Leto LXXIL, it 2 a
1W
Cena Din L-
Iznaja vsa* dao popoldne izvzemal nedelje In praznike- — ImrnT-t do 00 potit vrst d l)1d 2. do 100 vrst a Did 2 50 od 100 do 300 vrst 4 Din 3. večji inseratl petit vrsta did 4. - Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae na vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPftA VNI6TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-20 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. —  Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351
Daladierovo potovanje v Afriko:
Manifestacija solidarnosti francoskega imperija
Na Korziki je bil predsednika francoske vlade so naglaiali zvestobo Korzike do francoske spremstvom v Bizerto
prirojen navdnien sprejem — Vsi govorniki — Danes popoldne prispe Daladier s svojim
Pariz, 3 jan. br. Ministrski predsednik Daladier je včeraj na križarki >Foch« prispel na Korziko. Najprvo se je ustavil v Ajacciu kjer mu ie bil prirejen svečan sprejem Poleg predstavnikov oblasti ga je pozdravila velika množica, ki je navdušeno manifestirala za Francijo Po mestu so bili razobešeni napisi, ki naj posvedo-Čijo, da Korzičani nočejo ničesar slišati o kaki odcepitvi od Francije. To je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil tudi mestni župan, ki ie poudaril, da bodo Korzičani kakor v preteklosti tudi v bodočnosti vedno izpolnili svojo dolžnost do svoje francoske domovine Daladier je položil venec pred spomenik padlim Kor-zičanom Popoldne se je odpel ial v Ba-stio, kjer so mu prav tako priredili navdušen sprejem.
Daladier se je s težavo preril skozi gosto množico ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljala tako da je prispel z zamudo v občinsko palačo. V svečani dvorani je zasedel Daladier častno ložo, ki je bila okrašena s francoskimi troboinicami, kor-ziškimi grbi in zelenjem Zupan Montera je v pozdravnem govoru naglasil, da je v svetovni vojni padlo 40000 Korzičanov ter dejal, da bo Korzika dala ponovno mogoče celo večjo žrtev, ako bi Francija to od nje zahtevala, če bi bilo francosko ozemlje ogroženo navzlc njenemu trudu, da se ohrani mir Navdušene manifestacije, je nadaljeval Montera, ki so vas spremljale na vsakem koraku, dokazujejo, s kakšnim veseljem in ponosom vas Kor zika sprejema. Ime šefa francoske vlade
Edvarda Daladiera, ki je v Monakovu dostojanstveno skupno s francoskim narodom toliko doprisenel za ohranitev miru in ki je v državi nadaljeval obnovitveno delo, nam daje popolno garancijo, da smo lahko mirni, kajti poleg drugih garancij obstoja še garancija samega francoskega naroda, zaščitnika svobode, pravice in miru, brez katerih se velika nacija ne more ohraniti
Daladier je Monteri odgovoril s sledečimi besedami: Nenavadno mi je zadovoljstvo, če vam morem izročiti svojo hvaležnost in izraziti svojo veliko ginjenost nad tako nenavadno prisrčnim sprejemom, ki ste mi ga priredili Jasno je, da obstojajo v življenju človeka, ki se že toliko let nahaja v središču dela za zavarovanje usode svoje države, vedno resni in razburljivi trenutki, toda lahko vam rečem, da nikoli dozdaj nisem občutil tako kakor v tem trenutku, ko na tem otoku bije srce domovine. Ko sem poslušal besede župana mesta Bastije, sem bil presrečen ob misli, da ga posluša vsa Francija in to v trenutku, ko prihajajo grožnje, kajti prepričan sem, da je on tolmač neomajne zvestobe Korzike Franciji, ki prisegata druga drugi zvestobo. (Ob teh besedah vsa dvorana kliče »prisegamo! prisegamo!«.) Ako hočemo to prisego tudi izpolniti, moramo ostati složni kakor bratje, kajti bratje tudi smo. Ako želimo mir na zunaj, je nadaljeval Daladier, moramo imeti mir tudi v državi Nadaljeval bom svojo pot v severno Afriko, ki je sestavni del Francije, kajti ona je najtrdnejša skala, I
na kateri počiva francoski imperij. Sporočil ji bom pozdrave Francije in pozdrave Korzike ter vseh naših pokrajin, ki so zedinjene na osnovi osebne volje prebivalstva. Ostati hočemo svobodni, kajti Francija želi prej smrt, kakor pa da bi komu služila.
Iz občinske palače se je Daladier ob burnem vzklikanju množice podal na kri-žarko »Foch«, na kateri je krenil na pot v Severno Afriko, kjer se bo izkrcal v Bizerti danes popoldne. Križarko »Foch« spremljajo rušilci »Guepard«, »Verdun« in »Valbu«.
Priprave za sprejem v Bizerti
Bizerta, 3. jan. e. Bizerta je vsa okrašena z zastavami in zelenjem v pričakovanju Daladiera. Vse prebivalstvo si je nadelo francoske kokarde, po ulicah vlada živahno vrvenje. Tudi italijanske trgovine so razobesile francoske zastave.
Rimski komentar
Rim, 3. jan. AA. O priliki potovanja predsednika francoske vlade na Korziko in v Tunis piše »Lavoro Fascista« med drugim:
V nasprotju z novoletnimi izjavami fran coskega veleposlanika Francoisa Ponceta Daladier namesto, da bi gradil most, ustvarja vedno globlji prepad med Italijo in Francijo, tako da francoska vlada sama ovira poslanstvo, ki ga je poverila velepo-
slaniku Francoisu Poncetu. Stališče francoskega tiska — piše list dalje — dokazuje, kako dalo razumevanja ima za fašistično Italijo. Ce se na Francoskem še vedno govori o latinskem duhu. o latinskem bratstvu in o latinski sestri, moramo odgovoriti, da se Italija ne smatra za takšno. Italija ne želi. da bi jo kdo ljubil, pač pa le to, da bi jo v interesu njenih pokrajin samo pravilno razumel.
„V Rimu delajo račun brez krčmarja"
Pariz, 3. januarja. AA. »Temps« komentira govor francoskega veleposlanika v Rimu Ponceta o priliki novoletnega sprejema. Poncet je v svojem govoru naglasil, da Francija ne želi ohraniti svoj mir za vsako ceno ter da bo svojo zemljo vedno branila. Te besede je mogel reči samo opolnomcčeni predstavnik francoske republike v Rimu, kjer se vodi že več tednov proti Franciji razburljiva kampanja. Preveč je jasno, da zahteve, ki se nanašajo na teritorije francoskega imperija, nimajo drugega cilja, kakor moralno in materialno oslabitev Francije Pri tem se neumno upa na dediščino, ki naj bi obstojala v francoskem kolonialnem imperiju. Vsa ta upanja so neumnost, ki mora kmalu prenehati. Račun je napravljen brez krčmarja Vse nade in pričakovanja v tem pogledu so iluzorna, ker ima Francija za seboj edin in odločen narod, ki bo znal braniti svoje pravice in svoje interese.
znani angleški državnik, večkratni minister, eden Izmed glavnih nasprotnikov Cham-berlainove politike, Je organiziral novo poli* tično stranko, ki naj združi vse nezadovolj-neže konservativne ln liberalne strank**. Njemu se bo najbrže pridružil tudi bivši zunanji minister Eden z veČino mlajših poslancev konservativne stranke
Poskusen atentat na ruskega komisarja za težko industrijo Kaganovica
Po naključju je peklenski stroj, namenjen Ka-ganoviću, eksplodiral tik pred prihodom vlaka
Varšava, 3. jan. g. Pat poroča iz Moskve: Včeraj popoldne je bil poskušan atentat na ljudskega komisarja za težko industrijo Karana in glavnega tajnika delavskega sindikata S vernika Na progi iz Moskve v Gorki je tik pred prihodom brzovlaka, s katerim sta potovala v Gorkl, eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil žeie^n;ško progo v daljavi 36 m V zadnjem hipu se je strojevodji posrečilo, da
je vlak ustavil. Peklenski stroj bi bil moral eksplodirati v trenutku, ko bi privozil brzovlak. Brzovlak pa je imel zaradi snega malo zamudo in je tako peklenski stroj eksplodiral predčasno Uvedena je bila stroga preiskava Doslej so aretirali več sto ljudi, ki jih sumijo da so v zvezi s tem atentatom. Med aretiranci je največ delavcev, ki so nezadovoljni s politiko Kaganovica.
Nova politična stranka v Angliji
Winston Churchill zbira nezadovoljneže konservativne in liberalne stranke
London, 3. januarja, e. Danes je bilo objavljeno, da se je osnovala nova politična j stranka pod vodstvom bivšega ministra Winstona Churchilla. Dozdaj so se v novo stranko prijavili Churchillov zet Sandis, k? ;e pripadal dozdaj konservativni strank: dalje MacHarold, ki je pripadal dozdaj liberalni strank: ter še več drugih poslancev konservativne in liberalne stranke Nova stranka namerava zavzeti kritično j stališče napram vladi, toda splošna =e smatra, da vladi stvarno ne bo mogla mno-
Franco je izčrpal svoje sile
Njegova glavna ofenziva je končala kljul delnim zmagam z neuspehom
go škodovati. Opazilo se je. da je nova stranka za svoje formiranje izbrala ravno božič, ko parlament ne zaseda, kar po-menl. da se je bala, izvesti svojo organizacijo v dneh. kadar so vse stranke /bra-pe in kadar je mnogo teže pridobiti kakega disidenta. Parlamentarci, ki so pristopili novi stranki, spadajo po splošnem prepričanju v drugo vrsto politikov, ter se je ?i* njih vedelo, da so bili proti Chamber-Jainovi vladi, dasi tega javno niso kazali
Ogromno vojno posojilo Japonske
V našem denarju znaša 75 milijard
Pariz. 3. jan. e. S špansko-francoske meje poroča United Press: Po poročilih, ki prihajajo iz republikanske Španije, je nacionalistična ofenziva znatno popustila. Republikanci so na katalonski fronti skoraj popolnoma ohranili svoje pozicije Na fronti od Leride do Balaguera, ki je dolga nad 80 km, so republikanske čete trdno InodUčno drže Pripravljenih je tudi zadosti rezerv, da v primeru potrebe izpopolnijo prve vrste Sovražnik je na spodnjem odseku Segre dosegel uspehe, ki jih je moral drago plačati, prodirajoč na dan povprečno po 2 km naprej Dalje poročajo z republikanske strani, da izgube generala Franca niso bile v nobenem razmerju z doseženimi uspehi To je dejstvo. Čeprav so to pot nacionalisti razpolagali z ogromnimi množinami boljšega materiala, kakor so ga imeli pri ofenzivi na Ebru V današnjem službenem poročilu s katalonske fronte zatrjujejo, da so na
odseku Trempo-Villa-Nuova Eneja nacionalistične čete štirikrat po vrsti napadle, da pa so bile vedno odbite s krvavimi izgubami, prav tako pa se na spodnjem Segreju nacionalističnim dobrovoljcem ni posrečilo prebiti se pri Ko^uju Zdi se. da j je nova Francova ofenziva že dož'vela svoj neuspeh. Francove čete so že popolnoma izčrpane.
Aretacija angl jlzega podkonzula
Barcelona, 3 jan. e Na službenem mestu je snoči doznal Reuterjev dopisnik, da je Francova policija aretirala Ernesta Goldwinga, ki je bil zadnjih 10 let angleški podkonzul v San Sebastianu. Aretiran je bil v zvezi z znano vohunsko afero, ki jo je nedavno odkrila policija Kak^r znano, so bili izdani dokumenti za pripravo zadnje Franko ve ofenzive.
London, 3. jan. br. Danes je bi*o na i Japonskem razpisano veliko notranj? posojilo v znesku 300 milijonov funtov šter-lingov (75 milijard dinarjev). Proglas, ki ga je finančni minister izdal na vse ja-ponsko prebivalstvo, pravi, da mora ja-ponsk , ljudstvo še enkrat izpolniti svojo patriotsko dolžnost in priskočiti državi in nacionalni vojski na pomoč, da bi iz-i polnili veliko nalogo ustvaritve novega reda na Da'jnem vzhodu Minister tudi opozarja, da se bodo povečala nekatera javna bremena v svrho amortizacije novega oosojila. Ta bremena tudi po sreč-! nem ;-akliučku vojne na Kitajskem še ne bodo tako kmalu zmanjšana.
ćunsrk-ng,        jan.  .A A    Na veerajšnfi plenarni   seji   izvršilnega   in nadzornega
j odbora   Kuomintanga   pod predsedstvom j maršala Cangkajška so izključili iz stran-1 ke Vangčingveja in ga   odstavili z vseh mest. ki jih ie zavzemal. Po seji izdano sporočilo pravi, da pomeni Vangčingveje-vo tako imenovano »delo za mir« popolno kršit2v strankarske discipline. :     Poročajo, da se je maršal ČangkajŠek osebno zavzel za to. da bi se proti Vang-čingveju postopalo milejše. Kljub temu so voditelji   Kuomintanga,   ogorčeni zaradi priporočila Vangčingveja,  naj  se prično , mirovna poganja z Japonsko, vztrajali, da se za vedno izključi iz te stranke.
Čungk'ng. 3. jan. AA. Kitajska vlada je danes odredila, da se imajo aretirati vse ot»ebe, ki veljajo za izdajalce naroda.
Sporazum med Čehi in Slovaki
Proga. 3. jan. c. S predstavniki Slovakov je bil dosežen spora/um v nekaterih političnih vprašanjih. V prvi vr>ti je bilo sklenjeno, da se češki uradniki ne bodo več odpuščali iz službe na Slovaškem. Dosežen je bil tudi sporazum glede državnega gospodarskega sveta kakor glede skupnega proračuna, ki je brez primanjkljaja. Proračun /naša 3 milijarde Kč.
Japonska išče novo vlado
Tokio. 3. januarja. AA. Havas. Sodeč po političnih' dogodkih minulega tedna se splošno smatra, da knez Konoje proučuj* tako politično rekonstrukcijo kabineta, s katero bi ojačal položaj svoje vlade. Za časa novoletnih praznikov je imel japonski premier veliko število avdijenc. Med drugimi je sprejel finančnega ministra Ikedo, ki je potem obiskal predsednika privatnega cesarskega sveta Kiranuma ter se bo danes vrnil v Tokio. Istotako je japonski predsednik vlade imel daljši sestanek z generalnim tajnikom ministrskega sveta Kazanijem, V političnih krogih trdijo, da želi knez Konoje čimprej po-jačiti svoj kabinet tako, da bi bila rekonstrukcija vlade izvršena Se pred koncem tega tedna.
Zlata tobačnlea kralja Gustava
STOCKHOLM, 3. januarja. AA. Štefani: V vasi Fine je nek krojač nadel pred nedavnih staro škatlo. Spočetka se mu je zdelo, da je iz bakra, pozneje pa se je ugotovilo, da je iz čistega zlata in salo lopo izdela ter da je bila tobačna doaaa na Gustava. To sklepajo po napisu, ki je vrezan na pokrovu in ki se glasi: Branilec vere zaščitnik religije. To je b4k> geslo tega velikega kralja za časa tridesetletne vojne.
Tudi Madžari se ne bodo mogli izogniti pritisku Nemčije
in bodo moraU Nemcem in drugim narodnim manjšinam priznati manjšinske pravice
Berlin, 3. jan. e. Vprašanje kulturnih pravic nemške manjšine na Madžarskem bo nedvomno eno glavnih vprašanj, ki bodo o njem razpravljali v Berlinu ob prihodu madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja V zadnjem času je berlinski tisk temu vprašanju posvečal precejšnjo pažnjo in je bilo zlasti opažati nekako nezadovoljstvo, ker Madžarska tega vprašanja še ni sama rešila. Zadnje dni se je vodja Nemcev na Madžarskem dr Basch pogajal s predsednikom vlade Im-redvjem Tem pogajanjem so v Berlinu posvečali veliko pozornost. Današnji nemški tisk prinaša izjavo, ki jo je dal dr. Basch nekemu budimpeštanskemu listu, ter posebno podčrtava oni del izjave, ki pravi, da Nemci na Madžarskem ne predstavljajo nikake iredente, temveč da zahtevajo samo možnost, da al ustvarijo
svoje kulturne pravice. Ravno tako po-dr. Baschev demanti glasov, na podlagi katerih bi bil v pogajanjih z Im-redvjem zahteval avtomijo za Neteče na Madžarskem in s poslancev v oarlamen-tu. Čeprav službeni krogi ne dajejo nobenih izJav o dnevnem redu razgovorov grofa Csakvja 15. januarja v Berlinu, smatrajo, da bo vprašanje kulturnih pravic nemške manjšine v Madžarski vsestransko razpravljano in da bodo skušali te odnošaje ob tej priliki urediti.
Spominjajte s* v mrzli zimi molili pevcev S
Obvezna delovna služba za ženske ▼ Nemčiji
Berlin, 3. jan e Z uredbo ki je bila objavljena včeraj in ki je stopila v veljavo že i januarja, se v Nemčiji uvede obvezna delovna služba za vse delovne moči Vse neporočene ženske, sposobne za delo, izpod 25 leta, ki do 1 marca 1938 niso bile zaposlene kot delavke ali nameščenke, bodo dobile zaposlitev v državnih ali zasebnih službah samo, če so bile zaposlene najmanj leto dni v poljedelstvu ali gospodarstvu. Po tej uredbi bo stopilo obvezno v službo vsako leto okrog 300.000 do 400.000 žensk, sposobnih za delo.
Pomorsko oboroževanje Nemčije
London, 3. jan. e Forreign Office je dostavil Chamberlainu in Halifaxu, ki se nahajata na odmoru izven Londona, podrobne referate o razgovorih, ld jih je vodil angleški viceadmiral Cuningham s predstavniki nemške vojne mornarice. V Londonu še ni znano, kdaj bo nemška vlada pismenim potom precizirala svojo na-
mene glede zgradbe novih podmornic in velikih križark. Z velikim zanimanjem pri čakujejo nemški odgovor, vendar o njegovi vsebini ni nobenega dvoma. Berlinska konferenca med nemškimi in angleškimi pomorskimi strokovnjaki je jasno pokazala da je vlada rajna odločena tonažo nemške podmornice eenačiti z angleško. V primeri z močjo angleške podmornice znaša tonaža nemške mornarice komaj 45%
Proračiuislta razprava v Sobranju
SOFIJA, 3. jan. e. Na včerajšnji seji Sobranja je bila končana načelna razprava o proračunu. Zadnji je govoril poslanec Josip Robev, ki je poudarjaj velik pomen ztoližanja med Bolgari in Jugoeloveni. Prepričan je, da se bodo z vzajemnim sodelovanjem obeh bratskih narodov gotovo dosegu veliki uspehi. Finančni minister Bo-silov je nato odgovarjaj narodnim poslancem na njihove kritike. Sobranje je z večino glasov sprejelo predlog proračuna, nakar ae je tafcoj pričela podrobna razprava o preračunu notranjega ministrstva.
jan. AA. Preteklo noč so po-! gnali v srak carinsko postajo pri Telbi na j meji severne Irske. Teroristi so skušali I to postajo pognati v zrak te 20. novem-Jtan takrat nakana ni posrečila.
Podkarpatska Ukrajina
Chust, 3. jan. AA. Vladni dekret, objavljen v uradnem listu, odreja, da se bo Podkarpatska Rusija odslej uradno Imenovala Karpatska Ukrajina.
Snežne razmere
Uradno poročilo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS In SiPD s dne 3. L 1989
Bled 501 m: 0, sneži, 50 cm snega, južen,
Bohinj Sv. Janez 530 m: 0. sneži, 85 cm snega, južen,
Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, sneži, 85 cm snega, južen,
Dom na Krvavcu 1700 m: —2. zelo oblačno, 90 cm snega, južen,
Polževo 620 m; 5. dežuje. 30 cm snega, južen,
Mariborska koča in Pohorski dom 10SO m:
0. 30 cm snega, južen, Rimski vrelec 630 m: —1, zelo oblačno, 45
cm snega, južen, Do višine 600 m temperatura okoli 0, tu in
tam dež.
Nad 600 m sneži, moker, južen sneg. Radi motenj v telegrafskem prometu nimamo poročil iz ostalih krajev.
Borzna poročila.
Carin, 3. januarja. Beograd 10, pariz 11.635, London 20.55, New York 443.25, Bruselj 74.675, MIlan 23.325, Amsterdam 241.12, Berlin 177.87, Praga 15.15, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25..
\
Za boljše zveze
»SLOVENSKI NAROm, torek, 8. Januarja lt99
fttev. 2
s Prekmurlei
Ljudje nft#ra jo sd* j pori mi po dre uri dalo« hoditi postajo, da pridejo v Ljt
Ljutomer, 2. januarja Zveza med Ljutomerom ln Prekmurjem je posebno sedaj v zimskem času zelo slaba, poleti pridejo ljudje iz Dolnjega Prek-morja, kakor iz krajev: Dokležovje, Beltinci, Melinci, Gornje in Dolnje Bistrice, Iaekovci itd. lahko v Ljutomer ln to v eni uri. Takrat se poslužujejo obeh bro-dov preko Mure ln sicer pri Moti in Raz-kriiju. Posebno trgovcem je to ugodno, ker pridobe na času, kajti po železnici tri jim prišla dobava blaga mnogo dražje, ker je pot mnogo daljša. Poleg tega pa je železnica tako nerodno izpeljana, da med Ljutomerom in Mursko Soboto ne pasira niti enega večjega kraja. Ob progi so sarno postajna poslopja in postajališča, dočim so kraji daleč stran od proge.
Te zveze preko Mure potom brodov so Ugodne le v lepem vremenu, čim nastopi slabo vreme, da Mura narase, je že dovoz in odvoz od broda nemogoč, ker je ves teren preplavljen ~ z vodo. Ob veliki vodi ?e tudi zgodi, da Mura odnese brod pri Moti in Raskrižju in spet so ti ljudje tam preko Mure odrezani od sveta. Baš radi tega je tam silno prizadeta trgovina, ker trgovci enostavno ne dobe naročenega blaga, ljudje pa svoje pridelke težko vnovču-jejo, ker ni zvez z Ljutomerom, kjer je prav za prav središče trgovine z deželnimi pridelki
Se huje pa je pozimi. Letos na primer je Mura zmrznila in oba broda nista mogla obratovati. Tudi Če mraz ni tako hud, je prevoz z brodom otežkočen, ker je Mura navadno zelo plitva in plavajo po njej ogromni kosi ledu. ki zelo ogrožajo prevoz.
Letos, ko je bila zima zelo ostra, je Mura popolnoma zamrznila in ljtidje so kar hodili in vozili preko debele skorje ledu. Tako so imeli najkrajšo zvezo z Ljutomerom, poleg tega pa si je marsikdo prihranil kak dinar za prevoz. Sedaj, ko je nastopilo južno vreme, je ogromna ledena skorja, ki je pokrivala vso Murino gladino, razpokala ln voda Je pridrla na povrSlno. Tako so bile sedaj na mah vse Ugodne zveze prekmurskih krajev z Ljutomerom prekinjene. Brod tudi ne vozi, ker ne more in ljudje, namenjeni v Ljutomer, morajo sedaj po dve in več ur na postajo. S tem je izguba na času ogromna, ker morajo potem spet čakati na zvezo z vlakom in spet hoditi dve uri pes domov. Tako traja pot v Ljutomer in nazaj ves dan.
Ta nenadna sprememba v temperaturi Je pa povzročila tudi    precejšnjo škodo.
Led, ki je na Muri pokal, se je pričel tudi pomikati po strugi ^navzdol. Pri tem je potrgal verige mnogim plavajočim mlinom, ki so bili zamrznjeni, in ti mlini so se zaceli zdaj pomikati z ledom vred po strugi navzdol. Ljudje imajo mnogo deta, da preprečijo odpkrvitev mlinov, ki dajejo marsikomu skromen, a stalen ' zaslužek.
Kakor sem že omenil, trpi najbolj trgovina v teh krajih, ki so v trgovskem pogledu nujno navezani na Ljutomer m na štrigovo. Če so zveze s temi kraji za del j časa pretrgane, so s tem trgovski stiki zelo otežkočeni in se blago, ki se mora dovažati po velikih ovinkih, avtomatično podraži.
Vse te nevolje in vse take in slične zapreke bi se dale odstraniti. Mura bi se na vsak način morala regulirati, da ob povodnjih ne bi prestopala bregov in poplavila terena, ki služi kot obojestranski dohod do reke. Namestu sedanjih dveh brodov pri Moti in Raskrižju, ki navadno'po par mesecev v letu ne moreta obratovati, naj bi se zgradila dva mosta, ki bi omogočala stalno in sigurno zvezo s kraji preko Mure. Ljudje bi gotovo radi plačevali most* nino, iz katere bi se kril znaten del stroškov za gradnjo. Saj mora jO tudi sedaj plačevati brodnino ali pa sploh ne morejo nikamor.
Kdor pozna te kraje, si lahko misli, kor liko napora in truda stane kmeta, ki mora v takem kritičnem času, ko ne more z vozom preko Mure, potovati iz Meldnc v Prekmurju v Ljutomer. Voziti mora preko Ve rže j a, kjer je edini most od Radgone pa ne vem kako daleč doli po Muri nem toku, in od tam v Ljutomer. Potem pa vso to pot nazaj.
Madžari so res prej zanemarjali zveze Prekmurja s tukajšnjimi kraji, ker so hoteli navezati Prekmurje bolj na' madžarska tržišča in so se tudi bali slovenskega vpliva, ki je bil tu, "kljub hudemu- avstrijskemu pritisku, zelo močan.
V svobodni domovini je naša naloga, da pritegnemo prekmursko ljudstvo k nam in ga tako odtegnemo madžarskemu m madžaronskemu vplivu, ki je bas tu še precejšen. Saj ne primanjkuje renegatov, ki še vedno verujejo v večnost krone sv. Štefana, in ki skušajo z raznimi revizioni-stičnimi idejami uresničiti ideale, ki so za nas že davno pokopani.
Pomagajmo tem našim ljudem, tem pohlevnim prekmurcem, dajmo jim ugodne zveze s kraji tost ran Mure, ker le tako bomo olajšali njih itak težko Življenje in borbo za vsakdanji kruh. V. K.
Mariborski gluhonemi so zborovali
Občni zbor Društva gluhonemih — Društvo je priredilo
tudi lepo božičnioo
Maribor, 2. januarja Naši gluhonemi so veliki siromaki. Priroda jih je prikrajšala za dar govora. Pa si navzlic temu s pridnostjo m marljivostjo pomagajo skozi življenje. V Mariooru imajo tudi &voje društvo gluhonemih, ki Je zelo agilno in ki se mnogo trudi za koristi svojega članstva.
Na Silvestrovo je bil v Narodnem domu v Mariboru občni zbor Društva gluhonemih v Mariboru. Občnemu zboru je prisostvovalo okoli 80 gluhonemih iz Maribora in drugih krajev. Navzoči so bili tudi delegat) zagrebškega in graškega društva gluhonemih. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni oruštveni predsednik g. Bogomir Sagaj, ki je pozdravil navzoče in poročal o živahnem društvenem delovanju v preteklem letu. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal g. Svenšek, in blagajniško poročilo g. Hoch\valda. Pri volitvah so si gluhonemi izvolili sledeči odtoor: Bogomir Sagaj predsednik, Kranjc podpredsednik. Vršič tajnik. Hochwald blagajnik, Kokot in Goričan odkobnika. V nadzorstvenem odboru so dr. Mence in gg. Rakun ter Barometler. Ob zaključku so sprejeli gluhonemi posebno spomenico, v kateri se obračajo na bana s prcšnjo, da podpre težnje in stremljenja mariborskega društva gluhonemih.
Na Silvestrovo je priredilo društvo gluhonemi deci prisrčno bozičnico. Kakor vsako leto, je ta prireditev tudi letos prav lepo uspela in je pokazala, kako vneto skrbi društvo za siromašne gluhoneme ter ubogo gluhonemo deco. Ob priliki božični oe je društvo poleg siromašnih odraslih obdarovalo tudi veliko število gluhonemih otrok iz vsega področja bivše maribarske oblasti, ki obiskujejo gluhonemnico v Ljubljani. Ubog! gluhonemi otroci so prejeli obleko, obutev in druge življenjske po-
trebščine.  Obširno  dvorano t Narodnem
domu so obdarovane! skupno s starši ter delegati raznih gluhonemih društev povsem napolnili.V svojem pozdravnem nagovoru je marljivi društveni predsednik Bogomir Sagaj želel najprej vsem navzočim srečno novo leto 1939. Podčrtal je društvena prizadevanja, Id služijo izboljšanju socialnega in kulturnega položaja gluhoneme mladine, ki se na tej osnovi lahko primerno uveljavi v življenju. Društvena skrb je predvsem ta, da bi se vsi gluhonemi v gluhonemnicah izobrazili do stopnje, ki bi jim v vrtincu življenja omogočila primerno in človeka vredno eksistenca Ta stremljenja gredo za tem, da postanejo gluhonemi povsem enakovredni zdravim ljudem glede vseh njihovih pravio in dolžnosti ter da postanejo zavedni državljani ljubljene domoaine.
Lepa darila so prispevali za to božićnico mestna občina mariborska, tvornica sa dušik v Rušah, g. Hribar iz Ljubljane, g. Graner iz Čakovca, Jugosvila, M. Rosner, Hutter. Doktor & drug, Unio, Putnik, W5-gerer, Bauman, Kaufmann, Zlatorog, Mirim, Nabavljalna zadruga, Škof dr. Toma-žič, Woschnagg iz Šoštanja, Ti var iz Varaždina in mnogo drugih dobrotnikov, Id so prispevali po svojih močeh in omogočili, da bo bili gluhonemi otroci tako lepo obdarovani. G. Sagaj je naglašaL da bo gluhonema deca ohranila vse svoje dobrotnike v trajnem hvaležnem spominu. V občuteni ginjenosti so starši prisostvovali obdaritvi in z zadoščenjem v «rou opazovali veselje obdarovan Ih gluhonemih otrok. Marsikatero oko se je orosilo s solzami radosti ob slovesu od starega leta in prehoda v novo leto, ko je usmiljeni božiček tako obilo in bogato Obdaroval mariborsko družino gluhonemih siromakov.
Aktovka s cerkvenim denarjem se je izgubila
Neprijeten doživlja] kaplana magdalenske Župnije
v Maribora
Maribor, 3. januarja Kaplan magdalenske župnije v Mariboru g. Anton Cafuta je imel neprijeten doživljaj Napoti' se je v St IIj, da bi izročil tamo-niemu župnijskemu uradu 12.450 din cerkvenega denarja, ki se je nabral kot pogrebnina pogrebov iz mrtvašnice tukajšnje splošne bolnice. Kaplan je denar spravil v svojo aktovko, da bi prišel Še na opoldanski vlak, ki odhaja ob 13. iz Maribor« proti 3t liju. Se pred tem pa je imel opravke pri upravi mestnih podjetij v Orožnovi ulici 2. Nato je pohitel na kolodvor m stopi! ▼ vagon. V St IIju je izstopil. Kmalu pa ae je spomnil, da nima pri sebi aktovke,' kamor je bil spravil 12.450 din cerkvenega denarja. Stekel je nazaj proti sentiljVJcemu kolodvoru pogledat, če morda vlak Se nI odbrzel in če je aktovka v železniškem vagonu. Toda vlak je bil že odsopihal proti Spilju.
Kaplan je takoj obvestil sentiljske orožnike, ki so pričeli z poizvedbami, pa tudi mariborsko policijo, kjer je pojasnil da je aktovko t denarjem vzel s se Hoj. ko je zapustil magdaleneko župniSČe Ne ve pa točno, ali je aktovko imel še pri sebi, ko Je prispel na kolodvor, kjer si je kupil vo-
zovnico za 5t 11 j. Verjetno je, da je aktovko pustil v bližini blagajne, ko je kupoval vozovnico ali pa v vagonu, v katerem je sedel na vožnji do St IIj«. Ni izključeno, da je aktovko pozabil tudi pri mestnih podjetjih, kjer je pa niso našli. Poleg denarja je bila v aktovki tudi cerkvena pogrebna knjiga s točnimi beležkami glede pogrebnin.
Ob sklepu liste nam je kaplan Cafuta naknadno sporočil Se tole:
Znesek 12.450 din ni last sentiljske župnije, temveč magdalenske župnije. Denar je dvignil iz Mestne hranilnice kot pogrebnino za magdalenaki župni urad. Ker je hotel po opravkih v St Ilj, pa bi zamudil vlak. če bi nesel denar v župnijsko pisarno, je vzel aktovko s denarjem kar s seboj v St llj. Na mariborskem kolodvoru si je kupil listek II. razreda, ni pa mogel potovati v II. razredu, ker je imel vlak za jugoslovanske potnike samo dva vagona za Št Ilj. Vstopil je torej v lil. razred in se peljal skupaj • šestimi znanci. Dva potnika sta bila iz magdalenske župnije in njegova dobra znanca, V §L IIju je izstopil in sel v župniSČe k tamošnjemu kaplanu. j Z njim le sel tudi neki dijak. Na aktovko |
se jo spomnil sele potem, lao—je prišel -tz župnišča na kolodvor, da te vrne v Maribor. Kaplan zatrjuje, da je več prič točno videlo, da je /pfcopil iz vagona Jprez aktovke in da je bil tudi v Št U|u brez aktovke.
Proračun erefkega ( cestnega odbora /
Maribor, 3. januarja
Včeraj je 'bil sestavljen novi proeačun sreskega cestnega odbora v 'Mariboru za proračunsko lete 1939-40 Izdatki in dohodki nove g g pj/o računa Izkazu/rjo 6.764.823 din.
Med izdatki!so sledeče postavke: Vzdr-
ževanje baaoviaakih *oassi "■ it" ^peabus1 -^o" upravni izdatki 66.239 din; 2«Srvarni izdatki 2331.197 din. Vzdrževanje dovoznih 'cest 26.790 din, potebšeine "testn^*a okraja 2 milijona 190.54$ din, izredni izdatki za nove ceste I340.D54 dini izredfl: izdatki za gradnjo mostov 310.000 din
V smisla proračuna bi se ».izdatki krili takole: dohodki cestnega okraja 90.500,din, prispevek banke uprave 2,335*366 din, prispevek železniške uprave" 8.930 din, izredni dohodki 920*027 din. Primanjkljaj znaša jtorej 3,410 000 *iin.
4 V kratkem l$p proračunska fceja sreskega cestnega odbora, na kateri bodo razpravlja, li o novem proračunu. *
Mariborske in okoliške novice
— Kakšne so cene na mariborskem trgu. V smislu predvčerajšnjega poročila mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene: meso: teletina 8 do 14, svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluščeno 13 do 15, riba 17 do 18, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča s srcern
7 do 8, jetra 9 do 10. rebrca 10 do 12, glava z jezikom 8 do 9, ledvice komad 2 do 3, noge komad 1 do 2. Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, merica 6 do 7, Čebula 3 do 4, česen 6 do 10, zelje (komad) 0.50 do S, kislo zelje 3, repa (komad) 1, kisla repa 3, karfiola (komad) 2 do 10, ohrovt (komad) 0.50'do £50" hren 8'ao 9, zelena (komad) 0.50 do 3, peter sil j 0.50 do 1, en-divija (komad) 0.25 do 1, motovileč (kup) 1, radič (kup) 1, špdnača (kup) 1, por (komad) 0.25 do 1, korenje (kup) 0.50 do 1, koleraba (po komadih) 1, redkev (po komadih) 1, šopek majarona 0.50 do 1. Sadni trg: jabolka po 3 do 4 din za kg, hruške 16, suhe slive 8 do 12, celi orehi 10, lusteru" orehi 30 do 32, limone (komad) 0.50 do 1, oranže (komadX 0.75 do 3. 2ito (po litru): pšenica 1.50 do 1.75. rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1..50, oves 1, proso 1.50, ajda 1 do 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4. fižol 2 do 3. Ribji trg: karpi 12, belice
8 do 9, ščuke 18, morski raki 24, morske ribe 11 do 32 din. Mlečni izdelki: smetana 10» do 12.50 za liter, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24 do 26 za kg, čajno maslo 28 do 32 za kg, domači sir 8 do 10. Jajca po 0.70 do 1.25, konzervirana jajca 0.85 do 1 din. Kuhano maslo kg 30 do 32 Perutninski trg: kokoši po 20 do 28, piščanci (par) po 24 do 60, gosi po 40 do 50, purani 50 do 80, race 18 do 24. DomaČe zajce prodajajo po 10 do 20 din komad.
— Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo: >Za praznike nam je nebo naklonilo precej snega. Mladina je srečna in zadovoljna in nihče ji ne krati zimskega veselja. Drugače pa je s tistim snegom, ki je še danes zvrhan v velikih kopicah sredi mesta. V prejšnjih letih nismo bili vajeni tega in je spravljanje snega z mestnega središča napredovalo hitreje. Sedaj, ko bi moral biti sneg že davno odstranjen, smo sredi mesta še v snegu, ki je morebiti dobrodošel le onim dolžnikom ki se za temi kopicami lahko primerno skrijejo pred pogledom upnikov z druge strani ceste. Mariborčani pa amo dobri ljudje in radi privoščimo tudi brezposelnim nekaj zaslužka, ki ga lahko imajo pri kidanju sne. ga. Nekaj delavcev so sicer za to delo najeli, zdi se pa, da je to število premajhno. V interesu prometa in drugih okolnosti je, da se notranjost mesta Čim preje očisti m da se tudi s hodnikov in pločnikov čim preje odstrani ledena plast.« — Mariborski davkoplačevalec.
— Drobne novice. Mariborska policija je aretirala nekega 17-letnega Viljema H., ki se je te dni splazil na podstrešje v Razla-govi ulici 5 in odnesel smučarske obleke in čevlje v skupni vrednosti okoli 2500 din. Del tega plena je Viljem H. že prodal nekemu mariborskemu starinarju, dočim so drugi del ukradenih predmetov našli še pri njem. Izročili so ga sodišču. — V preteklem letu je izvršila mariborska policija 603 aretacije. — Med spanjem bi bila skoro zgorela 4-letna Cilka Munda iz Sv. Tomaža pri Ormožu, ki se ji je v spanju vnela obleka. Radi težkih opeklin so jo prepeljali v bolnico. — Tukajšnja policija je zaališala 18-letnega cigana Aleksandra Gartnerja, doma iz siovenjgraške okolice, ki je osumljen soudeležbe pri nedavnem velikem vlomu v Slovenjgradcu, o Čemer smo te dni poročali. — Aretirali so 46-let-
nega Antona Arnuša, znanega pohotneža. ki so-ga "del j časa Iskali radi spolnega nasilja,- ki ga je izvršil nad neko. mladoletna deklico v. Marenbergu. — Iz predsobe Bu-defeldovega stanovanja v Gosposki ulici 14 je izginila ročna* torbica^ v* kateri je bilo 110 din gotovine, dva zlata puštana, zlata ovratna verižica s križcem in ženske rokavice. Mariborska policija^ poizveduje za drznim storilcem., — Pravcata rabuka je nastala v. neki gostilni v Frankopanovi ulir cl, kjer so nazadnje mehanika Maksa D. potisnili iz gostilniških prostorov. Bojeviti Maks D. je moral na policiji obljubiti, da se bo poboljšal. — Podnajemnica Marija Drevenšek. stanujoča v Wildenrajnerjevi ulici 13, je našla na kletnem oknu sveženj vitrihov. Oč:vidno jih je pustil tam vlomilec. — Ivan G., stanujoč v Cvetlični ulici, je na Glavnem trgu silovito izzival JT1*" raoidoče in žajil s klicem, »aufbiks«. Temu
1 klicu se je odzval stražnik, ki je agresivno bojevitega Ivana odvedel na stražnico, kjer so mu temeljito izprašali vest in kjer so mu svetovali, da bo najbolje zanj. če se poboljša.
. — Gledališke novice. Mariborski dramski ansambl se : pridno pripravlja na pre-miero znamenite NXMature :. ki bo nedvomno v .obilnem številu privabila mariborsko kulturno občinstvo y gledališče.
— Grob pri srrobu. Na Korošk» cesti 126 je umrla zasebnica Amalija Bencina, stara 63 let. V Sti*ossmayerjevi ulici 26 je umrla Ana LFerš^ stara 75 let, žalujočim naše iskreno sožalje.
— Nov službeni naziv mariborskih kolodvorov. S 1. januarjem 1939 je nastala sprememba v uradnem nazivu obeh mariborskih kolodvorov.^ Dosedanji, naziv »Maribor glavni kolodvor« odpade. Mesto tega bo v bodoče veljaven službeni naziv »Maribor«. Dosedanji drugi mariborski kolodvor je imel uradni naziv »Maribor koroški kolodvor«. Mesto tega bo odslej v veljavi naziv »Maribor-Studenci«.
— Starokatoliika cerkev. Lani je bilo v mariborskem okrožju rojenih: 2 dečka in 10 deklic, skupaj 12, umrli so 3 moški in
2 ženski, skupaj 5. Poročilo se je 24 parov. V cerkev je bilo sprejetih 76 oseb, za 10 več ko v prejšnjem letu.
— Vandali. Pred hišo posest niče Katarine Kaco ve in Ivana Gaubeja v Pekrah se je predsnočnjim okrog 21. pojavila družba fantov, ki so začeli razbijati Sipe m vezna vrata. Odstranili so vrtno ograjo polomili kolje in trsje pred hišo. Razbijali in razgrajali so skeraj pol ure ln so pre-nehah šele, ko so prišli orožniki, ki so več razgrajačev prijeli. Orožniki so izročili državnemu tožilstvu šest fantov v starosti od 16 do 28 let. Dejanje so priznali, zagovarjajo se pa s pijanostjo.
— Maribor je posetilo lani 27.917 tujce j, prenočnin pa je bik> 70.917.
Mariborsko gledališče
Torek, 3.: ob 20. Kralj na Betajnovi. Red D.
Sreda, 4.: Zaprto.
Četrtek, 5.: ob 20. Vse za šalo. Red C.
Gledališki abonenti, ki so v zaostanku s plačilom abonmaja, so vljudno naproše-ni, da poravnajo svoje zaostanke čimprej, ker je tudi gledališče ob novem letu primorano, da uredi svoje obveznosti.
Mariborska beležnica
Dežurni lekarni: Vidmar jeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu.
Ali se je lani začela
gospodarska kriza?
Položaj ic al taMo jasen, da M se dala postavi« točna
Ljubljana, 3. januarja
Pred letom smo opozorili v posebnem članku na proučevanje strokovnjakov, da se bo 1. 1938 najbrž ie začela nova svetovna kriza, na kar je kazalo več pomembnih znakov (naraščanje nezaposlenih, upadanje cen surovin in vrednostnih papirjev itd.). Zdaj pa lahko presodimo po nekaterih stvarnih podatkih, koliko so bile napovedi strokovnjakov točne.
Po statistiki Društva narodov se je obseg svetovne trgovine v 75 državah znatno zmanjšal, saj je znašal januarja 2.287 milijonov zlatih dolajev v maju pa samo 2.162 milijonov dolarjev Ce vzamemo za osnovo indeks L 1929 100. vrednost svetovne trgovine v zlatu ni znašala niti polovico vrednosti pred krizo ter se je zmanjšala od januarja do maja po indeksnem koeficientu od 42.1 na 38.8. Ako ae oziramo samo na evropsko mednarodno trgovino, spre vidimo, da se je zmanjšala celo za 17 oda t!
Ne moremo se tolažiti, da ima ta zastoj v svetovni trgovini samo sezonski značaj; po zanesljivih podatkih nemškega statističnega urada za 52 držav, ki obsegalo do 95 odst. svetovne trgovine, se je vrednost mednarodne trgovine zmanjšala v prvem trimesečju lani za 14 odst, po količini pa z« 13 odst. To zmanjšanje je bilo dvakrat večje v primeri s prometom zadnjega trimesečja L 1937.
Ce vzamemo za indeksno osnovo 100 začetek lanskega leta, ugotovimo, da je koeficient svetovne industrijske produkcije znašal lani marca 90. « I 1937 meja 116, avgusta 114 in decembra 100. V prvem trimesečju lanskega leta ae je torej svetovna
produkcija zmanjšala za 21 odst od marca 1. 1927. skoraj za četrtino! Industrijska produkcija se je najbolj zmanjšala v Angliji, Zedinjenih državah  Franciji in Belgiji.
K tem znakom nastopajoče gospodarske krize pa moramo še prišteti naraščanje nezaposlenosti v številnih državah. V 31 državah je bilo lani aprila število nezaposlenih za 3,100.000 večje kakor istega mesece prejšnjega leta je znašalo skupno 17 milijonov 400 000. V Zedinjenih državah je bilo lani že nad 11 milijonov nezaposlenih. V Angliji je lani nezaposlenost stalno naraščala in je znašala v prvi polovici leta okrog 1,800.000 nezaposlenih delavcev. V enem letu je izgubilo delo pol milijona angleških delavcev.
Znatno so se pocenile sirovine, tudi kovine, kljub veliki porabi v oboroževalni industriji, n. pr. baker, cink, svinec itd. za 28.9 do 36.9 odst Bombaž in volna sta se pocenila od 23.1 do 32 odst, kolonialno blago od 20 do 46 odst., lan in juta od 10 do 35 odst Pri tem je posebno zanimivo, da so se življenjske potrebščine v nadrobni prodaji podražile.
- Zelo resni znaki zastoja v svetovnem gospodarstvu so začeli hudo vznemirjati gospodarstvenike. Lani je že izšlo več zelo zanimivih publikacij o svetovnem gospodarstvu. Dobro so nam v spominu še številne razprave o gospodarski krizi prejšnja leta, ko je svet mnogo bolj govoril o krizi ter iskal njene vzroke kakor si resno prizadeval najti učinkovito zdravilo proti propadanju svetovnega gospodarstva. Tako tudi zdaj gospodarstveniki skušajo odpraviti vzroke nastopajoče krize predvsem teore-
■ tionei Nimkateri trde.-da -je noro--depresijo povzročila nesorazmerna razdelitev zlata, torej da je vzroke treba iskati na denarnem
frtrgu. Zopet Hlruoj trde, da je krizo treba pripisati idedloškim pogieikam totalitarni!) držav, pa tudi držav, ki so se ostale zveate liberalnemu iJospodarskemu sistemu. Tako nekateri teoretiki še vedno zagovarjajo liberalni ijospodarsJvi sistem ter trde« da je učinkovitejše vmešan anje države v go*po-darstvo škodljivo Zanimivo je mnenje nekaterih strokovnjakov, ki trde, da ima svetovna- kriza .strukturalni značaj ter da se je začela žel. 1914 in ni niti še zdaj kon cana, ne glede na periodične spremembe. Ctospodarske krize pred Vojno so imele lu kalni značaj ter se niso očitovale v vseh strokah- gospodarskega  življenja, medtem
-ko je povojna govrK>dirrrka- krto -vresnici svetovna i u poseda tudi v vse gospodarske 3tr°U\ ■ ......
Vq ra/voju gospodarskega življenja lani je težko preroko\aLJ_.da_ qq letos prišlo do izboljšanja. Vendar >c zdi. da ne moremo govoriti -fudV 6 nastopu *eik1vne krize, ki se ponavlja vsakih 7 let: poseganje držav v^ gospoda reko življenje je /c začelo roditi posledice ter usmeriari svetovno aospodar-stvo v tokove, da se ne moremo več sklicevati z vso zanesljivostjo na razmere in pojave izza Ciša splošnega liberalisriči 1 gospodarstva.
Iz Slovenjgradca
— Cankarjeva proslava. ^a praznik SV. Treh kraljev priredi slovenj^raška podružnica Narodhe strokovne zveze v Sokolskim domu proslavo 20 letnice smrti Ivana Cankarja, o življenju in delu našega velike-a pisatelja bo 1 spregovorila uvodno besedo slovenska pisateljica gdč Ljuba Prenerje-va, nakar bodo naši vtU delavci uprizorili Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, čisti dobićek prireditve je namenjen revnemu delavstvu in zato upa-mo; da bo občinstvo vedelo ceniti požrtvovalen trud našega delavstva in se bo pol-riostevitno udeležilo te pomembne nrosla-ve.
— Posnemanja vredno. Tudi letos je tukajšnja tovarna kos Kare^ Kdllner in sin obdarovala za novo leto vse svoje delavce ln nameščence in tako ponovno dokaaala velik socialni čut, ki ga ima za potrebe našega revnega delavstva Delavstvo se svojemu dobremu šefu g. Kollnerju naj-iskreneje zahvaljuje in se mu bo z marljivim in vestnim delom oddolžilo za njegovo velik*) razumevanje.
"— Silvestrovanje. Kakor vsako leto se je tudi letos ves Slovenjgradec poslovil od starega leta v SokoLskem domu, kjer je tukajšnje Sokolsko društvo priredilo tradicionalno silvestrovanje. Pred polnočjo je dramski odsek pod režijo s. Prenerjeve odigral nekaj burk iz slovenjgraškega življenja, ki jih je za to priliko spisala agilna s. Ljuba Prenerjeva. Po petju narodnili pesmi, ki jih je zapel tukajšnji oktet, se je br. starosta Ivan Rojnik poslovil s klenimi besedami od starega leta. S poskočni-cami, ki jih je zaigral pod taktirko ;>ii-ijubljenega Ferčija slovenj-graški Jaisz je staro in mlado z najlepšimi upi in na-dami zaplesalo v novo leto.
— Osebna vest. Z banske uprave v Ljubljani je bil premeščen na sresko na-čelstvo v Slovenjgradcu g. Vladimir sonc. Lt Slovenjgradca pa je bil premeščen na glavni kolodvor v Maribor višji železniški kontaolor g. Friderik Fettich-Franken-heim.
ŠAH
šah v Radečah
Agilni šahovski klub Radeče je pod vodstvom mr. ph Hočevarja ravno v tem času dokončal svoj redni vsakoletni turnir, ki nam daje vsako leto novega šahovskega prvaka. V tem turnirju je kot gost igral tudi mag. pharm Hočevar Mirko, ki je član šahovskega kluba Celje. Turnirja so se udeležili po večini vsi boljši radeški šahisti člani radeškega šah kluba.
Prvo mesto je to pot zasedel Ravnikar Benko. ki si je s tem istočasno priboril naslov klubskega šahovskega prvaka za leto 1938 Od desetih dosegljivih točk je dosegel 9 in pol točke, od vseh odigranih partij je remiziral. z drugoplasiranim Jazbecem Ivanom. Lanskoletni prvak Hri-beršek pa je moral to pot deliti mesto z bivšim večletnim prvakom g. mag. pharm. Hočevarjem, ki sta se morala zadovoljiti s tretjim in četrtim mestom.
Vrstni red turnirja je bil sledeč: 1. Ravnikar Benko 9% točke, 2. Jazbec Ivan 9 točk, 3. in 4, mgr. pharm. Hočevar Mirko in Hriberšek Franc 7Vj točke, 5. Simon-čiČ Mirko 5 točk, 6. Koren Štefan 4 in pol točke, 7., 8. in 9. Aubrecht Anton, Kožuh Anton, Oprešnik Maks po 3 točke, 10. Muller Ferdo 2 in pol točke, 11. TJršiČ Viktor pol točke.
Kakor vidimo, se je bila borba po veČini za prva in zadnja mesta. Opaža se zlasti velika razlika med četrtim plasira-riim in petim, kjer je razlike za celi dve in pol točki. Prvi štirje so namreč tvorili razred popolnoma zase ter niso dali, da bi se jim kdo od ostalih približal.
Takoj za tem končanim turnirjem pa je naš šahovski klub priredil v svojih prostorih v ponedeljek 19. decembra brzo-turnir, ki nam je dal službenega prvaka za mesec december; taki turnirji se namreč v našem klubu prirejajo vsak mesec enkrat.
Vrstni red brzoturnirja je bil naslednji: 1. in 2. mag. pharm. Hočevar Mirko in Hriberšek Franc, 3. Kožuh Anton, 4. in 5. Ravnikar Benko in Jazbec Ivan, 6. Aubrecht Anton, 7. Oprešnik Maks, 8. Koren Štefan.
V tem brzoturnirju sta g. Hočevar in Hriberšek Franc dokazala, da še vedno spadata le na čelo tabele, ter da je bilo le zgolj naključje, da sta pri rednem turnirju zasedla šele tretje oziroma četrto mesto.
S tema turnirjema je Šahovski klub dokazal, da se je zanj začela sezona, ter, da ne počiva, temveč le deluje in to uspešno deluje, ter se pripravlja na bližnje medkrajevne borbe, ki se bodo v kratkem začele in imele značaj prvenstvenih borb za prvenstvo dravske banovine, da se bo klub plasiral v daljno borbo in ne izpadel kot se je to zgodilo lani že v prvem kolu.
IZPRED SODIŠČA
— Priča, ali ste omoženi? — vpraša sodnik.
— Da, že drugič.
— Koliko ste stari?
— Devetindvajset let.
— Kolikokrat?