11SPI Visoke krvave sovjetske žrtve Fiihrerjev glavni stan. 14. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iavija: . Pri Ki rovu rad a in pn Cerkasili je sovražnik včeraj ojačil svoj pritisk. 4'rišlo je do ogorčenih bojev, ki še trajajo in med katerimi je Sovjetom za ceno krvavih žrtev ponekod uspelo, da so si pridobili nekaj ozemlja. Mesto Čerkasi, čigar posadko je sovražnik v več tednov trajajočih bojih zaman skušal obkoliti, je bilo od naših čet v pretekli noči po nalogu izpraznjeno. V napadalnem področju severovzhodno od žitom i ra so očistile naše čete razpršene sovražnikove oddelke z zahodne obale Tetereva. Od 6. do 13. decembra je sovražnik izgubil tamkaj 4400 ujetnikov in okrog 11.000 mrtvih. 927 topov. 254 oklepnikov in mnogo lahkega ter težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega ali uničenega. Pri teh bojih sta se posebno odlikovali turinška 1. oklepna divizija pod 'poveljstvom generalnega poročnika Kriigerja in 68. brandenburška pehotna divizija pod ]K»veljstvom polkovnika Scheuerpflupa. Južno od Nevela so Sovjeti po močni topniški pripravi napadli z več divizijami in z močnimi oklepniškiiini silami. Bili so odbiti, nekaj krajevnih vdorov je bilo zajezenih drugi Pa^ so bili s protisunki očiščeni. Mnogoštevilni oklepniki so sestreljeni obležali na bojišču. Na iužnoitalijanskem bojišču ie potekel dan. razen krajevnih spopadov ob jadranski obali, mirno. Sovražne bombnižke jate so v popoldanskih urah včerajšnjega dne v zaščiti megle in gostih oblakov priletele nad severozapadno Nemčijo. Mnogoštevilne razstrelilne in zažiealne bombe so povzročile škcdo v stanovanjskih četrtih raznih krajev. V pretekli noči so vrgla sovražna motilna letala bombe na rensko-vest-falsko industrijsko področje. • I* vojnih poročil nemškega vrhovnega. uovcljuiitva v preteklem tednu: Sovietske Ccte so »e ponoči ponftVtlo skušale izkrcati iuživo od Kerca. Naše četo. so jim to preprečile in uničile 12 izkrcevalnih čolnov. Sovražnik ie napadal tudi na bojišču vzhodno od Kirovgrada in pri Čerkasih. A tudi ti napadi so se izjalovili. Na iužnoitalijanskem bojišču se bijejo samo krajevni t>oii. Sovražnikove napade na obeh straneh Venafra in ob jadranski obali so naše čete odbile. Nemški letalski oddelki so 11. decembra ponoči uspešno napadli neke cilje v jugozahodni Angliji. Oddelki severnoameriških bombnikov so vv nedeljo. 12. t. m. izvedli terorističen napad na stanovanjske »kraje mesta Kmdna. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo 24 sovražnih letal. Živčna vojna na Balkanu BERLIN, 13. dec. DNB. Izjav« turškega zu-nan}aga ministra jn italiiie turškega tiska .!r,£*5* »ostanka so, kakor poudarjajo v berlinskih političnih krogih, »ustvarila Jasen položaj, laradl katerega Je sedaj Anglija pri-siljana podaljšati svojo »veno vojno Njen najnovejši cilj Je zdaj Bolgarija. 1 Ofenzivo živčne vojne so Angleži pričeli s trditvijo, da so Nemci skuiali naMuvati Bolgare proti Turčiji, da bi tako zavlekli Turčijo v vojno, Čeprav Turčija na to ie ni pripravljena. V tej trditvi vidi Berlin značilen preobrat angleške politike, hkrati pa tudi znak naresnosti in nepoštenosti angleških političnih kregov. Medtem ko so na konferenci v Kairu in tudi pozneje izjavljali, da Nemčija trepeta, ker ve> da so v Kairu sklenili vstop Turčije v vejuo, zdaj obratno zatrjujejo, da hoče Neir.čija izzvati to vojno na Balkanu. V Ankari in Sofiji bodo ti komentarji, tako poudarjajo v Berlinu, zbudili prav tako ka-l:or v Nemčiji le pomilovalen smeh. Kot nadaljnje sredstvo živčne vojne proti Bolgariji označujejo letalski teror proti Sofiji in poplavo gcvoric o notranjepolitičnih razmerah v Bolgariji. Krinke padajo STOCKHOLM, 1]. dec. DNB. Turika poročevalska služba javlja, ila je po poslednjih » Tur6IJo prispelih poročilih Sovjetska Zveza sklonila, da bo priznala »vlado« tolovajskega po lavarja Tita-Brosa kot zakonito zastopnico Jugoslavije. (Gl. tmli »Po teheranski kunre-remi« rta 2. strani.) Mogočen pohod domobrancev po Ljubljani Čudo volje in vztrajnosti: v bore desefih tednih se je iz nič razvila slovenska narodna vojska — že danes naša dika in naš ponos V nedeljo 12. t. m. dopoldne so priredili naši domobranci v svojih ličnih in toplih novih uniformah svoi prvi slavnostni pohod po ljubljanskih ulicah. Povsod kjer so hodili, so jih spremljali • navdušeni klici Ljubljančanov. cvetje in topli pozdravi. Točno ob 10.45 so slovenski domobranci odkorakali izpred bivše orožniške šole in s strumnim vojaškim korakom krenili mimo carinarnice, po cesti Soške divizije in po Dunajski cesti v osrčje Ljubljane. V središču Ljubljane je slovesnost šele prav prišla do izraza. Na čelu pohoda so jahali trije nemški častniki, za njimi pa nepregledne vrste domobranskih čet. samih resnih obrazov slovenskih fantov. Po- Trebljenje komunističnih tolp na Balkanu Po poroCilih, ki prihajajo v Beograd in Za* greb, zadajajo nemike tete komunističnim skupinam tako v Bosni, kakor v vseh ostalih balkanskih pokrajinah, silovite udarce. Od vsepovsod sporočajo razveseljive novice, da komunisti doživljajo poraz is porazom, da se njihove razbite in demoralizirane enote sku-šajo zdaj reiiti z begom v planine, kar se Jim pa le malokdaj posreči, ker J;h -na eni strani stalno zasledulejo in uničujejo nemške In zavezniške čete, na drugi strani pa povsod pri uničevanju sodeluje prebivalstvo prizadetih krajev. Po zadnjih nastopih nemške vojske so ie obširne pokrajine popolnoma očiščene komunistov ter se povsod obnavlja redno življenje. Med drugimi področji Je n: pr. popolnoma očiščen Sandžak ter Je komunizem v njem popolnoma zatrt in uničen. Pri uničevanju in pobijanju komunistov sodeluje tudi srbska domobranska vojska, ki Je po prihodu v Sandžak, v katerem iive pomešani pravoslavni in muslimani! izdala na muslimane poslanico o strahotah in zverstvih, ki so jih zagrešili komunisti tako nad srbskim, kakor tudi nad muslimanskim življem v tamošnjlh krajih/ Zato srbska domobranska vojska zagotavlja muslimanom prijateljsko sosedstvo In pravo tovarištvo v orožju ter skupnem oboroženem nastopu proti najvačje-mu sovražniku' i Srbov | muslimanovi t. J proti komunizmu, do njegovega končnega uničenja. Tako komunisti s svojim blaznim In zverinskim ravnanjem proti miroljubnemu ljudstvu dosegajo ravno nasprotne cilje, kakor Jih pa žele. Vse se organizira In zbira v skupno fronto za borbo proti njim in za njihovo končno uničenje. Zato Je zavladata med raztepenimi komunisti splošna zmeda ter se Je ponekod že začelo medsebojne obračunavanje, ker zvrača|o drug na drugega odgovornost za peran. Ponekod so komunisti začeli kar na debelo streljati »nezanesljive« elemente, t. j. prisilne mobilizirance, katerim očitajo, da so samo »p.tokoloncic v njihovih vrstah. Vae to dokazuje, da se iedal|e bolj bliža čas, ko bo komunizem tudi na Balkanu prejel svoje zasluženo plačilo. BERLIN, 9. dec. DNB. Pri uspešnih čistilnih akcijah proti komunističnim tolpam na Balkanu. sp zavzele nemške planinske in posebne tete 5. decembra Novo Varoš, Broda-revo, PrlJepol|e in Plevlje in znova hudo porazil« razbojniške telpe. Prijepolje, ki Je bilo za komuniste važno mostiiie, so banditi zagrizeno branili v kamnit-nih bunkerjih, ki so Jih zgradili okrog mesta. sebno občudovanje Ljubljančanov ie želo topništvo, ki je dokazalo.' da se organizacija našetra domobranstva razvija res smotrno in temeljito. Prav posebno nestrpno ie pričakovala pohoda domobranskih čet množica ljudi okrog pešte. Že ko so jih od daleč zatrledali. so se razleeli navdušeni klici: »Živeli domobranci !< in navdušenja kar ni bilo konec. Domobranske čete so kazale toliko strum-nosti in discipliniranosti, da ie vsakemu pravemu;Slovencu ob poeledu nanje moralo od ponosa zaigrati srce. Izpred pošte so krenile domobranske čete med vzkliki in cvetjem po Aleksandrovi cesti do Bleiweišove in od ondod do palače pokrajinske uprave. Tam iih ie na balkonu pričakoval šef pokrajinske uprave, prezident general Rupnik. Tisoč zagorelih, resnih obrazov slovenskih protikomunističnih borcev se je obrnilo k svojemu ustanovitelju. Gospod prezident Rupnik iih je z veseljem in ponosom gledal in jim z obema rokama odzdravljal. Višek navdušenega sprejema ie doživela lestiia slovenskih domobrancev, ko ie po Rimski cesti in med pisano množico ljudi na Kongresnem trgu in v Wolfovi ulici prikorakala na Marijin trg. Velika množica Ljubljančanov se je zgrnila okrog frančiškanske cerkve. pokrila stopnišča, nekateri so pa splezali celo na Prešernov spomenik. Domobranske čete so si komaj utrle pot med gostim; množicami ljudi. Veselo presenečenje so iini pripravila dekleta, ki so jih sprejela s šopki rdečih nagljev in iih obsule s cvetjem. Pač vsakemu voiaku ie ob pogledu nanje in na navdušeno množico ljudi zaigralo ar.ee:. marsikateremu med njimi te -smehljaj preletel obraz. Sprevod domobrancev ie potem krenil dalje mimo magistrata in škofije na Poljansko cesto, od ondod pa na Šmar-tinsko cesto nazai do izhodišča. Nedelj.';i pohod ie dosegel svoi namen. Domobranci so prepričali Ljubljano. tla sme v polni meri vanje zaupati, dokazali so Pa tudi. da vodi njihova iasno začrtana pot s hitrimi koraki naprej in da imaio njihove formacije I prvo. najtežjo fazo svojega razsoja že za seb.oj. Ljubljančani so se ob pogledu na naše vojake prepričali. ‘ da bo slovenska narodna voiska kos vsem. tudi. najtežjim nalogam, ki io še utegnejo čakati v bližnji bodočnosti. Komunistična katastrofa v Kočevju V Ljubljani se ie te dni mnogo namigavalo na kritičen položaj domobrancev v Kočevju. Nekateri so celo govorili o novem Turjaku. Pokazalo se ie. kakor že tolikokrat, da ljudski glas v sedaniih izrednih Časih ni zmerom božji glas. »Poraz« domobrancev in Nemcev se ie izpre-menil v katastrofo komunistov. Njihova velikanska premoč — število napadajočih tolp so cenili na 3000 mož — je sicer maloštevilno posadko v kočevskem gradu spravila v nevaren položaj, a še preden ie postalo kritično, so prihiteli na pomoč nemški tanki in pognali razbojnike v beg. Po poročilu srednega »Slovenca« so komunisti izgubili okoli 500 ljudi. Kočevje ie od tolovajskega napada hudo trpelo: mnogo hiš ie zažganih, vse mesto, do koder so bili komunisti prodrli pri napadu, pa izropano. Odklonitev Smutsovega govora Prejšnji teden je predsednik britanske Južne Afrike govoril v londonskem radiu. Dejal je, da bo Anglija po vojni obubožana in da bo morala nemočno gledali, kako se lx>sta razbohotila severnoameriški imperij in Sovjetska Rusija. Govor je naletel na odklonilno stališče ne samo med britanskimi zavezniki in nevtralci, ampak tudi v Veliki Britaniji sami. V naslednjem nekaj najznačilnejših glasov. Attlee: »Govor ni bil uraden!« AMSTERDAM, 7. dec. DNB. Namestnik bri-tanskega ministrskega predsednika Attlee je po poročilu britanske poročevalske službe v Spodnji zbornici izjavil, da govor, ki ga je imel nedavno ganeral Smuts, ne predstavlja nikakega stališča britanske vladne politike. Attlee je odgovoril na vpratanje laburističnega poslanca Emanuela Sbimvella: »Govor Je dragocen doprinos za preučevanje povojnih problemov in bo tako točno preučen, kakor Je tega vreden.« ŽENEVA, 7. dec. DHB. Politični sodelavec »Daily Expressa« poroča, da mnogi angleški poslane: odklanjajo Smutsov govor kot »in-oportun«. Kritiko lahko strnemo v dve točki: prvič bi bil Smutsov govor primeren za kako tajno sejo, ne pa za sploino Javnost; drugič Je bil prav nesrečno izbran čas govora. Ugotovitev, da Francija v povojni Evropi ne bo več velesila, Je »v tem stadiju vojne neoportuna«. Mali narodi odklanjajo CARICRAD, S. dec. DNB. O Smutsovem govoru piše Nadir Nad v »Džumhurijetu«: Tudi oni narodi, ki so upali v zmago Anglosak-scncev, so bili od tega govora zelo razočarani. Zdaj vidijo, da Je Anglija, ki je domnevno zagrabila za orožje zaradi človečanskih načel, ta načela popolnoma zatajila, te vsebuje Smutsov govor kaj realnega, potem le to, da bo prišlo do tretje svetovne vojne. CARICRAD, 7. dec. DNB. Današnji turški tlek najostreje odklanja zadnji Smutsov govor. »Tasvlri Ktklar« označuje ta govor kot »(reteekno napako«. V anglofilskih kakor tudi v nevtralnih drlavah je napravil ta govor zele slab vtis. V listu »Vaklt« sprašuje Uvs, ali soglaša razdelitev Evrope v angleško in sovjetsko vplivnostno področje z Izločitvijo Nemčije, Francije in Italije s tradicionalno politiko Anglije. Poslanec Sadak primerja v listu »Akšan« govor z učinkom bombe, ki |e eksplodirala. »Tan« poudarja, da so tako mali kakor veliki narodi kar najbolj razburjeni, in kontno podčrtava, da bo le tesno sodelovanje vseh narodov lahko zajamčilo bodoči mir. Konec maškarade V vsem. kar je človeškega, ima naključje svojo vlogo. Toda tam. kjer je življenje smotrno organizirano, je naključje izjema, ne pravilo. V urejenem službenem sistemu ne more biti pravilo, da prideš ob devetih na delo. če se služba redno začne ob osmih; ako bi se kljub temu kje tako dogajalo, »slučajna« zamuda ne bi bila več izjema, ampak pravilo, točnost bi pa postala izjema. Nekateri Ljubljančani so se navadili, da vse, kar se na deželi hudejja zgodi, taje ali na proglašajo za izjemo. kot pravilo bi pa hoteli proslavljati vse. kar naši »osvoboditelji« dobrega store. (Žal tega niti v njihovi reklamni propagandi ni mnogo, v dejanju na sploh nič.) Toda naših požganih in izropanih krajev je že toliko, da že zdavnaj ne morejo več veljati za izjemo: ista je z bratomornim pobijanjem Slovencev. Dokazov, za to je na prebitek, toliko, da jih samo tisti ne vidi. kdor jih videti noče. Naš »osvobodilni« boi se torej po pravilu poslužuje požiga, ropa in umora za dosego svojega cilja. Ker pa veljajo rop, požig in umor med civiliziranimi ljudmi za zločin, so tudi komunisti, ki vodijo naš »osvobodilni« boj, po pravilu zločinci. Matematično točna je ta logika, kakor je matematično neizpodbitna škoda, ki jo trpi naš narod od bolj-ševiške revolucije. . Z isto matematično ostrostjo moremo opredeliti tudi druge politične pojave in dogodke. Ni golo nakliučje, da je bas v času teheranske konference presenetila svet novica iz Pe.št;e, da sta se srbska generala Nedič m Mihajlovič pobotala, novica ki io je sicer kairska jugoslovanska vlada _ pri priči demantirala. Ni nakliučje, saj so politični dogodki; ki jih je sprožila teheranska konferenca, pokazali, da je bil razvojni pravec, ki se ie dal slutiti iz te novice — naj ie že sama po sebi imela kakšno dejansko podlago, ali pa ie bila zgolj lansirana kot poskusni balon — pravilno nakazana. Ni golo naključje, da je ba.š v času teheranske konference »tovariš« Tito avansiral za maršala in postal vojni minister »svobodne« jugoslovanske vlade. t. j. po funkciii enakovreden generalu Mihailoviču po činu pa cel® višji. (Kakor tudi ni golo naključje, da so člani nove komunistične vlada s »tovariši« Titom, Ribarjem in Smo-dlako na čelu sami Hrvati.) Ni golo naključje, da se baš zdaj, ko je Teheran za nami. širijo glasovi. da bo moskovska vlada priznala »maršala« Tita za edinega pravovernega zastopnika Jugoslavije. Ni golo naključje, da je jug slovanska emigrantska vlada v Kaira našla po teheranski konferenci za »tovariša« Tita in njegove politične desperade iste izraze obsodbe, kakor jih rabi srbska nacionalna vlada generala Nediča že več ko dve leti. Ni golo naključje, da so baš zdaj, ko ie teheranska konferenca opravila svoje. Angleži in Američani razglasili vesoljnemu svetu, da so in da bodo Tita in njegove »osvobodite!j-ske* tolpe bolj podpirali kakor Mihailoviča, čeprav v isti sapi uradni*, zatrjuie.io. da priznavajo slej ko prej samo kairsko vlado. Vsi ti dogodki so čelo za politično neukega bralca v tako tesni medsebojni zvezi in so tako legitimen otrok razmer, katerih blagoslov vsak dau na novo čutimo na lastnem telesu, da jim pri še tolikšni opreznosti ne moremo dati atributa slučajnosti; v njih je pravilo. Kaj nam ti dogodki povedo? Prvič: Srbi so med vsemi balkanskimi narodi prvi in najhuje okusili boljševizem .in so zato tudi prvi spoznali, da jih moreta rešiti samo brezpogojna nacionalna edinost in neizprosen boj proti komunizmu. Drugič: Za »maršalom« Titom in njegovim »osvobodilnim« pokretom ne stoje dunajski trockisti, kakor bi nam hoteli dopovedati v fato mor- Prizori z nedeljskega obhoda slovenskih domobrancev po ljubljanskih ulicah. Na levi: Domobranci korakajo. — Na sredi: Tisoči ljudstva pozdrarfiaio naso narodno vojsko na Marijinem trgu. — Na desni: Domobranski topničarji na muRiciij?I_em vozu. [Foto Hafner) Preii - cena i L DRUŽINSKI TEDNIK 1943... L. 1848. so klicali študentje delavce; delavci so prihiteli ter so prelili svojo kri, zato, da so študentje postali dvorni svčtniki. Ivan Cankar, »Predmestje« (napisano 1. 1908) Leto XV. V Ljubljani, 16. decembra 1943. štev. 50 (735) »DRUŽINSKI tednik« Izhaja ob Četrtkih. Ored o lltTO Ib uprava v Ljubljani, MikloSIČt-va 14/1II. PoStnl predal St. 845. Teleloo St. 38-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani fit. 16.893. — Rokopliof ne vračamo, nefranklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor )e treba priložit] 2 Uri v tnamkab. NAROČNINA lli\etti 10 lir, ‘/11618 20111, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta Ali njen prostor (v Sina 8 mm in Širina-65 m raj 7 'Ati v oglasnem delu 4.50 bre. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t i c e t vrstita 7 lir. Mali o g i a • • I: beseda 0.50 lire. Oglasni dav* k povsod Se posebej. Pn večkratnem naročilu popust. Danes: m m Defttfuitiu&ezM jj NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN • (Gl. sir. S.) m .................. Kano moskovskega »slovanstva« zaverovani sanjači. Zakaj, če bi bili naši komunisti res trockisti, t. j. pristaši Stalinovih nasprotnikov, ne bi že vos čas, odkar je Sovjetska Rusija v vojni, uravnavali vsega svojega početja po moskovski politiki, taktiki in strategiji. Tudi ne bi Moskva tako besno napadala Titovega nasprotnika Mihailoviča in se ne bi pri sleherni priliki in nepriliki zavzemala za »legendarne borce«, kakor tako poetično imenuje na sovjetskih tleh delujoča rari' 'ska postaja »Slobodna Jugoslavija« ubijalce naših nacionalistov. Tretjič : Anglosasi. stari zagovorniki politike ravnotežja, so že od nekdaj nasprotniki vsakogar, ki se jim zdi premočan. (Kdor ima še kaj spomina, ve n. pr., kako so Angleži vsa leta po prvi svetovni vojni koketirali z izčrpano vveimarsko Nemčijo v škodo takrat Še mogočne Francije.) S ssdanjo tako očitno diplomatsko in politično podporo Stalinu so Anglosasi nakazali, da se jim zdi Sovjetska Rusija danes mnogo šibkejša kakor še pred nekaj meseci, predvsem šibkejša od Nemčije. Da je ta račun realen, lahko celo mi z ozkega ljubljanskega obzorja presodimo: že več tednov namreč sovjetska ofenziva tako rekoč stoii, čeprav je Stalin, sodeč no napovedih boljševiške propagande, zatrdno računal, da bo letošnjo jesen vso Rusijo očistil Nemcev in prodrl v baltiške države, v Besarabijo in na Poljsko. S tem bi vsaj glede svojih minimalnih teritorialnih zahtev postavil zaveznike pred dovršeno dejstvo. Niti enega teh svojih ciljev Stalin ni dosegel: kljub pet mesecev trajajoči gigantski ofenzivi. kljub milijonom novih žrtev stoji zdaj, ob nastopu zime, nemška fronta trdneje kakor kdaj koli v letošnjem letu. Tako oslabljen .ie moral Stalin hočeš nočeš prvič, odkar obstoji Sovjetska zveza, zapustiti njena tla. Anglosasi so s svojim poklonom pred Titom Stalina politično podprli, ko se jim ga že vojaško ne da; tla njihova kairska zaveznica s tem ni zadovoljna, je za mrzle računarje postranska stvar. In nauk za nas iz vsega tega? MaškaraSe je konec. Krinke so padle. Komur je vse doslej več pomenila tuja propaganda kakor lastna korist, bo zdai vsaj z razkrinkanih obrazov lahko bral prastaro politično resnico: Blaznost je misliti, da je komur koli od tistih, ki se delajo naše zaveznike, količkaj do tega. da nesebično naš narod »i z v e 1 i č a j o «. Nesebičnosti politika prav tako ne pozna kakor kupčija; kdor sam ne Kleda na lastno korist, nai tudi samemu sebi pripiše, če bo pri končnem obračunu prikrajšan. Drugi okupirani narodi to prav dobro vedo in se za ‘nikogar ne žrtvujejo, temveč le same sebe rešujejo in čakajo koi ca — potem šele se bodo odločili, in sicer tako, kakor bo njihovim, ne drugim narodom in ideologijam prav in v korist. Samo bruinni Slovenec je 7 svoji politični nezrelosti mislil, da je poklican svet reševati in da bo za io tudi nagrado dobil. Rešil .sveta ni in ga ne bo, saj niso »legendarni borci« niti za' trenutek skrajšali vojne. kakor le predobro vsi vidimo; nagrado je pa resda že dobil, a takšno, kakor je v svoji obupni nerazgledanosti nikoli ni pričakoval, čeprav je. bila nujna posledica njegovega brezglavega početja: na desettisoče jalovih človeških žrtev in trimilijardno hipoteko na svojo siromaščino. Iz prvega nauka sledi drugo, še dragocenejše spoznanje: Ne veruj ne Moskvi ne Londonu, temveč — kakor tako dobro rečejo Srbi — uzd a j se u se i u svoje kljuse. Zanašaj se nase in samo na tistega, ki ima iste interese kakor ti; feprav tudi njegova pomoč ni nesebična. ker bi bila sicer navzkriž s temeljnimi načeli politike, je že iz role sebičnosti ne kaže prezreti, če Škrati obema koristi — prav tako kakor ne boš nagnal soseda, ki ti pomaga hišo gasiti, češ da je njegova pomoč nemoralna, ker gasi samo iz itrahu, da ne bi še njegove hiše ligenj zajel. Naša hiša gori! Gasimo, dokler še 5i pogorela do tal! In hvalimo Boga, a imamo koga. ki nam pri.reševanju pomaga. Če vam kdo reče. da je, to nečastno, nemoralno ali celo izdajalsko. ga vprašajte samo, koliko je že njemu pogorelo. v Prežalostno v je tamree. a preresnično: naš meščanski politikant izpregleda zvečine šele tedaj, kadar jo po lastni butici izkusi. A takrat je reševanje že za-mijeno. K. B. Ob 25 letnici Cankarjeve imril Kaj bi nam poet danes povedal, če bi še živel V soboto 11. decembra je minilo 25 let, odkar je umrl eden naših največjih književnikov, lirični novelist, jedki, satirik in blesteči stilist Ivan Cankar, poet naših ■ponižanih in razžaljenih. Pravi sin svojega naroda v vsem, dobrem in slabem, je šele po smrti postal res naš: lasti si ga liberalni tabor, lasti si ga katoliški tabor, pa kajpak tudi. komunisti — vsi po krivici: bil je samo Slovenec, last nas vseh. kakršni smo bili in kakršni smo ostali. Kakor vsak pravi poet, je tudi Cankar strastno iskal resnice in nam jo v prenekateri besedi z neusmiljeno pesniško iskrenostjo razodel. Nešteto je njegovih izrekov s trajno veljavo, saj je v njih prav tako točno zadel tedanjega slovenskega človeka — zlasti malomeščana — kakor naš sedanji rod. Nekaj takšnih misli in spoznanj smo poiskali in vam jih v naslednjem podajamo, za presojo ■naše namišljene veličine in dejanske betežnosti, neskladnosti med našo voljo in močjo. Citirani tekst smo opremili s času primernimi naslovi: ali se nuir ne bere, leakor da bi bil napisan nalašč za sedanje dni? Naša bolest Takrat, ko je Kristus, naš Gospod, romal po zemlji, da bi si od blizu ogledal človeka grešnika in njegovo nehanje, se je napotil tudi v ubogo našo slovensko deželo. Šel je po cesarski cesti z Vrhnike v Ljubljano in ugledal je moža, ki je sedel na obcestnem kantonu ter milo jokal. V neskončnem svojem usmiljenju stopi Kristus k njemu in ga vpraša: »Kaj ti je hudega, prijatelj? Povej mi!« Betežnik zmaje z glavo, ne odvrne besede, solze mu lijejo v beli prah. Milo se nagne k njemu Gospod, tolaži ga z usmiljeno besedo: »Povej mi, kako ti morem pomoči!« Ali betežnik zmaje z glavo, odmahne ihteč: »Meni ne more pomoči nihče, niti sam nebeški Bog ne!« Slovesno izpregovori Kristus: »Človek, jaz sem Gospod, tvoj Bog! Razodeni mi svojo bolest!« Še hujše zaihti betežnik ter se izpove: »Slovenec sem!« Ob tej besedi se bridko razjoka Bog sam ter gre dalje po svetih potih. Slovenska legenda (1918) »... je prapor en sam!« Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: »Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat?« — Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam! Očiščenje in pomlajenje (Iz predavanja v Trstu 20. aprila 1918.) Purgarjev samogovor »Jaz sem len, skop, samopašen, zabit — posebno še zabit! Kar se tebe tiče, ljuba ženka, si gobezdava, gizda-va, zapravljiva, zabita — posebno še zabita! Obadva skupaj pa sva nad vso mero nemoralna! Gnilobe je v naju, da smrdi do samih nebes! — — Kakor črna mora leživa težko naj tej božji zemlji, da se duši in davi pod nama. Kamor stopi najin korak, vene trava, kamor dihne najina strupena sapa, sahne cvet. Prokletstvo je nad nama in nad najinim zarodom.« Purgar (Iz listka v Slov. Narodu 13. in 14. julija 1914.) Takšni naj odrešijo svet? Kamor pogledate krog sebe, povsod cinična brezdelnost in leno zanašanje na vodnike. In ako jo ti zavozijo, ako ravnajo z narodovim zaupanjem lahkomiselno in prešerno, ne zmeni se za to živa duša... Drugod po svetu — kakšno življenje, kakšna politična zrelost! Ali tu v našem mestu, tu živimo kakor za kitajskim zidom: staro, pa-tiiarhalično življenje; vsakdo je srečen, da mu ni treba imeti svoje volje in svojega razuma. Romantične duše (Napisano okoli leta 1900., prvič objavljeno leta 1922.) »Žrtve morajo biti!« Ogromne številke sem bral, ne da bi se mi v srcu zgenilo kaj posebno sočutja in straha. Tako pravijo, na primer, da je pod samim Przemyslom izkrvavelo že okroglo petdeset tisoč ljudi. Bagatela! To je bilo v programu. Oko se komaj ustavi ob rdeči brzojavki ter išče hladno dalje. Tam ob Yseri jih je obležalo najmanj trikrat toliko. Tudi druge reke... Aisna... Marna... Visla... Sava... Drina... tudi te so močno narasle. In bodo še, kakor je zapisano v programu. Vse to nas ne vznemirja, nas modrih in pravičnih ljudi. Če bi bilo pravilno naznanjeno, da pojde ob določeni uri ve-soljnost v nič, bi si kupili, vstopnico, kakor za vsako drugo opereto in bi naslednje jutro z zanimanjem brali, kdo da se je ponesrečil ob tej posebni priliki. Samo pravilno naznanjeno mora biti; to je edini pogoj za naše junaštvo in za naš duševni mir. Veselo in jasno se izprehaja pogled po dolgih kolonah številk, kakor da roma preko gredic rdečih nageljnov. Stoj! Oko se omrači, srce se vzdrami, zavpije od bolesti. V abru-ških hribih je poginilo deset tisoč ljudi. Deset tisoč bujnih življenj je ugasnilo, kakor da bi svečo upihnil, To je grozota, da se je mahoma prevalila črna bolest preko vesoljne zemlje. Kajti abruški hribi niso bili v programu. Ni bilo v programu (Napisano med svetovno vojno, objavljeno 1934, v Lj. Zvonu.) Tistim, ki škilijo v Moskvo in London Kdor je sebi samemu zvest, temu je zvest tudi Bog — in življenje mu je dano! Slovenska kultura, vojna in delavstvo (Iz predavanja 1. junija 1918. v Mestnem domu v Ljubljani) Le iz dobrega se dobro rodi Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza, bridkosti in očiščenja, nam je obenem dodelil posebno dragocen dar: vrnil nam je spoznanje, ki nam je bilo v teh časih že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Vsako delo, ki je vzklilo iz kalne misli, je ob rojstvu mrtvo. Ob Krekovem grobu (15. oktobra 1917.) SOVJETSKI POVOJNI CILJI v luči angleške revice Zaplemba imovine komunistov Po običajnem predpisanem postopni je odrejena zaplemba vse premične in nepremične imovine naslednjim komunistom: Dr. Lemežu Milanu, odvetniku v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1. Dr. Stepišniku Dragu, profesorju v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1. Dr. Šnuderlu Maksu, odvetniku v Ljubljani, Albanska ulica št. 29. Žagarju Karlu, industrijeu in lesne-mu trgovcu na Rakeku. Hišni starešine protiletalske raščite, poglejte večkrat, če je eaklonišče v redu in podstrešje Izpraznjeno. Plinski in vodovodni zapirači morajo biti vedno prosti in lahko dostopni: pa-lite na to sedaj, ko dovažate kurivo. Ženeva. 13. decembra. DNB. Znani angleški obzornik »19 th Centurv and A f ter j: se bavi v svoii decembrski številki s povojnimi cilji Sovjetske zveze. Po opozorilu na dejstvo, da kominterna nikakor ni razpuščena, temveč da ie šele zdaj začela s polno paro delati, piše list: Če izjavlja Stalin, nai bo Poljska močua in neodvisna, potem pač misli Poljsko, ki. 1)0 postala pozneie sovjetska republika. In tudi beseda »neodvisna« mu pomeni le Poljsko, ki ne bo imela kapitalistov, veleposestnikov in imperialistov. Dr. Beueš ni nič družeča kakor ie bil: bodoči Stalinov komisar v sedanjem protektoratu. Bodoče zahodne tneie Sovjetske Rusijo obsegajo, nadaljuje list. pole" Poljske in baltiških držav tudi še Besarabijo in Moldavijo. Poleg tega na ie še vec dežel, ki naj bi ali kot napol odvisne ali pa vsai na ta način, da bi ležale v sovjetskem interesnem območju, omogočile boljševikom. da obvladajo srednjeevropsko področje in jim zaao-toviio dostop do Atlantskega. Egejskega in morda preko Slovenije tudi do Jadranskega morja. Tu prihajajo v poštev: Bolgarija. Srbija. Slovenila. Madžarska. Avstrija. Vzhodna Prusija in pa morda še severni del Norveške, zakaj Rusija skuša zanetiti nemire med skandinavskimi državami in v državah Srednje Evrope. O tem govori neki proti Finski in Švedski ter zlasti proti ustanovitvi skandinavskega bloka napisan članek v časopisu »■Vojna in delavski razred« z dne 14. novembra t. 1. Podobna sovjetska stremljenja lahko opažamo tudi v Azm. kjer so Sovjeti obrnili svojo pozornost na Mandžurijo. Sovjetsko prodiranje v Iran ie že zdai zelo napredovalo. Tudi v samem Teheranu vlada boljševiski vpliv. V perzijski notranji politiki se že odražajo vplivi velesil, ki bodo prišli do izraza pri prihodnjih volitvah in ki si prizadevajo, da bi Sovjetom zagotovili dostop do Perzijskega zaliva. >19 th Centurv« zaključuje: Sovjetska Rusija misli, da ie zdai prišel čas. ko bo lahko zadovoljila vse svoje ozemeli-ske želje, ki tih ie imela kdaj koli v zgodovini. Njena zunanja politika le morda sicer doživela nekaj sprememb, toda vsebuje določene konstante, ki jo bodo vedno iznova in s čedalje večjim poudarkom privedle tjakaj, kjer ie stala. * >19th Century and After« ie politični mesečnik, ki slovi po tem. da ima tesne stike z britanskim zunanjim ministrstvom. Zato ie tein zanimivejše in značilnejše, da gornji članek odkrito govori o stvareh, ki iih uradna anglosaška propaganda nikoli ni jasno uri zna la. ali jih ie Pa celo tajila. Tako londonski obzornik sulio 1120-tavlia. da kom in termi še zmerom obstoji — dejstvo, pred katerim si noben naš politično količkaj razgledan človek nikoli ni zapiral oči. tem mani. ker ie slovenski narod po dozdevnem razpustu kominteme doživel še hujše komunistične grozovitosti kakor poprej. Tudi ni za nas nič novega Stalinov pohlep po Poljski, po srednjeevropskih. skandinavskih in balkanskih deželah, med njimi tudi po naSi Sloveniji. Nismo ponosni na to, da ansleška politična revija tudi naš nesrečni narodič omenia: nasprotno. 2roza nas ie te omembe, ker le predobro vemo. da takšni naklepi moskovskih imperialistov res obstoje. V grenko zadoščenje nam ie. da zunanji svet vsai to ve. da se z našim narodom baranta; toda >19 tli Century« bi nam storil mnogo večjo uslugo — in ne samo nam. ampak tudi ostali Evropi in ne nazadnje lastnemu narodu — če bi seznanil svetovno javnost z grozotami. kiVjih doživlja naš narod od komunističnih teroristov. Potov in sredstev, da to izvedo. Angležem ao-tovo ne manjka; toda vse kaže. da bi tudi oni izpregledali šele tedaj, kadar bi okusili blagoslov boljševizma na lastnem telesu. Kljub temu ne bomo klouili. Vztrajali bomo v borbi proti komunizmu, dobro vedoč, da bi njegova zmaga pomenila iztrebitev slovenskega naroda. V tem boju nismo sami. Tudi Srbi se bore na isti liniji: tudi tolikanj preizkušeni Poliaki odklanjajo sleherno možnost kompromisa z boljševizmom. In če nam pri tem tovariško pomaga močna nemška vojska, tista vojska, ki nas pusti častno živeti in nam ne krati nacionalnih pravic, smemo biti za to pomoč po vseh moralnih in človečanskih zakonih prav tako hvaležni, kakor nimamo biti vzroka hvaležni tistim, ki iz svoiih imperialnih računov podpirajo Tita in njegove tolpe, iztrebljevalce balkanskih Slovanov. Po teheranski konferenci PARIZ, 7. dec. K posvetovanjem Roosevelta, Churchilla in Stalina ugotavlja »Pariš Midi«, da mora biti vojaifcl položaj Sovjetske zvezo zapleten, sicer no bi pristal Stalin, da se sestane s Churchillom in Rooseveltom zunaj Sovjetske zveze. ZACREB, 7. dec. DNB. BoljSevtfke Titove tolpe >o osnovale lastno vlado, proti kateri jo pobegla Jugoslovanska vlada v Kairu ie vložila protest. Oriavnt poglavar je dosedanji Titov politični komisar Ivan Ribar, »ministrski predsednik in vojni minister« jo Tito sam, ki je zdaj prvifc sam priznal, da je bivii hrvatski kaznjenoc Josip Bro>, Hrvatski tisk opozarja » svojem komentarju, da so vsi člani te tvladen znani skozi in skozi kot komunisti, to brez stehornuSa nacionalnega čustva in M borijo v resnici za •vetovno revolucijo. Izplačilo božičnice osebju, zaposlenemu v trgovinskih obratih S strani trgovskega nameščenstva srr.o bili opozorjeni, da Je že znatno število trgovskih obratov Izplačalo božičnico, kot to obvezno predvidevata člena 3., 4. in 5. kolektivne pogodbe za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih, veljavne od 1. XII. 1942 dalje. Naprošamo naše Članstvo, kakor tudi ostalo prizadeto nameščenstvo, da blagovoli opozoriti Oddelek trgovinskih delojemalcev PDZ na vse primere, kjer so lastništva trgovinsk h cbratov radi prezaposlenosti prezrla ta obvezen predpis o plačilu božičnico vsemu osebju v smislu že zgoraj citirane Kolektivne pogodbe. Ker tud! na5i Član! verjetno ne razpolagajo s kolektivno pogodbo, citirano čl. 3., 4. in 5. kolektivne pogodbe: člen 3. Dne 15. decembra s-s izplača trgovskemu osebju božičnica v iznosu petmesečne plače. V slučaju, da se je delovno razmerje pričelo med tekočim letom, se bo delojemalcem, ki se Jih tiče pričujoča pogodba, toda le tedaj, fo dovršena delovna doba presega šest mesecev, izplačalo teliko dvanajstin, kolikor je odsluženih mesecev. Clen 4. Osebju, za kater ne veljajo določbo § 324. obrtnega zakona se izplača dne 15. decembra šestdnevna božičnica. V primeru, da sc Je začel delovni odnos v teku leta, ima delavec pravico na božičnico v znesku enodnevne plače za vsaka dva cela meseca službe. Clen 5. Osebje, ki prejema že doslej viSJc prejemke, obdrži svojo prejemke neokrnjene. Nameščenci in osebje, katero opravlja trgovske posle, mora prejeti dne 15. XII. t. I. vsaj 15 dnevno plačo, osebje, za katero pa nc velja § 324. obrtnega zakona (t. J. sluli-telji, telefonisti, sluge, šoferji in slični v trgovinskih obratih) pa vsaj šestdnevno plačo kot božičnico. To najnižjo predpisano božičnico prejmejo uslužbenci v tistih obratih, če lansko ali predlansko leto božičnica ni bila izplačana v višji izmeri. V primeru, da je podjetje izplačajo leta 1941. ali 1942. delno višjo božičnico, ali celomesečno plačo, ali plačo in pol, mora tudi v tekočem letu izločati svojemu pomožnemu trgovskemu osebju te višje nagrade, kot božičnico. Pozivamo še enkrat, da članstvo kakor tudi ostalo pomožno osebje, zaposleno v trgovinskih obratih v lastnem interesu vrši samo kontrolo v trgovinskih obratih ter nam primere kršitve kolektivne pogodbe v svrho posredovanja Javi, kakor tudi, da so za vse eventualne informacije obrača na Oddelek trgovinskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva cesta 22/1. nadstroje, soba 10 POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA Povišan j e prejemkov vseh državnih uslužbencev za 30 odstotkov Tiskovni urad des Obersten Kom-missar in der Operaiionszone Adria-tisches Kustenland sporoča: Po naredbi dne 10. decembra 1913 je Oberster Kommissar in dar vajte s specialno barvo ki n-njii nc škoduje. Elaks. Napoleonov trfi. PseSrne vesli POROČILI SO SE: V Llubljani: Ing. Janez Osvvald Dobeic in gdč. Heda Jenkova, eand. phil. Obilo sreče! UMRLI SO: V Ljubljani: Vera Bezjakova, vdova po prosvetnem inšpektorju; Julij Krik. v pok.; Alojzij Fuchs, Juvel-r: Marija \ id reva, strokovna učiteljica: V-ula BaK<’va. pr j-L a uradnica; Adolf Hostnik, posestnk: dr. Jo <* Vidmar, drž. pravobranilce: Jože Žitnik: ' • glist Martinčič, ključavničarski moj»ler; Kušar. Kaše sožalje! Listek ..Družinskega tednika1* ILIRIJA IN ILIRCI Ime Ilirija je prastaro, a je bilo v zgodovini po svojem pomenu zelo različno. V davnino sega do starih Helenov, a širše znano je postalo za časa starih Rimljanov, ki so imenovali Ilirijo deželo in pozneje svojo provinco, ležečo na Balkanu vzhodno od južnega in srednjega Jadrana. Njene meje niso bile nikoli stalne; spreminjale so se vzporedno s političnimi spremembami in potrebami. Ime Ilirija je izvedeno iz imena Ilir. Iliri so bili prabitno ljudstvo zahodnega Balkana, segajoče v nekaterih razdobjih globoko v Epir, bivšo Tesprocijo, in na severu do obronkov Vzhodnih Alp, torej na poznejše slovensko ozemlje. Ali so bili stari Iliri samo skupina sorodnih ljudstev, ali pa enotni narod, ne vemo, vemo pa, da so imeli v različnih delih omenjenega ozemlja tudi lokalna imena. I’o vsej verjetnosti so bili Iliri tudi Karni in Histri, katerih ime se je ohranilo še do dandanašnjih časO'V v deželnih imenih Carniola (Kranjska) in Istria (Istra). Vsa ta ilirska ljudstva so izginili! deloma še pred pravim preseljevanjem narodov, deloma pa pozneje. Le na delu srednjega zahodnega Balkana so se ohranili zadnji ostanki 11 irev kot sedanji Skipetari ali Albanci. V albanščini najdemo tudi še živo razlago za pomen oziroma prvotni izvor imena Ilir in Ilirija, v kateri pomeni »i lire'-nekako toliko kakor »jaz sem človek«. Kakor večina drugih narodov v pradavnini, tudi prastari Iliri gotovo niso imeli posebne oznake za svoj narod, in če jih je tujec vprašal kaj so, so mu rekli, da so »ljudje«, oziroma če je odgovarjal en sam* :jaz sem človek-r. In ker je dejal prebivalec zahojnega Balkana Helenu in Rimljanu, da je »i lir«, so ti pričeli imenovali vse to ljudstvo kratkomalo Ilire, kar bi pomenilo v ilirščini Ljudi. Pozneje, ko je ime Ilir kot narodna oznaka določenega ljudstva izgubilo svoj pomen, so razne politične delitve in organizacije upravnih pokrajin samovoljno spreminjale ne le obseg, ampak celo lego raznih Ilirij. Ker so pa ležale vse te zapoznele Ilirije bolj ali manj na ozemlju, ki je bilo po preseljevanju n .odov obljudeno z Južnimi Slovani, so pričeli najprej mnogi tujci, a nazadnje tudi domačini istiti balkansko Slovane, posebno zahodne, s potomci nekdanjih prndoma-činov Ilirov. iVeiiaj časa so bili celo mnogi znanstveniki trdno prepričani, da so Iliri in balkanski Slovani isto, in so torej prebivali na tem ozemlju že od pamtiveka. Sistematičnejše preiskovanje zgodovine je pa dokazalo, da je bila ta domneva zmotna in da balkanski Slovani ne le niso potomci Ilirov, ampak tudi niso z njimi v nikakršnem sorodstvu. Pač na tej zgodovinski osnovi, in tedaj tudi še razširjenem prepričanja o istosti Ilirov in Slovanov, je Napoleon po zavzetju Dalmacije in severnega jadranskega primorin ustanovil svoio provinco I'irijo. Ta Napoleonova Ilirija i° obsegala vso Dalmacijo. Hr-va.sko Primorje, del jugozahodne Hr-vatske (Gorski Kol. r in Karlovec), Istro, Trst, Goriško in Gradiščanske, vso Kranjsko in zahodni del Koroške z Beljakom, upravno središče te nove province Ilirije je pa postala Ljubljana. Tako je Napoleon združil v provinci Iliriji ozemlje, na katerem so prebivali na skrajnem jutru in še aa nekaterih osrednjih mestih Srbi. dalje Hrvati, na skrajnem severa Slovenci in v nekaterih Jadranskih obalnih mestih Italijani, odnosno Furlani. Narodnostno torej Naonleonova Ilirija ni bila enotna, absolutna večina pa je bila slovanska, a relativna slovenska. Na slovenskem ozemlju je pa mimo t(«Ta ležalo tudi ilirsko upravno sre dišče Ljubljana. Avstrija je prvotno ohranila Ilirijo tudi upravno kot enoto, in nekaj ča<-ji se je zdelo, da bo ostala trajno v sestavu monarhije Habsburžanov v obsegu, določenem po Napoleonu, odnosno še povečana s preostalim delom Koroške in z Južno Štajersko. V resnici so tako v Celovcu kakor ponekod drugod odločno zahtevali od Dunaja, da njihvo ozemlje priključi Iliriji, to pa predvsem zaradi tega, ker je ohranila Ilirija tudi tedaj še mnoge svoboščine, katerih ostale dežele Habsburžanov niso bile deležne. Za zelo kratko dobo in nepopolno (v upravnem oziru) je Dunaj tudi res ustregel Korošcem, toda kmalu nato je bila Ilirija postopno likvidirana in vzpostavljene spet prejšnje kronovine. S tem so pa bili odpravljeni tudi privilegiji, ki so jih bili deležni narodi likvidirane Ilirije. Toda ilirsko ime s tem še ni bilo dokončno odpravljeno. Dve desetletji nato se je pojavilo v zagrebškem južnoslovanskem gibanju, kateremu so stali na čelu dr. Ljudevit Gaj, Stanko Vraz in drugi buditelji romantične smeri. Njihova težnja je bila, združiti Južne Slovane pod skupnim imenom Iliri in s skupnim književnim jezikom in pravopisom ilirskim. To je bilo tako imenovano ilirsko gibanje s središčem v Zagrebu, ki si je pridobilo posamezne pristaše tudi med Slovenci in Srbi, najodločnejši nasprotnik pri nas je pa bil dr. France Prešeren, ki se je z vso silo uprl tendenci, da bi slovenščina izginila s sveta kot književni jezik na ljubo »ilirščinif, ki je bila dejansko le nekoliko reformirana srbskohrvatska štokavščina. Ilirsko gibanje, ki je doseglo svoj višek pred sto leti in nekoljko pozneje, je pa bilo vse premalo realno in preveč romantično-fantastično, da bi bilo moglo roditi stvarne in trajne sadove v popolnem smislu svojega programa. Čedalje bolj je prevladovala v njem tudi velikohrvatska tendenca. dokler se ni končno sploh sprevrglo v narodno preporedno gibanje Hrvatov. Ko pa je upravno oblastvo ime »Ilir; in »ilirski« tudi uradno preoovedalo. je gibanje v celoti zamrlo in z njim je prešla v zgodovino tudi zadnja dosedanjih Ilirij. g PARFUM FRANCOSKI NAPISAL H. 1. IU60G Ne moremo reči, da bi usodno naključje privedlo gospoda Merandiera in gospo Hautreboisevo v isti avtobus, če bi bilo tako, bi bila usoda morala poskrbeti, da bi tudi skupaj sedela. To se pa ni zgodilo. Med njima je namreč sedel neki debeluh, ki ju je tako temeljito ločil, da se je uioral Merandier vselej, ko je hotel pogledati svojo lepo sopotnico, krepko nagniti naprej. Če ne bi bil dober telovadec, bi se mu to sploh ne bilo posrečilo. Pri vsem tem potnike nadlegujočem guganju sem in tja se je pa gospod MerBTvdW de'al, kakor da bi občudoval mimo drvečo pokrajino. Žal Merandier s svojim vedenjem pri lepi potnici Hi imel prav nič uspeha. Delala se je, kakor da bi ga »ploh ne bila opazila. Tem bolj je pa z njim jezil debeluha poleg sebe. Mož ga je kar venomer iz]>od čela pogledoval. Merandier se pa za debeluhovo jezo ni prav nič zmenil. Najbrže si je mislil, da pogled na gospo Hautreboisevo, katere imena in družabnega j vrata odmreti. Ko se mu to ni posre-položaja sololi nj poznal, od telita vse čilo, se je prijel za vrata, se zavihtel Prvo bedarijo je storil s tem, da je izstopil, še preden je prišel na svoj cilj. Zavedal se je. da avtobus ne bo stal več ko običajnih deset minut, iu bo šele mnogo pozneje lahko nadaljeval potovanje. A George se ni brigal za to. Krila strasti so ga nesla in urno je sledil sledi nadišavljene dame. Hodil je res samo po sledi njenega vonja, zakaj takoj pri avtobusu jo je izgubil izpred oči. Debeluh je namreč bolj počasi izstopal in se veselil ob zavesti, da svcj?ga nemirnega poseda s tem jezi. Medtem je gospa Hautreboiseva pridobila čas, krenila čez trg in zavila v eno izmed ulic. Ko je Merandier z urnimi koraki prisopihal na vogal ulice, je bila že prazna. Nadišavljena dama je morala izginiti v ono izmed hiš, ali pa prispeti že do konca ulice. Merandier je vneto vonjal po zraku. K sreči se pa dišeča sled za damo še ni bila ; omešala z zrakom in je zaljubljencu, ki je imel dober nos, prav dobro kaza’a pot. George je stopil nekaj korakov dalje, krenil mimo nekih vrtnih vrat, potem se pa na mah ustavil in krenil nazaj. »Tii mora biti!« Bil je tako prepričan, da je njegova ljubka sopotnica vstopila skozi ta vhod. da je pritisnil na kljuko in skušal Njegova žena je res ljubka. On je pa nekoliko pregrd zanjo, kajne...?: »Dragi gospod,« je ljubeznivo rekel Merandier, »prišel sem, da bi se vam opravičil in da bi vam pojasnil najin nesporazum. Oba sva bila namreč v zmoti. Jaz sem mislil, da ste ljudožerec, vi ste bili pa prepričani, da zalezujem vašo ženo. Ne eno ne drugo ne drži. Vaši ženi nisem sledil zaradi nje same. temveč samo zaradi njenega vonja. Sem namreč lastnik tovarne dišav in bi rad izvedel analizo njenega parfuma. Če jo namreč ^arfum njena zamisel in bi t»a bilo moči v velikih količinah izdelovati, bi ji rad p’ačal za izkazano uslugo veliko vsoto denarja.« drage nevšečnosti, ki bi si jih utegnil nakopati s svojim vedenjem. »Ali ne bi mogli nekoliko mirneje sedeli?« ga je čez nekaj časa vprašal debeli sosed »Na svojem sedežu — in več ko na enem ne sedim — lahko počnem, kar |0*KA vitaminoma zaiimba je za vse juhe, prikuhe, obare, omake, gelaže, rižote Itd. Namen Napoleouove uprave ni bil pofrancoziti prebivalstvo Ilirije. Nasprotno, bilo je določeno, da imej v ilirski provinci vsaka narodnost svojo popolno kulturno svobodo in enakopravnost. Tako se je organiziralo vse šolstvo v narodnih jezikih; v Dalmaciji. Hrvatskem Primorju, Gorskem Kotam in južni Tstri v srbohrvaščini v slovenskih deželah v slovenščini, v italijanskih mestih pa v italijanščini. Francoščina je bila le skupni vrhovni iu interni uraduj jezik province. ■ uvedena seveda kot predmet tudi v srednje šole. Prav ta dodelitev popolne kulturne svobode vseiu narodnostim Napoleonovo Ilirije je povzročila, da so zlasti slovenski prosvetljenci tiste dobe, na čelu s pesnikom^ Valentinom Vodnikom, tako goreče pozdravili njeno ustanovitev. \ y len ti n Vodnik, je napi-sal celo svojo znano pesem »Ilirija oživljena". In dasi je živela Ilirija komaj^ tri leta, so tedanje narodne svoboščine narodov njenih dežel postale visoko pomembne tudi za ves njihov nadaljnji razvoj. Kajti tudi Avstrija, ki je po Napoleonovem padcu gpet postala gospodarica to Ilirije, je te pravice potrdila, Čeprav z raznim! modulacijami. hočem,« ga je zavrnil Merandier. »Če vam moje ravnanje ni všeč, se lahko presedete.« George Merandier je na tihem upal. da mu bo debeli sosed odstopil prostor in da bo lahko sedel poleg lepe sopotnice, a motil se je. Debeluh se ni ganil. Ker 6voje želje ni upa] na glas povedati, se je njegov prepirček s sosedom končal s tem, da mu je debeluh zabrusil v obraz: »Cepec!« »Že prav,« si je mislil neznosni George. »Kaj ti misliš, mj ni mar.« Gospod Merandier je nepoboljšljivo dalje pogledoval svojo soootnieo. Brž ko jo je ugledal in zavonjal njen parfum, ga ni več vzdržalo na mestu. Zmerom znova je pogledoval k njej in vsrkaval njen vonj. Sicer je bil pa njen parfum res nekaj svojevrstnega. Ueorgeu je stopal v 'glavo ko staro vino. Sam pri sebi si je venomer ponavljal: »Prekrasno!... Svojevrstno!« _ »Po čem vendar diši?« se je potem izpraševal in vohljal po zraku. »Po šmarnicah, vijolicah, vrtnicah, trobenticah ali jasminu? Zdi se mi, da je njen vonj mešanica vseh spomladanskih cvellic. Nekaj svojevrstnega, osebnostnega. Ljubezenski napoj!« Gospod Merandier se je dalje pozi-l>avaj na sedežu in pogledoval sopotnico. čo ni mogel drugat*e, jo je motril ccz sosedov trebuh, skozi gube na njegovem tilniku, čez njegovo s sivim mahom poraslo glavo in skozi izrez njegovega stoječega ovratnika. Gospa Hautreboiseva njegovih pogledov ni mogla prezreti, a delala se je, ko da bi motrila mimo drveče zoreče žitno polje. »Ljubka je,< si je mislil Merandier »a žal nedostopna.« Kljub temu ni izgubil poguma. Tresel se je od razburjenju. Ko je čez nekaj minut avtobus na glavnem trgu nekega mesteca v senci platan obstal in je dama tik pred debeluhom izstopila, je jadrno tudi sam pohitel iz avtobusa, pripravljen na vsak0 ae- UUlUMt. in trenutek nato že zadenski sedel na ograji. Še preden se je pa mogel prepričati, ali vodi dišeča sled v vrt, jo v vratih zaškripal ključ. Njegov debeli sosed iz avtobusa je vstopil. Kakor da bi bil tu doma, je ns-pol posmehljivo, napol jezno pogledal Merandiera in dejal: »Ah, že spet vi!« »Prišel sem, da bi z vami sklenil kupčijo,« je zajecljal mladenič, za trdno odločen, da bo vztrajal v predrznosti. »Prav! Potem pojdite z menoj,« mu je zapovedal debeluh in mu pokazal pot. Merandier, ki se je samemu sebi zdel ko slamnata bilka v hudourniku, je naposled vstopil v sivo hišo s spuščenimi zavesami. Ob pogledu nanjo, se je spomnil pokopališča. »Le kam sem zašel?« se je začudeno izpraševal. Loteval se ga je že skoraj strah. Trenutek nato se je znašel v neki temačni sol>i. kamor ga je porinila debeluhova ogromna roka. Takoj nato je zaslišal debeluhov glas: »Najbrže ste prišli zaradi mojo žene? Samo trenutek počakajte. Takoj boste izvedeli, kdo sem. Godilo se vam bo prav tako kakor ostalim.« Potem so se vrata za njim zaprla. Merandier je začntil, da se rtiu je srce v grozi skrčilo in mu je mrzel pot stopM na čelo. Z enim samim skokom je bil pri oknu, odgrnil zavese, razbil šipo in skočil skozenj. Deset sekund pozneje se je Že spet zavihtel čez ograjo in srečno pristal na cesti. »Na poinoč! Na pomoč! Morilec’ Norec! Policija! Ali ni tu nikogar, kj bi zločinca prijel?« Smejali so se mu v obraz. »Soba polna mrličev? Dragi gospod, zelo bujno domišljijo morate imeti. To so kipi... Nagrobni spomeniki... Prišli sto iz HantrelKiiseve hiše. Mož je kipar. Nekoliko nerad vidi, če kdo njegovo ženo j - gleda. Najbrže vas je za kazen zaprl v svoj atelje. ••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••% : • : POTOVALNI URAD : • ■- -■ . - • • ■ sedaj na Bleiweisovi c. 11 j bo posloval od 27. t. zn. : na Gosposvetski cesti 3 poleg galerije Obersnel Filatelija OD DRUGOD... Nev model kremenčeve luči, uporabne za preiskovanje znamk, je pred dobrim mesecem dni dala v promet tvrdka Hanau. Aparat ima značko S 100. Ustvarjen je ko nalafitč za nas filatel;ste. Prirejen je za isto smer ni in izmenični tok napetosti 200 do 240 V, pri uporabi transformatorja pa tudi za 100 do 100 V. Zaradi svoje priročne oblike pa je možno lagodno prenašati v aktovki. Uporabljamo Ra lahko celo v mraku in ni treba pred uporabo zatemniti prostora. Kljub svoji veliki intenzivnosti porabi le 300 do 350 W. S tem novim modelom S 103 je filatelija mnogo pridobila. Prejšnji aparati so bili precej okorni in veliki jn so potrebovali posebno visokonapetostno napeljavo, medtem ko je novj mode] ne potrebuje. lJazen tega so bili vsj dosedanji aparati dokaj dragi, novi pa stane samo 295 švicarskih frankov. NemSka vojna znamka za pakete je izšla že v več nakladah. Do&lej so ugotovili, rdeče-rjave znamke z rumenim lepilom, vodoravno ali pa navpično brazdastim, potlej rdečerjave znamke z gladk:!n, belim lepilom ter temnordeče-rjave z rumenim, vodoravno In navpično brazdastim lepilom. Zanimivo je vedeti. kakŠDO naklade imajo spominske in dobrodelne znamke Francije. Nehote se človek začudi, kako da so pri tako velikih nakladah cone tein znamkam tako visoke. Evo nekaj Številk, ki jih povsemam kz revij,- ».Journal phUat6tyqiu de Borne«. Mas-se.net 2.160.000, Chabrer 1.200.000, Quinz.ame Irapčrutle 1.200.000, Oeuvres de la Marine 1.250.000, Blondcl 2.000.000, Stendhal 2,000.000, Sccours nat»onal 5.000.000, grbi II. 800.000, Lčgion Trjeolore 1,‘200.(100. Vsekako so te fitevilke zgovoren dokaz zn to, da sc danes ne izplača za vsako ceno kupovatj nov« znamke, nego je bolje počakati, da se po vojni razmere urede in ne bo treba dobivati znamk iz debete roke ter poleg vrednosti znamke same plačevati še onega, kar se teh desetih rok prime. Iz Crt^js poročajo, da Pri poštnih okencih ne bodo več dajali znamk občinstvu. Dopise morajo izročiti uradniku, ki jih nato opremi z znamkami. Znamke, namenjene zbiralcem, Je možno dobiti Je v prav skromnih količinah in Cele takrat, ko so urejene razne sito zamudne formalnosti. Pristojbina za navadno p:«*mo v notranjem prometu znaša 200 dra * hem, za navadno pismo v tujino 400 drahem. Za nižje vrednote izdaje Iz leta 1042. skoraj da ni več potrebe. Za letalsko pošto je potreben dodatek, ki znaša za 10 gramov 20 dr. za notranji promet in 100 dr. za tujino. V prid filatelije Je ustanovila Nemčija nad vse koristen urad, ki ga bo vodil vladni in kazenski svetnik dr. K-lan«er. Sedež »»rada. ki se imenuje »Urad proti ponarejevanju mamk«, je na Dunaju, IX, Mara TlM3v»en-strasse 19. Urad ima nalogo ne samrt onemogočati ponarejevanje sAino, nego se tudi bori proti vsem kaznivim dejanjem in postopkom, ki se tičejo znamk. Da se omogoči uspešno delo. hoče urad navezati jn ohraniti stike s trgovci in zbiralci, ker Je to samo njim v prid. uradu pa Je delo olajšano. Želeti- bi bilo. da bi temu zgledu sled'le tudi druge države, ker bi bilo potem možno uspešno nastopiti proti sleparjem in ponarejevalcem mednarodnega kalibra. fikatl niso, a brez primerjave z originalno znamko kaj lahko nasedemo. Italijanski Katalog Sasscne (za leto 1944«?. ki se je tudi pri nas precej uveljavil, zlas* : zaradi svojih netto cen, je napovedan r . januar ali februar. Ko ga dobim, bom podal kratek opis. ...IN IZ LJUBLJANE "Božiček bo prinesel ljubljanskim filatell stom lepo, dolgo ser jo. Bodo to italijanske znamke z natiskom kranjskega orla (grl)!) in napisom okrog njega: Provinz Laibaeh — Ljubljanska pokrajina. Izšle bodo vsega skup štiri dobrodelne serije (za zimsko pomoč, Bdeči križ in sl.) in seveda ostale redne znamke. Stalo bo vse skupaj nekaj manj ko 600 šest sto) lir. Natisk bo izveden v višinskem tisku, a ne bodo uporabili navadnega rastra, nego bodo klišeji izdelani v zrnf-astem rastru. Tako smo vsaj brez velikih skrbi pred ponarejevanjem. Filatelisti upamo, da bodo znamke lepe. Mudi se nam ravno ne. da bi čim preje pri-š’e na svet. Boljše bo, če gre vse mal bo’j počasi, pa zato previdneje, da ne bodo slučajno romale pole v stroj narobe, ali celo dvakrat in še tretjič; da se ne bodo vred note teple za prvenstvo, katera bo šla prei v stroj iu bi tako dobili natiske, namenjen*-eni vrednoti, na Čisto drugih znamkah. Ker bo baje vsaka znamka imela nat;sk svoj -barve, upamo, da se te ne bodo zmešale in ne bo nazadnje prnesel kdo 5 znamk (ki bi predstavljale celo nnklado, kakor je to bilo v Zadru!) s čisto posebnim natiskom. Škrat ka. upamo, da bodo te znamke vsaj toliko solidne, kolikor bodo drage. Gruden. Kdor je imel brado, je moral plačati davek Ruski car Peter veliki je hotel v svojo državo uvesti zahodno evropsko kulturo in doseči, da bi se njegovi podaniki oprijeli francoske mode. V ta namen.je obdavčil vse listo, kar sr ni skladalo s francoskimi modnimi muhami Med drugim je naložil velik davel. na brade. Premožnejši meščani, ki s: niso hoteli ostriči brade, so morali zr. to svojo muho plačati nič manj ko st rubljev na leto. kar je bi’o trda veliko denarja. Zato so si mnogi iz med n i i li kmalu premislili iu si brado postrigli. Iz SlovaSke se dozoava, da Je nastopilo po občutnem padcu spet rahlo naraščanj«1 cen znamkam. Pred mesecem dni so veljale pn-MHSno trle oene: Slovensky stiit 6:.no do 70110 Ks. memorandum SelO do 220, Rdeči krit 32, (I er je 18.—, HPnko\a mladina 22.—, bratislavska razstava 3".—, poStni kongres 8.—, literarno druStvo 28.—, dobrodelne (deca in Rdeči križ) 6.—. * Francoski blok, ki Je iael m razstavo v Strasbourgu (ZjuuMcin St. 212—18), s* je na marsejskem triišču pojavil, v velikih niunji-nali — a ponarejen. JTalzifikati sk-er »iso preveč nevarni, a malce opisa ne bo Škodilo. Torej: rotira nje jr večje kakor pri iz-vlrnlVIh. Ipp-io Je hrapavo, papir reto »lab, napis »Strasbourg 1927« nerazločen, zahristn in izdaja, dvojen tisk. Bloki so v prometu nerabljeni is žigosani. Tri nakupu torej po-zor! Tudi dve tnamkj San Marina, in sicer letal-skl (flt. 247, 248) uta se pojavili po ItaliJ; — seveda ponarejeni. Preveč posrečeni ti folzi- Živi j eniške resnice Misli pomembnih ljudi Vsake ženine napake je kriv mož. J. C. Herder * Tudi glasba je ključ do ženskegn Srca. j. seume * Kdor se bojuje sam s seboj, foijr rvajlmjši boj; kdor samega sebe premaga, slavf najlepso zmago « A. von Logau * Delo je hrana plemenitih duš. Saneca • Čim starejši postajam, trm srečnejšega se čutim. Zdaj imam čedalje manj bodočnosti, ki človeka vznemirja, in zmerom več preteklosti, ki blaži in umirja. BDIetni Maurice Maeterlinck * Na svetil so ljudje, ki niti muhe ne morejo ubiti; mirno pa lahko gledajo, kako za žejo umira cvetlica Margareths v on Wrangcll OPOZORILO! GOBELINE LJUBLJANA vvolfova Opozarjamo p. n. konzumetile, da je Sedlar Ivan. lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste. slavil v promet škatle z napisom *Pravi Frančkov dodatek kavi« po '/, kg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle* Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sla dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime »Kranek< na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavi) v promet Sedlar Ivan. barva mlinčka črna. a trakova In povišina pa temnomodre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjSega odstotka cikorije. temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOMNA D. D, prej Hinka Francka Sinovi d. d.. Zavrel). Vaše rokavice in usnjene čevlje in semiš čistimo in barvamo najceneje I)žemal Hnjrnla Mesini trg 11 Enoličnost današnje hrane izboljšate z vitsminozno začimbo Zahtevajte pri svojem trgovcu Maharadževo darilo ■»Jahali smo skozi džunglo. Na le-:>em se je iz gošče prikazal velikanki tiger in napadel maharadževega slona. Več strelov je počilo. Očitno so pa vsi zgrešili, tiger se je namreč še zmerom zaganjal v slona. Žival je prestrašeno dvignila rilee in zatulila. Sedež na njegovem hrbtu se je močno zamajal. Za prvim slonom jo stopal drugi. Tudi tega je tiger napadel. Spet so počili streli, a spet zgrešili cilj. Tedaj je maharadžev sin, ki je sedel na drugem slonu, splezal z njega, da bi zver bolje debil pod strel. Mladenič je pa imel smolo. Pri skoku s slona je pa; del, in tiger se je divje pognal proti njemu. Tedaj je iz gošče prilomastil tretji slon, ki je nosil na hrbtu maharad-ževe goste. Eden izmed njih, neki mlad Holandefc, ki je pol življenja preživel v tropskih krajih, je takoj spoznal, da je maharadžev sin v smrtni nevarnosti, in je brez oklevanja nameril puško na tigra in ustrelil. Zver je divje zatulila in s šapo zgrabila svojo na tleh ležečo žrtev za ramo. Bela svila na mladeničevih prsih se je rdeče pobarvala. Naslednji trenutek se je ogromno tigrovo telo streslo in se zvalilo z maharadževega telesa. Mladenič je bil rešen. Ta mladi Holandec, ki ni bil nihče drugi ko jaz, je torej rešil maharad-ževemu sinu življenje.« Svetlolasi Holandec se je naslonil na svojem stolu nazaj in otresel pepel s cigarete. Mala družba, zbrana v hotelu Viktoriji v Nici je napeto sledila njegovemu pripovedovanju. Vedela je, da zgodba ni izmišljena. 0 tem je pričal Holandčev od tropskega sonca ožgani obraz. Zato se je vsem samo po sebi umevno zdelo, da je mala, ljubka Cecila, ki je sedela poleg svojega brata Teda, zaprosila: »Prosim, pripovedujte nam Se kaj.« Tom Klaven se je nasmehnil. »Svojo največjo pustolovščino sem vam pravkar povedal,« je skromno dejal. »Kljub temu, da sem veliko hodil na lov, nisem namreč nikdar doživel kaj posebnega« Družba ni več silila vanj. Vedela je, da bi bilo vse prigovarjanje zaman. Tom Klaven je s Cecilo in njenim bratom odšel v bar. Cecila je sedla, oba moža sta pa stala poleg nje. »Kaj bi še radi izvedeli?« jo je smeje se vprašal Klaven. Ljubka mladenka mu je bila na moč všeč. »Rada bi vedela,« je zagostoleln s svojim otroškim glasom Cecila, »kaj ge je potem zgodilo. Ali vam ni maharadža v zahvalo podaril pol svojega premoženja?« Tom Klaven ji je pojasnil: »Ko je maharadžev san okreval od zadoblje-nih ran, je njegov oče priredil meni na čast veliko gostijo. Potem me je povabil v svojo sobo in mi je najbrže hotel ponuditi veliko nagrado.« »In vi ste njegovo ponudbo odklonili?« mu je segla v besedo Cecila. »Mi Holandci nismo vajeni, da bi se dali za tovariške usluge plačevati.« »Ah,« je razočarano vzkliknila Ce-eila. »Kljub temu mi je maharadža podaril neko dragocenost Našel sem jo v svojem kovčegu šele potem, ko je moja ladja že plula po visokem morju.« »In kaj vam je podaril?« je radovedno vprašala Cecila. »Cigaretnico,« je odgovoril Tom. Cecila je bila presenečena: »Nič drugega?« ie vzkliknila. »Cigaretnica ie prekrasna,« je pojasnil Tom. »Kljub temu mi ni prav nič všeč. 2e zmerom bi se je rad rešil. Ni mi prinesla sreče. Ali jo hočete videti?« »Prav rada,« je dejala Cecila. »Potem me morate snremiti v hotel« je rekel Klaven. »V hotelsko zakladnico sem io shranil.« Cecila se je spogledala s svojim bratom. Klaven ie s ključkom, ki ga je dobil pri hotelskem vratarju, odprl svoj predalček v zakladnici in potegnil iz njega maihen usnjen zavoj. »Sedimo tja k oknu.« je potem dejal. »tam si io bosta laže ogledala.« »To so najčistejši diamanti,« je dejala. »Cigaretnica mora biti vredna eeh> premoženje.« Klaven se ie zasmejal. »To me ne cnnima,« je dejal. »Nosim jo s seboj jamo v spomin na tisto dogodivščino.« Cecila mu ie vrnila cigaretnico, venomer vzklikajoč: »Prekrasno, prekrasno!« Klaven je malomarno vtaknil dragocenost v žep svojega telovnika, potem pa dejal: :Sai dovolita, da se zdaj poslovim. Nekoliko utrujen sem že.« »Cigaretnica je vredna lepe denarce,« je nekaj dni pozneje dejal Ted svol' sestri Cecili. »Zaman se trudiš.« mu je smeje se odgovorila Cecila. »Vse sem že sama premisbla. A včasih človeka srce premoti. V Holandca sem se zaljubila, tato si z menoj ne boš veliko pomagal« »Ali si' znorela, Cecila?« je jezno vzkliknil njen brat. »Od kdaj 6i pa tako sentimentalna?« »Ne huduj se.« je rekla Cecila. »Saj v \ da te imam rada. a ta lovec ml KRIŽANKA Poiuioče knjižnice so pri nemškem vojaštvu posebno priljubljene, saj vojak na bojišču ali tik za njim še posebno nujno potrebuje tudi duševne hrane. V novoosvobojenih pokrajinah uradujejo te knjižnice, brž ko je mogoče. Dotok uniformiranih bralcev je zmerom zelo velik, kar nam priča tudi gornja slika. je nekoliko zmešal glavo. Bo že prešlo.« »Pojutrišnjem bo igral Holandec golf,« je nadaljeval Ted. Domenil se je s prijatelji za deseto dopoldne. Vrnil se gotovo ne bo do enih. Sam sem slišal njegov telefonski pogovor. Cigaretnice ni več spravil v hotelsko zakladnico, temveč jo ima v svoji sobi. in sicer v nezaklenjenem predalu pisalne mize. Saj ne zasluži drugega, ko da mu jo izmakneva.« »In potem?« je vprašala Cecila. »V pristanišču naju čaka jahta. Z njo odrineva na Sredozemsko morje.« Tom Klaven je sedel sam v baru in nekaj premišljeval Cecila je pristopila k njemu in mu ljubeznivo dejala: »Zakaj ste pa tako zamišljeni, gospod Tom? Ali ne bi hoteli iti z menoj na izprehod?« »Zelo rad,« je vzradoščeno vzkliknil Tom in skočil pokonci. »Potem sta se sprehajala ob obali. Klaven je stopal poleg ljubke Cecile in užival ob pogledu na pravilni profil njenega drobnega obraza. Vse okrog njiju so dehtele mimoze. Naslednji dan je Cecila s svojim bratom slonela ob oknu in skozi razprte rebrače opazovala, kako je Klaven pred hotelom stopil v avto in se odpeljal. Takoj nato je prinesel hotelski sluga Cecilinemu bratu brzojavko. »Ah, škoda,« je dejala Cecila tako, da so lahko vsi poleg stoječi slišali. »Takoj morava z bratom odpotovati.« »Prosim, pripravite račun,« je potem naročil natakarju. »Saj se morava vendar posloviti od gospoda Klavna,« ji je rekel brat, ko sta stala oba pripravljena za odhod pred dvigalom. »Počakajte naju pred hotelom,« je potem dejal postreščku, samo posloviva se še pri gospodu Klavnu.« Cecila je z bratom odšla v prvo nadstropje. Med tem ko je ona ostala na hodniku im se sprehajala, je brat stopil v Klavnovo sobo, ki ni bila zaklenjena. Z enim samim pogledom se je prepričal, da bo imel lahko delo. Omare so bi]e odklenjene, v vseh ključavnicah je tičal ključ. Brž je stopil k pisalni mizi, odprl predal in se zadovoljno nasmehnil. Cigaretnica je ležala v njem. Vzel jo je in jo vtaknil v žep. Veselo žvižgaje je potem odšel s Cecilo po stopnicah navzdol in zapustil hotel. Ko sta Cecila in njen brat sedela čez nekaj časa na jahti, ki je že varno plula po morju, je Ted segel v žep, potegnil iz njega cigaretnico in jo podal sestri. Cecila si jo je ogledala in vzkliknila: »Prekrasna je, res prekrasna!« Potem je pritisnila na majhen gumb ob strani, in cigaretnica se je odprla. Cecila je pogledala vanjo in presenečeno vzkliknila. Brat jo je začudeno pogledal potem pa čez njeno ramo zastrmel v cigaretnico. V njej je bral vgravirano posvetilo: »Mali Cecili v spomin na njenega Klavna.« Na sinji morski gladini je ležala lahna meglica... Vodoravno: 1. Nekoristna rastlina. Prislov. — 2. Pojedina. Nekoč netkov, danes vsakdanji gost. — 3. V srednjem veku je bilo njegovo delo kaznivo. Predlog. — 4. Pripadnik starega naroda. Kvarta. — 5. Gora na bivši jugoslovansko-italijanski meji. — 6. Reka na Poljskem. Gospodinjska potrebščina. — 7. Ploskovna mera. Sodni sluge. — 8. Britvica. Vodna naprava. — 9. Padavina. Sled trše tvorine na mehkejši. Navpično: 1. Polžlahten kamen. Kvartaški pojem. — 2. Član družine. Plemič. — 3. španska dežela. Prislov. — 4. Neokreten. Turški knez. — 5. Razisku je živo prirodo. — 6. Takšen je bil poljski kraj j Boleslav v Aškerčevi pesmi. Vlak brez njega ne more voziti. — 7. Približno 50 jih gre na en oral. Starogrška vedeževalfca. — 8. Strojilna kislina. Predlog. — 9. Častitljiv starec. Robinzon si jo je omislil med prvimi stvarmi. Neplavaba med sesalci Žirafa in lama sta edini izmed sesalcev, ki ne znata plavati. Se celo levi, ki se izredno boje vode, tedaj ko jim preti nevarnost, kar urno plfl; vajo. Precej slaba plavalka je tudi opica. Čeprav na drevju tako urna in spretna, se v vodi nič kaj dobro ne počuti in more preplavati samo izredno kratke proge. Izmed sesalcev izredno dobro plava prašič, čeprav bi mu tega ne prisodili. Mast na trebuhu ga namreč že sama drži na vodi. Zanimivo je, da ni prašič v vodi nič kaj len, temveč kaj urno plava. Omar najde | Čudovita pravljica iz »Tisoč In ene noči« | Priredil In norisal Hotimir V. Gorazd ~| ŠAH Problem st. 280 Sestavil G. Szabd (1873) Beli: Kel, Df4, Ld4, Sf5(4). Črni: Kd3, Pc5, e4 (31 Mat v 3 potezah Rešitev križanke Vodoravno: 1. gruden; r. k. (rim-sko-katoliški). — 2. Baden; ral. — 3. bas; voda (druge tri prvine so bile zemlja, zrak in ogenj). — 4. Velebit. — 5. ro; tat; če. — 6. abranek. — 7. slak; rod. — 8. kaj; nalog. — 9. ak’; lenoba. Navpično: 1. G. B. (Great Britain = Vel. Britanija); praska. — 2. Rab: oblak. — 3. udav (= boa eonstrietor); raj. — 4. desetak. — 5. en; lan; ne. — 6. veteran. — 7. rob; kolo. —- 8. radič; dob. — 9. klatež; ga. Reiitev problema st. 279 1. Db5—f 1!, Ke6 kamor koli; 2. Dfl Xf7, kar koli; 3. Df7-f4, d5 ali c7 mat. Sele ko sta tik pred seboj ugledala ogromno šrelo, sta se lavedela velike nevarnosti, toda bilo je še prepolno. Zajela ju je tema. Ko sta pa spet ugledala ilato sonce, sta lačutila strahovit sunek, čoln se je ob ostri čeri raitreščil in oba so pogoltnili hladni valovi. Omar se je takoj mašel; I nekaj krepkimi sunki je dosegel svojo spremljevalko in jo srečno rešil na breg. M Kmalu sta si opomogla, poiskala sta si primerno »avetje in Farida je pričela svojemu tovarišu pripovedovati silno rad, Obsipal me je s vsem, česar si je poželelo moje sree. Oskrbel mi je dobro vigojo in pačil, da sem se naučila vsptrs. Var mora snati isobraie-rije, m« i£ imej no. mlado uekle. Is vseli deželi* se jeli oglašati snubci, toda jaz sem vso odklonila, ker nobenega nisem ljubila. Nekega dne je is sosednje dežele prijahal zal judu«. Bil ie mlad in lep in ponesen. Kako spoznaš sebibneza Sebičneža težko na prvi pogled spoznaš, posebno ker vsakdo skrbno prikriva to hibo značaja, ali se je pa še sam prav ne zaveda. Toda moderni dušeslovci so ugotovili način, kako vseeno skoraj nezmotljivo izvemo, kdo je sebičen in kdo nesebičen. Sebičneževa usta čudovito ljubeznivo govore, toda njegove noge ne znajo skriti, kar usta taje. Podzavest poskrbi d* sebičen človek nekoliko pošev hodi, ker tako svojega bližnjega mimogrede nekoliko prikrajša. »Zmerom misliš samo nase, samo naset Če bi bil le slutil, da si tako sebična, se nikoli ne bi poročil s teboj!« To spoznanje pride žal po navadi prepozno. In vendar bi lahko že pri prvem izprehodu ugotovili, ali je dekle, ki nam je všeč, 6ebično ali nesebično. Poglejmo jo (»od noge! Če postrani hodi, ali se pa celo nekajkrat spotakne ob noge bližnjega, jo čisto gotovo sebična. Prav tako je neizpodbiten dokaz sebičnosti, če ti kdo čez noge stopi k izložbi, da bi si jo ogledal. Ta drobni, toda neizpodbitni doka* smo do danes vse premalo upoštevali Prav tako se nismo zavedali, da s° sebičneži po navadi edinci, zakaj sani® edinčki lahko vse življenje tekajo pred maternimi nogami, skačejo sei» in tja, ne glede na svojo okolico, ko* jih zaslepljene matere zato še hvald in občudujejo. Če bi imel brate ali sestre, bi mu grdo razvad že izbili iz glave. Zato so pa otro« iz velikih družin tudi boljši zakoiu* drugi kakor edinci. Kmfkn vsebina doslej pilobčsnih poglavij Prokurist Industrijske družbe Dušan Škobal bi se rad zlepa odkrižal svoje nekdanje ljubezni, ločene in lahkomiselne Rade Sinčeve. Strojepiska Mara Mršolova ga že od nekdaj skuša omrežiti, toda Škobal čuti, da bi nebilo častno zanj, če bi se oprijel le rešilne bilke. Usoda mu sama pomaga in pripelje na pot Nado llovar-jovo, skromno in bistro hčerko železniškega uradnika Ilovarja. Nada in Škobal, kakšna razlika! Škobal vetrnjak, čeprav ljubitelj lepote, uživač, nestalen v ljubezni. Nada, še neodkrita lepotica, ki se v njej komaj prebujajo prva čustva, strogo vzgojeno dekle, ki jo je po oče že zaročil z mladim poduradni-kom Brdnikom, ,du bo za vse življenje preskrbljena'. Med Škobalom in Nado se vname ljubezen, tista nesmiselna sladka in nepremagljiva .ljubezen na prvi pogled'. Sprva je Nada ponosno odklanjala Škobalove ponudbe, naj gre z njegovo družbo v gostilno ali v kino, toda nekoč se je le dala pregovoriti. Nada, Škobal, Mara Mršolova, slučajna Nadina znanka, in zobotehnik Boljak, Škobalov prijatelj, se znajdejo lepega večera v gostilni pri slastni večerji. Po nekaj kozarcih Vina še vsi štirje preselijo v kavarno. Pod vplivom neznanega občutja sreče se Nada vsa razživi in celo za nekai trenutkov verjame, da ima Škobal resen namen z njo. , Ko pijeta bratovščino in se polju-, bita, odkrije Nada, da ji ta prvi poljub tujega moškega pomeni več kakor samo prijetno senzacijo. In Dušan spozna, da je odkril nekai, kar je vse življenje pogrešal. To dekle ni samo razvnelo njegovih čustev in razbičalo njegovih strasti, zganilo je v njegovem srcu struno, ki dotlej še nikoli ni zapela: ljubezen. Vendar okolje in razpoloženje ni primerno za takšna nežna občutja. Vsakdanji pogovori preženejo romantiko in Nada prične Dušanu čelo očitati,, da je vrtoglavec in da mu prav nič ne zaupa. Posebno po tein poljubu je vsa nezaupna in bi rada domov. Škobal jo spremi. Tej do drug ob drugem se Dilšan, in Nada vračata po zasneženi cesti y predmestje, kjer. stanuje Nada. Med njima se vname ognjevita debata o prijateljstvu med moškim in žertsko. Nada ne veruje v takšno prijateljstvo... Dušan Škobal še nikoli hi videl take ženske. Tako razvihrana je, 2.dejj, vesel«*, .uu i,,uiZares, Nada! Moja sladka! Kako bi mogel tako prepričevalno lagati?« »Ti si moja prva ljubezen, zato ne vem,« je rekla. »Če je res, je lepo. prelepo...« ; . ' P . • S poljubom ji je zaprl usta. Potem je sedel v naslanjač, si jo položil na kolena in ji prižeti k njemu govoril: »Ti si čudovita! Hvala ti za to, kar si prebudila v meni. Doslej sem brodi! po vodi m sem bil vendar žejen; hodil sem skozi ogenj in me ie zeblo; plaval sem v svetlobi, pa sem bil kljub temu slep. Kako je bilo mogoče vse to? Kaj je v tebi? S čim si me očarala*? Čarovnica moja mala!< Poslušala ga je in se srečno smehljala. Tako bi sedela večno in ga poslušala, samo poslušala. In sedela je zares dolgo in ga poslušala. Pozna ie udarilo v to njeno sanjsko odmaknjenost spoznanje, da mora preč, domov. To spoznanje- jo je streslo kakor nenaden vol mraza. Kako naj po tem rajskem večeru odide spet v trpko resničnost? Ali ne bi bilo lepše oditi V 24 URAH barva, ptieira tn kemične čisti obleke, klobuke itd škrob, m svetlolika srajce, ovratnike, za pestnice itd P»re. suši. miinan in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje iD puh tovarna JOS. REICH LJ OBLI ANA naravnost od njega v smrt? Odnesla bi s seboj v onostranstvo še tople poljube njegovih ustnic, še zveneče besede njegove ljubezni m v srcu svetel žar nadzemeljske blaženosti. Ko sta stopala ' po stopnicah navzdol proti vežnim vratom, jo je^rhhno tega navdajala, srečna zavest, da ni Dušan niti poskusil ničesar takega, kar bi jo moglo žaliti m da ji tudi ni stavil poniževalne ponudbe, kakršne se je prej tako.bala. Res, o poroki ji ni govoril, marveč samo o ljubezni; toda ljubezen, če je resnična, ne more biti samo trenutna. Vse drugo mora slediti samo po sebi. Toda potem, ko je naročil Škobal avto, da bi preje prišla domov, seje v limuzini domislila, da na poroko z njim sploh ne more misliti. Očetu ne sme povedati,-da ga ljubi. Nikoli ne bi privolil v nobeno njeno zvezo, razen v ono s Slavkom Brdnikom. Ona pa je brez službe in dohodkov. Kam naj gre, če. jo vrže na cesto? K Dušanu? Nikoli! Ne, njegova žena ne more postati; Vsako upanje je blazno.. »Potem je bit ves ta večer samo utrinek sončnega bleska v nepredirni noči,« si je rekla. »Ples nad prepadom, na katerega, dnu čaka smrt.« Nikoli prej ni feko živo čutila v svoji bližini neizprosnega konca. Kakor da je tz n j (uto' in Dušanove ljubezni le še zrasel v višino in globino, deleč preteklost od bodočnosti brez možnosti prehoda. Srce ji je napolnila brezmejna tegobnost in z nadčloveškimi napori se je premagala, da ni zaihtela na njegovih prsih. »O, .Samo tega ne!« si je govorila. »Potem bi hotel vedeti, zakaj ihtim. Jaz pa mu za vse na svetu ne bi Diplomat »OSkn, kdo je diplomat?« »To je mož. ki se spomni ženinega rojstnega dne, a pozabi njeno starost.« Jedrnato »Veš, Tone, če bi bil tako velik, kakor si neumen, bi imel na glavi večni sneg.« Besedo je držal »Prejšnji teden sem ti posodil sto lir. Dejal si, da jih potrebuješ le za malo časa.« »Nisem se lagal. Čez četrt ure jih že nisem več imel.« Izdala se je »Povej, srček, ali sem jaz edini, ki si ga kdaj poljubila?« : Čudno, vsi moški enako izprašujejo! Seveda si ti edini.« Dobro jc odgovoril Učitelj’: »Kolikokrat je Kolumb potoval čez morje?« Jurček: »Štirikrat, gospod učitelj.« Učitelj: »Dobro. Katero je bilo njegovo zadnje potovanje?« Jurček: »četrto.« Škotska »Koliko stane v vaši mlekarni skodelica kave?« »Če sedete, 3 lire, če jo pa stoje popijete, 2.50 lire.« »In če stojim samo na eni nogi?« Pri zobozdravniku Zobozdravnik: »Le zakaj tako kričite? Saj se vašega bolnega zoba še niti dotaknil nisem.« Pacient: »Res je, a zato mi ves čas stojite na kurjem očesu.« Prisebnost Gospodinja: »Upam, da vas ne moti, da ste ravno trinajsti gost?« Gost: »Prav nič, jem namreč ža dva.« Otroška »Očka, kako dolgo si že poročen z-mamo?« - — - ■ • • • .. - »Sedem' let.« - • 1 »In kako dolgo boš 5« moral biti?« povedala. Samo napisala bi mu lahko. Da, napisala mu bom tudi, kadar bo napočil tisti trenutek. Naj ve, kako pošteno sem odšla...« Ukazala je ustaviti avto precej daleč od svojega doma. Ni hotela, da bi kdor koli iz soseščine videl, da se je pripeljala iz mesta, in še tako pozno. Takoj bi jo izdali. Dušan jo je hotel potem še peš spremiti do hiše, pa mu tudi tega ni dovolila. Celo na vprašanje, kdaj sc bosta spet videla, mu ni hotela odgovoriti določno. Prišla bo sama k njemu, kakor hitro bo utegnila, mu je rekla in on ni imel razloga podvomiti o njeni obljubi. Tako se je miren vrnil v mesto. Nada pa je na vrtu pred hišo padla v sneg in krčevito zaihtela. VII Naslednjega dne dopoldne je šla Nada spet v mesto. Hotela je vsaj še enkrat poskusiti najti službo. Obiskala je mnoge pisarne in razna podjetja, ki ji jih je bil kdo nasvetoval ali pa se jih je samci domislila, pa je v večini primerov še poslušati niso hoteli, ko je povedala čemu je prišla. Trudna in potrta se je opoldne vrnila domov. Domači so že sedeli pri kosilu, ko je vstopila. Oče ji ie komaj odzdravil in ie niti pogledal m. Nagonsko je začutila, da je mrk in se na nekaj pripravlja. Tiho in pohlevno je sedla I k svoji jedi in ves čas mislila: j »Nekaj pripravlja. Morda je kaj iz-, ; vedel? Pa sai ni mogel! Kdo naj bi .mu bil povedni?« I Skušala se je domisliti vseh kora-| kov, ki jih.je dotlej napravila s Ško-| balom in vseh Ijudi. ki bi jo bili utegnili videti z njim, pa se ni domislila prav nobenega takega. Morda pa Ig. ničesar ne ve in je jezen samo zato, ker zavlačuje \so stvor z Brdnikom? Toda po kosilu jo je oče nenadoma osjro pogledal, da ni mogla jrrav nič več dvomiti, da se k nečemu-pripravlja Potem ie spregovoril trdo kakor sodnik: »Torej, se boš ali ne boš?« »Kaj?« je Vprašala Nada, čeprav Ig dobro vedela knj> tfiisli: - > »Poročila s Slavkom?« je izbruhni! oče. Do iisteea dne mu je na taka vprašanja vedno odgovarjala pomirjevalno ali vsaj izmikajoče Skušala ga ie prepričali, dn se vendar ne mudi tako strašno, da bi morala še pred dvajsetim letom skočiti v zakon; da si mora prej pripraviti še razne stvari, da sc ob takem letnem času ne bo možila in tako dalje. Zdaj ii je pa nenadoma zmanjkalo prav vse volje, igrati še dalje to komedijo. Zahotelo se ji ie upreti se enkrat za vselej in povedati resnico, pa naj se potem zgodi že kar koli Ah m vse do konca premishla m se vdola tudi v zadnje? Zato je odgovorila čisto mirno in razločno: »Ne.« Ilovarja je njen odgovor tako osupnil, da je prvi trenutek zgubil sodo. Saj sploh ni mogel verjeti, da sliši prav. Njegova hčerka, ki mu še nikoli ni odgovorila no nobeno vprašanje s tako kratkim »Te«, vendar ni mogia na vse to, kAr -fr'to dejal, znlučiti mu lako predrzno,, v: obraz ta trdi. izraz upora? Gotovo-gtt ni prav razumela Zato je ponovil: '1 - »Vprašal sem-te, kdaj se nameravaš poročiti s Slavkom?« »In odgovorila sem ti, dn nikoli,« je rekla prav tako nurno in odločno kakor prej. »Ti torej sploh ne misliš na to?« je bruhnilo iz njega s tako silo, da mu jc ves obraz zalila kri. »Po skoraj Velika nevarnost »Nikdar ine hodim k zdravnikom,« se hvali Kodretov Jaka. »Doma imam zdravniško knjigo in kadar se slabo počutim, se vselej po njej zdravimi« »Hm.« meni Zaplotnikov Jože, »sitmo pazi, da ne boš lepega dne umrl za kakšno tiskovno napako« Žene naj odločijo Uslužbenec: »Oprostite, gospod šef, moja žena me pošilja k vam in vas prosi, da mi povišate plačo.« Šef: »Zelo rad, a prej moram vprašati svojo ženo, ali bo s tem zadovoljna.« Pravilen odgovor Tujec: »Ali pri vas zmerom dežuje?« Domačin: »Nikakor ne. Pozimi sneži.« Stonoge med seboj »Čedalje* teže hodim. Na pet in devetdeseti nogi imam kurje oko, na tri in štirideseti pa ozeblino.«* Zabila jo je »Zmerom,trdim, da ženska sploh ne bi smela imeti otrok, če jih ne zna krotiti,« modruje Bahačeva Neža. »Tn i z jezikom, je prav tako.jc jo zavrne prijateljica. štirih letih zaroke izjavljaš, da qa ni maraš?« »Ga tudi nikoli nisem,« je rekli odsekano. »Če sem kdaj hodila ii govorila z njm, sem storila to same tebi na ljubo. Brdnik ni mož zame Izbere naj si sebi primerno ieslo!« »Lažeš!« je kriknil Ilovar in plani s stola. »Tako govoriš šele zdaj, kc si se spridila s tistim nekakšniir fičfiričem, s katerim se voziš ponoč v avtomobilu. In to seveda tedaj, kadar ni doma mene, da bi nate pazil. »Nase pazim lahko sama. Dovo' sem stara,« je jezno rekla Nade »Odkar sem iz šole, skrbim sam, zase in dajem še vam. Tudi zdi živim za svoje, zato imam pravici razpolagati s svojo usodo po lastr volji; in če se bom kdaj poročili se bom s tistim, ki bo tudi mei ugajal, ne samo tebi.« »Tako te je torej naučil govoriti očetom? Vlačuga!« je zarjul Ilovar i pograbil stol, da bi z njim naval nanjo, toda mati in brat sta se n postavila po robu in preprečila, d ie ni dosegel »Tega me ni nihče, naučil,« sč i uprla Nada; »in vlačuga tudi nisen če ne maram tvojega izbranca. Via čuga bi bila, če bi se mu proda' brez ljubezni samo zato, da bi 'bi! preskrbljena. Sicer pa, hvala lep« / tako preskrbo! Pet let sem mlajša o njega, pa sem v dobri zaposlitvi' za služila več ko on. Na njegovo piškav baito in pokojnino čez trideset let « pa požvižgam.« -■'■ *" Med tem ko je mati minTg ’dlfet, ie skušal Nado pregovoriti"Lh^t, d bi molčala, toda uspelih hhfta di seglg, lez.ie bil podrt TtotTjez'v|ii tako dolgo žaježeviil vodovje rejzlk mli hotenj, ki jih ni" bito tft&ffčHfir-tem riti.' ?.daj šg .pljusknila' šTdbodho niždvje, da se dokončiVO r'opi stpšenje rodbinskega ražmdrja *.t sPbfeifi sč riti prr MeP priči'izgu' izpred oči!« jc zakričal'tiče m sim S k.ko silo stol oH tla. dn se mu odlomila noga. -»Izghii 1fT se' ne pr kaži nikoli več!' 0cP tega fremitl-dalje nisi več moja ‘ liči! Pojdi'"me vlačuge, kamor Spadaš!«' . "»Pojdem, ne tidl sč!“''imi je Zhkl cala 'e.asi* ilovai pa ie planil v šobo.' ut da 1 lzdivial svojo težo, je pričel t kovčeg" in stekla na ulico. Moti j je še nekajkrat poklicala, a tu odg.ovoiilg; samb z roko ji ie š pomahala.v. stoyq, -iv: Nada ie skoraj tekla po ulici o domače hiše, da bi prišla čimprci izpred oči sosedov, ki so • se’ zbira pri oknih in. vratih. Čeprav je ‘stopal Po zamrznjenem snegu, se ji je^zdcl da n gori pod nogartu. Vetidar j bila še tako vsa v prepiru in razkol z očetom, da ni utegnila niti za hipe pomisliti na svoj dejanski položa1 niti ne na to, kam prav za prav gri Ne, tisti trenutek res ni bilo v nji nobene jasne misli, niti ne One n Gruberjev prekop. Sla je samo dah m dalje proti mestu s kovčegom roki m živčnim trepetom v vsem telesu. Kakor da je zamaknjena v ono stranstvo, ni videla ljudi, ki jih j srečavala, ne hiš, mimo katerih j hodila. Sele na cesti pri tramvajs’ i tračnicah se ie ovedeln, ustavila ii vprašala: »Kam?« Potem ie obmolknila, ko. da p sluškuje svoji lastili, notranjosti. Ali zaslišala od tam , razločnega odg v.gra: .,..... . . .. ..»V^odot?« .... .. . . Dalje vrlhodniii DRU2JNSKJ TEDNIK IZBERI PRAVI Neka ljubezniva sivolasa gospa nam je nekoč dejala: »Ravnanje s srečo je umetnost, težja kakor vse umetnije na visokem trapecu. In kakor pri vsaki akrobatiki, se moramo tudi tu pričeti vaditi že v mladosti.« Ta gospa je lahko tako govorila, zakaj v mladih letih ji je bilo usojeno spoznati človeka, ki se je zdel kakor nalašč ustvarjen zanjo. Poročila sta se in bila vse do poznih let srečna in zadovoljna. Kajpak, nekatera dekleta imajo srečo. Vendar živi na svetu bržčas več sto tisoč, morda celo milijonov mladih parčkov, kjer je žena dobila moža, ki bi se nedvomno vse bolje podal k čisto drugačni ženski, pa je pied Bogom in svetom vseeno njen mož. Kako naj bodo ti zakonci srečni in kako naj žive v miru? Mladim zakonom ne moremo kaj prida zaupati, prav kakor štiriletnega ,čudežnega' otroka ne moremo proglasiti za umetnika, še manj pa napovedati, kakšen umetnik bo čez petnajst, dvajset let. Kadar stopita pred oltar ženin in nevesta, ki nimata skupaj niti štirideset let, si ljudje ganjeni brišejo solze in vzklikajo: »Kako ljubko/« če pa isti ljudje vidijo, kako skoči iz letala letalec s padalom, si s strahom zakrijejo oči, boječ se, da se bo zdaj, zdaj raztreščil na drobne kose. In vendar statistika dokazuje, da 99‘/» padalčev pristane na trdnih tleh celih in .zdravih, narobe je pa 75*/t takšnih mladih zakonov nesrečnih. Zato j sc ne kaže razburjati, če vidimo, kako skoči letalec iz letala in se v elegantnem loku spušča na-zemljo; umest-nejše je, če skušamo preprečiti pretirano mlad zakon, ki v njem ni drugega poroštva za srečo, kakor da sta zakonca tisti trenutek do ušes zaljubljena drug v drugega. Zdaj boste gotovo vprgšali, kako spoznamo, ali je moški primeren za zakonsko življenje, predvsem pa, kako doženemo to že v njegovih mladih letih. Znaki zato so zelo mnogoštevilni. Prvič: ali je stanoviten? Pri tri in dvajsetih lelih bo najbrže sicer težko imel velik uspeh v zasebnem ali poslovnem življenju, ne bo vam pa tako težko ugotoviti, ali ni vaš izvoljenec ie neštetokrat izpremenil svojih nazorov, svoje poklicne poti in svojega Odnosa do sveta. Ali se razume s svojimi tovariši? Ali ga imajo radi? Je priljubljen? Ne zaradi dobrega družabnega položaja, ne zaradi morebitnih gmotnih prednosti, temveč zaradi njega samega, zaradi njegove prikupnosti in vljudnosti? Ali ga prijatelji spoštujejo? Ni še dovolj, če zabava svoje tovariše in je zato prijeten družabnik. Vas ne bo dolgo zabaval. Sami veste, da je nekaj čisto drugega, če vam kdo ponudi po kosilu okusen sladkorček, kakor pa če bi vse svoje življenje morali jesti samo sladkorčke. Preobjedli bi se in si kmalu zaželeli pošten založaj krompirja. Prav tako ni odločilno, ali ima vaš izvoljenec srečo pri ženskah. Morda ima srečo samo zaradi svojega denarja, zaradi prikupne zunanjosti ali zato, ker dobro pleše in lepo govori. Življenje pa ni zabava. Kaj pa, če je neki slovit unietnik njegov oddaljeni sorodnik? Ostanite trdni. Oddaljeni sorodniki ostanejo po navadi tudi po poroki oddaljeni... Važno je tudi, kakšen je izvoljen-čev odnos do staršev. Nikakor še ni dokaz, da je vaš izbranec izvrsten človek, če pri vsaki odločitvi vpraša svoje starše za svet. Prej to priča, da je pretirano oprezen in nesamostojen. Se slabše je pa, če se norčuje iz svojih staršev. Ce je tako, mu lepo recite zbogom, zakaj čez deset let bi se prav gotovo tudi iz vas tako norčeval. Tri vprašanja si vsekako zadajte, preden se odločite zanj: 1. Ali se dobro razume z ljudmi, ki ga v vsakdanjem življenju obdajajo? 2. Ali dela v skupnosti za skupnost? 3. Ali ni preveč kritičen? Ljudje, ki vsako reč oberejo do kosti, niso dobri življenjski tovariši. Kdor venomer kritizira, načenja srečno zakonsko življenje kakor žaga les. In preden se zares odločite, se še vpraša/te: Ce se čez dvajset let, ko ta moški ne bo več mlad, zbudim z njim zgodaj zjutraj v nezakurjenem vlaku, zunaj pa dežuje, ali se bo znal še nasmehniti in se sprijazniti z okoliščinami? Ali po njegovem značaju že danes lahko to ugotovim? In če boste na to vprašanje lahko pritrdilno odgovorili, razen tega je pa izpolnil tud’ vse prejšnje pogoje, tedaj brez skrbi v zakonski stan! Življenje ob človeku, ki je dobrovoljen, samostojen in socialen, mora bili srečno. če boste v zakon tudi vi prinesli dobro volio in zavest, da zakon ni muha enodnevnica. (n) m 0 do 70 = začarani. 70 do 80 = zaljubljeni, več ko 90 *= v plamenih! .1. Ali raiši preživite večer z .niim' ali z ,njo' doma. namesto da bi šli v veselo družbo, toda brez nie ali niega? 2. Ali čutite želio, da bi se .ii' ah ,njemu* zaupali, izpovedali svoje najsrčnejše želje, svoje načrte in svoje prepričanje? 3 Ali ste pogosto odsotni, raztreseni in hodite mimo svojih znancev, ne da bi iih opazili? 4. Ali se borite kakor lev. če kdo vpričo vas s kakšno besedico pograja vašega izvoljenca ali vašo izvoljenko? 5. Ah postanete nemirni in živčni, če ,on’ ali ,ona' o pravem času ne telefonira ali ne pride na dogovorjeni sestanek? .6. Ali se vam zdi gospodinjstvo in življenje v dvoje kokor liubka idila v primeri s samotnimi leti. ki ste iih doslei sami preživeli? 7. Ali ste se na lepem zavedeli, da vas r