Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. novvembra 2020 - Leto XXX, št. 45 stran 2 GEZIK, KULTURA, ZAVEST PA ZASTOPSTVO V ospredju: gospodarstvo, šolstvo in cerkev stran 2 Že kak mlada je pravla, ka ške biti leranca stran 4 Če bi znala, bi tam ostala stran 8 2 Zgodilo se je pred tridesetimi leti GEZIK, KULTURA, ZAVEST PA ZASTOPSTVO Pisali smo leto 1990. Bijo je hladen, oblačen den, 27. oktober, gda se je velka dvorana gorenjeseničkega kulturnoga doma napunila z lidami, steri s(m)o bili puni pričakovanja. Bili smo mlajši pa starejši, bili smo Porabci iz naši slovenski vesnic pa Varaša, bili so Prekmurci. Pa bilau je dosti slovenski novinarov, steri so najgeri bili, ka de se godilo v Porabji. Bodjali smo se, ali tisti delegati, steri so bili iz Pešte, leko pridejo ali nej, vej pa ranč v tisti dnevaj so meli taksisti blokado (zatok, ka so trno zdignili cejno benzina), ka je pomenilo, ka so zapirali poti pa ceste, zatok je bilau trno težko potüvati, iz glavnoga varaša priti v najbole zahodno ves rosaga. Dapa oni so dun prišli, ranč tak kak delegati iz Sombotela. Sedemtresti delegatov pa gostje so se zbrali, ka bi ustvaurili prvo samostalno slovensko organizacijo na Vogrskom, Zvezo Slovencev na Vogrskom. Dapa ta »štorija« se je prva začnila. V drugi polovici osemdeseti lejt so na Vogrskom začnili pijati bole demokratični vötri. Leta 1989 je vogrski Parlament prineso zakon, ka se leko ustvaurijo drüštva. Vse tau je dalo volau ništrnim mladim Porabskim Slovencom, steri so študirali ali v Lublani ali v Somboteli, ka so ustanovili Slovensko drüštvo Lipa. Pri tom so bili pauleg starejši aktivisti tö, steri so tistoga časa bili člani Demokratične zveze Južnih Slovanov. Dapa brž smo vidli, ka tista zveza v Budimpešti de ranč tak kak tistoga ipa Jugoslavija, razpadnila. Zatok je v par mejsecaj grato cilj drüštva, ka ustanovi zvezo, stera naj bi zastopala interese vsej Slovencov v rosagi. In tau se je 27. oktobra 1990 zgodilo na Gorenjom Seniki. Eške tak tö, ka so ništrni starejši bili skeptiki, mislili so, ka tau nede šlau, sto de tau organizacijo podpiro, pomago? Pri njij je bilau opaziti tisti straj (prastrah), steroga so starejše generacije Slovencov v Porabji nosile v sebi zavolo zgodovine, zavolo tauga, ka se je z njimi dosta lagvoga godilo, sploj v 50-i lejtaj. Dapa večina delegatov je bila navdušena (na tijo smo meli obečanje iz Slovenije - te je ešče bila republika znautra Jugoslavije - ka de nauvo organizacijo finančno pomagala), tak se je rodila Zveza Slovencev na Madžarskem, njeni prvi (pa dugoletni) predsednik je grato Jože Hirnök, steri je tistoga ipa največ delo za tau, ka bi meli Slovenci v Porabji svojo organizacijo. Izvolilo se je predsedstvo tö pa vöodebrali cilji, za stere mora nauva organizacija delati: najprva za tau, naj se materna rejč ne pozabi, naj se guči pa piše. Zatok je Zveza včasin drugo leto začnila vödavati novine Porabje, prva številka je vöprišla 14. februara 1991. Drugi cilj zveze je biu, naj se gordrži kulturna erba v Porab- ji, zatok je zveza prejkvzela že obstoječe slovenske kulturne skupine, ustvaurila nauve. Najbole med mladimi pa šaularami, vej pa mlade generacije so tiste, stere morajo tadalenesti tisto, ka so dobili od starejših. Glavni cilj nauve organizacije je bijo, ka naj zdigne slovensko zavest pri lidaj, naj nji nede sram zatau, ka so Slovenci, ka gučijo slovensko, bole naj baujo na tau gizdavi, ponosni. Zatok, ka tistoga ipa eške nej bilau druge organizacije (DSS), je naloga Zveze bilau tau tö, ka politično zastopa Slovence v Porabji, ka sodelüje tak z Ljubljanov kak z Budimpeštov. Tisti 27. oktober je bijo lejpi den v zgodovini Porabja. Bili smo puni optimizma, elana pa planov. Bili smo vküper mlajši s svojo zagnanostjov pa starejši s svojo modrostjov, dapa vsi smo čütili, ka je bijo tisti gesenski oblačen den nika posabnoga. Marijana Sukič Pogovori v Ljubljani V ospredju: gospodarstvo, šolstvo in cerkev V zadnjih nekaj tednih se je zvrstilo več obiskov zastopnikov slovenske skupnosti v Ljubljani na raznih resorjih. 21. oktobra sta predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács in predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec obiskala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer sta imela pogovore z ministrico Heleno Jaklitsch. Pred obiskom na uradu sta obiskala tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer sta imela pogovor s predstavnikoma direktorata za regionalni razvoj MGRT Snežano Čanak in Gregorjem Černogo. Pogovora se je udeležil tudi sodelavec Urada za Slovence Tadej Bojnec. Vsebino pogovora je strnila predsednica ZSM Andrea Kovács: »Obisk se je začel na Ministrstvu za gospodarstvo, pogovarjali smo se o vsebinah in načinu izvajanja programa z naslovom Spodbujanje gospodarskega razvoja v Porabju, ki ga bo finančno podprla tudi Slovenija. Zdaj smo prišli do tiste faze, da moramo tudi na operativni ravni doreči, kako bomo program izvedli. Obstaja še veliko odprtih vprašanj. Dobili smo nalogo, da do 15. novembra sestavimo novi predlog, pravzaprav moramo celotno strategijo, ki smo jo sestavili, še dopolniti. Moramo se odločiti, koliko denarja naj se nameni za katero področje, saj tukaj govorimo o razvoju gospodarstva, (o podjetnikih, o samostojnih podjetnikih, o kmetih) in seveda tudi o razvoju turizma in lokalnih produktov. Imamo še tretji ukrep, ki je namenjen investicijam slovenskih podjetij v Porabju. Vprašanja so se pojavila še glede podpore, v kakšni obliki naj bi ta prišla, ali naj bi ta bila »de minimis« ali ne. V Sloveniji dejansko ne poznajo predfinansiranja projektov. To pomeni, da moramo najti neko primerno rešitev, da bodo tisti, ki bodo prijavili uspešen projekt, lahko v celoti financirali le-tega, saj bodo podporo dobili naknadno. Torej se pojavlja izziv, najti partnersko banko, ki bi bila pripravljena predfinansirati projekte v obliki nekega kredita. Tudi na Uradu smo se že pogovarjali, da bi mogoče Zveza Slovencev na Madžarskem kot nosilka celotnega programa dala neko poroštvo. Upam, da bomo našli primerni mehanizem. Za vsak izziv moramo najti rešitev, saj vendarle govorimo o sredstvih, ki bodo lahko v znatni meri prispevala k temu, da se slovenski gospodarstveniki, podjetniki, kmetje, turistični ponudniki okrepijo, kar je pomembno za razvoj naše regije in za celotno našo skupnost.« Za koliko podpore gre? »Gre skupno za 2,8 milijona evrov. Govorimo za štiriletno obdobje, to pomeni, da bi vsako leto imeli na razpolago okrog 700 tisoč evrov. Kot sem že rekla, so trije ukrepi: razvoj gospodarstva, turizem in lokalni produkti in spodbujanje slovenskih investicij v Porabju. Tudi na Uradu za Slovence smo se pogovarjali o gospodarskem programu, ob tem pa smo razpravljali tudi o ostalih vprašanjih naše skupnosti. Dobili smo tudi nekaj nalog, katerih se seveda tudi sami zavedamo, med temi je zagotovitev pedagoškega kadra za porabske šole in vrtce. Po- Porabje, 5. novembra 2020 membno je, da bi na tistih področjih, kjer se srečujemo s pomanjkanjem lastnih strokovnjakov, sami delali na tem, da vklopimo mlade, mlajšo generacijo. Moramo jih pridobiti, da študirajo v Sloveniji, Slovenija jim pa zagotovi pogoje za študij in bivanje.« Na Uradu so se pogovarjali tudi o aktualnih vprašanjih na cerkvenem in šolskem področju, predstavnici slovenske skupnosti, zagovornica v Parlamentu Erika Köleš Kiss, in Andrea Kovács, sta skupaj z ministrico za Slovence Heleno Jaklitsch 23. oktobra obiskali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer sta se pogovarjali z ministrico Simono Kustec. (O obisku več v naslednji številki.) Marijana Sukič 3 V kmičnoj andovskoj gaušči nas zgrabi indašnji straj V našoj prejšnjoj številki ste leko prešteli, ka so 20. oktaubra v varaškom Slovenskom domi držali okrauglo mizo o »Vrajžoj nauči«. Gnes najvekšo porabsko prireditev so v kmičnom andovskom lesej začnili pred ausmimi lejtami, o spominaj smo vöopitali Karčina Holeca, šteri je kak predsednik Porabskoga kulturnoga in turistčnoga drüštva Andovci dau idejo za naučni pohod. - Karči, gda ste oprvim planérali té program, ste brodili, ka tak vözrasté do gnes? »Nej, sploj smo nej mislili, ka nas telko vküppride za par lejt. Gda smo začnili, nas je bilau 25-30. Naš cil je biu, ka malo pokažemo oni najbole vlečéjo lidi. Stariše s seuv vzemejo, steri morejo priti, če ščejo ali nej. Program je dobra reklama za celjo Porabje, nej samo za nas, steri špilamo.« - Kak si pravo, tau je medgeneracijska prireditev. Od trilejt- »Vrajžo nauč smo na začetki na svoje veseldje tü naredili,« pravi Karči Holec, šteroma se je ideja naučnoga pohoda naraudila vse tau, od koj so se prvim bojali. Spitavali smo, kak aj se naravnamo, ka aj delamo. Leko povejm, ka smo tau malo na svoje veseldje tü naredili. Te smo pa vidli, ka od leta do leta več lüdi pride. Dosta je bilau takši tü, steri so pravli, ka se uni tü naravnajo, bi radi bili vrazgé ali čalarice. Zdaj že mamo takše, steri vsakšo leto tazošpilajo svojo vlogo. Samo tak leko nekak drügi cujpride, če eden nema čas ali betežen grata.« - Program je za šuršo publiko, nej samo za Porabce. Odijo Madžari, depa Slovenci s Prekmurja pa Štajerske tö šegau majo priti. Tak našo krajino leko spoznajo indrik ranč tak. »Skurok brezi reklame delamo. Dobro, v naši novinaj, televiziji pa radioni damo oglas pa v Varaši vödejemo eden veuki plakat, aj se vidi, ka bau Vrajža nauč. Depa tak dosta lüstva pride, ka bi ranč nej mislili. Z Budimpešte pa z Maribora pridejo, s Körmenda se z veukim busom pripelajo. Tak vögleda, ka vsikšo leto več lüstva pride. Mlajši so tü pauleg, noga pojbiča do stare babice vsi stapajo po kmičnom andovskom lesej. Kak leko vsikšoga nagučite? »Mlajši radi gledajo vragé pa čaralice, eden drügoga postrašüjejo pa lejčejo, malo cvilijo. Starejši, vözraščeni pa bole poslüšajo, sto so té liki, ka delajo, ka trbej od nji vedeti. Drügo pa je tau, ka vnoči v kmici človek rejtko odi, tau je nika nauvoga. Pri nas se v kmici skažejo smrt pa vragauvdje, odjen gori kaulak, posvejtke pa različni efekti gestejo. Zanimivo je, zatok furt več lüstva pride.« - V Porabji samo šest vesnic geste, donk pa mamo bogato erbo ljudskoga vörvanja. Kak ste leko vküppobrali cejlo tau znanje o indašnji čaralicaj pa vragaj? »Nas je doma osem bilau. Tam plus-minus eden, če je faliu, so nej vpamet vzeli. Dja sem odo k sausedom, tam so mena dosta pripovejdali. Bilau je dosta takši starcov, steri so vsikdar doma bili, ka so že nej mogli delati, eden je faličen biu. Vsakši den sem odo tá, pa so oni meni pripovejdali, vse so taprajli. Eden je fejst dobro znau gučati, dosta je vödo, njega sem fejst poslüšo, vsakši den sem tam sejdo. Depa če smo goškice lüpali ali kakšo drügo delo bilau, gde je vküpodlo lüstvo, dja sem vsikdar tam sejdo pa poslüšo. Vejn zatok sem leko zamerko, ka me je zanimalo tü. Zdaj smo pa mislili, ka bi škoda bilau, če bi se tau zgibilo. Aj se etak ohrani, aj pride mlajša generacija pa vidi. Pa aj tau eške dale prejkda.« - Pravo si, ka vsikšo leto više petstau lüdi pride na té program. Dosta več lüstva več trnok ne more nut v tisto andovsko gauščo. Kak de tadale z Vrajžov nočjauv? »Zdaj najbole na tejm trbej zmišlavati, kak se leko napravi, ka bi na pohodi vsakši vse vido pa čüjo. Takši teren moremo poiskati, gde leko lüstvo kaulak stane, če se kaj godi. Gde je malo mesta, tam že ne morejo pauleg. Drügo, ka delamo, je zdaj še v redi. Istina pa je, ka vsikšo leto nika nauvoga vönajdemo, nika se še cujdeje, aj bole za gledanje baude. Rejsan dosta lüstva pride, moremo se potrüditi, ka vse vidijo pa čüjejo, ka se tam dogaja.« Na okraugloj mizi je cujbila etnologinja Pomurskoga muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd tö, štera se je trnok lepau navčila po našom gučati, če rejsan se je z ov kraj Müre naraudila. V Varaši smo se ž njauv donk po knjižnom pogučavali, ka bi ležej raztomačila ništerna strokovna pitanja. - Jelka, kaj meniš o podobnih prireditvah, kot so borova gostüvanja in Vražje noči, kjer se ljudsko izročilo predstavlja velikim množicam? »Kot prireditve so zagotovo pomembni elementi naše kulturne dediščine. Meni se pri teh – načrtno bom rekla – ’prireditvah’, kot sta Vražja noč in Noč čarovnic pri Gradu, zdi zelo pomembno, da izhajajo prikazovani liki iz lokalne preteklosti. V Andovcih srečamo like, za katere so Porabci nekoč verjeli, da so res obstajali. Govorimo na primer o ’čaralicah’ oziroma ’comprnicah’, s tem, da tukaj ne gre za povezavo s srednjeveškimi čarovniškimi procesi. Gre za ženske, za katere so v Porabju in Prekmurju ter tudi v ostalem slovenskem etničnem prostoru verjeli, da delajo slabo živalim, predvsem pa ljudem. Zdi se mi pomembno, da črpajo vse te prireditve iz preteklosti. To je pri Vražji noči skoraj bolj kvalitetno kot pri Noči čarovnic, kjer ni več jasno, kaj se pravzaprav prikazuje: ali srednjeveške procese ali pa duše umrlih in čarovnice, ki so bile del ljudskega verovanja.« s kakšnim namenom jo organiziramo, da poznamo vsebino in vzrok, ter znamo to obiskovalcem tudi pokazati. Potem je to kvalitetna prireditev.« - Govorila si o pripovedovalcih, ki pa jih je tako v Porabju kakor Prekmurju zmeraj manj. Ali lahko preko teh prireditev bolje predamo izročilo mlademu rodu, kakor da bi jim dali v roke knjige, ki jih morajo prebirati? »Ravno to je lahko svetla točka teh prireditev, tudi če posegajo po komercializaciji. Dejstvo je, da je takšna prireditev bolj všečna mladim. In če sem optimistična in malo manj etnološka, bi »Če znamo program povezati z indašnjov tradicijov, leko ostane kvaliteten,« je gvüšna murskosoboška etnologinja Jelka Pšajd - Kako se lahko izognemo nevarnosti, da bi postale te prireditve nekakšen ’Halloween’ in bi se popolnoma skomercializirale? »Lahko povem, da so se že skomercializirale, sama rada rečem, da so danes skorajda ’prazniki trgovcev’. Mi Slovenci ’Halloween’ ponesrečeno prevajamo kot ’noč čarovnic’, gre namreč za predkrščanski, keltski praznik, pri katerem so 31. oktobra praznovali začetek novega leta. To je čas teme, iz katere prihajajo tudi zli duhovi. Takšno je bilo pri Keltih verovanje, konec koncev pa so tudi naši predniki verovali, da se v tem času vračajo pokojni in tudi zle sile. Če mi to znamo povezati s preteklostjo, s preteklim verovanjem - za katerega vemo, da je skoraj že izginilo, ostalo je samo še v pripovedovanju -, potem je lahko tudi takšna prireditev kvalitetna. Predvsem pa je še bolj kakovostna, če vemo, Porabje, 5. novembra 2020 rekla, da tudi to lahko pripomore k prenosu pretekle dediščine v prihodnost, predvsem mladim. Ampak potrebno je povedati, da to brez poznavanja tradicije in knjig ne gre.« - Naša Vražja noč je postala mednarodno prepoznavna. Če pride prekmurski obiskovalec v Andovce, ali bo spoznal povsem drugačno tradicijo ali pa nekaj, kar se močno naslanja na prekmursko ljudsko izročilo? »Zagotovo sta prekmursko in porabsko ljudsko izročilo - tudi vraževerje in verovanje - zelo povezana. Razlike so v poimenovanju posameznih ’duhov prednikov’, torej likov iz naše preteklosti. V osnovi, generalno gre za podoben, celo isti prostor oziroma za ista verovanja. Tako na tej kot oni strani pa je še vedno – tako kot v preteklosti – prisoten strah.« -dm- 4 Irena Eöry iz Murske Sobote PREKMURJE Vlado Kreslin RTV Slovenija je že 32. leto po redi podelila Ježkovo nagrado. Nagrada, stera je poimenovana po eričnom satiriki, pesniki, pisateli, igralci in humoristi Frani Miličinskom-Ježki, je letos šla v roke glasbenika, pesnika, skladatela in kantavtora Vlada Kreslina. Po oceni žirije, stero je vodo Slavko Hren, je Prekmurec v slovenski kulturni prostor prineso »düj svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja«. Böltinčana Vlada Kreslina, steri je svojo glasbeno paut začno leta 1970 v ansambli Apollo, je šurša slovenska javnost opazila leta 1980, gda je s pesmijo Dan neskončnih sanj gvino na Slovenski popevki. S skupino Martin Krpan je leta 1986 vödau legendarni album Od višine se zvrti, na sterom je tüdi neka političnih pesmi. Med Kreslinovimi vzorniki se v utemeljitvi nagrade izpostavla merikanarski kantavtor Bob Dylan, steri je tüdi prejemnik Nobelove nagrade za literaturo. »Kreslin ga je tüdi osebno spozno, vej pa so s člani zasedbe Martin Krpan na koncertaj v Ljubljani leta 1991 in leta 2008 z Malimi bogovi na Rovaškom koncertirali na istom odri. Sem predrzen, če na glas brodim: nej je čüdno, če vidim podobnosti, in sem ponosen, ka mamo med slovenskimi ustvarjalci svojoga Dylana, steri brodi, piše in popejvle v slovenskom geziki,« je zapiso Hren. Vlado Kreslin, steri sam za sebe večkrat pravi, ka je »pesmar«, je med televizijsko oddajo Vikend paket, na steroj je prejkvzeu Ježkovo nagrado, na pitanje, ka je za njega najbole fontoško in dragoceno, odgovoro: »Ka se umetniškoga ustvarjanja tiče tau, ka sam leko vzporedno pelo tau metafiziko. Stati na odri je inači, kak titi v bauto. Fontoško je tau, ka sam leko držinsko življenje pelo vzporedno s tem vzvišenim stanjom na odri.« Silva Eöry Že kak mlada je pravla, ka ške biti leranca Nej je tak na léko pisati o nekomi, steroga tak dobro poznaš, pa ške isti priimek ma kak ti. Ali leko povem, ka da sam delala intervju s svojo mamo, sam tüdi sama zvedla kaj takšoga, ka sam do zdaj ške nej znala. Irena Eöry je gorrasla na Markastom, v velki držini Glavač, v steroj se je materi Rozini in oči Otoni naraudilo trinajst dece. Na žalost so štirge mrli že v svoji mlašečij lejtaj, konec preminaučoga leta pa je mrla tüdi njüna či Rozina, stera je tak kak pet njenih bratov in ške sestra Cila, že pred leti odišla v Kanado. Doma v Sloveniji je pauleg naše sogovornice osto samo ške najmlajši sin, Joško, steri žive na gazdiji Glavačovih na Srednji Bistrici. »Za našo držino rejsan leko poveš, ka smo bili bogati z deco. Ge sam bila po redi štrto dejte. Moji bratje in sestre so eden za drügim začnili titi v Kanado, in tau že te, gda sam ges ške dekličina bila. Najstarejši, brat Slavi, je odišo leta 1952,« je povedala mama in cujdala, ka so prva živeli »v mamcinom in dejdekovom rami, v sterom sta bili samo dve iži pa čarna künja. Te nas je devet živelo v enoj iži, pauleg toga pa je ajtek, steri je biu tišlar, pozimi ške včasik delo v toj iži. Dosta nas je bilau, ali radi smo se meli, pa ške gnesden se mamo«. Že kak dejte je rada plezila po drevdji, pa tüdi plavati se je navčila, in tau v Müri: »Ges sam nej mela nikdar nauvi gvant več kak en den cejli, brž sam ga vtrgnila. Naši dečki so samo pravli, odi če vüpaš gor, pa sam šla plezit po drevdji, pa tüdi plavat.« V šauli, do štrtoga razreda je odila v domanjoj vesnici, po tistom pa v Črenšovce, je bila vrla, dobro se je včila: »Pozimi smo šli v šaulo z bataši, pa ene štrumfle smo meli. Gda sam jih gnauk zatepla v posteli, sam šla brezi njih in sam cejla plava v šaulo prišla. Pauleg našoga rama je bila ena velka mla- ka, iz stere so zemlo vökopali, ka so cigle za cejlo vesnico redili. Gda je pozimi tau zmrznilo, smo se odili škalit. Mi smo bregov nej meli, tak ka smo se skijati nej mogli.« žalost srečanje spadnilo v vodau. Po zgotovlenom učiteljišči jo je paut odpelala blüzi Porabja, v Martinje. Tau so bili cajti, gda si si nej samo vöodabero, gé boš delo, liki so te poslali ta, gé so Z možom Ernestom, s sterim sta se zdala leta 1963 Že kak mlada je pravla, ka ške biti leranca. In tak je šla po zgotovleni nižji gimnaziji v Maribor, na učiteljišče. Do ta se je s cugom vozila, s ten ka je na panauf trbelo daleč titi, v Lotmerk, v Bratonce ali pa v Ižakovce: »Znam, ka so gnauk po mene bratje prišli, pa smo s taligami domau kufre pelali.« Zavolo toga škonike in lerance najbole nücali: »Bila sam štipendistka soboškoga okraja. Do septembra sam nej znala, kama do me poslali. Mela sam željo, ka bi delala nindri pauleg Sobote, ali te so mi pravli, aj naj bi bar za eno leto šla v Martinje, stero je te spadalo pod petrovsko-šalovsko občino. S cugon Mlada leranca z mopedon v Martinji je nej dosta domau odila, samo štirikrat v enom šolskom leti. Prvo leto je živela pri enoj držini, mauž je biu doma z Bistrice, pri steroj je trij mlajše pomagala paziti. Po tistom je bila v internati. S svojimi sošolci se ške gnesden dobro razmej, tak ka se vsakšo leto meseca junijuša srečajo, furt na drügom konci Slovenije. Lani so bili v Prekmurji, letos pa je zavolo nauvoga koronavirusa na sam šla do Gornjih Petrovec, od tam pa me je te prvo paut občinski šofer odpelo do Martinja.« Gda je prišla na šaulo, je tam bila samo ena leranca. In tak sta samo dvej v zidini, stere gnesden nega več, včile 162 šaularov, zrankoma male, zadvečarka pa tiste iz višiših razredov. Tak je bilau en mesec, te pa sta daubile pomauč. Iz Domanjševec je prišla Mária Porabje, 5. novembra 2020 Pozsonec, stera je sledkar bila narodnostna poslanka, in ške njeni mauž Gusti. Čiglij je dosta dela bilau, je v pamet vzela, ka so tau trno lejpi kraji: »Večkrat smo do granice šli. Vidli smo tüdi lidi, steri so delali na drügi strani. Te sam si že tak brodila, kak bi bilau fajn, če bi leko šli kaj prejk, vej pa tüdi tam živejo Slovenci. Ali dugo je trbelo čakati.« Prva kak je leko šla v Porabje, je Ireno Eöry slüžbena paut že po enom leti odpelala v Markovce: »Na gesen, gda sam s svojim mopedom, steroga sam küpila v cajti počitnic, prišla nazaj v Martinje, mi je čistilka, Sukičova Lina, pravla, ka na žalost nemo več tü včila, liki mo šla v Markovce. Žmetno mi je bilau, vej pa sam se glij navadila na deco in drüge lidi, ali nej mi je drügo valalo, kak ka se odpelam v Markovce.« Tam jo je na šauli pričakala njena sošolka Albina, tak ka se je brž navadila. Malo po tistom je spoznala tüdi mojoga očo, Ernesta Eöryja. Po tistom, ka sta se oženila, sta se preselila v Fokovce, gé je vse do odhoda v penzijo, leta 1991, včila na šauli, oča pa je delo v Prosenjakovcaj, prva v kmetijski zadrugi, sledkar pa v tekstilni fabriki. Z držino, prva se je leta 1963 narodila avtorica toga pisanja, slaba tri leta za tem pa ške drüga čerka Edita, se je Irena Eöry leta 1981 preselila v nauvi ram v Mursko Soboto, gé ške gnesden živemo vse tri. Dosta cajta prežive na domanjom gračenki, vej pa trno rada dela na zemlej, pa tüdi z raužami. S čerkama de rada tüdi v Andrejce, gé pauleg vinske trte raste sadno drevdje, največ djabke. V dugi zimskih večeraj pa rada šte knjige in rešavle križanke. (Kejp na 1. strani: Irena Eöry rada dela v gračenki, se spravla z raužami in tüdi rada dé v gorice, stere so na Goričkom.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Irene Eöry 5 Vakcino dobijo drüžbene skupine po redej Vsikši den čüjemo po radioni, vidimo v teveni, štemo po novinaj, ka furt več lüstva za koronavirušom zbetežüje. Leko pričakujemo, ka vsikdar več lüdi pride v špitale ino na intenzivno nego. Če rejsan je na Vogrskom v preminauči mejsecaj nej več lidi mrlau kak v normalni lejtaj pred epidemijov, moremo pazko meti: te viruš je bole nevaren od gripe (influenze). Padarge pravijo, če rizične skupine lidi (male mlajše, kuste ženske pa betežne starce) cepijo prauti gripi, doktorge ležej laučijo njene simptome od koronaviruša. Na Rusoškom pa v Kini so napravili že več fajt cepiva (vakcine), s šterimi so cepili več deset gezero lüdi. Na Zahodi vüpajo, ka do začetka (ali srejde) drügoga leta na tom konci sveta tö dajo dopüščenje za kakša cepiva. Dobre rezultate so pokazale že ništerne britanske ino nemške vakcine, v Meriki pa obečavajo hasnovitno cepivo za začetek decembra. Na masovno produkcijo vakcine se globalno pripravlajo kak eške nikdar: na zelenom pauli rastéjo nauve fabrike, ništerne tovarne se cejlak prejk na proizvodnjo cepiva postavlajo. Leko pa smo gvüšni, ka do vse njine kapacitete premale ino dosta takši lidi bau na svejti, šteri eške kleti ne pridejo do vakcine. Če rejsan se Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trüdi za globalno solidarnost, leko računamo, ka bogati rosagi cepivo v prvom redej za svoje lidi gorponücajo. Vsikša država se sama odlauči ino napravi plane, što aj tam oprvim vakcino dobi. Po cejlom svejti pa vela eden konsenz: Covid-19 je najbole nevaren za kronično betežne starce, zvün nji pa za tiste zdravstvene sodelavce, šteri se ž njimi spravlajo. Nej je pitanje, ka so od zdravi lidi na prvom mesti padarge pa medicinsko osebje, za njimi pa so na redej tisti, brezi šteri drüžba ne more funkcionérati: tau so reševalci, gasilci ino policajge. Te skupine dajo kauli pet procentov cejloga lüstva. ne imunosti« ne pisti, ka bi viruš dale prekdavali. Če se preveč lüdi prestraši od vakcine, do prave vküpne imunitete ne more priti. Če škemo, ka koronaviruš preminé, moremo prej 80-95 procentov vsej lidi cepiti (ilustracija: Pixabay) Pri starcaj so – pauleg kronični betežnikov – v najvekšoj nevarnosti varašanci, šteri zavolo vekše numere lüdi po mejstaj leko prva zbetežüjejo. Tau je pá deset procentov cejloga lüstva. V tretjoj fazi so na redej škonicke, vzgojiteljice pa šoferge v javnom prometi (tömegközlekedés), ž njimi vküper pa morejo cepivo dobiti zdravi starci tö. Po tistom pridejo tisti, šteri so zaprejti v zidine z drügimi lidami – robi po vauzaj, sodacke po kasarnaj ino brezdomci. Če smo vse tau zgotovili, je že polonje cejloga lüstva imuno. Ostane pa pitanje, kak dugo nas cepivo varje - na vöke gvüšno nej. Donk pa moremo dale cepiti: mlajše, stariše z malimi mlajšami ino tiste, šteri se pri svojom deli z vnaugimi lidami srečavajo. Za konec ostane drügo lüstvo. Ta plan računa s tejm, ka vsakši dobi vakcino, donk pa gvüšno baudejo takši, šteri go nedo prosili. Ankete so pokazale, ka v ništerni rosagaj polonje (!) lüstva neške, ka bi ga cepili. Tau je duplanska baja: po ednoj strani cepivo brani vsikšoga človöka ejkstra, po drügoj strani pa prejk »črejd- Na Madžarskom leko (optimistično) računamo, ka cepivo kauli srejde drügoga leta dobimo. Pred nami je eške edna žmetna zima, čaka nas mrzlo vrejmen. Takšoga ipa leko situacija eške üša grata, lidgé gvüšno začütimo pravo nevarnost Covida-19. Vsi moremo vüpati, ka vakcina bau ino s kem več z njé - madžarska vlada je obečala 6,5 miljauna porcij (ali z Zahoda ali z Vzhoda). Tačas pa se sigurno držimo toga, ka nam infektologi tanačivajo: nosimo maske na nausi pa lampaj vseposedik, gde je tau naprejspisano, ino držimo se kraj od drügi lidi. Dobro je, če berémo takše vitamine (najbole C pa D), šteri nam pokrepšajo imunski sistem, toga pa se je tö baukše držati, ka aj se mlajši s kem menje srečavajo s starcami. Madžarska je v tajoj epidemiji v srejdnje žmetnoj situaciji. Dosta de se štelo, kak mo se sami ponašali srejdi te veuke nevarnosti. -dm- Slovenska maša v Monoštru z našim rojakom Ferencem Merklijem 25. oktobra 2020 smo Slovenke in Slovenci iz Monoštra in okolice pri slovenski maši prosili za milost dobrega Boga ter se mu zahvalili, da nas ima rad z vsemi našimi grehi, čeprav tega večkrat nismo vredni. Gospod župnik Ferenc Merkli, ki zdaj služi v Vasszécsényu, nam je v svoji pridigi govoril o tem, da moramo vedno Boga postaviti na prvo mesto, saj vse druge naše stvari so odvisne od njegove volje. Pri sveti maši smo molili za pokojno kolegico, učiteljico Ildikó Antal, ob prvi obletnici njene smrti. Z župnikom, našim rojakom, Ferencem Merklijem je somaševal monoštrski župnik Imre Bodorkós. Slovenske svete maše se je udeležila tudi Metka Lajnšček, generalna konzulka RS v Monoštru. Erika Köleš Kiss, slovenska zagovornica Porabje, 5. novembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Pobira se žalot Oktober je sezona za brati žalot (želod), gozdno gospodarstvo tašoga reda najprvin kipüvle, sledkar je pa posadi, aj majo zavole cepik za sajenje. Zavolo tauga v Železni županiji vsakšo leto več ton žalota se küpi od tisti, steri ga vküpberejo. Na žalost vsigdar menje penez se da za tau nej malo delo. Leko bi prajli, ka zaslüženi krajcarge so tau, zato ka dočas se en žakel nabere, dočas se več staukrat moraš prigniti do žalota. Zdaj je že skur tak, ka gozdno gospodarstvo stalne lidi ma, steri vsikšo leto naberejo tisto količino, ka go njim trbej. Depa tau se samo te posreči, če je vrejmen za lejpe, zdrave žalote, zato ka v zemlej samo tej vöpoženejo. Če je dobra sezona, te eden človek tak dvej tone leko nabere. V eden žakel se petdeset kil žalota leko nabere pa k taumi tak pet vör časa trbej. Cejne so tak, za kilogram žalota približno tristau forintov plačajo, depa tau je leko več ali menje tö, odvisno od tauga, kelko pa kakšna je kvaliteta. Tisti, steri nejmajo svojo gauštjo, tisti od gozdnoga gospodarstva morajo dovoljenje prositi, če v njigvi gauštjaj berejo žalot. Letos je dobro leto bilau, depa samo za dva žalota, za tistoga, steri na hrasti kitnjak (kocsánytalan) raste pa za cer (cser). Hrasta lužnjaka (kocsányos) žalot letos sploj malo bilau, tak ka s tauga samo malo cepik baude za saditi. Tau leto Gozdno gospodarstvo v Železni županiji skur šest ton žalota je vküpspokipüvalo, s tauga 300-350 gezero hrastovi cepik se posadi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Spet omejitev gibanja na občine Zaradi zelo hitrega naraščanja števila potrjenih okužb z novim koronavirusom je vlada uvedla nove omejitve. 27. oktobra je začela veljati omejitev gibanja na občine. Prehajanje občinskih meja je dovoljeno le za 13 izjem, kot so delo v drugi občini, nega družinskih članov ali tranzit čez Slovenijo. Osebe, ki želijo prečkati občinsko mejo, morajo imeti pri sebi podpisan obrazec z osnovnimi osebnimi podatki ter navedenim ciljem in razlogi potovanja. Veljati je začel tudi novi vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev potrošnikom. Z njim se je Slovenija vrnila v stanje, ki je veljalo že spomladi. Z novim odlokom so začasno zaprti hoteli oziroma nastanitveni obrati, pri čemer velja nekaj izjem, denimo za športnike ali predstavnike tujih diplomatskih misij. Vrata so morale zapreti igralnice, gostinski obrati, frizerski in kozmetični saloni, centri dobrega počutja, bazeni, kinematografi, kulturne ustanove, fitnesi, avtopralnice in podobno. Odprte so ostale prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne ter prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, drogerije, tržnice, prodajalne s hrano za živali, prodajalne s programom za vrt in kmetijstvo, drevesnice in vrtnarije, cvetličarne, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, servisne delavnice za motorna vozila in kolesa, prodajalne z večinoma gradbeno-inštalaterskim materialom, banke, zavarovalnice, pošte, dostavne službe, trafike in kioski. Na Gospodarski zbornici Slovenije pričakujejo, da bo vlada tudi v prihajajočih mesecih z različnimi oblikami podpornih ukrepov in pomoči preprečila rast brezposelnosti in ohranitev vitalnega dela gospodarstva. Vlada za blažitev posledic novih omejitev pripravlja šesti protikoronski paket. Luštna tržnica v Renkovcih Erični slovenski športniki (2.) Leon Štukelj Leona Štuklja, najbole uspešnoga slovenskoga športnika vsej cajtov, je gnešnja generacija nej vidla na deli, vej pa je svoje najvekše uspehe doživo pred skor stautimi leti. Brodim pa, ka je med vami ške neka takših, steri se spaumnite, kak je leta 1996 tistoga cajta 97-letni Štukelj z velkimi stopaji šau prauti slavnostnomi odri, steroga so na stadioni v Atlanti postavili ob priliki Pri Luštni domačiji v Renkovcih so tudi oktobra organizirali Luštno tržnico, na kateri so se s svojo ponudbo predstavili izdelovalci izdelkov ljudske in umetne obrti, na stojnicah pa je bila še druga ponudba. Organizatorji dogodka ki so jih pridelali v rastlinjaku podjetja Paradajz. Nastopili so harmonikar in plesalca, člani Kulturno-umetniškega društva Beltinci. Organizatorji so načrtovali še bolj pestro dogajanje in več nastopajočih, vendar pa so tokratno Tak je Leon Štukelj pozdravlo cejli svet na Olimpijskih igraj v Atlanti leta 1996 otvoritve olimpijskih iger v tom merikanarskom varaši. Nej sta njemi ploskala samo predsednik Bill Clinton in žena Hillary, liki leko povejmo, ka skor cejli svet. Leon Štukelj je prvi Slovenec, steri je daubo zlato olimpijsko medaljo. Tau se je zgaudilo leta 1924 v Parizi, na 8. poletnih olimpijskih igraj. Prva je gvino v mnogoboji, po tistom pa ške na draugi (nyújtó). Leta 1928 je biu v Amsterdami prvi na kraugaj pa ške tretji v mnogoboji in na ekipni tekmi. Leta 1936 je gimnastično kariero, med sterov je na sedmi velkij tekmovanjih daubo vsevküper 20 medalj, zgotovo v Berlini s srebrom na kraugaj. Leko bi daubo ške kakšno olimpijsko medaljo več, samo ka je zavolo prevelkih stroškov kraljevina Jugoslavija leta 1932 v Los Angeles nej poslala svojih športnikov. Leon Štukelj je biu Novomeščan, ali velki tau svojoga žitka je preživo v Maribori. Po tistom ka je končo svojo kariero, je delo kak fiškališ. Po drügi svetovni bojni je biu v nemilosti političnoga režima, neka cajta je biu celau v vauzi. Tüdi o njegovih športni uspehaj se je te nej gučalo, ali pa trno na rejdko. Tau se je, hvala Baugi, s cajtom vöminilo, najbole pa po slovenski osamosvojitvi. Že leta 1968 je biu razglašeni za častnoga občana Novega mesta, po leti 1991 pa ga je slovenska olimpijska držina začnila aktivno vključevati v svoje akcije. Ne vem, če se ške spaumnite, pred petimi leti je v naši novinaj športni novinar Franc Bobovec iz Dobrovnika pripovejdo tüdi o tom, kak je malo pred Štukljevim stautim rojstnim dnevom Madžarski olimpijski komite pripravo eno slavje, na steroga so škeli povabiti tüdi najstarejšoga ške živečoga olimpijskoga zmagovalca. Štukelj je pravo, ka nega nevole, ka on pride v Budimpešto. Bobovec je šau z njim in gratala sta pajdaša. In tak sta po tistom gnauk vküper šla tüdi v Somboteu, gé je Leon Štukelj najbole veseli biu, gda je od profesora Karla Gadányija v dar daubo papriko. »Lidija, njegva žena, je rada pri küjanji papriko, nej tisto krepko, liki „csemege”, nücala. H golaži ali bograči pa si je rad spiu rdeče vino. Sploj je rad meu bikavér, zatau sam njemi tau med drügim dau tüdi v dar za njegov rojstni den,« je pred petimi leti ške povedo Bobovec. Silva Eöry Kejp: internet Sodelovali so rokodelci in drugi ponudniki izdelkov iz Prekmurja in Prlekije so bili podjetje Paradajz iz Renkovcev, občina Turnišče tržnico organizirali nekoliko skromneje zaradi ukrepov za Zaigrali in zaplesali so člani Kulturno-umetniškega društva Beltinci in Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane. S ponudbo in promocijo na stojnicah so sodelovali rokodelci in ponudniki iz Prekmurja in Prlekije s svojimi ročnimi izdelki, medom, pecivom in napitki. Na voljo so bile tudi različne sorte paradižnikov, Porabje, 5. novembra 2020 preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Luštno tržnico sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, prvo pa so organizirali v začetku julija. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor 7 Pod Srebrnim brejgom … … pa kaulak njega gob tau leto rejsan zavolé geste. Pa je skur telko lüdi v gauški tö bilau, vsikši si je kakšo kilo ali več za sebe leko najšo. Nej samo tau! V krajino pod našim brgaum so skur s cejle Slovenije lidge ojdli gobe brat. Depa gobe so najmenje! Žlata, grobi, pajdaši, ribičija, djaja, lubice, nika toga nega, vse tau se zagnauk doj stavilo. Za korone volo vö iz granic svoji varašov se več ne smej. Tak so v Lublani zapovedali. Tak je na spartolejt tö bilau. Ranč v tistom časi, gda se je na zemlej najbole na velke delalo. Dobro, če si papejre emo, si na svojo zemlau leko ojdo delat. Zdaj je delo zvekšoga se zgotovilo, zakoga volo bi na zemlau stoj delat ojdo. Druga baja geste. Človek ali cejla držina bi iz Sobote škela na Goričko v lejs titi, ka si gobe ali kostanje nabere, si malo plüjča napuni. Ne smej! Tak so v Lublani zapovedali, aj korona na meri ostane. Z nikšim drugim se nej bi srejčali, samo po lasej bi ojdili pa kaj gor vzeli, ka bi njoj dobro spadnolo. Depa nej slobaudno! Tak so v Lublani zapovedali. Tau pa eške nej vse! Včasin pod Srebrnim brejgom dvej vesi stogita. Ena je Martinje, druga Trtkova. Poštija skrak krčme Sukič, pri Püjtarci, granica geste. Po nauvi regulaj eni prejk poštije k drugim ne smejo iti. Zato ka Martinje v Gornje Petrouvce sliši, Trtkova pa v Kuzmo. Če stoj tau naredi, nej mali štraf ga leko zaodi. Štraf pa nej zaodo enoga ministra, tistoga, ka diplomacijo prejk ma. Biu je na testejranji, čako na tau, kak bau. Depa un je zvün toga v najvekšo slovensko galerijo šau na nekše guče z njeno direktorco. Zavolo njega so ministri iz Baltika vsi po rejdi v karanteno šli, un pa po svoje. Če bi takše kakši vcejlak prausni Slovenec narejdo, lagvo bi obodo. Tau samo od toga pripovejda, kak eni pri kopanji leko, drugi, ka drtine gor berejo, uni takše nikak ne smejo delati. Gvüšno, ka se tau ne godi samo pod Srebrnim brejgom. Nauve elite so vsigdar vcejlak ovak leko delale kak pa tisti, na steri plečaj živejo. Vej pa zatoga volo se elite zovejo. Depa ranč une bi v normalni demokracijaj mogle lidam glendalo ta podržati. Une, elite, morajo biti tiste, po steri si lidge naj peldo gemlejo. Ja, tak bi aj v normalni demokracijaj bilau. Tak se je inda, nej daleč nazaj, gda so cigarejtline v krčmaj doj zapovedali, zgodilo. Na Irskom se je zgodilo. Njivi minister za kulturo je vö iz krčme šau, ka si cigarejtlin nažge. Šau je, depa zmejs med dverami je tau naredo. Samo eden mejter preveč brž si ga je vužgo. Policaj ga je vido, njemi štraf vönapiso. Minister ga je plačo zatoga volo, ka red mora biti, za vse gnaki red mora biti, je po tejm povedo. Bi se leko kak ovak skončalo? Ja, leko, v kakši mladi, nej najbole zrejli demokracijaj. Pri vsejm tejm, se leko pitamo, gda demokracija zrejla grata. Od toga na slovenskom kraji Srebrnoga brejga vsefele teorije ojdjo, zaprav se od nji guči. Ena teorija se prvin vidi, druga enin drugim pa tak naprej pa tak tadale. Leko, ka šale od vsej teorij najbole so istinske. Tak ena pripovejda: Slovenski premier se po Lublani šeta. Stavi se skrak ene baute, nut nad glažojno gleda. Vpamet vzeme, kak vse drago gé. Djaukati začne. Kcuj policaj stane pa ga pita, zakoj skuze toči: »Kak bi ne? Vse je tak drago, tau nej mogauče! Brodim si pa zatoga volo djaučem, ka naši penzionisti nika si küpiti ne morejo.« V tejm eden penzionst kcuj k njima stane. Pita, zakoj premier djauče. »Za tebe volo, ti baraba ena grda,« že ga policaj s pendrekom po plečaj nateleba. Ja, baukša kakša šala, kak pa si glavau trejti, kama té svejt dé. Ranč tak si Srebrni brejg tö brodi. Depa un tau vcejlak tiüma dela. Miki Roš Galerija-Muzej Lendava razstavlja v Ljubljani V ognju rojeni Galerija-Muzej Lendava je v Ballásijevem inštitutu, madžarskem kulturnem centru v Ljubljani, pripravila razstavo skulptur iz brona iz njihove stalne zbirke. Naslov razstave, ki bo na ogled do 13. V Ljubljani so razstavljena dela tridesetih avtorjev novembra, je V ognju rojeni. Na ogled je trideset skulptur tridesetih kiparjev. Med njimi so: Ferenc Király, Jakov Brdar, Metod Frlic, Mojca Smerdu, Drago Tršar, János Lipovics, Colin Foster, Mirsad Begić in drugi. Zaradi pandemije so razstavo odprli z video-sporočilom, v katerem so ljubitelje likovne umetnosti nagovorili: strokovni vodja likovne kolonije Franc Gerič, direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in kurator razstave Atilla Pisnjak, ki je poudaril: »Lendavska likovna kolonija z odlivanjem v bron ni edinstvena le na državni ravni, ampak tudi širše, saj je v širši regiji le malo likovnih kolonij, v sklopu katerih se ukvarjajo tudi z odlivanjem v bron. Razstava na podstrešju lendavskega gradu je tako vsako leto bogatejša in velja za unikatno mednarodno zbirko male plastike iz brona.« Začetki mednarodne likovne kolonije v Lendavi segajo v leto 1973, največja sprememba pa se je zgodila leta 2005, ko je organizator, Galerija-Muzej Lendava, postavil lastno livarno brona in od takrat odlivajo skulpture v bron. Jože Gabor Fotografija: Galerija-Muzej Lendava Blagoslovili so obnauvljeni križ Pred kratkim so v Otkauvcaj blagoslovili Grabarin križ, steroga je dala obnauviti slovenska narodnostna samouprava. Križ je blagoslovo domanji župnik Tibor Tóth, spejvo je števanovski cerkveni zbor. Domanji verniki so spekli dosta pokaraja pa vsakšoga pozvali na agape. Foto: K. Holec Porabje, 5. novembra 2020 ... DO MADŽARSKE Visoke globe v parlamentu Po podatkih opozicijskega internetnega časopisa 24.hu je predsednik parlamenta László Kövér od leta 2010 poslancem - zaradi kršitve poslovnika - odmeril globe v višini 79 milijonov forintov. Zanimivo je, da so poglavitni del vsote plačali opozicijski poslanci, le pol odstotka omenjene globe je pripadalo vladnim poslancem. Kazenske globe so se povišale lani po občinskih volitvah, ko je neodvisni poslanec pred govorniškim odrom, za katerim je ravno govoril premier Viktor Orbán, dvigoval razne napise, med njimi tudi take z žaljivo vsebino (mora lagati, ker je preveč kradel). Po tem primeru so vsoto globe dvignili z vsote enomesečne plače poslancev na vsoto šest mesečnih plač. Med najbolj kaznovanimi poslanci je predsednik stranke Jobbik Péter Jakab, ki mu je predsednik parlamenta naložil 4,4 milijona forintov kazni zaradi tega, ker je Viktorju Orbánu želel predati vrečo krompirja in s tem simbolizirati, da se je vladna stran na predčasnih volitvah posluževala nepoštenih metod, saj je volivcem v socialnih težavah razdeljevala krompir. Opozicijski poslanci so se že večkrat obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo, da madžarska praksa kaznovanja krši pravico poslancev do izražanja lastnega mnenja. Od ponedeljka maske tudi v gostinskih lokalih Od ponedeljka je obvezno nošenje mask tudi v gostilnah, restavracijah in bifejih (tudi v bifejih športnih objektov). Do sedaj so bile maske obvezne le za osebje gostinskih lokalov, od zdaj so tudi za goste. Gostje lahko maske snamejo le v času, ko jejo ali pijejo. Od ponedeljka se bodo poostrile tudi kontrole, je rekel premier Viktor Orbán, obdobje navajanja je za nami. Policisti so do zdaj večinoma razlagali, prosili in opozarjali, od zdaj naprej bodo tudi kaznovali. Imajo tudi pravico zapreti kakšno gostilno ali restavracijo, v kolikor se tam ne upoštevajo epidemiološki predpisi. Vlada je podaljšala kontrolo na mejah do 1. decembra. 8 Če bi znala, bi tam ostala nili, ste sé na Dolenji Senik Tetica Irinka Šulič so se na vzejo.« Gorenjom Seniki naraudili, - Kak ste se z možaum spoz- prišli, zaka? »Moj mauž je na Győrszemeri moža so iz Ritkarodelo, tam smo dobili stanovavec meli, potistim nje, tam smo doma bili štiri ka so se oženili, so lejta. Sledkar smo si te tak na Dolenji Senik prizbrodili, ka itak mo domau šli, gde še gnesden šli pa niši ram küpimo.« živijo. Gda sem je - Tam so dobre zemle bile, prejšnji keden eden kak tau, ka ste nej ostali? megleni zranjek »Če bi tau znala, bi bola tam gorpoisko, so že na ostala, zato ka tam bi vejn pragi stali, ka do se baukši žitek mejla, kak sem v Varaš pelali z avtü mejla.« tobusom. Tau sem - Kama ste vi odli delat? mislo, ka je vrag »Ge, gda sem v Győrszemeri vzejo vse, niše stare bila, te sem v künji delala, kejpe nemo gnes gda smo pa domau prišli, te gledali, depa itak se sem pa prejk dvadvajsti lejt je posrečilo. Namisli Irinka Šulič so se narodili na Gorenjom Seniki, moža so meli iz Ritkarovec, tü na Dolenjom Seniki pošto mi je prišlo, ka bi biživejo pa na Dolenjom Seniki nosila.« lau, če bi je dja pelo v Varaš potistim, ka bi mena nali, vejn pri meši, zato ka - Kelko mlajšov mate? malo pripovejdali. Leko sem so Ritkarovčarge na Senik »Dva, hči tü doma v vesi v bauti dela, pojep je pa v Varaši, on je nagučo, tak ka leko si po- odli, nej? glednate kejpe, ka smo je tak »Ovak so tö odli, če kakšna je policaj bijo, depa zdaj je on na hitro vöpoiskali. veselica bila ali da so mozi že tö v penziji.« - Tetica Irinka, gde ste vi na špilali, te so tö furt tam bili. - Gda je vaš mauž rojeni Gorenjom Seniki doma bili, Ge sem devetnajset lejt stara bijo? nin vrkar na Janezovom bila, gda sem se oženila, tak »On je najsterejši biu, on je leta 1933 biu rojeni.« brejgi? mislim, ka malo še mlada.« »Nej, mi smo spodi bili, če deš - Kak tau, ka so oča dovoli- - Nej sem najšo zdavanske kejpe od vas med tejmi, stere proti kulturnomi daumi, te li? na lejvo moraš titi. Fejst lejpo »Oča je dober človek biu, nik- ste vö na sto djali. mesto je, gde naš rojstni ram dar se nej biu pa nej koriu, »Zato ka tisti so venak v še gnesden stoji. Nas so doma depa rad v krčmau odo pa drügom paki, depa zdaj nejv vesi tak zvali ka Šafarni.« rad je piu. Če bi njema stoj v mam časa je poiskati. Tau - Kelko je vas doma bilau? »Mi smo štirge bili mlajši, eden brat je že mrau, Mikloš je v Varaši, eden je pa v Drezdi.« - Kelko bratov pa sester so meli vaš mauž? »Oni so štirge bili pojbi, depa dva sta že pomrla. Eden je telko lejt star biu kak ge, on se je tak zvau ka Gusti, on je že edendvajsti lejt nazaj mrau. Zdaj avgustuša je milaulo eno Na kejpi gorenjesenički pevski zbor, v sterom je duga lejta spejvala njena mati (stoji v prvi vrsti druga s prave strani) leto, ka je najmenši tö mrau.« - Od moža rojstni ram še stoji? krčmej plačüvo, te sto koli bi tö istina, ka tistoga reda so »Tau je eden fejst mali ram leko name vzejo, on bi do- dosta kejpov še nej redli, pa ka smo je meli, tisti so tö taši bijo, tauga je eden Peštar do- püsto.« laküpo, steri ga je lopau vred- - Pa te potistim, ka ste se ože- mali bili.« - Sto je na taum kejpi, gde so nom dolavzeti? trgé dolavzeti? »Prvin je velko bilau, če je stoj biciklin emo, prvin nikak nej, gda je vö iz šaule austo pa že delo, samo te si ga je leko küpo.« - Vaš brat je v Drezdo odišo, gde še gnesden žive, tam je tistoga ipa baukši žitek bijo kak tü pri nas? »Ge sem trikrat bila tam vanej, gda je še NDK (Nemška demokratična republika) bila, mena, ka je šajsno bilau, ka Mati, oče pa brat na bratovoj prvoj spauvedi tam si sadje pa ze»Tau so oča pa mama pa naj- lenjavo samo konca avgusta menši sin, tau je doma pred leko küpo, dočas je sploj nej ramom dolavzeto, te, gda je bilau. Ovak je žitek vejn malo prvo prečiščavanje bilau.« baukši biu kak pri nas, bauk- Vejte, ka je mena špajsno še so slüžili, njigvi pejnaz je na taum kejpi? Tau, ka so vekšo vrejdnost emo, mesau vaš oča v svejklom, gospoč- je fal bilau. Gda sva z bratom kom gvanti. Prvin so moški tavöšla, te sva vsigdar kakšno tü pri nas vsigdar kmično- pečeno mesau gela, največga meli nasaba. krat piščančevo.« »Prvin je srmastvo bilau pa - Na gausta odi domau vaš kakšnoga emo, tistoga je brat? nase vzejo.« »Vsakšo drügo leto, ranč tak - Nej ste meli kakšno žlato v prvin je tö na gausta odo doMeriki? mau, zato ka NDR se je k Ru»Moj oča se je v Merki narau- som držala.« do, gda je šest lejt star biu, te - Kakšno življenje ste meli? so ga domau pripelali. Od oča »Gda bi mi malo baukše bimati so tü mrli, depa oča so lau, ka sem v penzijo prišla, te nazaj v Merko odišli, oni so sem najprvin mater opravlavečkrat kakšne pake pošilali.« la tri lejta, potejm smo taščo - Te so gvüšno oni poslali sé pripelali, njau sem šest lejt iz Merike te gvant, ka so opravlala, potistim, ka smo ga vaš oča nasaba meli, go pokapali, te pa še moža gda so je slikali, zato ka pri štiri lejta. Tak ka vsevküper nas taši gvant si nej daubo trinajset lejt sem betežnike v bauti. Sto so pa na taum opravlala.« kejpi, gde je tak dosta lüstva - Zdaj je zato že baukše, nej? dolavzeto? »Zdaj je baukše, depa ka vala, »Tau je tü moja mati, gda je v če sem že stara gratala.« pevskom zbori spejvala doma (Kejp na 1. strani: Irinka z na Seniki, depa s tauga, ka so možaum pa bratom, steri v na kejpi, že več kak pulonja je Drezdi žive.) pomrlo.« Karči Holec - Sto je te mladi, z bicikli- Porabje, 5. novembra 2020 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 10. Balatonski kraug se zapré Gda zapistimo »glavni varaš Balatona« Siófok, prejk vesnice Balatonszéplak pridemo oprvim v Zamárdi, gde je jezero najbole vausko. Varaš je svojo ime daubo po »somari«, po šterom se eden bližanji brejg tö zové. Tam vrkaj so poganska lüstva že od davnik aldüvala, gnes se od tistec opéra čüdovitna panorama na Tihany na drügoj strani. Mladi- na tistom mesti samo edna veuka pusta bila, na šteroj so začnili vikend iže zidati erični Madžari – držina Széchenyi na priliko sedem vil. Če rejsan bi radi malo kauli poglednili, se ne smejmo staviti na viadukti nad Kőröshegyom, gde na visini 88 mejterov pela avtocesta »M7«. Tau je najdugši maust na Vogrskom (1872 m), končali so Eričen »Kraugli razgledni törem« z aluminija - na Gradskom bregej nad Balatonboglárom stogi od konca 1960-i lejt no čaka v mesti adrenalinski park, v šterom leko skaučijo z visine 12 mejterov – tau se vej, ka privezano. Vsikšo leto na začetki juliuša tam držijo eričen festival »Balaton Sound«, šteri pa je mogo letos zavolo viruša taostati. V Szántódi vse guči o brodi, šteri edini autone prejk na drügo stran pela. O tajoj vesnici pišejo že v 11. stoletji, tistoga ipa so na svoji leseni čanaklinaj zvün raučne mauči vöponücali krepek vöter ranč tak. Na začetki 20. stoletja je tam že eden tak veuki leseni šift prejkpelo, ka je leko stau lüdi na njega gorstaupilo. Brodarge so tistoga ipa eške z dimnimi signali na znanje davali, kelko lüdi vozijo. Ime Balatonföldvára pripovejda, ka so Kelti že v davni cajtaj tam zozidali eden grad z zemlé, šteroga je od djuga zemelski šanc, od sövera pa voda branila. Če nas brigajo šifti, leko v varaškom muzeji s formo od ladje spoznamo pripovejst pelanja po Balatoni. Na konci 19. stoletja je ga leta 2007. Gda pridemo doj z nagle poštije, se pripelamo v vesnico Balatonszárszó, štera je dobila ime po svojoj »süjoj dolini«. Gda čüjemo o tajoj vesi, nam včasik na pamet pride tragična smrt madžarskoga pesnika Attile Józsefa. V slejdjnom domi »sina ulice ino zemlé« je gnes spominski muzej, njegvi spomenik na cintori pa je že samo simbol – pepeu poeta počiva v Budimpešti. Sausedna ves Balatonszemes je ranč tak povezana z ednim veukim vogrskim umetnikom: tam je pokopani »krau madžarski igralcov« Zoltán Latinovits. Nega dosta mejst, gde bi bila plaža na srejdi varaša, tau pa je djenau tak v Balatonlelle, tisti peščeni štrand je dugi štiri kilomejtere. Najlepši tau mesta pa je venak šetališče, na šteroga leko staupimo z mediteranskoga trga pri panaufi. Če trüdni gratamo, ziškimo zamenico Konyári, šteroga vert je na Vogrskom oprvim tzv. »barik tehniko« nüco. Tau znamenüje, ka je v špecialni 225-literski bečkaj z rastovoga lesa 9-24 mejsecov njau zrejliti črno vino, štero je tak prejkvzelo žma lesa. Pomalek pridemo med somogyske bregé, gde 37 vesnic na 3200 hektaraj vküpdrži vinska krajina Balatonboglár. Na zemlej, punoj vapna, ilojce ino kamlov, pauvajo gazde dvej tretjini bejloga (s fajtami laški rizling, sivi pinot, renski rizling pa furmint) ino edno tretjino redečoga grauzdja (pinot noir, cabernet sauvignon, modra frankinja pa cabernet franc). Erični so njini šampanjci pa rosé vina ranč tak. Mesto leži skoro djenau na srejdi djužnoga bregá ino skoro vküpersegne z varašoma Fonyód pa Balatonlelle. Po vodej se tamtá ne pripelajo samo šifti z drügi pristanišč, liki tá priplavajo najbole batrivni plavači z Révfülöpa tö (5,2 km). Če si želejmo malo tüuče, napautimo se v farno cerkev, ki je bila prva moderna sakralna zidina na Vogrskom z železobetona. Po molitvi pa leko splezdimo na brejg z bazaltnoga tufa, na šterom se zdigava simbol Balatonboglára, eričen »Kraugli razgledni törem« (Gömbkilátó) - najlepši je z večernimi posvejtami. Če se v sausednom Fonyódi od panaufa pejški podamo k eričnoma »Panoramnoma šetališči«, se pred nami med fajnim španceranjom opré najlepši pogled na bregé na sövernoj strani jezera. Gda se je pred stau lejtami voda visiko zdignila, je kaulizaprla té varaš: grato je eden mali otok na srejdi Balatona. Globko nut v vodau leko gnes s süjimi nogami pridemo po najdugšom, 464 mejterskom pomoli (móló). V zimi 2017 so se oprvim s Fonyóda prejk v Badacsony odčujskali z malimi čanaklinami na jadra. Nika posebnoga nas čaka, če gorpoiškemo »Vilo Kripta«. Té »ram vökivečne lübezni« je dau leta 1941 zozidati eden gospaud svojoj prvoj, najvekšoj lübezni: dau je vösklesati edno zakonsko postelo z dvöma figurama, šterivi pod marmornatov odejvkov ležita. Če se malo kraj od jezera odpelamo, pridemo v vesnico Buzsák, gde se eške gnesdén pozna slavska kultura, štero so v törski cajtaj s sebov pripelali Rovatke z Dalmacije ino Če nam je vleti trnok vrauče, je baukše, ka se povrnémo k vodej. Prva vés, štero najdemo v müzgastoj krajini Nagy-Berek, je Balatonfenyves. Njeno ime kaže na tau, ka so včasik pri vodej leta 1912 posadili trnok dosta baurov. Največ nekdešnji šaularov z naše krajine pa se razveseli, če čüje ime Balatonberény. Tam je Bregauvge »svedoki« na sövernom bregej Blatnoga jezera – s Fonyóda je njini kejp kak liki edna razglednica Slavonije. Če ves gorpoiškemo vleti, na ulicaj domanje ženske kinčajo prčece ino vankiše s tradicionalnimi motivi, s farbasto vöšivanimi gvanti pa ravnajo Marijin kip v cerkvi tö. Moremo se malo dale odpelati, ka bi prišli v ves Somogyvár, štera je bila inda svejta center somogyske županije ino sedež poglavara Koppánya. V leti 1091 je tam krau Ladislav I. dau zozidati klaušter svetoga Egidija, šteroga pa so Törki na nikoj djali. Gnesnedén držijo na konci juniuša Dneve svetoga Ladislava, najgir lüstvo pa cejlo leto čaka moderna interaktivna razstava tö. Sausedna vesnica Nikla je povezana z našov Železnov županijov: tá se je leta 1804 spakivo naš eričen pesnik Dániel Berzsenyi. Pavri so ga zvali »gospaud Dani«, tam je mrau ino je na tistom cintori pokopani tö. V spominskom muzeji si leko poglednemo njegva pisma, pisanja ino muzične škéri. Porabje, 5. novembra 2020 do leta 2012 Železna županija prejkmejla eden tabor, šteri pa na žalost gnesdén vrazmo leti. Zvün toga pa so vnaugi v tau vesnico prihajali z drügi talov rosaga, pa nej samo zavolo nudističnoga kempinga. Na našoj pauti se stavimo malo eške v vési Balatonszentgyörgy, gde je že v rimski cajtaj pelala poštija prejk Maloga Balatona ino reke Zale. V 19. stoletji so tam nej samo eden maust zozidali, liki edno djagarsko ižo tö, štero zavolo njene forme »Zvejzdin grad« zovéjo. V tajoj zidini gnes nutpokažejo žitek vitezov v törski časaj, de je pa tam najvekša razstava plüšasti medvedov v Evropi tö. Tak smo - trüdni, depa radostni - prišli kauli »madžarskoga maurdja«. Zdaj se napautimo malo na djug prauti Nagyatádi ino v nauve vogrske krajine, štere ranč tak dosta kinčov pa lepot skrivajo. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 10. Baug napravi veuke čüde tistim, šteri vörjejo Ptuj je najstarejši varaš na Slo- svojoga. Eške samo blajženovenskom, na njegvom bregej ma püšpeki Antoni Martini je človek živo že venak dvej Slomšeki se je prišikalo, ka so gezero lejt pred Kristošom tö. leko v mariborskoj püšpekiji Rimljani so do Drave prišli 15 pri mešaj javno čestili svetoga lejt pred narodjenjom Odreši- Viktorina, šteri je svojo ime tela ino tam zozidali sodački daubo po varaši Ptuji. varaš Poetovio, šteri je grato edno najbogatejšo mesto v Madžarski katoličanjski leksiprovinci. Že rano so varaški kon piše, ka je sveti Hubert lidgé spoznali krščanjstvo, papéri pripovejdajo, ka je bila tam püšpekija od 3. stoletja dale. Prvi poznani ino najbole eričen njini püšpek je biu sveti Viktorin Ptujski (Pettaui Szent Victorinus), šteri svoj den 3. novembra sveti. O njem piše sveti Hieronim, ka je svoj delaven in bogabogéči žitek končo kak Svetoga Huberta vidimo na kejpaj kak djagara na mantrnik. Biu kolenaj – pred njim stogi eden djelen, z žarečim razpetkem med orami je vönavčeni človek, šteri je dosta piso, tau pa bole v grčkom kak (Szent Hubertusz) grato liki latinskom geziki. Vekši tau püšpek v Maastrichti v leti 705, čednjakov donk brodi, ka je po smrti svetoga Lamberta. V nej biu Grk, liki ka se je samo svojoj püšpekiji je spreobrno na takši šaulaj včiu. Mantrniš- eške slejdnje pogane, v zako krono je daubo leta 303, dnji mejsecaj svojoga žitka pa gda je cesar Dioklecijan naj- se je rano, gda je gnauk ribe bole naganjo krščenike. lauvo. Betežen se je napauViktorin je Kristoša navuk to posvetit edno cerkev, de je predgo v svojoj püšpekiji, njeg- pa na pauti mrau. Njegvo teljo ve knige pa so šteli od Irske do so pokopali v cerkvi svetoga Afrike. Sam je tomačo Sveto Petra v varaši Liége, gda pa pismo, moremo pa znati, ka so dosta lejt kisnej oprli njegvi je Mati Cerkev ništerne njegve grob, je tejlo nej sprnelo. V 16. ideje völičila. Ptujski püšpek je stoletji so v ednoj rabuki zlato biu donk gvüšen, ka má prav, ladico z njegvimi ostanki na cejli žitek se je trüdo prauti nikoj djali. vörskim zablaudam. Huberta najbole čestijo v Gda je Rimski imperij na fala- severozahodnoj Evropi. Po te leto, so barbari porüšili va- legendi so ga nemešnjaški raš Poetovio tö ino vöstrejbili stariške preveč poclali, najraj krščanjsko miseu od tistec. je djajat odo. Gnauk se ma je Ne vejmo, ka se je zgaudilo z na eden veuki petek, gda je zemelskimi ostankami Vikto- djajo v bregaj Ardenov, skazo rina, donk pa so v 19. stoletji eden djelen, šteri je med oralidgé s Ptuja napisali pismo v mi edno razpetké emo. NeRomo, aj ga leko čestijo kak beski glas je Huberti velo, aj se spreobrné. Za dvej leti ma je mrla žena, zatok je odišo med püščavnike. Kisnej so ga v Romi imenüvali za püšpeka, tisto štolo, štera je falila z njegvoga gvanta, pa so ma prej prinesli angeli. (Té tekstil eške gnesdén na tiste betežnike dejvajo, štere je zbesnjeni pes vdjo.) Hubert je patronuš djagarov, gozdarov, železarov, mesarov ino krznarov, vörnicke pa prosijo njegvo pomauč za tau tö, ka bi je nej vgejla kača. Na kejpaj ga vidimo kak djagara z rogom, naužcom ino pisaum, šteri kleči pred djelenom z razpetkem med orami. Najbole ga čestijo v Lotaringiji, Porenji ino Belgiji, de so se ma v naši krajinaj ranč tak večkrat priporačali. Njegvi den svetimo 3. novembra. V evangeliji po svetom Lukači štemo, ka je nadangeu Gabrijel – gda je Mariji oznano narodjenje Sina Božega – Blajženoj Devici povödo tau tö, ka njena žlata Elizabeta dejte čaka, če rejsan »je že v starosti«. Marija se je včasik napautila v bregé, v vesnico Ain Karem, gde je njena žlata vküper živejla z možaum, dühovnikom Zaharijom. Zakonca Elizabeto ino Zaharijo (Erzsébet és Zakariás) Lukač nutpokaže kak pravičnika pred Bogaum, šteriva živeta po Gospaudovi zapauvedaj brezi kordjenjá. Elizabeta je nej mogla mlajše meti, zmejs pa sta stariva gratala. Dejte pa sta si – kak vsi vörni Židauvge – trnok želejla. Boži poslanik je Zahariji gnauk v templji oznano, ka je bila njegva molitev vslišana, njegva žena rodi sina z imenom Ivan. Stari dühovnik je tau nej sto dati valati, zatok je grato nemi tačas, gda je mogo odebrati ime za svojoga nauvorodjenoga sina. Na edno malo tablo je gorspiso: »Johanan«, ka hebrejski znamenüje »Baug je milostivi«. Gda je blajženi čas pričaküva- nja staupo v drügo polovico, je Elizabeto gorpoiskala njena mlada žlata »Mirjam« z Nazareta. Elizabeta je spoznala, koga nosi Marija v svojom deviškom tejli, zatok go je presrečna pozdravila z dobro poznanimi rečami: »Blagoslovlena si ti med ženami i blagoslovlen je sad tejla tvojega.« letoma 1000 ino 1007. Pri njegvom včenjej so se trnok potrüdili, od leta 1015 je biu njegvi škonik püšpek sveti Gellért. Sedem lejt ga je včiu latinski, vö je mogo ojti vse štauke šaulanja, zvün znanosti pa ga je dühovnik vpelo v skrivnosti vöre tö. Kisnej je biu mladi kralič dosta s svojim kraleskim očom, šteri ma je napiso erične »Napotke« (Intelmek). Navčo se je pelati rosag, sodačijo ino diplomacijo. Tridvajsti lejt stari mladenec je biu pripravlen za kralüvanje, zatok so iskali vrejdno ženau za njega. Po želenji očé se je oženo, de je pa – zavolo ednoga nebeskoga glasa – s svojov ženov živo v Vogrskoga kraliča svetoga Imrena je bujla edna dühovno-telesdivdja svinja, ka je nej bilau rejtko v viskoj politiki nom devištvi. – kak devičnik je grato patronuš mladine Kralič Imre je mrau 2. septembSkrivnostno sta se pozdravila ra 1031, gda ga je na ednoj djadeteta, Jezoš ino Ivan Krstitel ji v lesej v krajini Bihar ranila tö. edna divdja svinja. Tam so na Kak liki Marija, Elizabeta se je konci 11. stoletja zozidali klas svojov vörnostjov ranč tak ušter svetoga Imrena, vej se pokazala vrejdna zvünredne je pa po legendi v cajti njegve Bože milosti. Zatok je prav, smrti ino po tistom dosta čüd ka go čestimo kak svetniško zgaudilo. Pripovejdajo, ka je žensko, štera s potrplenjom na svojoj smrtnoj posteli sveti ino veukov vöröv živi svoj ži- Števan za toga volo zaoblübo tek, po oznanili pa hvaležno svojo domovino Devici Mariji, gorprija Božo volau. Den Eli- ka ma je mogo sin mrejti. zabete ino Zaharije svetimo 5. Imrena so – vküper s kranovembra. leskim očom Števanom ino püšpekom Gellértom – za Od mlajšov svetoga vogrsko- svetnika zglasili 4. novembga krala Števana ino blajžene ra 1083, tak je njegvi svetek kralice Gizele sta gorostali prišo na 5. november. Dosta samo imeni dvej sinauv: Oto- vesnic na nekdešnjom Vogrsna, šteri se je naraudo eške kom nosi njegvo ime, štero je pred letom 1000, po tistom trnok prilübleno kak krstno pa naglo mrau, ino svetoga ime, depa vnaugi Madžari ga Imrena. Té drügi je svojo imé nosijo kak držinsko ime tö. venak po svojom vüjci, rims-dmko-nemškom cesari Henriilustraciji: ki II. daubo, naraudo se je v Szilveszter Bartkó Székesfehérvári nindrik med Porabje, 5. novembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 06.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Ugriznimo znanost: Živeti s pesticidi, oddaja o znanosti, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Resničnostna Županova Micka, slovenska nanizanka, 11.35 Vem!, kviz, 12.05 TV-izložba, 12.20 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Nekaj je v zraku, kanadska dokumentarna oddaja, 14.50 Prisluhnimo tišini: Smrt otroka zaznamuje življenje, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Ježka v stiski, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Oni živijo, ameriški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 06.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 12.00 Dobro jutro, 14.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.00 Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija, 17.55 Marpurgi, dokumentarno-igrani film, 18.55 Videotrak, 20.00 Senca suma, francoska nadaljevanka, 20.50 Razbijalka sistema, nemški film, 22.55 Zadnja beseda!, 23.50 Videotrak, 0.45 Info kanal SOBOTA, 07.11.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.40 Osvežilna fronta: Na daljavo, oddaja za mladostnike, 11.05 Globus, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.10 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 14.30 Prisluhnimo tišini: Življenje z naglušnostjo, 14.45 TV-izložba, 15.00 Sedem svetov - en planet: Antarktika, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Kraljičino darilo, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Tatiči, japonski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo SOBOTA, 07.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Jožefa in Janez Javornik, 11.00 Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji, dokumentarni film, 12.00 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.35 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 14.45 Avtomobilnost, 15.45 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Koper, 11. kolo, 18.10 Burkež Pavliha, dokumentarni film, 19.00 Videotrak, 20.05 Od sreče do zloma, francoski film, 21.55 Zvezdana, 22.55 Pesem je ... Andrej Šifrer, 23.20 Izštekanih 25, koncert 2018, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal NEDELJA, 08.11.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Špasni učitelj: Hrček, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Jedi starega Rima, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Ideal mladih, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Na lepše, 15.20 Oče štirih: Na vrhu, dansko-norveški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Kolački, risanka, 18.50 Mali Timotej: Planet brez primere, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška nadaljevanka, 20.45 Intervju, 21.40 Nebesni zmaj, dokumentarni feljton, 22.05 Po- ročila, Šport, Vreme, 22.30 Psi lajajo v daljavi, koprodukcijski dokumentarni film, 0.10 M. Ravel - Dafnis in Hloa (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao), 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo NEDELJA, 08.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Ugriznimo znanost: Živeti s pesticidi, oddaja o znanosti, 8.10 Glasbena matineja, 9.30 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.55 Otroci Sredozemlja: Francija, 12.00 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.20 Mongolski kralji, kanadski film, 15.00 Ambienti, 15.45 Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film, 16.50 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 - Turčija : Slovenija, 18.40 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Azija, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Julie Andrews - njene pesmi, njene sanje, francoska dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.15 Zvezdana, 0.05 Kaj dogaja?, 0.45 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 09.11.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Ideal mladih, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Tista črna kitara, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Ogrožena mesta: New York, francoska dokumentarna serija, 14.35 S-prehodi: Ob stoletnici požiga Narodnega doma, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dokumentarna oddaja, 18.00 Nejko: Podlesje ima talent, risanka, 18.10 Simon: Superzajec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma: Dotik je nevaren - umetnice danes in nekoč, 23.35 Glasbeni večer, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 09.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 11.10 Dobro jutro, 13.40 Prisluhnimo tišini: Življenje z naglušnostjo, 14.10 Na lepše, 14.55 New neighbours - Novi sosedje: Tako Bog hoče, dokumentarna oddaja, 15.25 Zadnja beseda!, 16.30 Prava ideja!: Better, digitalizacija v zdravstvu, 16.55 Ljudje in zemlja, 17.55 Žebelj je postal čopič, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film, 22.40 Češnjevi kolački, kratki igrani film AGRFT, 23.00 Riot Ana, kratki igrani film AGRFT, 23.25 Iva, 24, kratki igrani film AGRFT, 23.55 Videotrak, 0.55 Info kanal TOREK, 10.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Platforma: Dotik je nevaren - umetnice danes in nekoč, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Glasbene korenine, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Ogrožena mesta: Tokio, francoska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Duhovni utrip, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Luč, kamera, zmeda, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Somalija, dežela na robu propada, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Marino Qualizza, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo TOREK, 10.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.15 Alpe-Donava-Jadran, 14.40 Šamanka Bran- Porabje, 5. novembra 2020 OD 6. novembra DO 12. NOVEMBRA ka, dokumentarni portret, 15.50 Avtomobilnost, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Troje svetih, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja!: Podjetje SkyLabs, 21.25 Umori na podeželju (XX.): Pripeljite klovne, britanska nanizanka, 23.05 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.30 Videotrak, 0.25 Info kanal SREDA, 11.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Maturantska, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Ogrožena mesta: Benetke, francoska dokumentarna serija, 14.35 TV-izložba, 14.55 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Šmarje-Sap in OŠ Trebnje, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Oton Župančič: Ciciban, 18.00 Pri Pajkovih: Dedijev avto, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Tla pod nogami, avstrijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Ana Pandur Predin, 23.40 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 11.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 10.55 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.25 Dobro jutro, 13.50 Koncert ob odprtju Festivala Maribor 2020: Zborovska fantazija, A. Lajovic in L. van Beethoven, 15.25 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.45 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 18.45 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Jonas Kaufmann, tenor za vse čase, angleški portretni film, 21.10 Moje mnenje, 22.05 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 23.00 Življenje brez mladosti: Pričevanje Staneta Kirna, dokumentarni film, 0.00 Videotrak, 1.00 Info kanal ČETRTEK, 12.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Mar jim je za Maria, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/ Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Zoonoze, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Podnebni begunec, 18.00 Dinotačke: Kar je bilo presenečenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film, 1.30 Ugriznimo znanost: Zoonoze, oddaja o znanosti, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo ČETRTEK, 12.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.00 Profil: Ana Pandur Predin, 14.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Betonske sanje, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 S. Prokofjev - B. Cullberg: Romeo in Julija, koprodukcijski tv balet, 22.40 Recital Antona Dermote, 23.00 Slovenska jazz scena, 0.10 Videotrak, 1.15 Info kanal Delavnica Ethosland v slikah Poklonili so se spominu internirancev Razvojna agencija Slovenska krajina je v okviru projekta ETHOSLAND 24. oktobra organizirala delavnico v Hiši jabolk na Gornjem Seniku. Na njej so si obiskovalci ogledali predelavo sadja in pripravili različne sadne marmelade. Izdelovali so se tudi jesenski okrasi. Sárvár: Ob dnevu spomina na mrtve so se pri spominski plošči in na pokopališču pri spomeniku umrlim v taborišču Sárvár v imenu Republike Slovenije in mesta Sárvár poklonili internirancem v nekdanjem taborišču v času druge svetovne vojne. V imenu Republike Slovenije sta venca položila veleposlanik v Budimpešti Robert Kokalj in generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček, v imenu mesta Sárvár pa župan István Kondora s sodelavci. Vir: facebook stran generalnega konzulata KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Foto: I. Windisch SLOVENCI.HU Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB