dejstva, da dela vlada izvenredne priprave, da zatre vse morebitne vstanke na svojih mejah. Na tihem je že za čela mobilizirati. Vrhovni poveljniki so dobili ukaz, častnikom ne dajati dopusta, izimši slučaje bolezni. Avstrija je očividno na predvečeru velikih dogodkov, kajti že je pripravljena sklicati pod orožje tudi domobrance prvega razreda.
Kapitol pogorel.
Madison, Wis., 27. febr. — Kapitol države Wisconsin je pogorel in škoda znaša $800,000. Ker so nameravali uvesti državno zavaro vanje proti požaru za to zgradbo, so odpovedali vsem zavarovalnicam vplačevanje in le od jedne dobe $6000 zavarovalnine. Potemtakem trpi država veliko škodo.
Ogromen požar.
Rochester, N. Y., 28. febr. — Velik požar je davi tukaj vzbruhnil in se razširjal do popoludne po Main-cesti, vzhodno od kupčijskega središča. Zidarski komisar ceni
Svojim či talcem!
S številko 13, XIII. letnika, ki izide dne 11. marca se konča prvo četrtletje našega lista. Opozarjati moramo tem potom vse one svoje naročnike, ki naročnine za letos še niso ponovili, oziroma niti še poravnali svojega starega dolga, da store to svojo dolžnost v prvi polovici meseca marca.
List je sedaj tako po ceni, da si lahko vsakdo odtrga oni dolar ter ga pošlje kot pred-plačnino. Omenjamo tudi tukaj, da se ne hi kdo potem izgovarjal, da je naročnina listu na leto $2, ako se ista v začetku leta naprej ne plača. Tako si lahko vsakdo prihrani dolar, ako sedaj pošlje naročnino. Upamo torej, da zaostali naročniki store v kratkem to svojo dolžnost.
UPRAVNIŠTVO.
škodo na 6 milijonov, a zavarovalniški uradniki na 4 do 5 milijonov. Zaslužek je izgubilo vsled požara kacih 2500 uslužbencev. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Pogorelo je 12 velikih tvrdk.
Poročila o vojski
med Rusi in Japonci, kakršna pr -našajo veliki angleški časniki v tej deželi, so skrajno neverojetna in lažnjiva. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da prihajajo vse tozadevne brzojavke preko Londona, da Angleži strastno sovražijo Ruse in da amerikanskočasopisje, kontrolirano od Židov, z veseljem pogreva angleške laži. Nedavno so poročali, da je 5000 ruskih vojakov utonilo, 2000 pa zmrznilo, kar je bilo seveda vse zlagano. A nesramni Židje nikdar ne prekličejo svojih laži. Vsa drugačna poročila o vojski prinašajo evropski časniki, nele ruski in slovanski, ampak tudi francoski, nemški in italijanski, o čemer hočemo v prihodnji številki navesti primerov.
Gorenje jezero zamrznilo.
Bessemer, Mich., 29. febr. — Prvikrat, odkar pamtijo najstarejši prebivalci Gorenjega jezera (Lake Superior), je isto zamrznilo do tega kraja. Ob ustju reke Black River se je utaborilo krdelo canadskih Indijancev, ki so dospeli čez jezero po ledu od severnega brega s svojimi psi in sanmi. Nič tovrstnega ni bilo doslej znano izza naselitve v severnem Michiganu.
Slaven šlmpans mrtev.
London, 29. febr. — Slavni šim-pans, imenoma “Consul”, ki je nedavno donašal dobička od $1,000 do $1,500 na teden pri predstavah v tem mestu, je poginil za vnetjem sapnika v Berolinu, kjer se je pro duciral v Schumannovem cirkusu. Žival je bila zavarovana za $100,000
Amerika prednjači.
Pariz, 29. febr.—Uradno poročilo francoski vladi glede razstave v Parizu 1. 1900 kaže, da je Amerika dosegla največ časti na razstavi. Nagrad so razstavitelji iz Združ. držav dobili 2,379. Nemčija je dobila 1,893; Velika Britanija, 1,875; Rusija, 1,754; <~>gi-8ko,1,351; Japonija, 1,307, in A\strija 875. Američani so dobili 221 velikih nagrad, 563 zlatih kolajn, 725 srebrnih kolajn, 529 bronastih kolajn in 341 častnih omenkov.
Požrtvovalen Japonec.
Tokio, 29. febr. — Kekiro Oka-hura, milijonar v Tokiu, ponuja svoj zasebni muzej na prodaj v Ameriko in Anglijo za $1,000,000, katero svoto namerava darovati japonskemu vojnemu skladu. Muzej obsega najslavnejšo zasebno zbirko na Japonskem, in predstavlja trud tridesetih let v zbiranju in troskov nad 1,000,000 yen. Zbrane so v muzeju najrazličnejše dragocenosti izza trinajstih stoletij.
Strajk premogarjev
VIDETI NEIZOGIBEN.
Operatorji hote znižati plače, a temu se premogarji proti vij o.
Razni posredovalci — jedlni up.
Indianapolis, 1. marca. — Da se prične v kratkem štrajk po rudnikih mehkega premoga v državahlllinois, Indiana, Ohio in zapadni Pennsyl-vaniji, so danes prerokovali zastopniki obeh strank, operatorjev in premogarjev, po skupni konferenci glede plačilne lestvice, preloženi vsled nesporazuma. Premogarji so trdni v svojem sklepu, zagotoviti si lanska plačila, in operatorji pa hočejo soglasno znižati plačo od 12 do 15 odstotkov. Po glasovanju je F.
L.	Robbins, zastopnik operatorjev, stavil sledeči ultimatum:
“Kritizirani smo bili, ker se pečamo z delom kot združenim; a nadaljevali smo v nadi, da bodete ravnali kot dostojni, častiti možje in prejeli svoj delež neprijetnega položaja, ko ste nasprotno bili deležni boljšega. Sedanji položaj zahteva znižanje plač. V premislek vam povem, da jaz in družba, ki jo zastopam, ne bomo podpisali lestvice, katera ne določi znižanja plač.” Tekom odmora je g. Robbins rekel: “To meri na štrajk. Operatorji ne bodo ničesar dovolili — prav ničesar. Znižanje ali štrajk.”
Predsednik Mitchell je rekel: ‘ -G. Robbinsovo zatrjevanje pred konvencijo pomenja štrajk. To je,kar imam izraziti in gotovo se bom držal tega.”
Indianapolis, 2. marca. — Skupni odbor premogarjev in operatorjev glede plačilne lestvice se iznova trudi doseči tozadevno poboto. John Mitchell je davi rekel, da nastane bržkone štrajk. Operator Robbins je rekel, da ne more videti, kako bi se štrajk zabranil. Odbor bo poročal v četrtek na skupni konferenci.
Zastopniki železnic in industrijal-nih družb dohajajo mnogoštevilno semkaj z namenom, da pregovore operatorje nekoliko popustiti, da se zabrani štrajk. Delavski vodje po vsej deželi tudi uplivajo na premo-garje, da sprejmejo kompromis ali razsodniško pogodbo.
Štrajk na razstavišču.
St. Louis, Mo., 1. marca. —Nad 1000 delavcev, uposlenih na svetovnem razstavišču, je svoje delovanje ustavilo, ker so bili obveščeni, da bodo po prihodnjem ponedeljku dobivali samo navadno poletno plačo, namreč -20c. na uro. Tekom zim ske dobe, t. j. izza oktobra, dobivali so po 25c.
Štrajk voznikov.
Kansas City, Mo., 1. marca. — Kacih 400 voznikov je danes svoje delo ustavilo, a pravijo, da bo število teh štrajkarjev 'znašalo jutri 800. Vozniki zahtevajo zvišanje plače, skrajšanje delavne dobe na 10£ ure in dalje, da smejo biti upn-sleni samo unijci. Vozilni posestniki so že nastovili neunijce in jih v sporazumu z oblastvi oborožili z revolverji, ker Ee je bati nasilstev.
Štrajkarji preganjani.
Telluride, Col., 1. marca.— Šerif Rutan je 8 pomočjo vojaškega oddelka aretoval sedeminpetdeset štrajkujočili premogarjev pod obtožbo vlačugarstva. Peljani šobili pred sodnika Holmes, ki je obsodil petindvajset izmed njih in jim rekel, da naj gredo do 2. ure pop. na delo ali naj zapuste mesto, če ne morajo v ječo.
Prehladne obveze včasi pomagajo in včasi škodujejo, a Severovi oblati za glavobol in nevralgijo prav vsakikrat pomagajo. Cena 25c., po pošti 27c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
•040404040404040404040 ¡>40*
$ Iz slovenskih naselbin. %
o	^^
04044004040404404004040404
Joliet, lil., 3. marca. — Pone-Brečil je rojak Martin Filak v tukajšnji jeklarni. Ponoči od sobote na nedeljo je delal kot navadno v tako-zvanem oddelku “Billetmill”. Okoli
3.	ure v jutro je pa hotela nasreča, da ga je pri nakladanju 2 toni težko breme podrlo na tla in se zvalilo nanj ravno čez trebuh ter mu strahovito zmečkalo ves notranji ustroj. Poklicali so brž na lice mesta ambu
lanco ter polubrata John I'ilaka m
evaka John Videtiča, ki sta bila tudi na delu in sta ponesrečenca spremila v bolnišnico Srebrnega kriza (Silver Cross). Tu so zdravniki takoj uvideli, da ni več pomoči. Po strašnih mukah in previden s poslednjimi sv. zakramenti, katere mu je podelil č. g. župnik F. S. Šušteršič, je nesrečnež izdihnil svojo dušo v noči od ponedeljka na torek ob 12. uri 20 min. Pogreb, katerega se je udele žilo polnoštevilno društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., čigar član je bil Tajnik, se je vršil v četrtek dopolu-dne ob 9. uri iz slovenske cerkve sv. Jožefa, kjer se ječitalasv. maša zadušnica. Pokojnik je bil krepek, rdečelic, priden mladenič, star 23 let in doma iz vasi Zemelj, fare Podzemelj, okr. Metlike na Dolenj skem. V Ameriki je bival 5 let, a v Jolietu 4 leta. V stari domovini zapušča starše, a v novi poleg omenjenih dveh sorodnikov polusestro nekje v Michiganu in teto v South Chicagi. N. p. v m.!
—	Nanagloma je umrl 37 letni rojak John Vičič v Rockdalu. čutil se je že dlje časa bolnega, vendar je hodil redno na delo v rockdalsko žičarno. V ponedeljek dopoludne okoli 9. ure mu je pa pri delu postalo tako slabo, da je moral isto ustaviti in oditi na stanovanje v postelj. Proti večeru je malce vstal, a brž je moral naprositi mater, da je hitela po bližnjem telefonu klicat zdravni ka. Ko se vrne, najde nesrečnega Johna na stolu že premrlega. Izdihnil je svojo dušo kar iznenada. Pokojnik je bil doma z Dolenjskega. V Ameriki je bival že več let in bil ud društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K.
J.	Pogreb se je vršil v sredo dopoludne iz tukajšnje slovenske cerkve sv. Jožefa, kjer je čital naš č.g. župnik črno sv. mašo zadušo rajnikovo. N. p. v m.!
—	Ponesrečil se je rojak Frank Vardjan v tukajšnji jeklarni, v oddelku nazvanem “Rod mili”. Padel je z visokega odra in si zlomil obe roki in nogi, da je kaj hudo oškodovan. Prepeljali so ga v Silver Cross-bolnišnico. — Zbolela je soproga g. John Ileniča. Zdravi se doma. — Umrla je 1 mesec stara hčerka rojaka Mihaela Sikolaja.
—	Poročila o železni in jekleni
industriji dohajajo nadepolna v jo-liefcsko jeklarno Illinois Steel-kom-panije. Uradni podatki iz chicaških pisarn velicega trusta za jeklo glede stanja na zapadu kažejo čimdalje večji narastek povpraševanja po železnih in jeklenih izdelkih. Eden izmed vzrokov, ki napravljajo ta narastek povpraševanja, tiči v znižanju voznine za na vzhod. In bas z vzhoda prihajajo tudi dobra poročila o stanju kupčije z jeklom. Iz Clevelanda brzojavljajo:	Cleveland, O.,
27. febr. — “United States Steel”-korporacija je danes sklenila pogodbo z ‘‘Bessemer Pig Iron”-združbo za 130,000 ton surovega železa po 813 za tono v Valley-plavžih. Neposredno in posredno bo to dalo posla 3,000 možem. Zahtevalo bo združeni izdelek vseh plavžev v Mahoning in Shenango dolini, izmed kojih so nekateri počivali izza šest mesecev. Cena, za katero se je prodalo surovo železo, pomenja zvišanje za kacih 60c. pri toni nad ceno, ki je vladala januarja meseca. Vsi plavži, pripadajoči United States Steel-korporaciji na osrednjem zapadu, delujejo sedaj s polno silo. Tukajšnji merodajni krogi mislijo odločno optimistično in sploh trde, da je takozvanih slabih časov, ki so ponekod tako vznemirjali zadnje mesece, vendarle konec in da so nade za obnovo dobre kupčije z železom izveuredno velike, torej bo i dela dovolj. Tudi koka se bo mnogo rabilo in v tovarnah istega delo zboljšalo samo za navedeno naročilo 130,000 ton surovega železa se bo potrebovalo istotoliko število ton koka.
—	Clarence Cooley, uposlen pri Chicago Gravel-kompaniji, ki ima j tudi tovarno vzhodno od Jolieta, jej padel v ponedeljek dopoludne z odra in bil tako zelo oškodovan, da je kmalu nato umrl. Nezgoda se je pripetila v peščeni jami okoli pol 10. ure. Cooley je delal vrhu odra, ko se je zdajci spodrsnil na opolzli deski in strmoglavil do trideset čevljev globoko. Prepeljali so ga v bolnišnico Srebrnega križa, kjer je pa vsled notranjih poškodb kmalu izdihnil. Cooley je bil 30 let star in neoženjen.
—	Pisalen stroj, vreden 8110, je bil ukraden iz urada pivovarne An-heuser-Bush v našem mestu ponoči od sobote na nedeljo. A že v pone deljek zjutraj je ukradeni stroj policija vrnila lastnikom. Našla ga je v posesti necega učitelja v Minooki, ki ga je kupil od neznanih tatov. Dokazano je, da učitelja ne zadene nikak sum. Tatovi so tako natanko opisani, da jih policija bržkone kmalu zasledi.
— Angleška dnevnika sta v ponedeljek objavilasledečenaznanilo: 8250 nagrade. — ‘Citizens’ Alliance of Joliet’ (organizacija, ki ima namen paziti, da se zakon in red vzdržujeta in da se osebna svoboda in posam-
Rusi, popravljajoči mandiursko železnico, poškodovano po Japoncih.
Pred izbruhom vojne so Japonci razpostavili po raznih krajih ob mandžurski železnici zanesljive vohune in drhali, da o priliki razstreljajo mostove, železniške tire itd. Slika kaže ruske častnike, kako navajajo delavce, da popravijo poškodbe.
nikove pravice jamčijo vsakemu ameriškemu državljanu) je obveščena, da obstoji zarota v tej občini, vsled katere je bilo več uposlencev pri Bates Machine kompaniji kruto napadenih z naklepom na življenje. N agrado dvestoinpetdesetih dolarjev (8250) s tem ponuja in bo izplačala “Citizens’ Alliance” katerikoli osebi ali osebam, ki dado napotilo, po katerem bi se prijeli in kaznili omenjeni zarotniki. Po ukazu izvršilnega odbora za Citizens’ Alliance of Joliet, 111. Office, 309 Barber Bldg.
—	Načelnik jolietskih ognjegas-cev, g. Sexton, je bil pričel na svojo roko prejskavo raznih zgradb in domovanj glede varnosti proti ognju. In sedaj mu je sam župan naročil, naj tozadevno ognjegasci po možnosti preiščejo sleherno stanovanje, prodajalne in delavnice, sploh vsak kotiček v jolietskemobinestju: kajti ni je stvarce nad prevjdnost.
—	V družini salunarja Wruk, na 800 N. Eastern ave., je zdravstveni komisijonar Cushing zadnji četrtek slučajno zasledil osepnice, ki so se zakrivale nad deset dni. Seveda je ukazal hitro zapreti salun in dejati hišo pod kvaranteno, a g, Wruk bo bržkone strogo kaznovan.
—	Okoli ene ure v četrtek zjutraj
—	je pripovedovala neka priča policiji— sem zapazil dvoje mož, ido-čih iz mesta po Washington cesti. Eden je bil videti dobro oblečen in dobršno natrkan. Drugi je pa nesel jedilno vedrce (dinner-pail) in je navidezno pomagal svojejnu tovarišu, ker je bila pot spolzka in bi natrkanec lahko padel. Ko sta došla na York ave. med drevje, je trezni pajdaš udaril po natrkanem, da seje ta kar zvalil na tla. Mislil sem najprej, da sta se sprla, a zdajci sem zagledal, kako je trezni segal v žepe pijanemu. Ta se je branil in spravil pokoncu, a trezni ga je z vedrcem spet treščil oh zemljo, da je revež zatulil in potem obmolknil kakor mrtev, nakar je napadalec pobral pete in izginil.” Tako priča. Dostavljamo, da je policija našla na-padenca, ki je izjavil, da mu je neznanec z jedilno posodo ukradel 860.
—	Pisma na pošti im".;a:<Cerovae John in Deutschman Matici.
—	Slovak George Opsitnik, ki je bil nekaj časa v policijski službi, a ima sedaj svoj salun na Cleveland ave., je povzročil na severovzhodnem delu našega mesta celo vojno med salunarji. Nekasosedka, imenoma ga. Thompson, ga je vzela na piko, ker baje ni hotel trpeti njenih “Židanih” obiskov v svoji krčmi. In iztnhtala je imenitno maščevanje. Zadnjo soboto je poslala svojega nedoraslega sinčka, ki pa ni več šo-larček, v njegov salun in g. Opsitnik se je res tako spozabil, da mu je dal pijače. Razkačena sosedka je v ponedeljek naznanila to zlodej -stvo slavni policiji ter obenem ovadila, da je “zlodejec” kršil tudi ne deljsko postavo. G. Opsitnik je bil nato pozvan na zaslišanje, kjer se je opravičeval: “Gotovo, odprt sera imel salun v nedeljo pri zadnjih vratcih, a zakrivil nisem ničesar. Vsi ostali saluni so bili odprti, in gtoril sem baš isto, kar drugi krčmarji.” No, policijski Bodnik mu je pa le prisodil kazni 812.25 radi kršitve nedeljske postave, in še
812.25,	ker je nedoraslemu dečaku dal pijače. To je pa g. Opsitnika razjezilo. In ker je mislil, da obstoji v njegovi soseščini nekaka zarota salunarjev proti njemu, je iz maščevanja dal na zapisnik radi kršenja nedeljske postave sledeča imena:
Joseph Zobel, Ehvood st.,
Žagar & lenko, Elwood st.,
Pavlik & Jenča, Meeker ave.,
Steve Obla, Meeker ave.,
Michael Horwat, Francis st.
Vsi ti so bili nato kaznovani po
812.25.	In nazadnje je g. Opsitnik še vložil tožbo proti gospej Thompson radi nespodobnega obnašanja.
—	Tako se je ta vojna razvila do sedaj, a pravijo, <la glavne bitke šele slede.
—	John II. ,Sheehan iz Jolieta toži Michigan Central Railroad-kompa-nijo za 820,000 odškodnine za izgubo roke, katero mu je zmečkalo, ko je pripenjal vagone na dvorišču za lokomotive vzhodno iz mesta, da so mu jo morali odrezati.
—	“Prijatelja” Muerer in Gierich sta se nedavno sporekla /a nič in se
Slovenska de vojka ^ oživljena
Želodčna bolezen io je spravila kraj groba.
“Želim Vam povedati, kako čudovit upliv je imelo Tri-ne.rjevo ameriško zdravilno grenko vino v resni želodčni bolezni. Neka gospodična, ki Vam v prilogi pošilja svojo sliko, je trpela po razpoznavi naših zdravnikov na želodčnih oteklinah. Bila je jako slabotna, takorekoč, sama kost in koža, bliže grobu nego življenju. Tedaj sem baš prejel Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in vesel dal del istega devojki, želeč, da ga poskusi. Na iznenadjenje zdravnikov in mene samega se je boljšala vsak dan in danes je popolnoma zdrava in krepka kot lahko vidite na sliki. Pošilja Vam svojo najboljšo zahvalo.
Kako je meni hasnilo Vaše grenko vino, Vam bom pisal pozneje. Najboljši znak je, da naročam nov zabojček, dasi znaša prevoz in col malo preveč, v našem denarju. A tako zdravilo ni nikdar predrago. Vaš udani P. KAROL JANČIGAR, Dobrniče na Kranjskem
Dokazano dejstvo je, da je v vseh boleznih, združenih z izgubo teka in prebave, pri nemirnem spanju, razdraženosti, slabosti in zabasanoti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
edino zdravilo, delujoče s popolnim uspehom. Isto okrepča prebavni ustroj, da more prejemati in prebavljati vsake hrano in napravljati novo, čisto kri.
-ista kri pomenja popolno zdravje, krepkostin trdno voljo, pomenja rožnato lice, krepke živce, gibčne mišice; pomenja zavarovanje proti boleznim, pomenja podaljšano življenje.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
Takozvane želodčne grenčice iz surovega špirita so s m rt ustroju. Triner’s Angelica Bitter Tonicje edina grenčica narejena iz vina, edina zdrava grenčica.
namah jela grdo obdelavati s pestmi. Gierich je tekom bitke hotel naskočiti belo ograjo Muererjevih zob, a ti so pri ti priči zaškripali in pregrizli napadalčeve prste do kosti. Ker se po končanem dvoboju Gierich ni obrnil do zdravnika, se mu je zastrupila na prstih kri in moral je v bolnišnico sv. Jožefa, a upanja ni, da okreva, ker je zastrupljenje udarilo po vsem životu. Muerer je pa že moral dati jamščine 82000, da se pride svoječasno zagovarjat pred porotno sodišče pod obtožbo pohatljenja.
—Nemec Michael Kraus, stanujoč na 805 Center st., je tekom nekaj tednov pokopal svojo ženo, odrašče-nega sina in 28letno hčer. Pač hud udarec.
—	Poštni klerki ali uslužbenci v državi Illinois dobe z dnem 1. jul. zvišanje plač in osemurni delavnik.
—	Za pomladne mestne volitve se že oglašajo mnogoteri kandidatje obeh strank. Izmed Slovencev je priglasil svojo kandidaturo za cestnega komisijonarja (highway commissioner) na republikanski tiket g. John P. Stukel, znani sodeležnik mesarske tvrdke Stukel & Grahek.
Listnica uredništva. Po krivdi prepisovalcev! je bilo zadnjič citati med jolietskimi novicami, da je umrla gospa Frančiška Ilenič itd., mesto: Frančiška Judnie, soproga g. Petra Judnič itd.—V predzadnji številki pa se je vrinila pomota v dopisu iz Shryocka, kjer se omenjajo furmani ali vozači, kar naj se zamenja s “foremen” ali “bossi”.
mesec, Franc Retel in Janez Koče var, odborniki.
Ker je tudi blagajnica v dobrem stanju, bsmo pričelizzgradnjonove cerkve takoj, ko dobimo težko pričakovanega slovenskega dušnega pastirja v svojo sredo. Napeti hočemo vse moči, da čimpreje dosežemo stavljeni si cilj in izvršimo novo hišo božjo, kar nam je neobhodno potreba.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, želim mnogo naročnikov.
Janez Kumar.
Fleming, Kans., 27. febr. — Naše mestece se je precej namnožilo v kratkem času s Slovenci, posebno mnogo jih je prišlo sem, in nekateri se kar nameravajo tu stalno naseliti,ki so sem prišli z družinami Par rojakov kupilo si je tu svoja zemljišča in so si postavili svoje hiše v krasno obsajenih vrtovih. Res tu okoli ni kaj posebnega za kmetije, ali če ni presuho leto, vsejedno obrode dobro razni poljski pridelki, ter tudi vinska trta kot drugo sadje lepo dozori.
Dela se tu še zadostno, le ne ve se, koliko časa bode to trajalo, ker po več krajih se slabo sliši o delu, in to lahko zadene tudi to okolico.
Vreme imamo lepo in nekateri kmetovalci že orjejo, sejejo in sploh kmetujejo.	P.
Chicago, 111., 29. febr.—Veseli me poročali čitateljem “A. 8.” o zborovanju cerkvenega odbora fare sv. Stefana, ki je pokazalo, kako so Slovenci vselej vneli, kadar se gre za čast božjo in napredek dobre stvari. Zdorovanja udeležili so se farani v obilnem številu, in o tej priliki pokazali največjo skrb za razvitek cerkvene občine. Obenem so si izvolili cerkveni odbor dvanajstih mož za tekoče leto, ki je se stavljen takole:
Anton Gregorič, predsednik, John Vukšinič, tajnik,
Alojz Duler, blagajnik,
Anton Stalcer, Avgust Poglajen, Anton Kremesec, Mat. Jereb, Janez Kumar, Jožef Šteblaj, Martin Kie-
Washingtoii, Pa., 24. — Pri
tukajšnjem okrožnem sodišču se je ¡zadnji teden vršila razprava radi umorstva podjetuika Fergusona dne 25. sept. 1903, katerega sta bila | osumničena Milovan Kovočič in Milovan Petrovič, pravoslavna Hr-| vata, doma i/, slunjske krajine. Vsak dan tekom obravnave je bila sodilnica prenapolnjena radovednega občinstva. V celem okrožju je razprava vzbujala veliko zanimanje, in novinarski poročevalci so došli iz Piltsburga in bližnjih j mest semkaj.
V sporazumu z zagovornikoma je sodišče sklenilo, da se najprej^ zasliši Kovovič, potem Petrovič in nazadnje priče. Kot sodnijski tolmač hrvatskega in angleškega jezika je bil izbran Rikard Winkler, Hr-
vat, uslužben kot uradnik pri “Tin 1'irst National Bank” v Pittsburgu ki je pa tudi pričal proti svojem; rojaku, bržkone da dol-i razpisan nagrado v znesku 86,000.
Milovan Kovovič, ali pravše Te parac, je imel izbornega zagovoi nika, ki je zlasti dokazavanja ta’ Dih detektivov vsa omajal. Razno tere priče, zlasti hrvatske, so tud večinoma izpovedavale v priLoj obtožencu takisto, da je bilo poslu šalstvo nazadnje kar presenečeno ko so v soboto popoludne porotnik spoznali in proglasili Kovoviča kr: vini umora prvega reda.
Potemtakem bi moral Kovovi ali Teparac biti obešen. Ali njt govi zagovorniki so namah vložil prošnjo za obnovo preiskave, ki s bo tudi gotovo vršila meseca maj nika, kot se je sodnik izjavil. Za govorniki pravijo, da bodo dotle toliko dokazov nabrali, da bo obto ženec stalno rešen.
Milovan Petrovič, ali pravše Kc tur, dojde pred porotno sodišče mesecu majDiku. Za sed^j je t afera zvršena, a cez dva mesec pride zopet na dnevni red in teda se končno odloči usoda obtožencev
Ha.
Ničev klic na pomoč.
Pomagati stiskanim, je vsak-izmed nas vedno voljan. Klic pomoč ni nikdar ostal neuslišan tej deželi, izvzemši — klic naše želodca. Izguba slastnega teka ta klic. Na pomoč hitimo, obte; joč ubogi in trpeči želodec, z nepi
bavljivo hrano,poslabšavajoč stan
Trinerjevo zdravilno grenko vino edina potrebna pomoč, ker okrep želod(*c zadostno za prejemanje prebavljanje živeža. Izguba sla nega teka namah izgine, in nad mesti jo zavisti vredna želja hrani — ne glede kakšni hrani. L ko želodec spet dela, izpolnuji vsi organi svojo dolžnost, ker c naša nova, čista in obilna kri, na jena iz zdravo prebavljeno hrai živila slehernemu telesnemu delčl Trinerjevo ameriško zdravilno grt ko vino je edini naravni kričisti in krvni tvoritelj. V lekarns Jos. Triner, 799 So. Ashland ay Chicago, UL, Pilsen Station.g
# M STARE DOMOVINE. &
KRANJSKO.
—	Vinski semenj v Krškem bo 23. marca.
—Na Vrhu poleg Črnomlja zopet strašijo hajduki.
—	Novo katoliško izobraževalno društvo se snuje v Planini pri Vipavi.
-—Umrl je v Litiji g. Avg. Černe, uradnik južne železnice v starosti 7l let.
—	Nevarno poškodoval je z nožem Fran Leben v Bizoviku delavca M. Pezdirja.
—	Število društev v Ljubljani je znašalo v preteklem letu 175, za¿5 več nego pred preteklo leto.
—	Dijamantno poroko sta obhajala dne 9. febr. na Brdu zakonska Valentin in Doroteja Kurent.
—	Promocija. Dne 29. jan. je
bil promoviran doktorjem prava g. Franc Žiher,	.
Idrijski župan g. D. Lapajne je odložil župansko čast. Sedem let je županoval.
—	Konkurz je napovedal Alojzij Tkalčič, trgovec z mešanim blagom v Čermošnicah pri Toplicah.
—	Vojaka pogrešajo. Iv. Tomšič, prostak.pri 17. pešpolku, je odšel iz vojašnice in se ni več vrnil.
—	93 let starega Matijo Malne-riča so pokopali v semiški fari pre; tekle dni. Živijo pa še starejši ljudje od tega v Semiču.
—	Zlato poroko obhajala sta v sredo 10. febr. Jože in Ana Legan iz Sadinje vasi pri Žužemberku, kjer take slovesnosti ne pomnijo.
—	Hitra smrt. V Mirni peči je 3. febr. nenadoma umrl upokojeni orožniški stražmešter Vinko Kašpa-rovski. Vzrok smrii neznan.
—	Pogorelo je v Radomlju mlademu Kotniku gospodarsko poslopje na Svečnico zjutraj zgodaj, en dan pred poroko.
—	Poročil se je dne 2. febr. na Suhoriji na Notranjskem g. Anton Pegan z Marijo Slovanja z Ostrožnega Brda.
—	Umrl je dne 6. febr. zjutraj mož poštenjak Janez Modic v Brestu, •oče adjunkta v Žužemberku, g. Jan. Modica, ki je bil svojedobno tudi župan v Tomišlju.
—	Osemdesetletnico je obhajal dne 9. febr. vrl narodni veteran g. nadučitelj Matija Jeraj v Podčetrt
j ku. V odgojimiladine osivelemu pedagogu daj Bog še mnogo let!
—	Fischerjevi agenti so zopet privandrali z umazanim berilom v Belokrajino. Poleg protestanškega svetega pisma ponujajo sedaj še ‘‘tolovajskega glavarja Jur.Skopca” ljudem.
—	Sneženi plaz je podsul posestnika Valentina Volka iz Spodnjih Laz pol. okraj Radovljica. V gozdu Mežuklja je spravljal izpod snega posekana drevesa. Nakrat se sproži nad njim sneženi plaz, ki ga je podrl na tla in usmrtil.
—	Nesreča. Dne 1. febr. se je ponesrečil Jožef Kovačič, volar poljedelske šole na Grmu. Napravljal je rezanico, in slamorezni stroj mu je za pestjo odrezal roko. Prepeljali so ga bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Na Vidmu ob Savi se snuje tamburaško društvo pod vodstvom vrlega g. učitelja Jamšeka. Oglasilo se je že nad 20 oseb. Pred par leti je bilo že tamburaško društvo, a je z izgubo svojega voditelja zaspalo.
—	Umrl je v Ljubljani 10. febr. g. Jakob Zabukovec, c. kr. računski nadsvetnik v p., večletni mestni občinski svetnik, član raznih narodnih društev itd. v 77. letu svoje starosti. Pokojnik je bil zvest sin svojega naroda.
—	Boj pri igri. Krošnjar Janez Mihič in potnik Ivan Krašovic sta se 3. febr. zvečer v Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulicah vLjub-ljani pri igri na karte sprla in spoprijela. Krašovic je zadobil po obrazu vidne znake Mihičeve jeze.
—	Hrvatje v Ljubljani so ustanovili dne 26. jan. hrvatski zabavni tamburaško pevski klub ‘ ‘Zvonček”, ki ima namen gojiti petje in tambu-ranje za poštene zabave. Klub hoče prirejati izlete na deželo.
—	Namesto v Ameriko v bolnico. V Kolodvorskih ulicah je 8. febr. popoludne prišlo slabo posestnikovemu sinu Iv. Rusu s Hriba in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. Rus je nameraval popoludne se odpeljati v Ameriko.
—	Preganjani cigani. Gališki cigani, ki po Ljubljani popravljajo kotle, so se 7. t. m. zvečer pripeljali v Novo mesto. Bilo je vsega skupaj 40 oseb. Na kolodvoru jih je čakalo orožnistvo. Cigani so morali na kolodvoru prenočiti in drugo jutro odpotovati nazaj v Ljubljano.
Ruska oklopnica “Askold”.
Ruska oklopnica “Bajan”.
Načelnik ciganov je imel pri sebi 14.000 K.
—	Maščevanje zapuščene ženske. V Trstu je vrgla v obraz kovaču Josipu,Hmelaku iz Šmarij pri Vipavi vrček žveplene kisline šivilja Karolina Lozer, kateri je Hmelak 17 let obljuboval, da jo bo vzel, a se je hotel sedaj poročiti z neko drugo. Hmelaku je obraz grozovito razdejan.
—	Poroke. Poročil se je železniški mojster Rudolf Tornejc v Novem mestu z g. Vero pl. Marinkovič z Varaždina. — Poročil se je g. Val. Turk v Novem mestu z gdč. Rotiso Pakiž iz Nove vasi.'—V Gradcu se je poročil g. Franc Vršič, zavarovalni uradnik v Trstu, z gdč. Ano Vedlik.
—	Iz Rovt nadi.Logatcem: Dne 20. febr. nas je zapustil č. g. And. Pavlin, ki si je bil pridobil srca vseh,, šolske mladine in starišev. Pogrešalo ga bode tudi pevsko in bralno društvo “Planinski glas”, katero je spretno vodil in poživljal. Slovo v cerkvi in na domu je pričalo, kako je bil gospod priljubljen.
—	Iz Rudolfovega se poroča: Kratko in jedrnato se je izrazil neki tukajšnji gostilničar nasproti trem obče spoštovanim meščanom: “Wer bei mir nicht deutsch sprechen will, soll...” Nadaljnih surovih besed ne moremo izgovoriti. Takemu zagrizenemu Nemcu je kratek odgovor ta, da se ga vsakdo izogne. Saj se menda dobe v Rudolfovem tudi domače gostilne? Mi Slovenci smo sami krivi, ako še poljubujemo palico, ki nas tepe.
—Boj v Ljubljanici. Dne 4.febr. dopoludne je na šentpeterskem mostu skočil neki delavsko oblečen človek v Ljubljanico. Ker je takrat prišel mimo oddelek brambovcev in je nadporočnik Cvirn videl človeka v vodi, je pozval vojake, če ima kdo pogum skočiti v vodo in človeka rešiti. Korporal Franc Afšič je nato takoj skočil v vodo in plaval za potapljajočim se človekom. Ko je priplaval do njega, ga je zgrabil, ali ta se ga je tako okleni], da sta oba izginila pod vodo. Sedaj je skočil še četovodja Anton Ropena v vodo, ki je oba privlekel dobrega, kjer so mu še drugi vojaki pomagali, spraviti ju na breg. Delavec, ki je skočil v vodo, je Ignacij Oksteiner iz Samobora, ter je šele prišel v Ljubljano za delom. Ko so ga rešili, je dejal, da si hoče na vsak način končati življenje. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
—	Dvanajst ur pod snegom. S Koprivnika v Bohinju se poroča: Martin Zupan zGorjuš je šel 25. jan. s evojo živino po smrekove hlode. Ker je letos snežilo pri nas skozi 7 tednov skoraj vsak dan, palo je snega gotovo 3 metre. Ta sneg je pokril kupe hlodov v gozdu. Ljudje pa snega ne odmečejo, ko pridejo po hlode, marveč kar cele potegnejo izpod snega. Ko jih veliko vun izvlečejo, obvisi zmrzel sneg v zraku kakor obokan most. Imenovanega dne je šel Martin Zupan po hlode in jih naložil. Ko je bil že gotov gre še notri, da si jih pripravi za drugi dan. Tu pa ga zadene nesreča. Sneg se poda, pritisne nanj ter ga potlači k tlom. Ker je mož močan, vpre se z jedno roko v tla ter tako drži na hrbtu na pol ledeno sneženo plast celih 12 ur, dokler ni bilo ljudi, ki so ga rešili. Vola pa sta čakala ves čas z naloženim vozom na kraju nesreče. Mož je zelo prezebel ter toži o bolečinah v hrbtu.
PRIMORSKO.
—Po odgonu so iz Gorice v Ljubljano poslali že štiridesetkrat obsojenega Janeza Hribarja.
—	Odlikovan. Janez Dužnik, izdelovatelj vozov v Gorici, je dobil na mednarodni razstavi v Atenah veliko darilo.
—	Obrtna razstava je v Gorici od 14. febr. do 20. marca. Priredi jo “Zavod za pospeševanje obrti”. Odprta je vsak dan od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne brezplačno.
—	Igravee prepovedanih iger je zalotila goriška policija v neki kavarni. — Dva brata Janez in Avguštin Rožič iz Hočnika, sta se stepla. Avguštin je Janeza z nožem nevarno ranil.
ŠTAJERSKO. J?
—	Dva moža ji je ubilo. Pri Sv. | Urbanu pri Ptuju je pred nekaj leti kmetski hčeri Barbari Bradic ubilo moža Jožefa Mohorčiča. Pozneje | se je omožila z Janezom Veršicem. Te dni je Veršic padel raz neki skedenj in se ubil.
—	Gostilničarja zaklal. V Vr-bovčevi gostilni v vasi Hrastje-Muta sta sina posestnika Boluca surovo napadla svojega očeta. En sin je skočil na očeta z nožem, drugi pa s stolom. Svetilka na stolu se je v tepežu razbila. Oče je porabil to priliko in ušel pod mizo. Sunek z nožem namenjen njemu, je dobil gostilničar, ki se je takoj mrtev zgrudil. Tudi neki drugi gost je nevarno ranjen. Staremu Bolucu se ni nič zgodilo. Orožniki so podivjana njegova sinova odpeljali v zapor.
Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki I
Dr. JVLartin Ivec
stanuje v Chicagi na 571 Center ave., tik 18. ceste.
* KOROŠKO.
—	Sin proti očetu. V Pliberku je kmetski fant Martin Poš svojemu očetu v prepiru zadal več ran z nožem.
—	Novo izobraževalno društvo se snuje za Rožek in okolico. Tako je prav! Priskrbite ljudstvu prave izobrazbe in nemčurjem ne pojde na limanice.
—	Šent Jakob v Rožni dolini. Sijajno smo zmagali 29. jan. pri občinskih volitvah. V tretjem razredu je bilo naših 205, nemških vo-lilcev le 48, v drugem razredu so na-šinci dobili 51 glasov, nasprotniki 11; v prvem razredu pa našinci 18, nasprotniki 8.
—	Nemški listi se zdaj zelo obširno bavijo z občinsko volitvo v St. Jakobu v Rožu, ker jim je pre-sijajna slov. zmaga obležala v želodcu. In z rekurzi pretijo, zavedni slovenski volilci pa se jim smejijo in si sami želijo novih volitev, pri katerih nemčurjem sigurno pripravijo še občutnejši poraz.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovilekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal.
V Jolietu n ga je najti vsako nedeljo y &olobidevemposloDjii
od 1. do b- ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
Chicago ali N. W. 324.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član ;društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 571 S. Center ave., Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
TI

=90=
Frank Sakser^
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
b ö
USTANOVLJENO LETA 1893.

DENARJE
pošiljam najceneje in naj nit reje v staro do=
movino. IVIilljone kron pošljem vsako leto Slovenci — ------, —	-------------—ceni iu Hrvatom domu in ni čuti glasu'o nepravilnosti! Kaka
/ redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron $20.45
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
Tj A DADFIAÎIMC f IQTC prodajam po izvirnih cenali in potnikom koli-1 l\U O I\\J O In tj L Ib I Iv Lj kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
---------------------------mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen bolel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in poklice 379S Cortlandt, ali connect three severi nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelô važno!
Z veleštovanjem
frank: sakser,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. Y.
S
wtr Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga
številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Xelefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt

AMERIKAMI MK
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški list v Ameriki
Izdala	#
Slovetisko-attierikansko tiskovno društvo
V JOLIET-13, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in MeksiKo,
kadar se ista naprej plača:
«a celo leto .	• If t 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj. za celo leto .	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročn na $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista lirez pri-poslatvc naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se no sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOMET, IL1„
DENAR ir, naročila pa na tiskarno:
A MEBIKANSKI S LOVEN EC, eor. Bonton & Chicago JOLIET, 11,1,
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”,
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovénie-American Printing Co." cor. Benton <£• Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year Invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVEN! KOLEDA.R,
pondeljek Tomaž Akvin.
torek
Ivan spoz.
6.	marec nedelja 3. postna.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
sreda	Frančiška,
četrtek	Petero ran.
, petek	Evtimij škof.
sobota.	Gregor Vel.
O otroški vzgoji.
Kraljevski uradnik, o katerem se govori v evangeliju Jan. 4. p. 46 53 v., je vsakemu gospodarju lep vzgled, kako ima skrbeti za telesni blagor svojih domačih. To pa ne obsega celega kroga očetovskih dolžnosti. Poglejte na kraljevskega, kako postane svojcem tudi vzgled in vzor v veri, kako svojo družino •dovede do spoznanja Boga in jo na pelje do verskega življenja. To je druga in večja naloga vsacega gospodarja.
Kako marsikaterega krščanskega gospodarja osramote tu prejšnji po gani! Pač tudi dovolj skrbe za telesno življenje svojcev. V last pridobivajo hiše in zemljišča in denar; trudijo se, svojim otrokom priskrbeti čislano službo, dobro možitev ali ženitev, sijajno doto, a glavna skrb, duševna rast in napredek svojcev, jim je malo na srcu. “Kako naj se brigam za vzgojo? To mora žena oskrbeti! Moliti, v cerkev lic diti, z otroci o verskih resnicah go voriti? Tega ne utegnem. Imam druge stvari v glavi”, — to so izgo vori, ki jih je dostikrat dovolj sli sati.
A goditi bi se morali čudeži, če bi kaka mati čisto sama in brez očetove sopomoči, celo proti njegovemu vzgledu vzgojila dobre otroke. Včasi se to primeri; a ne sklicujte se na izjeme in ne mislite, da se morajo baš pri Vas posrečiti. Baš tisti, ki tega. drzno upajo, se temeljito zara-čunijo. Kaj stori razumen mož v navadnem življenju pri važnih ali težkih podjetjih? I no, z ženo se pogovori, posvetujeta se skupaj in sku-
šata doseči cilj z združenim delovanjem.Čisto drugače se večinoma do-gajapri vzgoji. Tu naj mati, šibkejši del, nosi celo breme, tu domneva gospodar v bedasti slepoti, da ni to niti važno niti težko! Pač ni treba vprašanja in tudi no dokaza, da je vzgoja otrok od pouka, -od vzreje, kakor i od primera, vzgleda in vzora očetovega prav zelo odvisna. Kdor tu pravi:	Molite v, obiskovanje cer-
kve, poučevanje otrok ni nič zanj ker prepušča to ženi, tisti mora dosledno tudi reči: Srečna smrtna ura, večno plačilo, nebeška blaženost, to ni nič zame, to prepuščam ženi; bom že našel kak drug prostorček, ki bo zame bolj primeren. —- Skratka, oče mora biti tudi vzgojitelj.
* Najboljša vzgoja je dobri vzgled in baš- v tem greše žalibože mnogi očetje. Ampak tem se bo godilo, kot tistemu očetu, ki je nekoč posvaril svojega sina pred lažjo, rekoč: “Laž je grda in ostudna. Laž žali Roga, ki je večna resnica, Boga, ki govori vedno resnico. In Bog sliši vsakikrat, kadar kdolaže; kajti pov-sodi pričujoč je in vseveden, in vsako laž kaznuje, kajti s~'et je iu pravičen.” Nekaj dni po tem gotovo lepem in resnično krščanskem pouku in prigovarjanju je vprašal isti sin svojega očeta:	“Oče«, ali Bog tudi
vse vidi?” Oče je odgovoril: “Gotovo vidi Bog vse!” In nato je odgovoril sin: “To je pa slaba za Vas; kajti je Bog tudi videl, ko ste zadnjo nedeljo prišli domov popolnoma pijani”. Tako deluje zli vzgled! Vse dobre uke zaničuje, veže starišem roke in jim zapira usta pri vzgoji otrok; da, isto naravnost onemogo-čuje in sili ta ko reč otroke,posnemati zli vzgled svojih staršev.
Potem mora biti pri otroški vzgoji med starši soglasje. Žal, da tega čestokrat ni. Če je oče strog, je mati prizanesljiva; če oče graja, pa zagovarja mati otroke; če jim mati kaj prepove, jim pa oče dovoli; če jim oče kaj odvzame, pa jim mati potajno pritakne, skratka, nič kot protislovja in naopačnosti. Kak uspeh pa naj ima otroška vzgoja, če niso starši v istej složni in svojo deoo vzgajajo po različnih načelih, ali bolje, rečeno, breznačelno, ter jim dajejo sami potuho? Očividno samo poguben. To so že naši predniki prav spoznali, kot kaže sledeča prilika iz šestnajstega stoletja. Mož in ženka, ki ne igrata skupaj nahar moniko, sta šla sejat na vrtno gre dico, ne da bi se preje dogovorila. Ona je nasejala v isto peso, on pa solato. Ko je seme vzklilo,je mož izplel peso, in ženka solato, a posledica je bila, da ni nazadnjenič ostalo v vrtni gredici. “IIudirja”,se je zato razljutil mož nekega dne, “resnično ne vem, zakaj moja s*Iata ne vzklije. Saj sem vendar nasejal svežega lanskega semena! Ne, tega ne raz urnem, in tako krasno vreme, in vendar nič solate!” Ženka je pa tožila: “Za božjo voljo, kje neki tiči moja pesa? Zdi se mi skoro, da raste to leto ta spak sedem komolcev pod zemljo, ker se ne prikaže niti eno edino perce. In vendar sem sejala od najboljše baže seme. Res ne vem, kaj naj mislim!” Ko je prišla jesen, je vrtna gredica ležala pusta in prazna; nič ni obrodila, samo nekaj osata in kopriv je bilo na njej.
Tako malo obrodi nesložna otroška vzgoja. Gredica otročjega srca ostane prazna trdnih načel, dobre nravstvenosti in lepih kreposti, pač pa sta duša in srce kmalu polna bujnega plevela, čuvajte se torej očetje, v otroški vzgoji mlačnosti iri ravnodušnosti, slabega vzgleda in nesloge, potem bodo pomilosti božji glede Vas uporabne besedefsv. evan gelija:	“Veroval je z vso svojo
hišo.”
Mati v družini.
Abbe Gaume pravi v svoji družinski zgodovini:
“Kar je korenika za drevo, stu denec za reko, temelj za zgradbo, to je družina za državo in cerkev. Iz rok družinskih prejema država svoje državljane in cerkev svoje otroke. V ožjem smislu in izgloboč jega vzroka se mora družina zvati najvažnejša družba. Ali ni v roko tistega, ki napravi človeka v to, kar je in bo, položena čast ali sramota, sreča ali nesreča sveta? In to je velika naloga družinska.
Prašajmo tistega, ki je ustanovil države in cerkev: kaj je njih namen?
in njegova nezmotljiva usta nam jasno odgovore: posvetitev človeštva. “To je volja božja vaša posvetitev.” (1 Tes. 4, 3.) Kot deležnica Stvarnikovega očetovstva je pa družina prejela moč, roditi bitja po njegovi podobi, bitja, ki so sposobna, nekoč udeležiti se njegove božje narave Kakor cerkev, tako je postavljena družina, da čuva nad duševnim življenjem novorojence-vim; ob domačem ognjišču, na kolenih svoje matere, v naročju svojega očeta ima sin človeštva prejemati prvo znanje o svojem plemenitem izviru, o svojih velikih dolžnostih, o svojih vzvišenih določbah. Tu naj se sin nebeški uči, da mora živeti samo za Boga in svoje brate, ako hoče pripadati izvoljencem; tu mora prestati lepo učno dobo vseh krščanskih kreposti, ki jedine vodijo v blaženo večnost. Sveta družina je čisto kratko in primerno označena po izreku sv. očetov, ki imenujejo domačo družbo zasebno cerkev, katere duhovniki so starši, a verniki otroci.
Sv. Tomaž pa napravlja opazko, da se zakon v latinščini imenuje samo zato “matrimonium” (mater-mati), ker se tiče osobito matere; ker se v ženski osobito druži družina, in ker nareja ženska srečo ali nesrečo iste, ter največ pripomore do nravnosti ali izprijenosti v isti. Potemtakem je družina samo to, v kar jo nareja ženska, samo verno ogledalo njenih dobrih ali slabih lastnosti, njenih kreposti ali pre-grešnosti; in ker je dalje državljanska družba samo združitev družin pod državnim glavarjem, kot družina samo Jzdružitev posamnikov pod hišnim gospodarjem, zato nadalje sledi iz tega, da je državljanska družba samo po merilu ženske čistosti ali razuzdanosti, pobožnosti ali brezbožnosti, razumnosti ali neumnosti razumna ali neumna, pobožna ali brezbožna, čista ali izprijena.
Kar možno ni dostikrat dovolj ponoviti, da je moč, velikost, sreča narodov odvisna od vere, in trdnost, napredek vere pa posebno od žensk. Mož je nravstveno in telesno večinoma to, kar napravi iž njega ženska. Ista mati, ki mu je dala telesno življenje, mu daje tudi življenje spoznanja s svojo besedo. Ista mati, ki ga uči spoznati njegovega zemskega očeta, ga tudi uči spoznati njegovega nebeškega očeta, njegovega Boga. Prvo razodetje o bivanju Boga in njegovih lastnostih, o Jezusu Kristusu in njegovih skrivnostih, o človeku in njegovem izviru, 6 njegovi naravi in določbi, o cerkvi in njenih zakramentih, o božjem češčenju in njegovih vajah, o nravstvenosti in njenih dolžnostih; prvo razodetje prejme otrok samo od svoje matere. Mati mu je prvi pridigar, prvi misijonar, prvi apostol, prvi evangelist, ki pojasnuje njegov rastoči um, ki razvija v njem v krstu prejete sposobnosti božjih kreposti; ki ga uči v Boga verovati, njegove milosti upati, njegovo dobrino ljubiti, imenovati ga s sladkim imenom “Oče”, moliti njegovo veličanstvo, bati se njegove pravice, klicati ga v molitvu, izpojnovati njegovo voljo, pričakovati njegovega plačila.”
Irec svari Američane.
G.	MichaelDavitt, irski domoljub in bivši član parlamenta, je napisal v listu “Chicago American” z dne 21. febr. znamenit članek, v katerem opozarja Združ. države na možne posledice njih nespametnega navdušenja za Japonce v sedanji vojni na daljnem vzhodu. Med drugim pravi (po svobodnem prevodu):
Že so napravile Združ. države di-plomatično in taktično napako prve vrste, ker niso zabranile znane Hay-jeve note na evropske velesile, ki je v Rusiji vzbudila upravičeno sumnjo proti tej slavni republiki.
Amerika prav ničesar ne pridobi, ako sočuvstvuje z Japonci in neprestano hujska proti veliki iu prijateljski Rusiji, nego utegne samo povzročiti splošno vojno med belokož-nimi velesilami samimi. Angleško časopisje debelo gleda to vaše (t. j. ameriško) očividno sočuvstvovanje z rmenim plemenom, in to ima gotovo svoj pomen in namen. Britanci hočejo Rusijo prepričati, da ste Amerikanci njihovi zavezniki v morebitni vojni na mejah Indije. Re-
cimo, da je Rusija uverjena o tajni zvezi Amerikancev z Britanci. To čuvstvovanje ameriške sovražnosti bi utegnilo nanjo tako uplivati,dabi nehote povzročila splošno vojno v Evropi in Aziji.
Ali ste za ta slučaj Američani pripravljeni stopiti v zvezo z Anglijo in Japonijo proti vsem evropskim velesilam? Pomislite, da ne more Anglija imeti nobenega evropskega zaveznika v svojem sebičnem prizadevanju, potisniti Japonca v boj za življenje ali smrt z ruskim tekmecem, ki žuga obstanku britanskega indijskega cesarstva. Nemčija in Francija ^ta očividno bolj na strani Rusije nego Alglije, če ponudi zadnja odkrito pomoč Japoniji.
Kako armado na suhem bi mogle Anglija, Združ. države in Japonija poslati čez morje na uspešen boj proti trem naj večjim vojaškim silam na svetu? Te tri velesile bi v potrebi lahko poslale pet milijonov izvežba-nih vojakov, da izženejo Britance iz Egipta in Indije, in potem v velikanski bitki na Kitajskem za vedno odločijo usodo tega tajnega cesarstva in tržišča.
Samo trenotek premisleka in vsak izobraženi Amerikanec mora uvideti, kako uemožno bi bilo za Japonijo in njeni dve zaveznici, biti vojno na suhem v teh velikanskih razmerah z upanjem na uspeh. A kaj bi pome' njal tak boj za kupčijo in usodo omikanega človeštva, vštevši v Zdr. državah?
Predstavimo si za hip morebitno zmago Japoncev s pomočjo Velike Britanije in Združ. držav. Japonci bi bili glavni činitelj v tej vojni. Bližji so bojišču in bi več vojakov poslali v boj, nego obe zaveznici skupaj. Zmagoslavje bi bilo njihovo.g In greben bi jim tako vzrastel, da bi se Kitaj ne mogel in ne hotel kot neodvisno cesarstvo dolgo ustavljati tako močni velesili, ki je premagala celo ruskega orjaka.
Kaj bi v takem slučaju moglo zastaviti pot organizaciji in razvitku 350,000,000 sorodnih Kitajcev po Japoncih, ki bi s svojo spretnostjo in upravo rmenokožce združili v tako močno in ogromno državo, kot ni znana v človeški zgodovini.
Bržkone na to še niso utegnili misliti po kupčiji omamljeni Američani. Zde so zadovoljni, slediti čez drn in strn angleškemu čuvstvo-vanju in ploskati Japoncu, ki ni še (tikdar storil najmanjše usluge Zdr. državam, a zabavljati čez Rusa, ki se je izkazal najboljšega prijatelja v sili, ko je Anglija hotela zatreti napredek in razvitek ameriškega naroda v sedanjo mogočno republiko.
Rusija je tudi dala Amerikancem Alasko, da imajo zaslombo proti Britancem na severozapadu. A vse to se zdi danes pozabljeno, ampak nehvaležnost ni nikdar od prida in se maščuje.
Glavna napaka ameriške politike nasproti evropskim velesilam tiči v pozabnosti nekaterih dejstev in številk, ki so znane vsakemu mislitelju onstran atlantskega oceana. Velika Britanija ima kacih 40,000,000 prebivalcev. Na evropski celini jih je kacih 350,000,000. Američani ste velik obvtnijski in kupčijski narod. Vaša glavna zadača v vnan j i politiki je, najti odjemalcev za vaše izdelke na tržiščih, živež in druge stvari, ki jih izvažate. .
Prijateljstvo med narodi je steza do kupčijskega uspeha. “Dobra volja med ljudmi” otvarja kupčijo in podjetja, napredek in sploh prome povsodi. In vendar dovoljujete londonskemu časopisju in angleškim agitatorjem tostran oceana prepričevati vas, da je 40,000,000 britanskih tekmecev in odjemalcev več, nego 350,000,000 evropskih, in da so vaši jedini prijatelji onstran morja najti v manjšem številu, dasi so vam Nemčija in druge dežele poslale pet državljanov od svojega preobilnega prebivalstva proti enemu, ki vam je došel iz Velike Britanije.
In sedaj ste zablodili na stražo angleškega čuvstvovanja proti Rusiji. Tej nasprotuje Anglija iz sebičnosti. Zato jo z lažmi obrekuje pred vami. Njenemu sleparskemu namenu bi služilo, če bi senjen veliki soejd ob Britanski Indiji uničil, in rmenjjzaveznik ali drugačebarvan, divji ali omikan, ji je dobrodošel, ako le more čuvati svoje koristi na stroške drugih narodov.
Ni dolgo tega, kar je Anglija šun-
Kozaki na straži v Mandžuriji.
Ko so Rusi čuli, da so Japonci razposlali vohunskih krdel, razstre-ljavat mostove in tire na mandžurski železnici in tako pretrgat zvezo med Rusijo in vzhodom, so razpostavili v Sibiriji in Mandžuriji kozaške straže. Slika kaže tako postojanko slavnoznanih kozakov.
tala Američane proti Nemčiji, češ, da je z Rusijo in Francijo hotela v španski vojni oškodovati Združ. države. Nazadnje se je pa z neovrž-nimi dokazi razkrilo kovarstvo zavistnih Angležev in njihovih agentur.
Iste agenture so danes na delu, da izvalijo sovraštvo med Združ. državami in Rusijo. Skoro vse vojne novice prihajajo v Ameriko skozi London. Ob izbruhu sovražljivosti v burski vojni je bilo londonsko časopisje polno angleških zmag, dokler ni prišla resnica na dan.
Resnica bo zmagala tudi v tej vojni, ko se vsa dejstva in povodi na obeh straneh pojasnijo, in tedaj — če le ne bo že prepozno — bodo Američani uvideli, da se Rusija pravično brani v Mandžuriji proti napadnemu ¡prodiranju angleškega žoltega zaveznika.
tine svojega, $100,000 znašajočega premoženja v katoliške dobrotvorne svrbe.
Poslušanje vsacega nasveta.
Dostikrat čujemo, kako starši tožijo, da so poslušali vsak svet, ki so ga jim ljudje dajali, in vendar otrok še kašlja. To je naravno! Poslušati ne bi smeli nasveta vsakogar, ki ga srečajo, ne,dati bi morali otroku zanesljivo zdravilo. Severov balzam za pljuča je zanesljiv v vsakem oziru. Na tržišču je že nad 25 let, in pridobil si je čislanje in priljubljenost širom sveta. Če Vi ali Vaš otrok trpite na kašlju, poskusite ga. Kašelj vedno naznanja uerednost v grlu, sapniku ali pljučah. Ustroj hoče ostraniti sluz, ki je nakopičena na vneti sluzni mrenici, in Severov balzam za pljuča jo zrahlja, takisto zmanjšaj oč napor in nepotrebno potrato krepkosti. Ublaži vam vnetje in napravi pravšno stanje v celem dihalnem ustroju. Mr. J os. Haranta iz Montreala, Can., spričuje njegovo vrednost takole;
“Dragi gospod — Veseli me, da sem prejel Vaš balzam za pljuča, kajti nekaj škatlic meje ozdravilo. Bog Vas blagoslovi.”
Severov balzam za pljuča ne ozdravi samo prehlada, hripavosti, mrzlice in kašlja, nego pomaga tudi zoper vnetje sapnika, vnetje pljuč, naduho in oslovski kašelj. Cena 50 in 25c. Da spešite zdravljenje prehlada in želodčne vnetice, uporabljajte “Severa’s Cold Cure Tablets”. V vseli lekarnah ali pa pošlje neposredno W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pri naročilih za $1.00 ali več plačamo vse stroške.
Rev. J. F. Szukalski, župnik poljske cerkve sv. Cirila in Metoda v Milwaukee, Wis., je navdušen avtomobilist, zato ga je “Milwaukee Automobile Club” imenoval svojim predsednikom.
Število v zadnjem letu iz Amerike v svoje stare domovine vrnivših se priseljencev cenijo na 222,000. Domneva se, da so nesli s sabo okroglo svoto $50,000,000 ameriškega denarja.
Kapelo v spomin a v -strijske cesarice Elizabete, ki jo je umoril anarhist Luckesi dne 10. sept. 1898, nameravajo zgraditi v Genevi. V dotičnem odboru so duhovniki, konzuli, profesorji, advo-katje in zdravniki.
Surovi dohodki železnic v Združ. državah so znašali v zadnjem poročilnem letu $1,890, 150,679, od katerih je doteklo $508,683,009 za prevažanje blaga. Upravni stroški so znašali $1,'248-520,483, čisti dohodki $641,650,-196, ali kacih 34,000,000 več, nego v prejšnjem letu.
Glede sirarstvapred-njači izmed držav unije New York; blizu polovica vsega v Združ. državah izdelovanega sira se napravlja v državi New York. L. 1902 je ista priskrbela okoli 150,000,000 funtov surovega masla in 124,000,000 funtov sira.
Produkcija surovega železa v nemški državi je znašala 1. 1903 skupaj 10,085,634 ton, t. j. narastek proti prejšnjemu letu za 1,682,974 ton. Prvikrat v zgodovini te industrije je glede produk cije 'Nemčija nadkrilila Velike Britanijo.
Zakatoliško vseučilišče v Washingtonu je cav. Enrico Seifoni dovršil sliko sv. očeta Pija X.
Nemški cesar Viljem je imenoval kardinala Fischer v Koloniji (Koeln) dosmrtnim članom pruske gosposke zbornice.
Harriet Richards iz Philadelphie je zapustila tri četr-
Rusijasenebo u d e 1 e žila svetovne razstave v St. Louisu kot je zadnji teden gen.komisijoua Aleksandrovski brzojavil iz Petro grada, dasi so ruske dragocen zgradbe na razstavišču že dogotov Ijene. Kriva je vojna na daljner vzhodu.
Osuševanje g rezi al šotnice. Kacih 80 štirijaških mi obsegajoča grez v okraju Hamilto la., se ima osušiti in izkoristil Ed^vard Atkinson iz Bostona,Masi ki je kot veščak preiskal šotnico, v svojem poročilu rekel, da smat tla šotnice izbornimi za dobivan šote. Ustanoviti se ima delnišl družba, ki bo šotnico osušila in šotišča jemala dobiček.
K. S.
JEDNOTE
tnkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, ‘2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio. „
I.	Tajnik: Mihael Wardj.yn, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet. 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Jol ‘ t. 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laicii, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Susterüc, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. MaxBuh,115£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemaniču, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, Hi.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M.	J. Krakar, Anaconda, Mont.
Pristopili:
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., febr. 1904.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6523 Kosmač Pet.,
Od društva sv. Barbare 40, 2959 Arko Silvester, 23
Izkaz asesmenta št. 15 za mesec marec 1904.
Razred 1. šteje 544 udov na	$1,000	Prispevek teh udov znaša	$272.00
“ 2. “ 976 “ “	1,000	‘ i i < i < «t	585.60
“ 3. “ 1098 “	1,000	ti i( li i i	768.60
“ 4. “ 811 “	1,000	ti/ tl ii li	648.80
“ 5. “ 521 “ “	1,000	ii li t< <<	468.90
“ 6, “ 353 “	1,000	ft ii li li	353.00
Razred 1. šteje 95 udov na	$ 500	Prispevek teh udov znaša	$ 23.75
“ 2. “ 183 “	500	«i a a a	54.90
“ 3. “ 172 “ “	500	a a it 11	60.30
“ 4. “ 84 “ “	500	.a .a a a	33.60
“ 5. “ 55	500	li K * t t tl	24.75
“ 6. “ 38 “	.500	It (1 (( ( ,	19.00
Sa v. soprog 1676. Na vsacega oženjenega uda pripade 20c.Skupaj plačajo			335 20
Pristop K. S. K. J. Za znake K. S. K. J. Za Charter K. S. K. J.
Za Policy Skupaj plačate
34.75
36.80
3.00
15.70
MIHAEL WARDJAN, I.
$3,738.05
tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St.. Joliet, Illinois.
6522 Miše Alojz, roj 1880, spr. 22.
Dr. š. 98 udov. roj 1875, spr. 22 feb. 1904.
Dr. š. 66 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6524 Lovšin Mihael, roj 1876, spr. 22. febr. 1904.	Dr. š. 162 udov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 6525 Kersnič Alojz, roj 1880, 6526 Vokač Viktor, roj 1880, 6527 Verovšek Janez, roj 1880, 6528 Kocjančič Jožef, roj 1878, 6529 Marinšek Franc, rej 1875, 6530 Hus Jure, roj 1874, 6531 Pirc Anton, roj 1873, 6532 Kuhar Jožef, roj 1859, spr. 23. febr. 1904.	Dr. š. 412 udov.
K društvu Marije Pom. 17, Jenny Lind, Ark., 6533 Juvan Franc, roj 1878, 6534 Le“ nik Janez, roj 1876, 6535 Močivnik Janez, roj 1865, 6538 Kotar Jakob, roj 1859, spr. 22. febr. 1904.	Dr. š. 51 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6537 Medved Peter, roj 1874, spr. 23. febr. 1904.	Dr. š. 96 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 6538 Težak Ferdinand, roj 1868, spr. 27. febr. 1904,	Dr. š. 43 udov.
K društvu sv. Jurja 64, Etna, Pa., 6539 Mihael Šuštar, roj 1869, spr. 27. febr. 1904.
Dr. š. 32 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4. Tower, Minn., 6540 Jaklič Anton, roj 1885, 6541 Kaplan Franc, roj 1879, 6542 Grebenc Janez, roj 1875, 6543 Lanišek Aleš, rej 1873, 6544 Kočevar Anton, roj 1866, spr. 27. febr. 1904.	Dr. š. 183 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvuV. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4922 Gorišek Anton, 18. febr. 1904.
Dr. š. 152 udov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 6040 Peskar Franc, 5898 Adler Ignac, 22. februarja 1904.	Dr. š. 413 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3595 Pezdirc Jožef, 24. febr. 1904.
Dr. š. 193 udov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6018 Drašler Franc, 13. febr. 1904.
Dr. š. 70 udov.
Prestopili:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, k društvu sv. Cirila in Metoda59, Eveleth, Minn., 311 Hren Franc, 376 Papič Martin, 23. febr. 1904.
I.	dr. š. 178 udov.
II. dr. š. 151 udov.
Hibbing, Minn. k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., febr. 1904.	I. dr. š. 76 udov.
II.	dr. š. 414 udov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa. k društvu V. sv. Florijana 44, So.Chi-caeo, lil., 1762 Kranjec Rev. Janez, 23. febr. 1904.	I. dr. š. 57 udov.
s '	II. dr. š. 147 udov.
Od društva Marije 7 Žalosti 50. Allegheny, Pa. k društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2132 Stanko Janez, 23. febr. 190*.	I. dr. š. 93 udov.
II. dr. š. 148 udov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Colo., 1970 Petrič Janez, 23. febr. 1904.	I. dr. š. 66 udov.
II. dr. š. 97 udov.
Odstopila:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn , 443 Stupca Karol, 22. feb. 1904.
Dr. š. 161 udov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4628 Tomašič Franc, 25. febr. 1904.
Dr. š. 94 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8798 Renka Jakob, 22. febr. 1904.
Dr. š. 219 udov.
Od društva V. sv. Florijana 44. So. Chicago, lil., 3032 Vratar Martin, 4920 Stancar Janez, 5633Strubelj Franc, 6192Smrekar John, 5642Ilovar Janez, 22. feb.1904,
Dr. š. 147 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda ;9, Eveleth, Minn., 4891 Oberstar Janez, 5931 Mi-kulič Jožef. 4288 Tekaue Jakob, 5106 Simonič Janez, 5722 Nele Franc, 4897 Petrič Jožef, 5265 Gradišar FrauG, 352 Sterk Mihael, 22. febr. 1904.
Dr. š. 153 udov.
Od društva sv. Jurja 64, Etna, Pa., 4698 Zdenčaj Janez, 4907 Stulc Lovrenc, 23. febr. 1904.	Dr. š. 31 udov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 4760 Hribar Matija, 4810 Andolšek Alojz, 4623 GroSel Franc, 4862 Pirnat Janez, 4018 Kovine Feliks, 23. febr. 1904.
Dr. š. 409 udov.
Od društva V. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4188 Končar Alojz, 5312 Stipanovič Mihael, 4192 Kocijančič Jožef, 5989 Ranic Rade, 23. febr. 1904. D. š. 41 udov.
Od društva sv Jožefa 56, Leadville, Colo,. 4262 Plut Ant., 4774 Slane Anton, 35<6 Švigel Anton, 4326 Stariha Stefan, 3188 Glavan Franc, 3139 Miklič Ignac, 26. febr. 1904.	Dr. š. 158 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4801 Grahek Jožef, 297 Bergant Matija, 29. febr. 1904	Dr. š. 181 udov.
Izločeni:
3840 Cujnik Franc, 20. febr. 1904.
Dr. š. 97 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5573 Antončič Janez. 2564 Conta Jožef, 2931 Knaus Peter, 5390 Marolt Jakob, 22. febr. 1904. D. š. 149 ud.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte. Mont., 5295 Balkuvec Jure, 23. febr. 1904.
Dr. š. 96 udov.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 1219 Simonič John, 21. feb.1904.
,	Dr. š. 42 udov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6077 Flere Jožef, 21. febr. 1904,
Dr. š. 38 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis. Ind., 2110 Miše Helena, roj 1880, spr. 22. febr. 1904.	Dr. š. 22 sop.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ircnwood. Mich., 2111 Težak Margareta, roj 1871, spr. 27. febr. 1904.	Dr. š. 16 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2112 Brine Marija, roj 1883 spr. 27. febr. 1904.	Dr. š. 22 sop.
Suspendoviina soproga zopet sprejeta:
K društvu sv. Vida 25, Cleveland,' O,, 2010 Peskar Frančiška
Prestopile soproge:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4,.Tower, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 225 Hren Frančiška, 346 Papič Frančiška, 23. febr. 1104.
I.	dr. š. 82 sop.
II. dr. š. 22 sop.
Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa. k društvuV. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1701 Stanko Marija, 23. febr. 1904.	I. dr. š. 28 sop.
II. dr. š. 51 sop.
Od društva sv. Jožefa 43, Anakonda, Mont. k društvu sv. Janeza Krst. 13. Butte, Colo., 1364 Petrič Barbara, 23. febr. 1904.	I. dr. š. 11 sop.
II.	dr. š. 68 sop'
Suspendoyaui soprogi:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 280 Sterk Ana, 22. feb.1904.
Dr. š. 20 sop.
£d društva-ssv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 206 Bergant Magdalena, 29. febr. 1904.	Dr. š. 81 sop.
Izločena soproga:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Colo., 1912 Balkovec Marija, 23. feb.1904.
'	Dr, š. 67 sop.
Imena umrlih:
§t. 6020 Anton Lesjak, star 23; sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.; umrl 14. deo. 1903; vzrok smrti: ubit. Zavarovan: $1000.
Št. 4889 Jožef Fortun, star 30; sv. Petra 30, Red Jacket, Mich.; umrl 20. jan. 1904; vzrok smrti: ubit. Zavarovan: $1000.
Št. 305 Marija Kočevar, stara 29; sv. Cir. in Met. 59, Eveleth, Minn.; umrla 2. jan. 1904; vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana: $800
Joliet, lil., c marca. — Naznanjam vsem udom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote, da se udeležijo mesečne seje v nedeljo 6. t. m. v največjem številu in sicer zato, ker imamo več važnih reči na dnevnem redu.
Prisrčen pozdrav vsem udom!
Geo. Stonich, predsednik.
Joliet, lil 1. marca.—Naznanjam vsem članom društva sv. Martina št. 80 Z. K. TJ., da naj se vsak član, kateri zboli, naznani II. tajniku. Obenem prosim člane, da mi naznanijo svoj natančni naslov.
Z bratovskim pozdravom
Jos. Jerman, II. tajnik, 1001 iV. Chicago St.
bilo pred padcem zdrava in zabavna vaja krepkega moža in njegovih telesnih sposobnosti, sedaj postalo breme zanj. Njegova naravna nenaklonjenost za delo vsled utrudlji-vosti se je kmalu spremenila v sovraštvo do dela. Po nagonu je hotel preložiti to breme na svojega šibkejšega brata, katerega je s silo ali potrebo primoral, nositi njegovo breme. Tako je sužnost nastala; kajti zaničevanje dela je padlo kot strašno prokletstvo na delajoči razred, in tekom primernega časa ni samo ponižalo delavca v stanje hlapčevstva, marveč ga je dejansko napravilo tovornim živinčetom, vzemši mu vso osebno svobodo. To je bil položaj dela za časa Odrešenikovega dohoda na zemljo. Devet desetink človeštva je bilo v vezeh sužnosti, najtužnejša žrtev človeške zmage nad človekom.
Rusi nabirajo Kitajcev Mukdenu.
Slika kaže, kako nabirajo Rusi pred začetkom vojne med Kitajci radovoljcev za v carjevo armado. Pač ne računajo na Kitajce kot vojščake, ker za to jim niso dovolj sposobni, a od koristi jim utegnejo biti pri kuhi, kopanju nasipov itd., kar hi sicer Rusi sami morali opravljati. Kitajce torej nabirajo samo za postranska dela.
Tower, Minn.” 29. febr. — Prosim, da natisnete nekaj besedi, ki se tičejo našega društva, ali bolje rečeno testamentov, ki jih napravljajo udje našega društva sv. Cirila in Metola št. 4 K. S. K. Jednote.
Kot se nam zdi, je veliko testamentov tako narejenih, da ne zna ne mož niti žena sama, komu bi prišla usmrtnina v roke po njegovi ozir. njeni smrti. Testament se namreč samo na poli ali polovici napravi, kakor kako deveto delo. Ako se pa kateremu smrt pripeti, kar je pač namenjeno vsakemu živemu človeku, pa hoče vsak dotični dedič znati kar na pamet vsa pravila društvena in ob jednem vso amerikansko postavo. Tak vzgled nam daje Marjana Strah, vdova po pokojnem Mihaelu Strah. Omenjeni ud našega (jaj ne vez; ne svobode, kajti vsi
društva je zapusdUlOOOjvoji ženi! gte ^ y Jezugu KriBtmvL»f po
Tedaj je prišel Kristus, Odrešenik človeštva. Po naravnem nagibu se je Njegovo božje srce postavilo na stran teh nesrečnih žrtev ter jim je zaklicalo:	“Pridite k meni vsi, ki
se trudite in ste obremeneni, in jaz vas okrepčam” (Mat. VIII. 28). Koliko so Njegovi uki in uki Njegove cerkve, izza časa apostolov pa do dandanes, imeli opraviti z lomi tvijo verig, ki so stiskale delavske roke, in povzdiganjem delavskega razreda na visoko stališče, ki je zavzema dandanes, o tem govori zgodovina. Vsi ljudje vedo danes, da je Kristus delo posvetil z dotiko svojih božjih rok; da so blagoslovi, katere je podelil istemu, zarotili prokletstvo paradiža, obteženo po človeških pobojih; da so besede apostolove: “Se
Od društva sv. Alojzija 53, Indianapolis, Ind.
in otrokom ter se je med nje usmrt nina jednako razdelila. Zdaj pa žena, namesto da bi plačala par sv. mas za svojim možem, rajši obrekuje društvo, pravila in zastopnika, a poleg tega še svojega moža, ki je že sojen po Večnem sodniku.
K sklepu prosim sv. Duha za razsvetljenje pameti takim ženam.
Društveni zastopnik.
23. febr. 1104.
Dr. !.. 127 sop.
Poziv a a skupščino.
Hrvatska rimo-katoliška občina sv. Josipa v St. Louisu, Mo., poziv -lje vse Slovence, stanujoče v St. Louisu, da dojdejo na veliko cerkveno skupščino, ki se ho vršila v nedeljo 6. marca oh 2. uri popoldne v Neumayer’s Hall i na 8. ulici in Lafayette ave. Kakor bratje Slovenci v St. Louisu vedno v vsakem slučajusložno delujejo z brati Hrvati, tako prosimo, da izvolijo priti i na to skupščino in se zajedno potruditi, da bodo i v St. Louisu čimpreje imeli svojo cerkev. Tu se že nahaja hrvatski rodoljub in duhovnik, ve leč. g.Rev. Oskar Šuster,ki hoče i tu ostati in gledati, da čimprejezgradi hrvatsko r. k. cerkev. Začasuo se nahaja veleč. g. Oskar Šuster pri češkem duhovniku Rev. J. Nekula in sv. maše ima v češki cerkvi sv. Venceslava na 308 Oregon ave. vsako nedeljo ob 9. uri dopoludne.
Z bratskim pozdravom
Odbor cerkvene občine sv.
Josipa, v St. Louisu, Mo.
St. Louis, Mo., 1. marca 1904.
vzročile, da so verige odpadle z rok i delavskih slojev in da delo dolguje krščanstvu ne samo svobodo, temveč i svoje sedanje stališče ugodnega razvitka. In vkljub vsemu temu in proti dokazom dejstev slika sociali zem, priganjan po svojem satanskem sovraštvu do krščanstva, cerkev kot izrecno sovražnico dela. Zato je j proglasil uničevalno vojno proti cer-! kvi, in od svojega namena ne bo ; odjenjal, dokler ga poskus ne pokonča.
V dosego te namere se socializem štuli kot viteški prvoborilec delavstva, čigar stvar dozdevno zagovarja in se ponuja braniti jo do zadnje kaplje svoje krvi. Nizkoto in hinavstvo tega domnevka bomo takoj razkrili. Socializem pozna moč števila in uplivnost organizacije; dobro ve, da ne more nikdar izvršiti svoje namere — socialno revolucijo ali družabno prekucijo namerava—brez roke delavca, čigar ponosu se dobrika in cigar poželjivost se trudi vzbuditi, kažoč mu bogastvo kapi taliznia. Zato neprestano cika in meri na njegovo revščino, katero si prizadeva z najbrezbožnejšimi sredstvi še povečati, povzročajoč štrajke in izročajoč delavca stradanju. Vsi naši zadnji štrajki pojasnujejo najprimerneje resnico teh podatkov.
(Konec prih.)
ruski, srbski in hrvatski listi v Ameriki so se navdušili za stvar.
Vsako slovansko srce mora zaplesati nad odkritosrčnim razodetjem bratovske ljubezni, ki se javlja v pozdravnih besedah “Slovaka v Amerike”: “Co jsi ty? Rus; co ty? Srb; co ty? Čeh; co ty? jat’ Polak jestem. — Ditky moje: Svornost! Neclite to, mluvite: Jsem Slovan” — tako je govoril slavni Kollar.
Poljaki pravijo, da postanejo Slovani znani in čislani, kadar nastopno “przed švviatem jako jednostka slowianska” in mu pokažemo, da smo “pracowici, swobode milujacy”.
In češki “Narod” pravi, da je načrt za imenovani shod narejen, a sedaj treba delati, da se čim najlepše izvede, z geslom: V slogi je moč!
S tem vseslovanskim in novinarskim shodom se zaceli rana na našem slovanskem družabnem životu in odstrani ta bolestni nedostatek.
Kakor poroča krakovska “Nowa Reforma”, bodo tudi vsi Slovani in slovanski novinarji v Evropi imeli letos shod v Zakopanem (Poljska). Iz tega je razvidno, da vsi Slovani uvidevajo v druženju najboljšo podlago lepše bodočnosti, kajti slovanski sovražniki ravnajo po geslu: “Divide et impera” — razdeljuj in vladaj!
A če je v Evropi treba vseslovanske zveze, tembolj je potrebujemo Slovani v Ameriki, če nočemo v kratkem izginiti v morju ptujstva. Zato pozivamo vse slovanske rojake, može in žene, katerim leži na srcu blagor Slovanstva, da se k vseslovanskemu shodu v St. Louisu pri-glase in navdušujejo svojce zanj.
Priglase k shodu, dopise in vprašanja adresujte na: Hynek Dostal, predsednik generalnega odbora, 1210 Emmet Str., St. Louis, Mo.
štoval in rad je zahajal do njih. \ sakega, ki je grdil sv. vero, j« ostro zavračal. Ko so ga njegovi nekedanji prijatelji vprašali, kako in zakaj se je tako izpremenil,jim je odgovajjal:	Bil sem hudo bo-
lan. Ležal sem v r—ški bolnišnici« Vse je na me pozabilo, vse me zapustilo, le stari menih o. Bernard mi je bil v bolezni oče in tolažnik. Le on me ni nikedar zapustil, dasi-ravno me ni prej videl nikedar. Katoliška cerkev, ki ima take duhovnike, je dobra mati. To prepričanje me je spravilo na drugo pot.
Cerkev prijateljica dela.
Prem. škof Matz iz Denvera je obelodanil krepko postno pastirsko pismo, ki obdeluje zvečine vprašanje o delu in socializmu. Opomniti treba, da se je “Western Federation of Miners” v Coloradu izjavila v prilog socializmu, in da je tekom mnogoštevilnih govorov med veliko stavko v tej državi več govornikov odkrito obtoževalo katoliško cerkev in krščanstvo sploh, da je sovražno delavcem. Razlagajoč sedanje nasprotstvo med delom in kapitalom, pravi škof, da je delo, ki je
Vseslovanski iti novinarski shod v St. Louisu 1904.
Češki tednik “Illas” v St. Louisu z dne 24. febr. piše med drugim:
“Zvonovi javnega mišljenja, skli-oavajoči vseslovanski in novinarski shod, so zazveneli po celi Ameriki, budeč slovanska srca k delu za idejo ameriškega panslavizma. Ali šene glasi to veselo, da je v enem samem tednu do 25 najnaprednejših slovanskih časopisov prineslo dolga poročila in oklice k vseslovanskemu shodu v St. Louis?!
Češki, slovaški, poljski, slovenski,
Kedo bolnika ne zapusti.
Na neki železniški postaji na Notranjskem je služboval uradnik, v službi priden in z ljudmi prijazen. A imel je veliko napako, da je bil neveren, v cerkev ni hodd, duhovne je preziral, skoraj sovražil, nagnjen je bil socijalnim demoki-atorn, kateri so ga vedno vbogali. Prigodilo se je pa, da je hudo in nevarno zbolel. Ker mu železniški zdravnik ni mogel pomagati in mu je sam svetoval, naj gre v kako bolnišnico dal se je prepeljati v bolnišnico bližnjega primorskega mesta. Tukaj je ležal na postelji potrt in ža losten, njegovi znanci in prijatelji se niso zanj zmenili, ie stari kapu cin o. Bernard ga je vsak dan obiskaval, ter ga tolažil v britkosti in bolezni. Bolnik se ga je oklenil z otroško ljubeznijo, opravil je .pri njem sv. izpoved in prejel iz njegovih rok sv. popotnico. O. Bernard mu je vrnil dušni mir in s tem se mu je vračalo telesno zdravje. Do nekaj tednov se je ozdravljen vrnil na svojo železniško postajo. A pri šel je domu ves izpremenjen. Ho <nl je v cerkev, duhovne je spo
SEDAJ ALI NIKOLI!
Pripravite svoj ustroj za bližnje tople cini.
Izvenredno dolga in huda zima, ki smo jo ravnokar prestali, je sko-ro izčrpala zalogo našega ustroja. Kri je morala izdati vso svojo toploto, da zbrani telesno škodo. Je li čudo, da je porabila velik del hranilnih primeskov in da se je marsikatera mehka in gibka krvna kroglica uničila? Ali ni naša dolžnost, da nadomestimo izgubo? Huda zima je to bila in bržkone utegnemo imeti hudo poletje. Telo pojde iz ene krajnosti v drugo ter se mora pripraviti in okrepčati— Severov kričistilec je pravo zdravilo za napravo nove in obilne krvi— Vse nečistosti odstrani in obnošene delčke iz ustroja in po svojih čistilnih zmožnostih napravi zdravo in pravšno stanje vsacega organa, takisto krepčajoč ne le telo, marveč i mišljenje. Evo vam nekaj nena-prošenih spričeval, ki jih je prejel® izdelovalna tvrdka:
Naročil sem 3 steklenice Severo-vega kričistilca, da prežene izbruh vnetja, s katerim je bilo moje telo pokrito, in zdravilo je bilo zadostno, da je izbruh popolnoma izginil. A. Vancak, Fayette City, Pa.” ‘Izza 20 let sem bil prizadet z bolestjo na svoji levi nogi, a po rabi ene steklenice Severo\ega kričistilca je bolečina popolnoma prenehala. — Karel Koudelka, Antigo, Wis.”
“Severov kričistilec je rešil življenje našega otroka. — Jos. Hoffman, Tyler, Tex.”
Severov kričistilec deluje naravnost na kri in ne more biti nad-kriljen v zdravljenju opešanega, ustroja, živčne slabosti, bezgavk, razširjenih žlez, pomladne mrzlice, kostenice, zasopljenosti in nesramnih bolezni. Cena $1.00. Naprodaj v lekarnah ali pošlje po prejemu cene neposredno in po ekspresu W«. F. Severa Co., Cedar Capids, Iowa«
Linčanja v preteklem letu so se izvršila v Združi državah 104, torej 8 več, nego I. 1902. Izmed teh zločinov se je po zemljepisni razdelitvi pripetilo 12 v severnih in 92 v južnih državah. Linčanih je bilo po njih plemenu 8# črncev, 17 belcev in en Kitajec.
SMEH.
Ruski spisal Leopold Andrejev.
O POL sedmih sem bil prepričan, da pride, in bil sein izven-redno dobre volje. Površnik sem *i zapel 'le z < n:m gumbom cisto pod rratom, da je letal okolu mene, kakor je veter potegnil; toda nisem «uril mraza: glavo sem visoko vzdig »il in dijaška čepica mi je zlezla skoraj na tilnik. Ce sem srečal snože, so izraževale moje oči premoč in pogum, če sem videl ženske, izzivanje in nežnost, čeprav sem šele štiri dni samo eno ljubil, sem bil vendar tako mlad in moje srce je bilo tako bogato, da nisem mogel napram ostalim ženskam hladnokrven ostati! Moji koraki so bili hitri, pogumni in plešoči.
Tri četrt pred sedmo je bil površnik že z dvema gumboma zapet, in gledal sem še same žene, pa ne z izzivanjem ali nežnostjo, temveč z gnjusom; čakal sem samo eno ženo, druge se lahko k vragu poberejo,ker »o nase- le še bolj zmešale s svojo goljufivo podobnostjo ž njo.
Pet minut pred sedmo mi je bilo xroee.
Dve minuti pred sedmo mi je poslalo mrzlo.
Ravno ob sedmih sem bil prepri ian, da ne pride.
O pol deveti sem bil najnesreč-»ejši človek na zemlji. Površuik sem popolnoma zapel, ovratnik aavsgor zavibnil in čepico na zmrzuje» nos potegnil, lasje na sencih, brki in vejice so bile bele, in zobje so mi začeli šklepetati.
Po mojih drsajočih korakih pa po skrivljenem hrbtu bi bil kdo lahko sodil, da sem še trden starec, ki »e vrača od kakega obiska v ubožnico.
* *
*
“Tam je danes tudi Evgenija Nikolajevna”, je rekel moj tovariš, —dijak—; rekel je to brez vsake postranske misli, on ni mogel vedeti, da sem čakal od pol sedme do pol devete v mrazu na njo.
“Tako-, tako”, sem rekel globoko zamišljen, in moji duši so všle be sede; “Tristo vragov!”
Tam—to je bila večerna družba prijPo-lozovih. Polozovi so ljudje, pri katerih še uikoli nisem bil, toda danes grem tja.
“Signori”, sem veselo zaklical! “danes je Božič in vsi se vesele, Bodimo še mi veseli!” “Pa kako?” je vprašal nekdo žalostno.
“Pa.kje?” je vprašal drugi.
“Preoblecimo se in peljimo v vse družbe”, sem sklenil jaz.
3» ti brezčutni ljudje so postali veseli; kričali in peli, zahvalje-
vali se mi, in prešteli smo svojo gotovino.
Crez pol ure smo zbrali vse v mestu navzoče dijake, ki so bili osameli in so se dolgočasili, in ko nas je bilo deset veselo skakajočih škra. teljnov skupaj,smo se peljali v briv-nico, kjer so tudi maske prodajali, katero smo napolnili z mrazom, mladostjo in veseljem.
Rabil sem kaj temnega in vendar lepega, z žarom nežne žalosti.
•‘Dajte mi obleko španskega viteza”, sem prosil; najbrž je bil vitez zelo velik, kajti izginil sem brez sledu v njegovi obleki, in čutil sem se v njej popolno osamelega, kakor v veliki prazni dvorani.
Slekel sem se zopet in prosil za nekaj drugega.
“Hočete mogoče klpvna? Pisanega — z zvonci?”
“Klovna”? sem vzkliknil zaničevalno.
“Morebiti roparja? Tak klobuk in tak nož?”
Nož! To je bilo nekaj za mene, toda ropar menda ni bil polnoleten deček; njegov klobuk mi je stal vrhu glave in iz njegovih baržu-nastih hlač so me morali izvleči, kakor iz pasti. Menih je bil popolnoma preluknjan.
“No, pozno je že”, so me opo minjali tovariši, že preoblečeni.
Samo ena obleka je še ostala: kitajskega plemenitaša.
“Dajte mi Kitajca!” semzaklical, in dali so mi ga. To je že bilo nekaj, toda vrag ve, kaj! Ne govorim o obleki, molčim o črevljih, ki so mi bili premajhni, pokrivali so mi le polovico noge. Tudi o rožnati cunji, ki je pokrivala glavo mesto lasulje in je bila z nitkami za ušesa privezana, ki so štrlela navzgor, kakor netopirju, hočem molčati.
Toda maska! Te je imela nos, usta, oči, vse kakor navadno in na pravem mestu, toda vendar ni imela ničesar človeškega. Celo v grobu ne izgleda noben človek tako mirno. Izraževala ni niti veselja, niti bolesti, niti čudenja, bila je popolnoma brezizrazna. Gledala vas je naravnost in mirno, in morali ste se ji smejati.
Moji tovariši so se valjali od smeha po divanu, padali brez moči na stole in krilili z rokami po zraku.
“To bode najoriginalnejša maska,” so govorili.
Jaz sem se skoraj solzil; ko sem se pa v zrcalo pogledal, sem se moral tudi smejati. Da to bode najoriginalnejša maska!
“Na nobeden način ne smemo
Vvagoniranje ruske konjiče v Irkutsku.
Japonci zvršujejo železniško črto Fusan Seoul.
Japonija je zvezala Seoul, glavno me3to Koreje, s pristaniščem CJhemnlpo na jed ni strani in s pristaniščem Fusan na drugi strani. Slika iaže Japonce pri delu, ko zvršujejo železnico blizu Fusana.
mask sneti!” so klicali tovariši med potoma. “Dajmo si besedo! Besedo! Besedo!
Gotovo je bila najoriginalnejša maska! Cela truma ljudi me je spremljala, tiščala, ruvala in ščipa-la, in ko sem. so obrnil k preganjalcem, so se mi smejali. Vedno me je spremljal glasen smeh in se premikal za menoj, ker se nisem mogel izmotati iz tega klobčiča brezpamet nega režanja. V nekaterih trenot-kih se je tudi mene prijelo; kričal sem, pel, plesal in celi svet je plesal pred menoj, kakor pijan. In kako daleč je bil ta svet od mene! Kako osamljen sem bil pod to masko! Končno so me pustili v miru.
Jezno in plašno, pogumno in nežno sem jo pogledal rekoč:	“To
sem jaz!”
Goste vejice so se vzdignile počasi in čudeč se, cel zvezek' črnib žarkov se je izlil po meni,in glasen, vesel, čist smeh mi je odgovoril.
“Da, to sena! Jaz sem!” sem ponavljal in se smehljal. “Zakaj Vas danes ni bilo?” In smejala se je, veselo smejala.
“Jaz tako trpim; moje srce je bolno od bolesti;” sem prosil milo odgovora. Toda ona se je smejala. Črni blesk njenih oči je izginil, in smehljanje je postajalo živahnejše. To je bilo solnce, toda žgoče, trdo neusmiljeno solnce.
“Kaj se je zgodilo z Vami?— To ste Vi?” je šepetala, premagujoč svoj smeh. “Kako. . . ste smešni!”
Moje rame so padle, glava mi je zlezla na prša in velik obup je izražala moja postava. Ko je ogledovala z ugašajočim smehom mlade, vesele pare, ki so se vrteli mimo naju sem rekel:
“Sramujte se svojega smeha! Ne čutite li za mojo masko živ, bolesti poln obraz? Samo da Vas vidim, sem si jo nadel. Vi ste mi dali up na ljubezen: in tako hitro, tako trdosrčno mi ga jemljete. Zakaj niste prišli?”
Z odgovorom na smehljajočih se ustnicah se je obrnila proti meni,in se začela glasno smejati. Brez sape, skoro jokajoč, z obrazom, pokritim z diščečim robcem, je rekla s težavo: “Poglejte se vendar . . . Vzadi v zrcalo . . . Oh, kakšni ste.”
S stisnjenimi obrvmi, z zobmi stisnjenimi, z bledim obrazom sem pogledal v zrcalo—idijotično miren, neizpremenljivo - hladnokrven, nečloveško nepremičen obraz je zijal v me. In—zasmejal sem se! Še vedno smehljajoč se, toda že tresoč se od bližajoče so jeze z brezpa-metjo obupa sem začel govoriti, skoro kričati:
“Vi se ne smete smejati!”
In ko je je utihnila, sem ji šepe-taje odkril svojo ljubezen; nikoli še nisem tako ljubil. Govoril sem o mukah pričakovanja, o strupu ljubosumnosti in hrepenenja,o svoji duši, kjer je bilo vse—ljubezen.
In videl sem, kako so se vejice nagnile in obledelo lice obsenčile, videl sem, kako je skozi motno bledost vzplapolajoč ogenj rdeče zažarel in kako se je celo njeno vitko telo brez volje k meni nagnilo.— Bila je oblečena, kakor kraljica noči skrivnostno v črne čipke, kakor v temo; v zvezdah, bliščajočih se kakor briljanti, je bila lepa, kakor že dolgo pozabljene otroške sanje.
Govoril sem—in solze so me pekle v očeli. srce je od veselja močno bilo. In videl sem končno, kako je ljubko, trpeče smehljanje njena usta odprlo iu vejice vzdignilo. Počasi, plašno z brezkončnim zaupanjem, je obrnila svojo glavico k meni in . . . takšnega smeha še nisem slišal!
“Ne, ne, ne morem,” je skoro stokala in z vzdignjeno glavico se je zopet glasno zasmejala.
Oh! Da bi mi bili dali le za trenotek človeški obraz. — Stisnil sem ustnice, solze so pritekle po mojem vročem obrazu, in ta neumni obraz je ostal v svoji strašni, nepremično neokorni hladnokrvnosti. In ko sem se odstranil, me je še dolgo glasen smeh spremljal, kakor da bi bila voda z visoke skale na kamenje tekla.
* *
*
Ko smo se vračali po celi ulici raz treseni, in glasno govoreči, domov, mi je rekel tovariš:
“Imel sigorostasen uspeh! Ni-
koli še nisem slišal takega smeha . . . Stoj, kaj delaš! Zakaj trgaš masko? Bratci obnorel je! Glejte! Tudi obleko trga! Joče se!” . . .
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Slovenci v Ely, pozor!
i Letne volitve za mestne urad-' nike se vrše dne 5. aprila, 1904. Sedanji mestni sodnik (Muni-cipal Judge)
John Cosgrove,
je Slovencem dobro znan ter dela v njih korist. Glasujmo I torej znanj vsi in bodimo [složni!	10-t6
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po oOc galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
Mi. ROGINA
P. 0. Box 64.
CROCKET, CAL.
Frank Medosh
200 E. 95th St. So. Chicago, 111. --------♦«!>♦--
Qostilnič ar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
Premog po$3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tudi izpranega — Washed Nut — v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj je suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F. HUBENET,
703 Cass St.
N. W. Phone 350.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
£,Tlie U. S.” 10c. in ‘leerscliaiM” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ¡¡Is.
Tke Joliet Mml Bal.
Razpošilja deuar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik.
vjv	JJw wjv* JJv*	«3Jv	gfj
POSEBNO VAŽNA MOLITVENA KNJIGA: ^
I Krščanski zakon f
^	MOLITVENA IN POUČNA KNJIGA	$§*
ZA OŽENJENE.
*	.................'.. .	f
Nalašč za zakonske ljudi je bila izdana ta knjiga z C dovoljenjem tržaško-koperskega škofijstva ter ob-sega poleg navadnega molitvenega dela tudi veleva-(j	žen oddelek in sicer:
-k ^
S	Knjiga je tiskana v precej močnih, lahkovidnih čr-
kab, v obliki meri 3x5 palcev, ima črne, močne L,	platnice ter je zlato obrezana. Priročna je jako in
2!	se lahko spravi v žep. Stranij ima 384.
=r-	. -	-
«5*	_____ Cena posamezni knjigi 65c.
Razprodajalci dobe izdaten popust in se naj obrnejo na podpisanega.
Vsa pisma za naročbo te knjige naj se naslovijo
IfflAT. POGORELC,
Box 226, WAKEFIELD, MICH.	^
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Naj večji di-stilerji za izvrstno s&SSite
Rženo —in— Sour Mash žganje v vsi
Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo.
Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co
174 Randolf Street
CHICAGO. ILL
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite naše nivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Fred Sehrinç * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
JOLIET,
E. POSTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.iii
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS.
POSKUSITE JE!
Kyffaser Waldkrauter
*«aæg*MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
zdravilo i:S,h„.0ia51i”pr“0,i
THE CORNHAUSER DISTILLING C0.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Mihael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR.	POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovit* 'n proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel j« mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarad: tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.—, Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra, IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk m otrok
----:VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne®.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani :
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Eu, 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan zs najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ŽGANIC, Hastings, Pa,
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vara hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas
Dragi zdra nik:—S tem vam nazoanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sera vam zavezan za dobro ozdravljenje.
--------"-.ERS"
l SPOMINI NA DOMOVINO. {
X	Spisal M. P,	i
00+0++0+0+0+0+0+0040++0+0t
SpoStovani gosp, zdravni
BEN HENDERSON, Kansas City -Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni.
T OM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mick
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgn\ ->-.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.
KANSAS CITY, MO.
SEVEROVA
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENČEC
poveča telesno krepost, pospeši čilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00.
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe.	$1.00
Severov
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
s . r E R o v o
olje sv. G
NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.
Cena 50 centou.
Severovo zdravilo
zoper kolero
zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v "'••b--’ •	n»-
letne bolezni in
2oc in t>0g
Severovo zdravilo
zoper revmatizem
ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost ter izžene ves strup iz
.. est
81.00
Severov© kapljice 4	za otroke
-'■nesejo mir in spanje bo-otrokom. Nimajo v sebi..	• škodljivega.
centov
Severovo zdravilo za jstra in ledvice
uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. 75cin'$1.25
NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOJ
XXI.
Poklicali so gostilničarja ven in ga povpraševali, kdo sem jaz. Raztolmačil jim je to stvar, da jaz ne mislim na nič hudega, le da ni prav ker so me v brzojavnem uradu s tem ujezili, da so mi rekli, da naj grem v Reko prašat, zakaj imajo napis a brzojava ne. No, in policmančki dali so se pogovoriti, a vsejedno bili mi vedno za hrbtom, in jaz sem se delal, kot da ne slutim tega.
Tudi ta večer bil sem pozno v noč na tej gori, ne da bi se mi mudilo spat. Le petje bloških deklet in fantov ostalo mi je v lepem spominu. Romarji prihajali so celo noč in gora bila je obložena z več tisoči ljudi. Sel sem si ogledat v cerkev. Ljudje ležali navskriž kot Matjaževi vojaki v pravljici. Proti jutru okoli 3. ure začelo je zvoniti sv. jutro, nakar je pater začel ljudstvu deliti sv. zakrament. Hodil je kar gor in dol med ljudmi, ki so sprejemali kruh angelski, kjer je kdo bil. In to sv. obhajilo delilo se je celo jutro. Gneča bila je radi obilnega ljudstva velika.
No, in ker sem imel ravno čas dopoludne, obiskal sem svojegapri-jatelja Andreja, ki je vrtnar na tr-satskem vrtu. Razkazal mi je cvetličnjak in vinske trte,ki so bileioblo-žene z okusnim grozdjem. Povedal mi je tudi, da iz tega vrta vino hranijo le za mašne daritve. Pokazal mi je tudi na vrtu, kjer so ravno kopali, velikanski vodnjak, iz katerega so primorski delavci nosili zemljo v vrečah po odrih in to že iz precejšne globočine ven in okoli vodnjakovega obzidja. V globini se neki nahaja neka vrsta zemlje, ki ima lastnost cementa, da če jo za zid zabijejo vodnjak vodo drži. Ko sem opazoval delavce, mislil sem si na napredek, ki tako nazaduje doma, da v Žakljih zemljo nosijo iz vodnjaka, to je ženekaj. Poslovil sem se od svojega prijatelja vrtnarja.
Predno sem zapustil Trsat, sem si se malo ogledal po kmetih na tem prostoru, ki imajo svojo faro tu s cerkvijo sv. Jurija, ki je v bližini trsatske cerkve. Kmetje imajo tu lepe vinograde in dobro obdelano, rodovitno zemljo med skalovjem. Ogledal sem si precej obširno pokopališče, kjer si po mojem mnenju marsikateri bogatin izvoli po smrti počivati, kajti poleg proste gomile, kjer počiva pod rahlo zemljico delavec ali kmet trpin, se šopiri bogatinovo grobišče, ki po sodbi oči velja več tisučev. Zopet naprej vidiš kar kapelo, narejo iz rezanega in drago olišpanega kamena, na grobu bogate družine, ki tudi sama iz kamena iz-kleščena stoji v tej grobni kupoli. Na pokopališču bilo je ravno več kmetov, ki so menda prišli obiskat, svoje ranjce. Prašal sem jih možakarje; “Kaj mislite, komu je lepše, ali revnemu kmetu, ki ga pokriva rahla zemljica, ali tu zraven ležečemu bogatinu, ki mu je na grob naložen težak kamen?” In odgovorili so mi:	“Mi mislimo, da lepše
je počivati v rahli zemlji in prostem grobu kmetu, kot marsikakemu bogatinu, ki ga še po smrti teži grobni kamen.”
Ko sem si ogledal pokopališče, podal sem se v cerkev na Trsatu. Tu se vidijo razni spomini in zahvale za ozdravljenje raznih ljudi na prošnjo Vsemogočnega in Marije. Kjer je nekdaj stala hišica sv. Družine, je prostor z železno ograjo obdan in le ob času romanja podnevi Oflprt. Navrhu te ograje nahaja se gib Avstrije, a nevem čemu to. V tem ograjenem prostoru je altar in na njem v drazem okvirju z razno olepšavo zastarela podoba Marije s sesajočim detetom v naročju. To podobo je neki,po zgodovinskem reku, slikal sv. Lukež in jo sem poslal papež Urban V. V tlaku cerkvenem je ua več krajih videti grobovne plošče, kamor so nekdaj polagali grofe te okolice. In kdo se jih danes spominja nekdanjih imenitnikov? Le tupatam stopi kak romar nehote nanje, na njih podobe, ki kažejo nekatere z vso viteško opravo in lepimi groficami “uvekovečene” v kame-nite grobne ploščine.
Cerkev je precej velika, ali za romarje, ki gor pridejo, za polovico premajhna. Zato zidajo sedaj večjo, da bode zadostovala svojim namenom.
(Dalje prih.)
MI HOCEMOTVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki in trdi les, late» cederne stebre deske in šinglne vsake, vrste
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si nago zalogo! Mile bomo zadovoljili in tl prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
H.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
t*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi- življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Gumbe, znake! in bandera® f§
ve
i
j M? -Ii| '
II.
ïpStR.
Kupitelahkopri nas po zelo nizki ceni.
m
SODA Lilij
L *
Pišite nam po cene predno linči ite drugje.

Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti?
Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne”dopušča, priobčimo samo neicolilco pisem, iz kterih lahko posnamete, daje
prof E. Collins najboljši zdravnik’
Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. Zahvalna pisma :
' Gospa Anna Obešter piše:
Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo' kakor sem i jaz hvala Bogu.
Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu.
Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako .težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa bliže 2 leta na bolezni v grlu, šumenje va-šesah m posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sesa se obrnil, Cbe-čali so mi, na me ozdravijo, ali brilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in seat bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela z-drav-Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštova-njem Maio Ztigežič, Box 123 1 elletonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma oá
r\olm Irmr iv, I \ X 1-. 1 —11..* — .. * ' _ 1 -1 • . •	r ? w /v	r
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
M. B. S G huster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
: feo-t vesta®
ter on zamore pomagati v vseh slučajih, ¡-osebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pc macaii i i bolniku odvzeli vse upanje. Proi. Collins,trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti, in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodila vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeéeu zdravnik ozdraviti ne more in ni bila. pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu p'jučah in družin boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnit« se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bad-iie si svestl, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Colíinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastaneod prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na ¡edlcah
točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne da e z iravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov i ač:n z iravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi b li ka takoj od neznosnih muk in boicčia. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše m dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili iri njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu vav-
ozdravi on zanesljivo,
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
nat!. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite te takoj na prot dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega, zdravnika je:	^
Prof. dr. E. C. Collins j
140	34 St.3 New Ybr*k City» f
| Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure pcpcludne. Vtorek I* -	in petek do 8. ure zvečer.
Jt
W. J. FEELEY CO.^
5	& 8 Monroe St., CHICAGO;
M'1+ii'i Df\(U\r&\r prodajalec ur, verižic, uhanov, iTkdlljd lUgUlCll prstanov in druge zlatnine.
j BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Urejainčene za 20 letin velikosti kot slika s 15 kamni.........$16.00	-ifSSS*
Srebrna m<jč|ia ura z enim pokrovom * jffiajj~ in 15 kamni..............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim? pokrovom, istotako tudi 14 Uaratovlr
zlate kar naj cenjeni naročniki po WgV' l	, Jasi
želji navedejo v pismu.	llwL Ikfcy
Urno kolosovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.	NSfes
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo._______________ F-750
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse drage stvari
M. POGORELC, Box 226, Wake-	P°lnjaj?pod 'Ja,s,lo*°,m- J?'
M5„.,	POGORELO, Care of B. Scluiette,
tlela, Mleli.	52 stRte st>? Chieag0.
#
c±2.
#
#
#
❖
<$*
#
KRASNI
STENSKI
KOLEDAR
KI JE
ZASTONJ
še nekaj v zalogi.
Opozarjamo vse svoje čitatelje, da ne pozabijo lepe prilike presbrbeti si naš stenski koledar, kije zastonj z vsako predplačnino na list.
Vsi oni rojaki, ki nam še sedaj pošljejo $1.00 kot predplačnino na list, dobe ta koledar.
Naročniki, ki še kaj dolgujejo, naj blagovolijo to poravnati zraven pa še pridenejo $1.00 kot predplačnino in dobili bodo koledar zastonj.
Pišite ponj! Naslove delajte:
Amerikanski
Slovenec,
Joliet, 111.
tis
*3?
tis
*3?
?î?
ti?
&
e±t
tl?
❖
t|?
eir?
tj?
tj?
#
tis
tj?
tl1}
tl?
040*
i Z;
♦040404040404040400404
a kratek čas.
s
)04(H0404tH0404ÍH04(H!H04Í
Miha: “Kaj je rekla Rezika, ko si se ji ponudil?”
Pavliha: “Tlesknila je z rokama in rekla, da jo veseli.”
Miha: “Te je takoj sprejela?” Pavliha: “Beži no, beži. Zdi se mi, da je stavila z neko svojo prijateljico, da ji bom jaz ponudil srce ta večer. Žgečkana je bila na smrt, ker je stavo dobila.”
“Bila sem resnično presenečena na sinočnji večerji,” je rekla gospa Buckova. “Vaš soprog je pa jedež tak!”
“O vem. Zdravnik mu je pred eti rekel, da je nagnjen k smrti, zato z veseljem je kot vedno.”
“Ali ni res, da plemenit človek ni prešeren?”
“Da, ampak prešeren je tisti, ki trdi, da ni bil Prešeren plemenit človek.”
Odkritosrčno.
Gost: “Natakar, ta močnata jed ni užitna.”
Natakar:	“Gotovo, to pravi
vsak gost, vedno jo moram nazaj nositi, sicer bi je več ne bilo.”
VeleduŠHO.
Sinček: “Očka, veste kaj postanem? Zrakoplovec.”
Oče: “Me veseli. Sedaj si le omisli balon, zrak ti sam podarim.”
Tolažba.
Ona:	“Žalostna dolžnost mi je,
povedati Ti, da je moj oče izgubil vse premoženje.”
On (njen zaročenec): “Ej, ne bodi žalostna, bom že drugo našel z denarjem, ki me vzame.”
F. KORBEL & BROS.
prodaialec vina od trte in ¿“allia
Sonoma Oo. Caliíornia.
Chicago Dis.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St
TBLBFON: 110 CANAL.
SAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway. Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531.
P
RODAJA
REMOGA
fi
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50o do $1.00, iu to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Citizens' National M.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Yelika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Slab svet.
Oče: “Da, Rezka, tvoj snubač je še mnogo premlad, počakaj še par let, da postane starejši in pametnejši.”
Hčer: “No, potem me pa sploh ne vzame.”
Lepo je bilo.
Teta: “Povej, Anica, kako si obhajala svoj god?”
Anica: “Nikdar še ne lepše. Dobila sem toliko potic in slaščic, da me je strašno želodec bolel, pa n i sem tri dni mogla v šolo.”
Vsaj nekaj.
A.	: “Seveda ni treba, da vse verujemo, kar slišimo o naših prijateljih.”
B.	: “Gotovo ne, a pripovedujemo pa drugim lahko vse.”
Nepravilnosti
v očeh
ali v izberi očal povzročijo glavobol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje, očesne kožice, pordečenje očes, krmežjlavost in večopasnih očesnih boleznij.
Par novih očal pravilno umerjenih po izvežbanem optiku vas bo toliko olajšalo, da se bodete čudili.
Preskušamo oči brezplačno. Naše delo zadovolji najnatančnejšega.
t. P. Kieo
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Joliet
Marble
Works.
JOHN LENNON & SONS.
EN PRIZOR IN DVE DEJANJI.
Emil Bachman
Izdelovalec
Bandera in zastav
Znakov in trakov.
Po najnižjih cenah. Pišite po moj novi
veliki cenik.
580 S. Centre Ave.
Chicago.
Jelini zastopniki za “Stransky” posodje.
Lepa podoba zastonj
ZA DEČKE IN DEKLICE.
Izrežite ia kupon in nam ga prinesite ter vam bomo dali lepo “Decalco-mania” podobo zastonj. Imeli boste z njo dovelj zabave
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
V Šoli.
Učitelj: “Kdaj je najboljši čas, trgati lepo sadje z dreves?”
Tonček: “Kadar je pes priklenjen.”
J zvrstni soft Lump premog po............
S3. RO ton
Den na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Iz zagovora.
“Da ima zatoženec dobro srce, je razvidno že iz tega, ker je daroval ukradene stvari svoji tašči.”
Munroe Bros.
Stroga vzgoja.
Soprog: “Tako, sedaj bom pil
M. PH1LBIN
515 Ca$s St. Oba telefona.
It. C. Bertnik.
BERTNIK BROS.
L. B. Bertnik. 8voj vrček Riva! (Svoji Ženi): IIe' lena, zaveži otrokom oči, da se ne
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje.
Slovenski govori naš pomolnik M. StuktL
Kamnoseška delavnica nahaja es
Sonth Joliet St..
JOLIET.ILL
STEFAN KUKAR
— trgovec
l GROGE!
•• PREMOGOM IN «
s^.i_,ooisr,
920 No. Chicago st., Joliet IH
Telefona številka 348.	*
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
ANA VOGRIN,
603 N.Bluff St. Joliet, NAV. Phonel727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwile.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
Vprašajte svojega mesar j a za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
lli Eschange Street Joliet
Nasa posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Ber GooDs,
nauče od mene piti!”
J. O SliÆITIÏ
BOTTLER
4UVai3 iron Sc.	TLeihone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijaf v steklenicah.	Telefon 1343.
N.229 Bluff Str.,	JOLIET.ILL
Prijetno.
Kupovalka (mesarju, čigar pes prihaja v mesnico): “Ali Vam pes kdaj kaj mesa poje?”
.Mesar: “Ne, samo obliže ga večkrat, a poje ne.”
Otročja.
Vnukinja: “Stara mamica, Vi gotovo ne pridete v nebesa.”
Stara mati: “I zakaj pa ne, dete moje?”
Vnukinja: “Ker ni tam tako velikih in debelih angeljev.”
J3^“Zopet imam v zalogisloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
Na prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-l),
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najbolJSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Ime.
Naslov
Veljavno za jedno “Decalcomania” podobo BARRETT HARDWARE CO.
“Stransky” posodje je garantirano za 5 let.
Is
Your
If so you ought to appreciate anything that will help you save it.
The best way to save time is to have a

Time Chicago Telephone
Money

Cost but 5 cents a day
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
HENRY » LATZ,
kontraktor in stavbeni!
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.