-V
yr - r? ™ - * - ,
•	»ur* - ',jf
j-rc.
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
I m/ujm vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 2M Place
CMeag* BI.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekiy in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Plaet Chicago, 111
^___r
No. 32. Štev. 32.
Chicago, 111., 16. avgusta (August) 1916
Leto II. Volume II.
Lokalne vesti.
—	Danes teden, v sredo, dne 23. avgusta se vrši v Chicagu splošna registracija volilcev za letošnje glavne volitve. Dolžnost vsacega državljana je torej, da se ta dan registrira, inače ne bo zamogel voliti pri glavnih predsedniških volitvah, letos dne 7. novembra. V naši naselbini se je lansko leto in letos število slovenskih ameriških državljanov, ozir. volileev precej pomnožilo. Rojaki volilci: Vsi torej 23. avgusta na krov!
—	Predzadnji torek dne 8. t. m. so je mudil v Chicagu republikanski predsedniški kandidat Charles Evans Hughes. Tem povodom se je vršilo v "Coliseum" veliko ljudsko zborovanje, na katerem je Hughes govoril pred 15.000 oseb broječo množico. Hughes je običajno, kakor sleherni predsedniški kandidat bičal truste in se-: danjo administracijo in je oblju-boval volilcem. zlate gradove, če j bodo oddali svoje glasove zanj. Od tukaj se je odpeljal Hughes v| St. Paul, Minn., povodom svoje i politične kampanje.
—	$10.000 nagrade dobi oni, ki naznani chieaški policiji ime one osebe, ki je dne 7. avgusta t. 1. položila več kosov dinamita v garažo avtomobilov Shaw Auto Livery i Co. kar je družbi povzročilo precej škode. To nagrado je razpisal Walden W. Shaw, ravnatelj gori-j navedene družl>e.
—Mestna davčna komisija je te dni zaključila cenitev o&ebfct-ga premoženja in posestva v Cook okraju, kojc je davku podvrženo. V Cook okraju se ceni letos zemljiško vrednost na $2,458.824.912, vrednost osebnega premoženja pa na $765,691.572; torej skupaj okoli 3 in en četrt milijarde dolarjev. S takimi številkami se ne more ponašati noben drugi okraj države Illinois.
—	Dne 11. t. m. je nanagloma umrl v Mackinac Island, Mich., najbolj sloveči zdravnik mestfe Chicago in najbolj znameniti ki-rurg v Zedinjenih državah, Dr. John B. Murphy zadet od srčne kapi. Dr. Murphy se je mudil v Mackinac Islandu na počitnicah.
Čitatelji našega lista se gotovo še spominjajo slike moža, kojo smo priobčili v št. 24. (Jlasila K. S. K. Jednote na 3. strani. Ta mož je bil svetovno znani zdravnik. Dr. John B. Murphy,-primarij "Mercy" bolnišnice v Chicagu. Dne 15. junija t. 1. mu je chicaški nadškof izročil vitežki križ reda sv. Gregorija, katerega mu je podelil v znak visoke časti in odlikovanja papež Benedikt XV. Daives pa počiva Dr. Murphy že v črni zemlji.
Vest o nepričakovani smrti Dr. John B. Murphija je pretresla vso Chicago, tako tudi vse zdravniške kroge naše domovine. Saj je veljal Dr. Murphy že več let za najboljšega kirurga in zdravnika današnje dobe. Odlikoval se je osobito z uspešnimi notranjimi operacijami, s kojim je rešil že na 1000 pacijentoni življenje. Dr. Murphy je operiral sleherno leto do 1000 bolnikov, ponajveč vsled vnetja slepiča. Zdravil je tudi jc-tične in obolele na raku.
Ker se je mudil 1. 1882—1884 na kliniki na Dunaju in v Heidel-bergu na Nemškem, si je dobil za svoj poklic še več prakse, tako, da so prihajali k njemu bolniki od blizu in daleč. Posebno dober je bil do revežev, koje je zdravil brezplačno. Nekaj let je bil Dr. Murphy profesor na naši državni zdravniški univerzi, zadnja leta je pa posvetil vse svoje moči "Mercy" bolnišnici, kojo oskrbujejo usmiljene sestre. Bil je član Svetovnega kongresa zdravnikov, dalje častni in dopisujoči član raznih domačih in inozemskih akademij i. t. d.
Italijani zavzeli Gorico po 14 mesečnem obleganju.
„ jyil'Arw UU.V <
mi
Pokojnik je bil rojen dne 21. dec. 1857 v Appleton, Wis., in se je izšolal 1. 1879 v Chicagu. — Tu zapušča vdovo in tri omožene hčere.
Pokopali so ga dne 14. t. m. dop. na Calvary pokopališču v Chicagu ob veliki udeležbi njegovih prijateljev osobito pa duhovščine. Pogreb je vodil namesto našega nadškofa škof Dunne iz Peorije. Ker je bil Dr. Murphy vnet in dober katoličan, so se ga spominjali minulo nedeljo skoro vsi duhovniki po naših katoliških cerkvah mesta Chicago.
Govori se, da se bo Dr. Murphi-ju v počast postavilo sredi mesta Chicago veliko spominsko zdravniško šolo in preiskuševalnico bolezni. Ta zavod bode veljal I $1,000.000 in bo zgrajen zajedno i tudi v spomin slovečih, že pokoj-! nih zdravnikov Dr. Nicholas
I
Senn-a in Christian Fangerja. Naj mu bo ohranjen najblažji spomin!
Ameriške vesti.
Velika nesreča na pocestni železnici.
Avstrijci se umikajo. Rim, Italija, 13. avgusta. Ker se je našim četam dne 9. t. m. posrečilo zavzeti goriško predmostje in mesto Gorico, se sedaj naša armada uspešno pomika proti jugu in iztoku tega mesta. Včeraj so se 1 vršili na dolenjem bregu reke Soče pri Tržiču hudi boji; sovražniku | siyo ondi vzeli hrib št. 121 in Cima Dobeli. Dalje na severni strani so se naše čete za cel kilometer pomaknile od že zavzetega Opačjega sela; ki icži na iztočni kratki planoti. Naša pehotna divizija št. 23 je zavzela tudi važni hrib Nadlo-gom (št. 212) kjer je padlo nam v roke lf>65 avstrijskih vojakov. Od 6. avfc?. do danes smo odvedli v vojno ,'jetiiištvel 33.750 avstrijskih vojakov in številno častnikov; mnogo teh se je udalo samih.
Avstrijci se sedaj v begu pomikajo ob železniški progi proti Dornbergu, Šenipasu in Trnovem.
Tolmin v nevarnosti. Rim, Italija, 12. avgusta. —
Druga avstrijska največja trdnjava 11a soški fronti, — Tolmin, je v veliki nevarnosti, ker se zbirajo številne naše čete v bližini tega trga. Tolmin je oddaljen samo 20 milj severno od Gorice. Upa se, da bode padla tekom dni?? tudi ta važna postojanka 11am v roke ? T
Italijanski general ubit.
Slika na levi nam kaže laške metalce ročnih granat. — Na desni MUan' kalija, 14. avgusta. V je semljevid ofenzive ob soški fronti. Št 1. znači zavzeto avstr. po- adnijh bojih 11a planoti Trentma stajališče zrakoplovov; št. 2-znači zavzeto trdnjavo Boschini; št. 3 ie l)adH zadet (>d sovrazne Krana-znači prehod Italijanov čez mejo pri Tržiču in št. 4 nam kaže lego 11 49 let s,an slovct'1 general Car-'/rdta.	,	llo Giordana, poveljnik italijan-
skega* oddelka alpineev. Imenov«-
sedanji
Starka je vsled zadobljenega viara~a y prv(im tpdml tekočega | Vsled te velike zmage vlada po da tako vesela 111 srečna, da tega mes(,ca se je 0{\poMo iz New <'oli Italiji nepopisno veselje. Vsa ni mogoče opisati. Ko jo je bolni- Vorka yenkaj 2opet za ye~ milijo. most a so v zastavah in se prireja-
nov vrednosti blaga in sicer: na- jo generalu Cadorni burne ova-bojov, ali patron za $2,800.000. j cije.
vžigalne vrvi za -1,500.000. izstrel- Danes je jezdil v veličastnem kov za $3,000.000, brezdimnega sprevodu v mesto Gorico sam ita-
ška» postrežnica vprašala, kaj se ji v naravi najbolj dopade, je rekla da je najlepšo reč že videla zjutraj in to je bil njen 24. letni edini sin, kateremu« je prvič zrla v o-braz.
Nevedoma poročen z lastno sestro
Madison, Wis., 14. avgusta. —
Roger Newton, bivši slušatelj državne univerze Wis. sedaj živeč
v Globe, Ariz, je šele sedaj, oziroma po preteku 9 let pronašel, da je poročen z svojo lastno sestro, kar ga neizmerno žalosti.
Newton se je pisal v svoji mladosti George Porter, bil je sin nekega ubožnega tesarja v Spokane, Wash. Vsled bede in bolezni starišev so dali tega dečka v neko otroško sirotišnico, ondi ga je vzel neki Howard Newton za svojega in se je preselil ž »jim v državo Wis., temu dečku so dali njegovi krušni stariši ime Roger Johnstown, Pa., 12. avgusta.— Newton
Porušena cerkev v Benetkah.
Rim, Italija. 11. avgusta. V čeraj se je pojavilo nad Benetkami zopet več avstrijskih aeroplanov, ki so metali bombe na tla. Pri tem so porušili starodavno in slovečo cerkev sv. Marije Formosa, ki je
smodnika za $2/200.000, bakra zaj lijanski kralj v spremstvu vojvo- i bUa pmjt>]ana ] 1^99. Ker .\v bilo $3,772.000, in mesinga za $10,500.- de Aosta in generalnega štaba., pVit«.akovali tega napad« O prejo, 000; k temu pa še ni prištet živež. Zmago se pripisuje vojvodi Aosti. ;sp -e ysc važllc s|jj<(, j,, z<r,„lovin-n. pr. meso. konzerve, moka, teste- j V Gorici vihra na vseli javnih po- |ske dragoceirosti i/, te eerkv
nine, pšenica, itd. istotako tudi nejslopjih po preteku toliko stoletij pml nieseei Opravilo na varno, vojaški konji in mule. Iz tega je!zopet laška zastava, razvidno, kako dobro kupčijo de- i Meščanstvo, ki je ostalo še v lajo sedaj Zedinjene države vsled niestu je navdušeno pozdravljalo
ze
evropske vojne.
Danes se je pripetila na cestno železniški progi med naselbino Echo; in Brookvale, 7 milj daleč od tu-j kaj velika nesreča, ki je zahteva- j la številno človeških žrtev. 14! potnikov je bilo na mestu ubitih, 11 jih je pa umrlo na potu v bolnišnico, poleg tega je več, ali manj ranjenih 63 oseb.
Po dokončanih študijah se j je Newton podal v Portland, Oreg. kjer je otvoril pisarno za zavarovanje. To je bilo ravno pred 9 leti.Ondi je Spoznal slučajno kras-110 gojenko ondotne dekliške višje šole Miss Elizabeth Porter, s katero se je poročil, ne vedoč o
Nesreča se je pripetila pri neki nfni	sorodnosti. Pred kra-
postaji te cestne železnice, ko je'tkem ->e Ncwton naspl v svojem zadela z vso silo neka, iz klanca došla kara v na postaji.
ne bo zamoglo zvedeti nikoli, ker sta motorman in kundukter ponesrečene kare tudi oba ubita.
Ker se je ta katastrofa pripetila visoko na neki samoti, je došla zdravniška pomoč šele po pre-teku pol ure na lice mesta; ne- ' .
srečne žrtve so zatem odpeljali na Se(]aJ sta Sorter jeva brat 111 se avtomobilih v South Fork in Johnstown,. Pa.
kovčeku že pred več leti izgub-
drugo karo' stoječo j	sv°jih. Pravjh
na postaji. Vzroka te nesreče ae ?tapm®v'	? srmmsko sh
L	nJWnli w ko pokazal svoji zeni, se je ones-
vestila, kajti tudi ona je spoznala v nji svojega očeta in mater. Vedela je pač,-da živi njen, 2 leta starejši brat neznano kje, a videla ga ni nikdar še manj pa mui pisa-
Inozemske vesti.
stra na potu iz Arizone v Oregon, da obiščeta svoje prave stariše. Krušni stairiši Roger ttewtona, Uspešna operacija na očesih. , ^ir. Geo. Porterja so umrli pred San Francisco, Cal., 13. avgusta 3 leti v Reedsburgu, Wis. Jeli bo-
_V bolnišnici sv. Frančiška je sta ostala brat m sestra še dalje
te dni operiral Dr. Aaron Green | skupaj poročena, ni znano.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, Italija, 10. avgusta. — Po 14 in pol mesecev trajajočem obleganju so včeraj proti jutru naše čete zavzele Gorico. Ta nepričakovani uspeh je pripisovati naši vrli artileriji ki je potisnila končno sovražnika iz vseh važnih zased in strelnih jarkov 11a zapadni strani tega mesta.
Usodepolna končna borba za posest tega važnega mesta se je pričela že minulo nedeljo. Sinoči, ko se je zmračilo, so prekoračile naše brigade iz Čakale in Po-vije Sočo, tem so sledili oddelki naše kavalerije, žendarjev in bici-klistov, ki so uspešno pognali sovražnika čez goriško predmostje. Borba med našimi oddelki in so-j vražnikom se je vršila osobito na, hribu št. 85 in 121, kjer so se vršili krvavi bajonetni spopadi med
italijanskega kralja in italijanske vojake?! Mesto je sicer skoro do cela porušeno, vendar je ostalo v Gorici še nekaj tisoč ljudi skritih v podzemeljskih stanovanjih in v kletih.
Da so zamogle naše čete dospeti do goriškega pred most ja, je pripisovati izbornemu činu naših pi-jonirjev in inžinerjev, ki so tekom zime naredili dolg skrit zemeljski rov do sovražnih pozicij. Predno so se Avstrijci udali, so porušili vse mostove, vodeče čez Sočo; te mostove so pa zatem naši pijonir-ji za silo v kratkem popravili. Dosti naših vojakov je pri zavzetju Gorice tudi preplavalo Sočo, da je dospelo onstran brega.
Sedaj bode skušal general Ca-dorna z svojo armado udreti proti glavnemu avstrijskemu pristanišču, _ Trstu, ki je samo 22 milj
oddaljeno od Gorice.
Avstrija sama priznava padec Gorice.
Boji v Galiciji.
London, Anglija, 12. avgusta.—
Po teden dni trajajočem napornem obleganju je padlo včeraj važno avstrijsko mesto Stanislav nam v roke. Armada našega generala Lešickija je prekoračila potok Črno Bistrico in zavzela to važno mesto. O padcu Stanislava se je danes uradno naznanilo i z Petrograda; ta zopetni poraz priznava tudi Avstrija v svojem današnjem uradnem poročilu, ki se glasi: "Stanislav smo zapustili brez vsakega boja".
Nemške in avstrijske čete se sedaj pomikajo proti severu v smeri proti železniški postaji Halicz, 15 milj oddaljeno od Stanislava.
• Z zavzetjem tejra mesta imamo sedaj samo še 5 mili dolgo p<»t do višin mesta Lvov, najbolj važne strategične točke v Galiciji.
Levo rusko krilo se dalje uspešno pomika proti Karpatom, kjer je tudi že okupiralo Delat in in še bliža vedno bolj in bolj proti jrumunski meji ob reki Pripet. Oddelek generala Saharovega je zav-
metanjem ročnih granat. Na obeh preprečilo številne izgube naših straneh je padlo številno žrtev, hrabrih čet ob goriškem pred-
Dosedaj znaša število vjetih avstrijskih vojakov že 10.000; to število pa vedno naraša;" tega je padla nam v roke ogromna množina municije in vojaškega provijanta.
Že od minule nedelje je naša artilerija neprestano 3 dni in 3 noči obstreljevala avstrijske pozicije ob Soči iz daljave 40 kilometrov in sicer s Plave do Tržiča;
,zel zadnje dni še sledeče vasi v Dunaj, Avstrija, 9. avgusta. —[Galiciji: Gliadki, Voroblcvsk, <V-
brov, Czena in Pokropivna. Ob reki Seret je padlo nam v roke v minulem tednu nekaj nad 20.000 avstrijskih vojnih ujetnikov.
(Uradno poročilo). — Da bi se
mostju, kjer so se vršili sinoči hudi napadi, in ker se je nekaj so-" oddelkov že približalo
poleg vražnih tudi
POZOR!
mestu Gorici, — so se naši voja- Vse cenj. člane in članice K. S. ški oddelki sinoči pomaknili na k J. s tem opozarjamo na urad-iztočni breg Soče.	no naznanilo našega glavnega taj-
Bolnišnica v Gorici, katero so nika, priobčeno z vidnimi črkami oskrbovali frančiškani je vsled na 5. strani današnje številke. To laških granat popolnoma poruše- naznanilo je velike važnosti, vsled na; mnogo bolnikov je bilo vsled tega naj ga sleherni prečita in se tega ubitih.	tudi po njem ravna!
f ] Dopisi in društvene vesti, f
. POZOR člani .društva sv. Štefana štev. 1.
K. S. K. K., Chicago, 111.
Ker želi podpisani odbor, da bi nastal pri društvu vzoren red glede nadziranja bolnih članov in izplačevanja bolniške podpore,se je na zadnji mesečni seji sklenilo in odobrilo sledečo točko:
Vsak član naj ima dobro zapisan naslov našega I. tajnika Math Grilla, ki stanuje na 3629 So. Wallace St., Chicago, 111. Poleg tega naj si tudi vsakdo zapomni naslov II. tajnika ali našega zapisnikarja Anton Stonicha, ki stanuje na 1630 W. 22nd St., Chicago, 111. Ako član zboli, naj to takoj isti dan naznani pismeno po dopisnici II. tajniku Anton Sto-nichu, če je pa v bližini, naj pa pošlje svojo "ženo, kakega sorodnika, ali sobrata na dom II. taj-Vjka, da se ga o bolezni obvesti. Istotako naj tudi stori,ko ozdravi. Ta točka je zelo važna. Kdor se ne bo ravnal pp tej določbi, bode iinel sitnosti pri izplačilu podpore. Dopisnica stane samo lc (en cent) torej se ne more nihče izgovarjati, da se ni mogel pravočasno in pravilno naznaniti ko zboli. Pisati zna pa tudi vsakdo sam, če ne, pa kedo drugi v hiši. Toej še enkrat pozor glede tega.
Dalje se prosi člane, da naj vsako premembo naslova naznanijo pravočasno po dopisnici I. tajniku Math Grillu. Preinemb stanovanja ni treba pošiljati, ali dajati samo upravništvu Glasila K. S. K. Jednote; treba je obvestiti tudi, ali v prvi vrsti I. tajnika, ki že potna preskrbi potrebno, da pride uradna preinemba naslova sleherni teden v upravništvo lista.
Sklenjeno je bilo iia seji, da se naj ta oklic trikrat zaporedno priobči na tem mestu, da ne bo potem kakega izgovora od strani članov.	Odbor.
stanovanja; moj novi naslov je sedaj, kakor zdolej označeno. S pozdravom
Joseph L. Bahorich, tajnik, 5114 Natrona AHey, Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO.
. S tem naznanjam članom društva "Marije Device" št. 33 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. ter drugim, ki bi me kaj potrebovali v društvenih zadevah, da sem se preselil z 5161 Natrona Alley na 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Toliko v blagohotno ravnanje in naznanilo.
Bratski pozdrav
John Filipčič, tajnik, društva št. 33 K. S. K. J.
Willard, Wis.
Vsem rojakom v Willardu, Wis, in okolici se naznanja sledeče:
Z ozirom na slabe razmere naše fare, ker nimamo svojega duhovnika, kjer je okoli 150 naših otrok brez vsakega veronauka, in ker smo brez vsake službe božje ob nedeljah in ker niti iskrice upanja ni, da bi nam zasijalo soWe boljše bodočnosti ako se ne bomo bolj potrudili kakor dose-daj; zato je sklenilo naše društvo sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. na svoji zadnji mesečni seji dne 6. avgusta, da povabi vse tukajšnje rojake oziroma farane cerkve sv. Družine na zborovanje, katero se vrši v nedeljo dne 20. avgusta ob 1. uri popoldne v cerkvi.
Zatoraj je želeti, da se vsi tukajšnji rojaki te seje udeleže in tako vsaki pove svoje najboljše prepričanje in mnenje za izboljšanje našega farnega položaja, ker zadnji čas je že, da se zdramimo iz dolgega spanja in da se resno in složno popri memo dela za korist naše fare. V nadi, da se bodo vsi, katerim je še količkaj pri srcu bodočnost naše fare in naše mladine, udeležili te seje, ostajam s spoštovanjem
Frank Perovšek,
naselbini. Le tako naprej! Roja kinje, katere še ne spadate v drU stvo, pridružite se društvu sv. A ne in pod zastavo matere K. S. K J. kar bo v Vašo lastno konst m
korist vaših dragih.
Ker živimo v času prirejanj veselic in piknikov je tudi druš tvo sv. Ane sklenilo, da poskus svojo srečo, dne 4. sept., to je nt jelavski praznik (Labor day) dfi priredi veliko veselico v korist blagajne, v dvorani društev sv. Barbare v Boydsville.
Veselica se prične ob druge uri popoldne. Vstopnina za moške j< $1.00, pivo prosto; samo za ples jc vstop 25c za ženske pa 10c. Godba bo izborna pod vodstvom znanega rojaka Jos. Matko, ki bo skrbela za zabavo plesaželjnih. Za vsakovrstne druge zabave in dobro postrežbo bodo pa skrbele članice, ki se z vso vnemo pripravljajo- za ta dan. Zatoraj tem potom najuljudneje vabimo vsa cenj. slovenska društva ter rojake in rojakinje tudi iz bližnjih slovenskih naselbin, da nas ta dan poselijo in pripomorejo k boljšemu
vspehu; žal ne bo nobenemu, ka-k«	r»«5« vpsplic.p.
teri se bo vdeležil naše veselice, ker bo ileprisiljene zabave dovolj.
Ker društvo sv. Ane, štev. 123 po dolgem času zopet priredi to veselico, zato se nadejamo da na>* z svojim obiskom počastite, -ter se vsem vdeležencem že v naprej zahvaljujemo. Zatorej ne pozabite na žensko veselico dne 4. sept na "Labor Day".
Društvo je sklenilo, da plača vsaka člani-a meseca sept. 25cj « društveno blagajno, naj se veselice v deleži ali ne; upam da bo do članice5to upoštevale.
Sestrski pozdrav vsem članom in članicam K S. K. J. posebno pa članicam Društva sv. Ane štev. 123.
Josefa Hočevar, tajnica
tako pripomorejo do čim izdatnejše podpore svojemu trpečemu in izstradanemu narodu v stari lomovini.
V vseh domovino ljubečih srcih laj bo le ena misel, en odmev: 'Odpri roke, odpri srce, otiraj jratovske solze!"
Brezplačni darovi, ki se naj pri-aeso na veeslicni prostor ter pretlačila pri blagajni se bodo hvaležno sprejemala.
ROJAKI:—Če komu ni mogoče udeležiti se te veselice, a rad bi kaj prispeval k "Skladu", naj blagovoli poslati svoj dar na blagajnika tega odbora: g. Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ali pa 44 Halleck ave., Ridgewood, L. Isl., N. Y.
Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet in potrjen.
društveni tajnik.1 Pričetek
NAZNANILO.
Iz urada društva "Marija Pomagaj" štev. 87, K. S. K. J., Chicago' 111., se naznanja vsem članicam imenovanega društva, da imamo dne 19. avgusta skupno
spoved in dne 20. avgusta med	- Colorado City, Colo,
osmo sv. mašo pa skupno sv. ob- Cenjeni mi sobrat urednik: — Jiajilo.	Izvolite zopet obelodaniti sle-
Torej drage sosestre! Zavedaj- deče vrstice v Vašem listu iz te .te se vaših dolžnosti do društva in j naše male zapadne slovenske na-udeležite se spovedi in sv. obhaji- selbine.
U v kolikor mogoče obilnem šte- Posebnih novic ravno za danes
vilu.
. S sestrskim pozdravom
Mary Kobal, tajnica.
nimam; kar se ti-če delavskih razmer sem že zadnjič poročal. Omenil bi le rad o našem pikniku, j,""^'. kojega smo priredili dne 16. juli
NAZNANILO.
ja pod košatimi topoli. Cela ta . Iz-urada tajnika društva sv. Vi- priredba se je izvršila prav dobro da št. 25, K. S. K. J., Cleveland, 1,1 v na*° popolno zadovoljnost. Ohio, naznanjam članom goriime- Zabavali smo se izvrstno čeprav novanega društva, da sem se pre nismo imeli vsled postavne "su selil na 6611* Bonna Ave., N. E. in še" opojmh pijač; vse je bilo ve-so naprošeni člani in članice, da sel° in korajžno, osobito med ple-.mpd&tevajo uradne ure od 4. ure som-
/popoldne do 7. ure zvečer.	Vsled teSa izrekam prav lepo
Z bratskim pozdravom_ zahvalo vsem udeležencem ali
Josip Russ, I. tajnik,	Rosto"!, osobito pa onim iz
6619 Bonna Ave., N. E.	se :l,h ?.e lldele" _ žilo nad 50; hvala tudi njihovemu
( '	NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J. v Allegheny, Pa. se daje na znanje, da je naše društvo sklenilo na zadnjem rednem mesečnem zborovanju, da se kor-porativno udeleži dne 19. avgusta, to je v soboto skupne spovedi in dne 20. avgusta, to je v ne-* del jo ob 8 uri sv. maše in skupne-g.-f sv. obhajila, kakor vsako leto. Kdor izmed članov se tega ne udeleži, zapade kazni 50c. Dalje Omenjam, da precej po »sv. maši se bo pobiralo denar za asesment št.
Bratski pozdrav.
George Vovk. tajnik 1244 High St. .
N. S. Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO. Iz urada I. tajnika društva "Je-,. zus Dobri Pastir" gt. 49 K. S.
K. J., Pittsburgh, Pa.
S tem prosim in opozarjam vse člane našega društva, da se udeležijo polnoštevilno prihodnje redne seje, ki se vrši prih. nedeljo dne 20. t. m.
• Ker sem prejel te dni nove certifikate iz Jednotinega urada pridite vsi cenj. člani ponje k tej seji, da se certifikate pravilno podpiše in članom izroči. Kdor se ne more vdeležiti te seje iz kakega važnega vzroka, naj pride k meni na dom, da mu izročim certifikat, policy ali testament.
ZaeM naznanjam vsem članom, da sem se premestil iz starega
godcu za prijazno sodelovanje. Piknik nam je prinesel $56.40 čistega dobička. Hvala torej še enkrat vsem, ki so nami pripomogli do takega uspeha. Sedaj smo plačali se ostanek našega malega dolga in je nam preostalo v blagajni še nekaj nad $20.
Hvala dalje vsem članom za njih požrtvovalno delo na pikniku ! Živeli! S pozdravom
Anton Godec.
Bridgeport, O.
Cenjeni sobrat urednik: —
Dolgo časa že ni bilo v našem dičnem Glasilu, nobenega glasu iz naše naselbine; ne vem kaj je vzrok temu najbrž, da imajo moški trudne roke od težkega dela, in da težko zamenjajo "pik" in lopato s pisalnim orodjem po dokončanem dnevnem delu.
Kar se tiče dela, je še precej povoljno po tukajšnjih premogo-vih; po preteku enega leta, odkar se je končala velika stavka z zmago premogarjev v našem delu države Ohio, se je stanje precej zboljšalo, ter se počasi bližamo spet normalnim časom v gospodarskem oziru. Ker so nastopili boljši časi, so se tudi tukajšnja slovenska društva zopet bolj oživela, ter so priredila že več veselic in raznih zabav v korist svojih blagajn.
Tako tudi tukajšnje žensko društvo sv. Ane štev. 123 K. S. K. J. lepo napreduje ter šteje zdaj 65 članic, ki je lahko ponos naši
VABILO
na veliki piknik, katerega pri-rede Greaternewyorski Slovenci za slovenske reveže v stari domovini v nedeljo, dne 27. avgusta 1916 v občeznanem vrtu pri "Revnem Lazarju", Union Turnpike Road, Richmond llill, L. Isl.
ob 1. uri popoldne. Vstopnina za moške $1, za ženske. 50c. Pijača prflSta. Svirala bo izvrstna godba. Žrebanje lepega dobitka, ribolov i. t. d. Sodelovala bodo vsa tukajšnja zabavna društva. Za obilno udeležbo se priporoča |	Odbor.
V veseličnein odboru so zastopana sledeča tukajšnja društva: Podporna društva "Sv. Frančiška," "Sv. Jožefa", "Sv. Petra'*', Ane", "Bratska Zveza", "Samostojno"; pevska društva "Slavec", "Domovina", "Brook-lynski zvon" in "Jugoslovanski tamburaški zbor". Podporno dru štvo "Slovenija" in'dekliški tamburaški klub "Slovenka", katerih zastopniki niso bili pri seji veseličnega odbora navzoči, se priključujeta sklepu večine.
Odborniki so sledeči: Pokrovitelj: Frank Sakser. Predsednik: Josip Rems. Podpredsedniki: John Jurkovič, Anton Plevel, Frank Tomaž, Anton Cvetkovič in gospa Franc. Keršmanc. Tajnik: Vinko Zevnik. Blagajnik: Anton Burgar. Pomožni blagajnik: Ga briel Tassotti. Nadzorniki: F. G. Tassotti, Josip Pogačnik in Alojzij Kkrabar. Pomožni odborniki: Anton Štaudohar, Michael Pirnat, Ludvik Muic in Valentin Orehek. Cenjene Slovenke in Slovenci 1
Znano je vam vsem, v kako mučnem in bednem položaju se nahaja naš slovenski narod v starem kraju. Koliko gorja med našim narodom v naši rodni domo vini je že povzročila še vedno trajajoča svetovna vojna, ni mogoče popisati; bedno stanje tisočerih družin se pa bo pokazalo v celi svoji grozoti šele po končani vojni, ko bodo zaman pričakovale može, očete, sinove in brate, ki so bili pred vojno njih oskrbniki. Vsak narod je že davno pričel nabirati za sklad, s katerim bode skušal blažiti gorje vsaj najpotrebnejših in pri tem samaritan-skem delu tudi mi Slovenci ne smemo zaostati.
Klic naših pomilovanje vrednih sirot iz starega kraja je zadobil odmev pri vseh tukajšnih slovenskih društvih, vsled česar se je osnoval odbor iz vseh društev, ki bo priredil piknik, kot iz vabila razvidno, v korist "Skladu za uboge Slovence v starem kraju".
Zato apeliramo ponovno na vse greaternewyorške Slovenke in Slovence in na vsakega posebej, da se te prireditve v kolikor mogoče obilnem številu udeleže in
Pionirji, ssperji in že-lezničarji v vojski.
Vojni poročevalec "Frankfurter Zeitung" piše iz c. in kr. ar-madnega višjega poveljstva:
Kakor na zahodnem bojišču, je bila tudi tu na vzhodu poverjena pionirjem vloga izredno velike važnosti. Organizacija tehniških čet se tako razločuje od nemške v toliko, da obsega c. in kr. armada pionirje in saperje, ruska armada pa pontoniere in saperje. Pionirji, oziroma pontonierji izvajajo v prvi vrsti službo na vodi, grade mostove in ceste. Saperji so pa i-zurjeni za utrjevanje in za službo v trdnjavah.
Pionirji so se vedno odlikovali. Ko je prodirala prva armada čez močvirja, so le pionirji omogočili operacije. Nestevilno mostov so zgradili v prvih mesecih vojske čez San, Dunajec in čez Wyslocka po načelu, veljavem tudi na zapadli, naj se zgrade iz pomožnega gradiva; vojna priprega z mostovi naj se vozi kolikor mogoče spo-redno s četami. Mostove so gradili na vzhodu težje kakor na zahodu, ker so manjkali tisti lepi, veliki vLačilni čolni, s katerimi zgrade lahko tam čudovite mostove na ladjah, po katerih lahko vozijo tudi najtežje tovore. Čolni, ki jih tu vporabljajo, so radi mnogih plitvih mest, so ploščasti in široki nesposobni, da nosijo težo. Gradili so zato predvsem take mostove, , ki jih lahko hitro postavijo. Obnesli so se, dasi je bil temelj mnogokrat neprimeren. Ob Drini in ob Savi so morali pionirji izvesti zelo težavne naloge. Reke so tako prekoračili, da so prepeljali čete v čolnih čez vodo; čete so morale nato kriti zgradbo mostov, ki so jih stavili v sovražnem ognju. Mojstrsko delo so bili tudi številni*čez reko Vislo zgrajeni mostovi, ko je prodirala Danklova armada ob o-
beh straneh Visle. Ko so se pričeli umikati, so morali uničiti vse postavljene mostove tako, da so jih ali razstrelili ali pa sežgali. Posebno pozorje je vzbudilo uničenje sandormierskega mostu, ki so ga podrli v najostrejšem sovražnem ognju, ker so Rusi vse sile napeli, da bi bili dobili ta most nepoškodovan v svoje roke. Ruski pontonieri splošno delajo
su zopet tako obnoviti, da je bilo mogoče voliti po njih. Spretno in hitro so delale železničarske čete. Obnoviti so morale tudi več predorov. Najtežavejše delo je bilo delo, izvedeno v dolgem predoru pri Miechowu, ki je bil trikrat u-ničen in ki so ga poizkušali trikrat zopet popraviti. Delo je bilo zato težavno, ker so bile plasti rahle in so se usipavale. Čez mesec dni sc
xv us ki poiiiomeii »piuou^ ^"»j« ™ — —1 „	,,„
prav dobro; Rus je sploh spreten! je posrečilo, da so mogli zopet vo lesni delavec. Mostove grade hi-1 žiti skozi predor, tro, njih mostovi so bili trpežni in izdelani lično. Opazilo se je delo ruskih pontonierjev, ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand prodiral z juga in so zato Rusi hitro vrgli del proti zahodu prodirajoče armade čez Vislo. Ruski pontonierji so v
Ne more se odrekati ruskim železniškim četam, da so zelo spretno in da so izborno izvežbane. Preskrbe se v zasednein ozemlju, da se je zopet lahko po vseh progah vozilo; zgradile so tudi več novih prog, ki so jih priklopile obstoje-na j k r a jšem"ča su zgradili celo vr-|čemu železniškemu omrežju Na sto mostov čez Vislo. Razdirati več točkah so zvezale galiske /c-Rusi ne znajo tako dobro kakor! leznice z ruskim železniškim omrc-graditi. Mostov niso večinoma po- žjem. M polnoma podrli in so jih zato lah-!	__y Slovenec .
ko popravili
V prvi dobi vojske so se odliko- Nagrade za ugonobitev "Zeppe-vali saperji pred vsem v obrambi	linov."	^
Przemysla: Poškodovane utrdbe	f----;
so vedno takoj ponoči popravili. Lord Michelham je obljubil Vzorno so položili mine ali pod- zrakoplovcu, ki bo uničil enega kope. Med naskokom na južno za- "Zeppelina," 1000 funt - šterlin-hodno bojno črto so naskakajoče gov. Ugonobiti ga mora v zraku, ruske čete prišle na s podkopi pod- Lord je razpisal 10.000 funt - šter-kopano polje. Njih izgube so bile Hngov* za deset razrušenih "Zep-naravnost strašne. V sedanji obli- pelinov". Michelham, prejšnji sir ki stoječe (pozicijske) vojske za- Herbert'Stern, šef londonske ban-htevajo zelo saperje, ki jih razde- čne tvrdke Stern Brothers, je bil ljujejo v male oddelke. Grade o- 1. 1905. imenovan za pecra. Nje-pirališča in opazovališča, polagajo <r0va rodbina izvira iz Frankobro-ovire in vodijo čete, kadar grade da ob M. in je imela sredi prejš-in utrjujejo postojanke. Saperjem njega stoletja vinsko trgovino v so izročeni žarometi, ki jih Rusi Londonu, nimajo, mečejo ročne granate in ---—
se ponoči plazijo okoli, da razdirajo sovražne zapreke.
Ruski saperji niso tako delavni. V saperskih bataljonih služijo v prvi vrsti tvorniški delavci; a
NAZNANILO
premembe naslova.
S tem naznanjam vsem mojim cenjenim odjemalcem in naroče-
prvi vrsti tvornisKi ueia^i; a -	-	.	enil
častniki so večkrat v zadregi, ker Pičeni, ua sem w	,
, . . . i • i : svoi dosedanji naslov -£9 t*. 3ia--so delavci precej revolucionarni	U1,S1 _ J	____in
tudi kot vojaki. Značilno je tudi,
da Rusi za zgradbo jarkov večkrat ne vporabljajo pehote, marveč jih morajo pod vodstvom sa-perjev kopati kmetje.
Ko je izbruhnila vojska, so iz
dison St. Room 1112, Chicago, 111.
Moj novi, ali sedanji naslov je: 7 West Madison St. Room 605. Chicago. 111.
Zaeno se zahvaljujem vsem številnim mojim odjemalcem za do-
vedli že ločitev železniških čet in	sedaj -mi izkazano naklonjenost
so ustanovili samostne brzojavne	in se Vam še vnaprej toplo pripo-
čete. C. in kr. železniške čete so iz-	ročani, zagotavljajoč Vas vedno
urjene v zgradbi, obratovanjem in	solidne postrežbe,
v uničenju popolnih, malih in voj-	Pri tej priliki naj tudi omenim,
nili železnic in znajo izvajati tudi	da jaz nisem še imel in nimam
vsa umetna železniška dela. Za	nikajcega kompanista . (družabni-
vojne železnice vozijo s seboj ma-	ka) ali zastopnika, ki bi potoval
terial v enotah 30 kilometrov. Že-	v mojem imenu in delal s tem za-
lezniške čete so v tej vojski tako	me reklamo in kupčijo. Selc ne-
glede na zgradbe, kakor tudi v	davno sem prejel od neke strani
obratu toliko storile, da za to do-	nek znesek za prodano blago,
zdaj še ni podobnega zgleda. Ob	Blago je nekdo prodal na upanje
pomanjkanjih v vojski na prostem	v mojem imenu; ime dotičnika za
sera in tja so morale zdaj najteme-	sedaj še zamolčim.
ljitejše in hitro podirati železniš-	Z velepoštovanjem
ke proge, viadukte in mostove, ko	M. Pogorele,
je šlo naprej, so pa morale zopet	7 W. Madison St., Room 605.
uničene naprave v najkrajšem ča-	Chicago, 111.
Boj za življenje.
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabaaanost, odpravi zapeko in pokrepča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, , zapeko,
obledelost,	•
nervozno* t» in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom.
Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
Jos. Triner
1388-99 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS |
0253534853235323532348235353534853535348532353232323485353234823482353235323304823534823234823532348
0123485348234853482348483248534823532353232323485323534848534848485323482348234823532348234823234853
232323482323484853234823532323234823232348

ny,AflTLO K. a K. JTONOTR,- 16. AVGTTftT A iQig
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci v Ameriki.
Spisal Dr. LEON VONČINA, profesor bo,oslovja t Ljubljani.
(Nadaljevanje.) Dne 27. novembra pride
Havre de Grace, v mesto, iz katerega je imel iti na neizmerno morje, in — morebiti za vselej — slovo dati Evropi. Kakova čutila so ga obdajala pri taki priliki, to se da lože misliti, kakor dopovedati; najmočnejše čutilo pa, katero je zaduševalo vsa druga, bilo je čutilo presrčno hvaležnega veselja do njegovega misijonskega poklica, kakor povzamemo iz pisma, ki ga je svoji sestri pisal dne 30. novembra, potem ko je bil že vse svoje reči spravil v ladijo. Piše namreč: "Nikakor ti ne morem dopovedati, s kako veselimi občutki, s kako neizrekljivo hvaležnim srcem do svojega neskončno dobrotljivega nebeškega Očeta sem vstopil v ladijo, da hftim k cilj u, katerega srečno doseči je največja milost, ki jo Bog more podeliti duhovniku. O da bi mi bilo dano, prav kmalu izuriti se za opravila sv. misijona."
Dne lrdecembra 1. 1830 odjadra ladija proti 10. uri dopoldne in odtegne Baraga Evropi. Kolikor hitreje je ladija plavala po valovih neizmernega oceana, kolikor bolj se bližala zemlji novega ame-rikanskega sveta, toliko bolj je plavala tudi Baragovo srce v morji neizmernega veselja, katero je prikipelo od vrha, ko je zadnji dan 1. 1830 — na dan sv. Silvestra v mesto New York na suho zepiljo stopil, ki mu jo je Bog od-menil, da razsvetlja njene prebivalce z lučjo večne resnice in jih obuja k novemu zveličevalnemu življenju z močjo sv. križa. Popotovanje po morju pa popisuje Baraga sani v pismu do svoje sestre iz New Yorka dne 2. januarja 1831. leta tako-le: "Dočakal seni vendar enkrat srečnega trenutka, da mi je mogoče pisati ti prvikrat iz novega sveta. Srečno smo prejadrali neizmerni ocean, in imam zopet pod nogami trdo zemljo. Nisem v stanu ti povedati, kako hvaležen sem dobrotljivemu našemu nebeškemu Očetu zato, da vedno tako ljubeznjivo za me skrbi. — Naj ti zdaj popišem ob kratkem svoje popotovanje od Havre de Grace do New Yorka. Odrinili smo od Havre dne 1. dec. proti desetim . . . Brodnina, ki se mora plačati, je različna med 40 in 300 gld. Kateri plačajo samo 40 gld., ti imajo skupno sobo, morajo pa tudi seboj'vzeti posteljo in česar je treba za živež; zastonj dobijo samo prostor za postelj, vodo in ogenj.
Po tem takem se jih več skupaj združi, ki skrbe za hrano, in tako se prav lahko izhaja. Jaz sem se takim pridružil, in moje morsko popotovanje me je sploh stalo 52 gld. (od Dunaja do New Yorka pa samo 169 gld. in 20 kr.) Kar pa to popotovanje po morji zadeva, moram s posebno hvaležnostjo do Boga spoznati, da je bilo sploh prav srečno. Koj prvi dan smo imeli prav ugoden veter, ki je pa tudi drugi in tretji dan še precej ugodno pihal: ali dne 5. decembra nas je v silen strah spravil hud vihar, ki je začel ob štirih zjutraj razsajati. Strašno se je prekuco-vala ladija, kakor da bi se hotela popolnoma prekucniti; vse gkri- spomin na srečna prva stoletja na
nje, vsi zaboji, in sploh vse, kar ni bilo dobro privezano, valilo se je vprek, tako da se je marsikaj pokončalo; strašno je bilo viharje vo tuljenje med jadrskimi vrvmi. Brž so vsa jadra zvili skupaj, eno največjih pa je vihar po sredi raztrgal, ko ga niso mogli dosti hitro doli spraviti; valovi so na-rastli do ogromne visočine, tako da so se večkrat razlili črez vso ladijo. Skoro vsi smo ležali sleherni v svoji postelji, ki je bila dobro z žreblji k steni pribita, pa ob vsem tem smo se morali močno držati z obema rokama postelje, sicer bi nas bilo ž nje vrglo. K sreči je ta vihar razsajal samo poldrugi dan in eno noč, in ko bi ne bil odjenjal, bili bi morali za lakoto pomreti; kajti ves ta čas v nedeljo in ponedeljek (5. in 6.) ni nobeden popotnikov nič kuhal, pa saj nam tudi na misel ni prišlo, da bi kaj jedli. V ponedeljek popoldne je blagovolil vsegamo-gočni Gospod vsega sveta zapove-dati viharju in valovom; morje se je upokojilo, in imeli smo zopet mirno vreme. Ta vihar nam ni samo delal silen strah, ampak bil nam je v škodo s tem, da nas je odnesel blizu 200 angleških milj
(blizu 70 ur) z naše poti in je nekoliko orodja popotnikom poškodoval; moje reči pa niso trpele nobene škode, ker sem takoj od začetka skrbel, da so bile varno spravljene. — Za tem pa smo po-potovali srečno, imeli smo, iz-vzemši kakih šest dnij, skoraj ugoden veter, in tako smo to dolgo pot od Havre de Grace do New Yorka srečno dokončali v tridesetih dnevih. Dne 31. decembra smo prišli semkaj, ravno ob tisti uri, ob kateri smo 1. dec. bili odrinili iz Havre de Grace. Na noy>» svet, na zemljo svojega prihtf A njega poklica sem torej stopil "Še v letu 1830, katero je za-me toliko znamenito. — Mojemu zdravju pa potovanje po morju ni kaj služilo. Koj drugi dan se me je lotila znana morska bolezen, večkrat sem moral bljuvati in nisem bi nič kaj zdrav, dokler nisem priše na suho; zdaj pa sem zopet prav dober, da, veliko boljši, kakor v Evropi, ker mi tukajšnji zrak kaj ugaja. Na ladiji mi ni bilo mogoče svete maše opravljati, tukaj pa mašujem zopet vsak dan. Veliko katoličanov, je tukaj s štirimi katoliškimi cerkvami; tudi katolišk škof ima tukaj svoj sedež."
b) Od New Yorka do Cincinnati
ja
Ko si je v New Yorku nekoliko počil in preskrbel vse, kar je bilo potrebno za daljno pot v Cincinnati, odrine iz New Yorka peti dan po svojem prihodu — dne 4. prosinca — in popotuje proti Phi-ladelphiji, kjer je prvič v Ameri ki pridigal, in proti Baltimoru v Cincinnati, kamor je prišel dne 18. prosinca 1831.
Najmikavnejše posebnosti tega popotovana posnamemo iz pisma, ki ga je pisal svoji sestri iz Cin-cinnata dne 21. prosinca. "Zapustil sem New York, to velikansko glavno mesto, dne 4. prosinca ob sedmih zjutraj ter sem se peljal nekoliko na parobrodu nekoliko pa na brzovozu, in sem še tisti dan ob osmih zvečer prišel v Philadel-i pilijo . . . Nisem mislil, vendar pa sem se pet dnij mudil v tem mestu, katero ima svojega škofa in štiri katoliške cerkve, zlasti zato, ker sem bil kaj lepo sprejet. I-mel sem namreč priporočilni list do nekega duhovnika v tem mestu, prav prijaznega moža, ki mi je koj odločil sobo v stanovanje in mi je sploh skazoval veliko prijaznost. Kar mu pride na misel, pa me začne nagovarjati, naj prevzamem nemško pridigo v njegovi cerkvi za prihodnjo nedeljo. S posebnim veseljem sem se udal, zatorej tudi ostal pri dobrem gospodu in dne 9. prosinca sem v prvič pridigal na novem svetu poln občutkov, ki se dajo le prav globoko v srcu čutiti, nikakor pa ne izreči. — drugi dan za tem zapustim to i-njenitno in lepo mesto in pridem še tisti dan proti 10. uri zvečer v Baltimore. To mesto je v oziru na svojo cerkveno veljavo prvo in najimenitnejše v Severni Ameriki, ker tukaj ima svoj sedež edini nadškof cele severne Amerike, in v tem mestu' so pred poldrugim letom amerikanski škofje obhajali prvi zbor. To budi kaj mikaven
se cerkve. — V tem mestu sem ostal en dan, da sem se poklonil in svoje spoštovanje skazal svojemu prihodnjemu nadškofu. To je častljiv starček in prav ponižen mož; sprejel me je po amerikanski šegi: prijazno me prime za roko, pogleda moja spričeva-nja, pohvali moj namen itd. — Iz Baltimora sem odrinil dne 12. prosinca ob 5. uri zjutraj in se peljal med drugim skozi mesto Columbus — v sredi države Ohio, pred tem mestom nas je zadela neka nesreča, katera pa nam je služila v dokaz, kako očetovsko nad nami čuje božja previdnost. Ostali smo namreč kaki dve uri pred mestom pri neki krčmi in stopili z voza, da se nekoliko ogrejemo; bilo je že po polnoči in prav hudo nas je zeblo. Komaj stopimo z voza, zdivjajo konji, ne vem zakaj, ter zdirjajo z vozom. Voznik teče za njimi in kriči, pa jih ne more ne doteči, ne s svojim vpitjem ustaviti. Žalostnega, pa tudi veselega srca, da nismo bili na vozu, gremo za vozom, in ko že precej daleč pridemo, najdemo voz v nekem breznu. Konji so oje s prvima kolesoma odtrgali in dirjali naprej, in jih ni bilo več videti. Pri
bližnji hiši smo dobili sani, na katerih smo se pomikali do mesta, h!valo dajoč Bogu, da nas ni bilo na vozu. Od mesta Columbus smo se srečno peljali do Cincinnata, kamor smo dospeli dne 18. prosinca ob 4. uri popoldne."
Tako je Baraga po petdesetdne-vnem popotovanju srečno dosege" cilj, po katerem je tolikaj hrepenel od tistega trenutka, ko je bV pismo v roke dobil iz Cincinnata
Neizmerno je bilo zatorej tudži hvaležno njegovo veselje, ko je v štiriintridesetem letu starosti stopil v mesto, središče silno obširnega kroga, kjer so po gostih in temnih gorah in močvirnih pla njavah razsajali divjaki. Teh neumrljive duše Kristusu pridobiti, je bila največja in edina sreča, po kateri je hrepenelo njegovo srce. Kaka blaga čutila so ga pač sprehajala, ko je v prvič stopil pred svojega višjega pastirja, v čegar čredo bo spravljal ovce, katere so še v temi strašnih zmot, in tavajo po potu hudobije in pogubljenja! Ta svoja čutila je Baraga sam najbolje razodel že v omenjenem pismu iz Cincinnata, ko nadalje piše sestri: "Ker imaš dobro in blagih občutkov polno srce, lahko me boš razumela in mi prav rada verjela, moja predraga Amalija! da mi je celo nemogoče popisati ti to, kar je moje srce občutilo, ko sem dosegel cilj svojega potovanja, kraj svojega prihodnjega delovanja, mesto, v katerem stanuje škof, ki se po svojem svetem, življenji sme imenovati apostol Ohijske države, fte le drugi dan potem, ko seni bil prišel v Cincinnati, sem šel proti desetim dopoldne k svojemu novemu višjemu pastirja prečast gosp. Edvardu Fenwiku^ Do miši je val sem ti tega škofa kot vzgledno pobožnega, uljudnega in ponižnega moža ; ali ko sem stal pred njim, prepričal sem se takoj, kako daleč presegajo njegove čednosti vse to, kar sem si domišljeval. Ne da se lahka misliti višji pastir, kateri bi bil bolj ponižen, bolj uljuden, bolj pobožen in vnet kakor on. Mislim, da je sv. Frančišku Sa-lezijanu popolhoma podoben. — Sprejel me je zelo prijazno in svojo radost kazal o tem, da sem tako zgodaj prišel, ko me je pričakoval že le v maju. Posebno pa ga je veselilo, slišati o meni, da ne želim ostati v mestu, ampak iti v misij on med divjake. Reče mi na to, da to zimo naj le ostanem v Cincinnati, o letnem času pa, ko bo šel po navadi obiskovat misijonske kraje, me bo seboj vzel in mi odločil primeren kraj. Z vsem tem me je močno razveselil. Ta čas pa bom tukaj v mestu opravljal nemško službo božjo, ter bom pri-digoval že prihodnjo nedeljo, in potem vsako nedeljo. Prav zelo sem tukaj zadovoljen, imam prijazno sobo, in hišni red, enak samostanskemu, mi je všeč črez vse. Škof je naš prednik ali gvardijan, pred jedjo in po jedi opravljamo skupno molitev kakor v samostanih, potem nas pelje naš pobožni škof vselej v cerkev, ki se tiko-ma drži našega stanovanja, in tam vsi skupaj v kratki molitvi molimo presv. Rešnje Telo, kar mi neizrečeno ugaja. — V naši majhni duhovšnici zdaj stanuje pet dtt-lovnikov s štirimi bogoslovci, ki se pripravljajo za duhovni stan; med njimi je sin nekega divjaka, 181eten mladenič, ki razun jezika divjakov govori tudi angleško, in se zdaj uči duhovniku potrebnih vednostij, da bo mogel biti posvečen in potem iti izpreobračat svoje divje rojake. Doma je ravno iz tistega kraja, v katerega me misli škof po letu poslati; zatorej je škof temu mladeniču tudi naložil, da me poučuje, kolikor more, v svojem jeziku. — Bogu budi hvala tisoč in tisočkrat za vse!"
Tri mesece je ostal Baraga v Cincinnati; obskrboval je opravi-a duhovnega pomočnika s tisto vneto ljubeznijo, po kateri ga že poznamo kot nekdanjega šmarten-skega in metliškega kaplana, zraven pa se tudi pripravljal z vso mogočo gorečnostjo za misijonsko delovanje med divjaki. To delovanje je prihajalo tem bližje, čim t>olj se je zimski čas bližal svojemu koncu. Če mu je to mesto že zato vedno ostalo v blagem spominu, ker je v njem začel svoje pa-stirovanje v 'Ameriki, priljubilo se mu je še posebno zavoljo nekega orimerljaja, ki je njegovo srce napolnil z rajskim veseljem; dal mu namreč neskončno dobrotljivi Bog v Cincinnati še doživeti srečo, da je izpreobrnil in krstil enega zamorca.
7. Krivo drtvo-(L' Arbre Oroche) prva misijonska Baragova postal
J&«
_ Ko je minula zima, nastopi za Baraga čas, da slovo da Cincinna-tu m se odpravi na kraj, ki mu ga je skrbni vigji pastir odločil v njegovo misijonsko delovanje Ta kraj je bil "L' Arbre Croche", po naše "Krivo drevo", na severni strani Michiganskega jezera in je obsegal blizu devet kvadratnih ali štirijaških milj.
Divjaki, ki so živeli v tem kraju sem ter tja, raztreseni, bili so tisti del vesoljnega indijanskega rodu, kateremu so se prištevali O-tawa - Indijanci, ki so v svojem lastnem jeziku ta kraj imenovali " Vaganakisi".
Krivo drevo (L' Arbre Croche) je bilo torej Baragova prva in začetna'misijonska postaja,.iz katere je imel med divje Otavva-Indi-jance na vse strani razsevati e-vangeljsko seme in skrbeti, da se ukorenini, da požene in obrodi stoterni sad. "Krivo drevo" je bilo za misijonsko opravilo toliko bolj pripravno, ker je bilo seme sv. evangelija že pred več leti tamkaj zasejano. Bili so namreč jezuiti, kateri so v začetku devetnajstega stoletja prvo seme sv. vere zanesli v ta kraj, ki se je potem L' Arbre Croche imenoval; seme je padlo na dosti rodovitno zemljo in je kaj dobro poganjalo, ali komaj je bilo dorastlo v prijetno drevesce, že so morali jezuiti, kolikor jih ni bilo pomrlo, zapustiti ta kraj in prepustiti drevesce mnogovrstnimi nevarnostim, ki so mu pretile od vseh stra-nij. Moralo je tedaj hirati in gotovo bi se bilo popolnoma posušilo in zatrlo, ko bi se ne bil sem ter tja prikazal kak misijonar — seveda, samo le malo dnij — in branil, da ni popolnoma ugasnila luč sv. vere, ki je prej že dosti prijazno sijala. K novemu pomladnemu življenju so se pa verske zadeve tega indijanskega kraja obudile 1829. leta, ko je preč. škof Fenwik po dolgem trudapolnem prizadevanji v "Krivem drevesu" ustanovil misijonsko postajo in jo izročil misijonarju gosp. Dežanu (Dejean). Kako lepo in radostno se je že bilo po dveletnem trudu tega častitega in vnetega misijonarja krščansko življenje razcvetelo okoli te misijonske postaje, to nam pričuje poročilo, ki ga je Leopoldinski družbi poslalo ško-fijstvo iz Cincinnata glede na mi-sijosko popotovanje vesoljnega namestnika ali generalvikarja, g. Friderika po imenu Rese, kateremu gre posebna hvala, da se je u-stanovila Leopoldinska družba na Dunaju, kamor je bil iz tega namena sani prišel.
(Dalje prihodnjič.)
I zadnji čas popolnoma opustili in to je tetoviranje po obranih m ro-
M.
Statistika o Židih.
> Jagnis Indijanci. %
V zvezi z najnovejšimi dogodki na ameriško-mehiški meji, smo zadnji čas večkrat čitali o Jaquis Indijancih, ki so v manjših in več-
iih oddelkih uspešno napadi, me-i v New York je m<y dayno Wke baud,te m iste pognal, na-1,0 Z8nimiv0 ^ izvestje „ gi.
m , T	. . I ban ju Židov v Zedin jenih drža-
To pleme Indijancev je danda- vah l? ,	ŽUa je ti
nes najbolj znamenito in pogum- N je živel<>, lgl5 k 2 500 000
no na severo-an.eriskem ozemlju. Abrahamovih potomcev ali Židov, Ze vec let živijo ti Indijanci v ne- število teh na v8em lnestu ma. posredni bl.zmi be oko/cev, a do- L sedaj 13 in , mnijono^" sedaj se slednji,., se m posrečilo, Gle(Je števila s0 židie ra2de. da bi s. j,h za,nogi. popolnoma ,jeni raznih >merijkih mestih podjarmiti. Jaques lnd.janc. so slede&: v N yorku jjh a„; v eljah-zev 17. stoletju kot zelo J 990 m u ena sovražno indijansko pleme Bes, prebivaistva New Yorka; v Chi-da so doživel, leta nazaj t. lnd.-!cagu jih je 215000 „ pwude]. janci občutne poraze od Spancev ,fiji leoooo v Bostonu 65 000 y u. Mehikancev; so pa t. tudi vec- San Pranciac0 2fj ()00. dosti jih je krat svoje nasprotnike v raznih tudi d ih y(..jjh mestihi v bitkah premagal, vsled svoje .z- cievelandu, Baltimore, St. Louisu,
kušenosti, moči in izredne hrabrosti.
To indijansko pleme je v najbližjem sorodstvu z "Mayas" Indijanci. Leta 1849 se jih je uradno naštelo okoli 57,000; dandaues
PREMETEN DETEKTIV.
Pred nekaj meseci so našli v bližini Milana truplo petletne deklice. Poleg trupla je ležalo nekaj kosov opeke in vse je kazalo, da je bila deklica s to opeko ubita, toda drugega sledu ni bilo dobiti. Ker domača policija ni mogla iz-takniti morilca, so poklicali detektiva Orsinija iz Rima in mu naročili da mora dognati, kdo je deklico umoril. Težka naloga, silno težka, kajti sledu, kakor rečeno, ni bilo nobenega. Detektiv je več tednov lazil po celi provinci, pa ni mogel ničesar iztakniti. Naposled je vzel obleko umorjene deklice in jo nosil od vasi do vasi, od hiše do hiše, ter izpraševal, če kdo to obleko pozna. Res je, daleč v samotni vasi našel krčmarico, ki se ji je zdelo, da je pri njej nekaj dni stanovala tuja žena z otrokom. Ni vedela, ne kdo je bila ta žena, ne odkod. Le na eno stvar se je spominjala. Tuja ženska je imela večkrat sestanek z nekim moškim in kadar se je vrnila, je vselej prinesla seboj šopek šmar-nic. Zdaj je šel detektiv iskat, kje bi bila mogla dotična ženska dobiti šmarnice. Res je po dolgem iskanju iztaknil vrtnarja, ki je povedal, da je o kritičnem času neki kočijaž pri njem več dni zapored kupil šopek šmarnic. Kočijaž je živel v drugem kraju, a detektiv ga je vendar izsledil. Dognal je, da je bil kočijaž vdovec, a se je pred kratkim oženil, ^daj je šel detektiv iskat krčmarico, ki je bila spoznala obleko umorjene deklice, ter je vse tako uredil, da je krčmarica videla kočijaževo drugo ženo. Krčmarica je potrdila, da je ta žena z otrokom pri njej stanovala. Nato so kočijaževo ženo prijeli in preiskava je dognala, da je svojo nezakonsko hčerko ubila, boječ se, da je kočijaž ne vzame, če izve, da je imela že z drugim otroka.
Pittsburghu, Newarku, Detroiiu
in Cincinnati.
Ameriški Zidje se delijo v tri
verske sekte: v reformirane, orto-
doške in konzervativce; prva
MBHI^^^^^^^^^WP. _ _ verska sekta ima 4G rabincev (ju-pa ne zrn vec kakor kak,h 20 000 dovskih dllhovnikov)> d &
Ja/.ms Indijancev, kajti veliko in ,petja 20- Xajve6 llažih
s evilo j,h JC eta nazaj mehiška židoy i da torej t konzerva.
vlada premestila m odpokl.cala v tivno vrs ker . toHk
Yucatan in Tehuantepec, kjer so baš ti zadušili nemire ondotnih domačinov.
Jaquis Indijanci živijo dandanes najbolj
skih kongregacij in rabincev, kakor obe druge sekte skupaj. Je pa poleg teh še 121 rabincev, ki ne spadajo ne v to, ne v ono ver-
v južnem delu države sko vrsto; za 2,500,000 je torej v Sonora, nekaj jih je tudi na me- Zedinjenih državah okoli 500 ra-hiški meji v naši državi Arizona, bincev, tako da pride 5000 Židov Ime tega rodu je nastalo po reki na 1 rabinca. "Jaqui", ki teče kakih 500 milj j p0leg tega je najti širom Zedi-daleč iz Sonore v californijski njenih držav še številno provizo-morski zaliv.	ričnih židovskih kongregacij, ki
Stanujejo ti Indijanci ob tej, imajo svoja zbirališča in službo rek i v svojih skromnih in pripro- božjo le ob gotovih židovskih stih kolibah (kočah) zgrajenih iz praznikih; te kongregacije vodijo grmičevja, lubja in španskega bolj izobraženi Židje iz civilnega trskovca. Strehe teh koč so pokri- življenja, trgovci, uradniki in od-
te le s travo in blatom. Živijo se s pridelovanjem koruze, bombaža in neke posebne vrste zelišče 'Ma-
vetniki, čeravno niso izšolani za stan judovskega duhovnika. V takih slučajih opravljajo službo
gueh", iz katere žgejo "mescal"|rabincev načelniki teh kongrega opojno pijačo. To žganje ljubijo cij.
Jaquis Indijanci nad vse. Ker so moški ,tega indijamskega rodu zelo delavni ter vstrajni se jih tudi kaj rado uporablja po raznih rudnikih, na farmah, osobito pa kot mornarje in iskalce bisernih školjk. Jaquis Indijanke so zelo spretne v tkanju preprog in vezenju čipk.
Jaquis Indijanci imajo svoje največje naselbine v pristanišču Guaynias na californijskem morskem obrežju. Ondi imajo velike naprave za sušenje morske soli, katero pošiljajo od tam v razne kraje zapada.
Jaquis Indijanci, so osobito veliki prijatelji godbe, z^ kar imajo pravo posebno nadarjenost. Ob raznih prilikah prirejajo še dandanes svoje starošegne narodne vojne plese, ki trajajo po več dni skupaj; le nekaj indijanskega so
V tem letnem poročilu se navaja, da je židovstvo zadnje leto v Zedinjenih državah zelo naraslo; samo tekom 6 mesecev se je ustanovilo 30 novih verskih organizacij; napredek Židov se pripisuje sedanji evropski vojni, ker ameriški Židje ne potujejo nikamor.
Glavna "načela judovske vere se razlikujejo od katoliške v tem, da judje trdijo, da še ni prišel obljubljeni Mesija na svet; — torej ga še pričakujejo; mi katoličani pa pravimo in verujemo, da je že prišel naš Mesija na svet in da pride zopet — sodit žive in mrtve.
Kdor nese galono "viške" po
ozki brvi,- mora biti zelo oprezen. •
Nekatere omožene ženske potujejo kaj rade z namišljenimi imeni.
Denar
pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti Pri naa lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,609.
I
Izhaja vsaka sredo.
Kranjske-Sloyenske KataH-Jednote ▼ Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništve: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za Slane, na leto.......
Za nečlane...........
Za inoaemstvo........
=
134 po Številu, bi morala ta pridobiti v tej naši kampanji vsaka, dva meseca po 3 nove člane (ice) kar je lahko mogoče, ako bi se u-radniki društev in članstvo malo bolj za to pobrigalo. Mislimo, da agitatorična armada 134 društev z 12,663 člani že lahko nekaj zmore in ukrene, ako hoče. Dosti je še ledine na društvenem polju v
-1 Zedinjenih državah, katero bi se
$0.60 dalo še iahko obdelati in poseja-$1.00 $1.50
official organ ef the
grand carniolian slovenian catholic union ef the
mansD states of amkrica
Issraed every Wednesday.
by the Grand Carnielian 81e-Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1M1 Wast 22nd Place, Chicago III.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
Pnr Members, per year........$0.€J
Far Nenmenmbers........... .$L00
Per Foreign Countries........ $1.50
31
Zavihajmo rokave!
Cenjeni člani in članice K. S. K. J.!
Uredništvo "Glasila K. S. K Jednote" prosi najprvo, da bi vsak čitatelj in čitateljica tega lista, ki je zajedno tudi član, ali članica naše Jednote predstoječi članek pazno prečital(a); osobito pa še opozarjamo na ta čianc.c cenj. sobrate in sosestre uradnike (ice). Z veseljem in navdušenjem naših krajevnih društev, smo Čitali v št. 30. našega lista polletno Jednotino finančno poročilo, izdelano po našem glavnem tajniku. Vprvi vrsti smerno biti ponosni na število članstva Jednote, ki je štela dne 30.
ti. Dosti je še rojakov in rojakinj po raznih slovenskih naselbinah, ki še niso zavarovani pri nobeni slovenski podp. organizaciji, ali pa samo pri eni. Delavske razmere so po našem kontingentu sedaj splošno ugodne razen države Minn, kjer je velika stavka rudarjev. Povsod se služi in dobro dela; torej se ne more nihče izgovarjati na to.
V prvi trsti bi naj v tem oziru stopila na noge naša krajevna društva. Znano je, da je glavni odbor tudi za 11. polovico tekočega leta razpisal tri častne nagrada za pridobitev največjega števila novih članov in sicer v znesku $25.00, $15.00, in $10.00. Kdo bo zmagal v tej polovici leta? Katera tri društva se bo ta čas upisalo v "zlato" knjigo naše Jednote?
Dosedaj se bliščijo z zlatimi črkami v tej knjigi imena sledečih krajevnih društev: Društvo sv. Jožefa št. 43, Anaconda, Mont., Društvo sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis., Društvo sv. Štefana št. 1 Chicago, 111., Društvo sv. Jožefa št. 148 Bridgeport, Conn., Društvo sv. Petra in Pavla št. 89, Eetna, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo, (že v drugič); društvo sv. Mihaela št. 152 So. Deering, 111. in društvo "Marije Sedem Žalosti" št. 50, Pittsburgh, Pa.
Da bode pa sedanja agitacija za dosego našega števila članov še
oboroženih policajev na Leetoma
Location, ki so s silo zahtevali od stanovalcev te hiSe, da morajo še isti dan hišo prestaviti, oziroma premestiti s kompanijskega zemljišča. Dosti je namreč rudarjev, ki so si s težavo in trudom postavili svoja skromna lesena domov-ja na koinpanijski zemlji; naravno, da se mora za to plačevati nekaj najemnine. Jeklarskemu tru-stu ni nič hudo pri srcu, če izda povelje ubogemu rudarju: "Preseli se z našega zemljišča s hišo vred še danes!" S tem hoče ta trust postaviti svoje bivše delavce pod kap, da bi se jih preplašilo in prisililo zopet iti na delo.
Dosedaj ni imelo to početje rudarskih družb še nobenega moralnega uspeha, kajti stavkarji se v veliki večini ne strašijo takih groženj in so pripravljeni kampirati tudi na prostem ob cestah v malih šotorih, čeprav vso zimo — pre-dno bi se vrnili na svoja stara mesta v rove pod starimi pogoji.
Da se bode takim izgnanim rudarskim družinam oadpomoglo, se namerava postaviti po raznih na selbinah res več šotorov; poleg tega so se usmilili takih družin oni rudarji, ki imajo svoje hiše na svojem lastnem zemljišču; ti so vzeli pod streho kolikor mogoče veliko stavkarjev-tovarišev.
Tu navajamo pismeno odpoved, katero je poslala rudarska družba nekemu stavkarju dne 7. julija t. 1. Odpoved se glasi sledeče:
"Hibbing, Minn., 7. julija 1916.
"Lastnina "Great Northern Iron Ore Co.,
Gg. Mike Stimac, prvotni na -jemnik, Pr. Zbenich, sedanji sta-,Jpkami y syojih ^^ novink ali naslednik Mike btima-1	.
ca, v hiši št. 39, Carson Lake, Minnesota.
Cenjeni gospodje:—
S tem se Va mnaznanja, da je pogodba stanovanja, ali najemnina, datirana z dne 1. nov. 1910, med Tyler Iron Mining Co. in Vami, potekla. Ta pogodba zavzema prostor hiše stoječe 11a št. 39, S. K. kvarterja in N. E. kvar-terja, sekcija 10, Township 57, Range 21 St. Louis okraja, država Minnesota.
Vsled tega se zahteva od Vas, da se preselite tekom 30 dni iz te hiše in vzamete s sabo vse Vaše
čel udrihati s krepeljeem po glavi te hrabre rudarjeve1 žene; končno jo je prijel'za roke in vlekel po cesti, kakor najhujšega tolovaja. Zastonj je omilovanja vredna žena zatrjevala biriču, da pojde domov, ali pa ž njim; prosila ga je usmiljenja, ker je v blagoslovljenem stanu. Njene prošnje pa niso nič pomagale pri trdo-srčnem kompanijskemu policaju. Reva leži sedaj vsa prestrašena in pobita v postelji tako, da zdravniki zatrjujejo, da je v smrtni nevarnosti. Ako umre torej ta junaška žena še pred porodom ali na porodu, bode imel kompanij-ski birič kar dve žrtvi na vesti. Da se je vršilo vse to resnično in tako, lahko dokažejo številne priče.
Surovost kompanijskih policajev presega tu že vse meje, ker ravnajo ti z nami slabše nego s steklimi psi. Niti najmanjše iskrice čuta do človekoljubja in usmiljenja nimajo ti možje postave v svojih srcih. To je vrsta lopovov, kojim je človeško življenje toliko mar, kakor nič; kojim se niti noseče ženske ne smilijo. To presega celo živali. Niti volk ne bo storil kaj zalega volkulji, kadar je v takem stanu. Najeti biriči Jeklarskega trusta pa prekašajo v surovosti in hudobiji celo krvoločne živali.
Padee Gorice.
____ •
Naša tužna Avstrija bo imela med raznimi zgodovinskimi dnevi in dogodki zadnje vojne osdbito 23. maj 1915 zapisan s krvavimi
amise ...	___
junija t. 1. 12,663 članov in članic, bolj uspešna, opozarja uredništvo Vkljub slabi agitaciji od strani j "(;iasiia K. S. K. Jednote" vse a-članov in članic, smo pridobili le- gitatorje 11a sledečo ponudbo: tošnje prvo polletje 648 novih Uredništvo je dobilo zastonj od članov in članic. Naša Jednota nekega požrtvovalnega člana naše šteje sedaj 106 moških krajevnih jednote ve- st0 iepjh Jednotinih društev in 28 ženskih; torej «ku"1 spominskih kolajn v obliki srebr-paj 134. Naša Jednota se ne more nej?a dolarja s pripombo, da naj ponašati s zeio številnimi krajev- ge da vsakemu novemu članu (ici)
nimi društvi; ima pa zato nekate- enQ tako koiajno brezplačno, tako L V .	4	t
ra društva, ki so jako močna m tudi onemu aianu (ici) ki ^dobi hise m vzamete s sabo vse vase
menda prekašajo po številu član- za K g K j do L januarja m? | pritiklme m pohištvo, v nasprot-
stva vsako največje društvo dr«- kakeffa novega čiana(ico). Te ko- nem *lueaf ?fPade V8e lst0 g0n" gib slovenskih podpornih organi-sQ zc]o prikladne kot prive. zacij? Dne 30. junija t. 1. smo i-|sek pri uH> za ?onske broške, ali meli dva društva, ki sta stela vec i se Jahko iste nosi v žppu. tpe i kot po 500 (petsto) članov 111 čla- ba ^ dflti urezat- vanj0 le Se Ste.; nic; tri društva z več kot 300 ela-|vilko jed certifikata. Slika in na-j ni; sedem društev z več kot 200 rayna velikost teh kolajn je sle-članov in 27 društev z več kot 100 de»a. člani.
Iz zadnjega finančnega poročila raz vidimo dalje, da je znašalo Jednotino premoženje dne 30. junija t. 1. $422.001.65; torej se bližamo že prvemu pol milijonu do-, larjev .led noti nega premoženja!
Namen naše najstarejše, naj-j večje in najmočnejše slovenske katoliške podporne organizacije v Ameriki je: "Vodno višje in ved-j
no dalje!" Da bomo pa dosegli ta vaneuiu darovalcu teh kolajn namen in naše želje je treba mar- imenii glavnega urada K
Ijivo delati z združenimi močmi.! prisrčno zahvalo.	1 (vsi delavski organizatorji) in čija,lm njena "sestra?
Cenjeni člani in elamee! Rav- Takoj prihodnji teden bodemo ^ drugih 8tavUarjev vpoštevži j čija ? Zares čudno sorodstvo, no danes leto se bo vršila ze XIII. pričeli razpošiljati te kolajne na Mrs ^asanovič. Vse te se drži, da konvencija naše Jednote. Zavi- vsa krajevna društva. Vsako dru-hajmo rokave in skušajmo delo-!štvo jih dobi za začetek agitacije
Ton potoni izražamo neimeno-
označeni družbi
S spoštovanjem
po T. H. Gruber-ju, tajnik,
Tyler Iron Mining Co. E. G. Carroll, inženir.
Sodnijsko postopanje napram stavkarjem in organizatorjem.
Minuli teden se je vršila pred (okrajnim sodiščem v Duluthu obravnava napram nekaterim stavkarjem in delavskim organizatorjem. Pri tej razpravi so bili oproščeni : Frank Little, James Gil \ dav. Leo Stark in James Russell, (vsi delavski organizatorji.)
Spoznani krivi umora v I. re-
Kakor znano ji je namreč ta dan napovedala verolomna Itali ja, njena bivša 331etna zaveznica vojno.
Tedaj so prinesli razni staro-krajski listi v Ljubljani sledeče zanimivo satirično naznanilo:
"Prepojeni najglobljega studa naznanjajo podpisanci vsem še nevtralnim narodom tega planeta utešujočo vest o smrti njih zaveznika
j ITALIJE
ki je binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1915 ob polu 4. popoldne po dolgem, jhinavskem trpljenju, previden s tolažili trojnega sporazuma. zaradi prelomljene častne besede in neozdravljive zemljelač-nosti pb 331etnem življenju se preselil v sovražni tabor.
Pogreb verolomnice je bil istega dne iz hiše žalovanja; palače c. in kr. ministerstva zunanjih za-jdev, Dunaj I., Ballhausplatz št. 12, na pokopališče javnega mnenja i (odelek za brezčastne).
Na Dunaju, 23. maja 1915.
Avstro-Ogrska, Nemčija sestri.
Ex-Trizveza oče.
Turčija popolisestra. Krematorij Krupp in Škoda." Iz gorinavedenih podpisov in i-
ce še nikdar navdala kaka nepričakovana vojna novica s tolikftn gnevom in žalostjo, kot novica o padcu Gorice* v italijanske roke. Mislili smo, da je Gorica nepremagljiva kakor francoski Verdun ; — a prišla je tudi zanjo zadnja ura, — prišla je vsled neumne taktike naše zapeljane Avstrije.
Kdor je zasledoval vse važnejše vojne dogodke v katere je bila zapletena Avstrija, mora danes vsakdo priznati, da je Avstrija sama kriva padca Gorice.
Kmalu po izbruhu vojne v poletju 1. 1914 je poslala Avstrija Nemčiji na ljubo številno svojih najboljših vojakov, ki so se borili v Belgiji in na Francoskem za večjo čast in slavo blažene Nemčije. Mesto Antwerpen bi ne bilo edar v nemških rokah, da niso li Nemci pri obleganju tega mesta avstrijskih vojakov in mož narjev. Da, marsikak slovenski mladenič je padel na francoskem in belgijskem, kakor tudi na ruskem bojišču ne za svojo lastno do movino, ampak za ošabno Prusijo. Ako bi bila tedaj Avstrija bolj previdna in bi biila obdržala svoje lastno vojaštvo doma, osobito za obrambo Gorice, — ne bi se danes izdajalski Lah izprehajal po ulicah tega mesta. Da je padla Gorica sovražniku v roke, je naravnost kriva od Nemčije zapeljana Avstrija.
Ko smo čitali o hudem obstreljevanju mesta Gorice po Lahih, ki so ji prizadeli dosti škode, — se je Nefmčija takoj izrazila, da bo o-na popravila vso prizadeto škodo v Gorici in da bo to mesto zgradila na novo. — No, — sedaj so Nemčiji ti stroški in delo prihranjeni; ne bo ji treba popravljati Gorice, ker to bo menda sedaj izdajalski Italijan naredil?
Nepopisen udarec za Avstrijo je padec Gorice; udarec, kojega ne bo zamogla preboleti leta in leta. Kadarkoli bo Avstrija obhajala spominski dan padca Gorice, 9. avgusta, se bo lahko tolažila, da ni dobro, če se da človek zapeljati od svojega političnega prijatelja in zaveznika, kot n. pr. je Nemčija. Spominjala se bo v tem slučaju tudi nekdanje, 33 let trajajoče zveze z Italijo, ki ji je zadala tak poraz; spominjala se bo, kako je gojila Avstrija italijanskega gada na svojih prsih! Saj je dajala Avstrija laškim irredenti-stom na Primorskem več veljave, več moči in svobode kot pa nam Slovencem in Hrvatom. To je torej prvo plačilo Avstriji vsled njenega neprestanega sovraštva
morilna orodja. Skalni orjaki se krog dvigajo proti nebu; cel venec. Deloma pripadajo monarhiji deloma pa stoje že na italijanskih tleh. Ob mojih nogah najlepša pokrajinska slika. Krasne majhne vasi, ljubke, kakor bi jih bil iz škatljice vzel; mimo njih teko gorski potoki, ki se bleste v soln-čnem siju. V Vseh teh vaseh se na sredi dviga cerkev s križem vrh zvonika, ki še vedno oznanja večni mir ljubezni do bližnjega . . .
Spodaj v dolini stoji na ozkem pomolu fort Hensel, cilj italijanske artiljerije. Od začetka vojne ga italijanski topovi trajno obstreljujejo. Kljub temu se drži z bajno trdovratnostjo in z neomajno vnemo odgovarja sovražnim topovom. Gozdi krog njega so postali goli, gorski potok se je obrnil s svojim tekom v drugo smer, njegove bregove so granate docela razcefrale. Če tu in tam nastane kratek odmor v streljanju, pobirajo naši vojaki tisoče postrvi in drugih rib, ki jih je pokončal arti-ljeriski boj. Gladka trata pod for-tom je kakor preorana. Na stotine volčjih jam so tod izkopale granate. Iz naše višine se vidi vse to kakor s čačkami pokrit list zelenega šolskega zvezka. •
Tudi najmanjše vasi tu doli so vsled topovskega boja težko trpele. Veliko hiš so zadele sovražne granate, nekatere so kar pometene s površja zemlje, drugim je odneslo streho, zopet drugim so preluknjani zidovi kakor sito. Fort Hensel pa stoji neomajano sredi te toče ognja in železa.
Daleč nekje vlečejo na goro top. Ogri so, kakor spoznam po govorici. V čistem, tankem zraku slišim do semkaj njihove krepke izraze, ki niso vselej salonski, s katerimi spremljajo svoje napore, da spravijo top kvišku. Delo, ki je tukaj opravljata človek in žival, je v resnici višek napora vseh sil. Kako strašno težavno mora biti, zastajočo sapo, krvavim potoni, prenapetimi mišicami, z naporom zadnjih sil potezati ogromno težo velikega topa centimeter za centimetrom navzgor!
I11 kdor pri tem delu malo napačno stoji, kogar le za delec sekunde prevzame omotica, ali če sila teže potegne bronasti nestvor z rok teh ljudi. Strašna je že samo misel na to, kar bi sledilo . . . Pa vendar ,dočim si moja domišljija slika tako katastrofo, zasli-šim nenadoma iz one smeri, kjer se mučijo ogrski topničarji, veselo dret je vojaški pesmi: "Holarari,
du bodo pa stavljeni pred veliko men posnemamo, da je žalovala
nisem oficir, hojlarari,, sem samo do Slovanov, svoječasnega pnja- j kanonirj»»
teljstva do Italijanov in sedanje
ljubezni do vsemogočne Nemčije. Oni dan, kot je Varšava padla, ________je stala v neki sosedni dolini itali-
TnnAl/clfi hali 119 La. J«»ska 24 cm baterija ter bruha-I Up V V MU UU|1 II a AU la peklenski ogenj na naše čete.
roški frOIlti«	Tudi naš možnar seveda ni ostal
miren ter se strumno lotil dela. Da kratko povem: ob šestem stre-
Poročevalec piše:
Pester Llovda"
s K j !poroto sledeči: Tresca, Scarlett, vsled te vojne napovedi ljubljena mejila zgolj na močnejše ali sla- 0d sebe in 1 • I Ahl green. Schmidt, Wessamen sestra naše tužne Avstrije: Nem- bejše topovske boje. Iz dobro mas- bal Postavi , , | (vsi delavski organizatorji) in čija, in njena popolisestra? Tur- kiranih postojank na 10 do 13 ki- „:
vati na to, da bo štela fiaša Jednota danes leto. ali ob prihodnji
primerno število.
C'lani in članice! Zdramimo se
konvenciji 15,000 (petnajst tisoč enkrat tudi še za večji napredek članov in članic in nad $500.- jn p0vzdigo naše Jednote! Zavi-
000 (pol milijona) dolarjev premoženja! Vprašanje nastane: Je-
11	to mogoče izvršiti, ali izpeljati? — Da, — mogoče je, samo ako članstvo naše Jednote hoče!
Cenjeni člani iir članice! Stopimo vsi na noge brez izjeme! Vsi, od prvega do zadnjega in napo-vejmo hoi, sedanjemu, še premajhnemu številu članstva in zaorimo sirom slovenskih naselbin: "Naprej za K. S. K. J. z združenimi močmi, da bo štela meseca avgusta 1. 1917 15,000 članov in članic! Kako bode glavni odbor ponosen na to ogromno število! Kako se bodo z veseljem zbirali naši dele-gatje na prili. ali XIII. konvenciji, ko bodo zastopali morda do tedaj že največjo slovensko podporno organizacijo v Zedinjenih državah in na celem svetu, — našo dično K. S. K. J.
Po prečitanju teh vrstic naj stori sleherni član ali članica naše Jednote trden sklep in obljubo, da bo pridobil tekom prihodnjih
12	mesecev (2) dva nova člana (ice) in zmaga bo naša! Vsak član(ica) naj bo Jcdnotin agitatorja) !
Do števila 15,000 članov (ic) nam manjka še 2337; ako se ozi-
hajino rokave na obeh rokah in hitimo z združenimi močmi do za-željenega cilja! Uredništvo "Glasila K. S. K.
Jednote'
Štrajk rudarjev v Minnesoti.
(Posnetek iz "Strikers' News" z dne 4. avgusta 1916.)
Družbe preganjajo stavkarje iz stanovanj.
Rudarske družbe na Iron Range postajajo vedno bolj nestrpne in arogantne vsled opetovano prirejenih velikih demonstracij stav-karjev, katere se je vprizorilo minuli teden. Te družbe hočejo na vsak način s silo zatreti vboge rudarje in jih dovesti zopet v staro suženjstvo.
Najnovejša iznajdba rudarskih družb je, da pošiljajo stavkujočim rudarjem pismena povelja, da morajo slednji nemudoma zapustiti kompanijska stanovanja in zemljišča ; več družin z ženami in otroci se je postavilo zadnje dni hladnokrvno kar na cesto.
Minuli teden je vdrlo y stano-
so zakrivili umor pomožnega šerifa Myrona \n nekega Litvinca.
Ko se je vršila ta zanimiva razprava, je najela jekfarska družba več podkupljenih prič; med temi sta dve priči po krivem prisegli.
Neka priča je namreč prisegla, da je slušala govor organizatorja Frank Little, ki je baje govoril na Range med 14. in 22. junijem t. 1. Sedaj oproščenemu organizatorju Little se je predbacivalo, da je šuntal stavkarje k odporu; končno se je pa dokazalo, da govornika isti čas sploh še v Minnesoti ni bilo, ker je dospel tja šele 28. junija.
Ravno tako se je izkazala nedolžnost tudi pri drugih, sedaj o-proščenih obtožencih. Jeklarskemu trustu svetujemo torej, da naj ustanovi višjo šolo za lažnike in krivoprisežnike; morda bo imel poteni s krivimi pričami več uspeha?
Hujše nego na Ruskem.
Iz Gilberta, Minn, se poroča o nečloveškem postopanju, nekega tamošnjega kompanijskega policaja, ki je zadnje dni na Gilbertu ravnal z rudarjevo ženo Mrs. Heleno Penter (Pintar?) hujše kakor na Ruskem. Označena žena bo postala že v nekaj dneh mati; nekega dne je stala na cesti pred hišo in skušala prigovarjati "ske-bom," da naj ne gredo na delo; to početje je pa opazil nek kom-
rarao na naša krajevna društva, | vanje nekega stavkarja kar 10 ipanijski oboroženi birič in je pri-
Poleg tega spominskega dne bo pa zapisala morda Avstrija tudi v svojo zgodovinsko knjigo 9. avgusta 1916, ali oni osodepolni dan, ko je padla naša opevana Gorica Lahom v roke.
Celih 14 in pol mesecev je trajala torej borba za zavzetje goriškega predmostja iii mesta! V tem času je padlo na tisoče in tisoče naših vrlih slovenskih, dalmatinskih in hrvaških junakov; borili so se kot Špartanci pri Ter-mopilah z levu podobno hrabrostjo; vzdrževali so nad leto dni; a zvita prekanjenost Italijanov jih je sedaj prisilila, da so se morali udati sovražniku in umakniti.
Čemu se ni letos dne 9. avgusta uresničilo prorokovanje in želja našega goriškega slavca Simon Greoriča, ki je že pred več leti nazaj v duhu videl, kako se vali sovražnik čez Sočo v sledečih kiticah :
"Tačas prodrvi (Soča) vse na dan,
Narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov,
Srdita čez branove stopi,
Ter tujce zemlje — lačne vto-Pi
Na dno razpenjenih valov!"
Da, — padla si i tudi Ti, naša nepozabna primorska Gorica! —
_Jeli si pa Ti tudi zaslužila kaj
tacega ? Se li povrneš srploh še ke-daj v staro naročje Avstrije? Bog
zna?--
Odkar vihra že nad 2 leti sedanja evropska vojna ni nas Sloven-
lu — bilo je ob 11 dopoldne — je umolknil prvi italijanski top. Na koroški fronti se je bojna p0poldne ob 2. drugi in ob 4. tre-delavnost tudi v zadnjih dneh o-11jj četrti je umolknil potem sam
tekom noči jo je popi-ili so ga nato na viši-postojank na 10 do 13 ki-!ni? kjer je že stalo pet italijanskih lometrov daljave obstreljujejo j topov Nasiednje jutro so začeli I-
avstro - ogrski in italijanski topovi drug drugega z občudovanja vredno točnostjo. Neprestane strašne detonacije pretresajo zrak v dolinah in v stokratnem odmevu odbijajo od gorskih sten. Z opazovalnega stališča na skalnem grebenu imam krasen 4razgled v dolino, ki tvori vpadno bazo Italijanov. Pred menoj in za menoj, na desno in levo se neprestano razpo-kavajo granate in bombe. Ko opazujem učinek strelov, moram glavo obračati na vse strani. Sedaj o-pazim tu, sedaj tam oblake dima. Enkrat bele, potem črno kadeče se, in šele v nekaj sekundah zasli-šim strašno detonacijo. Potem čez nekaj trenotkov se dim dvigne više. Kosi skal in smrekovega debla lete v zrak, debele skale in peščeni plazovi zgrme nenadoma v globo-čino in potegnejo za seboj cele vrste drevja. Sedaj trešči v globoči-no drveča skala z ostrim treskom ob skalno steno. Razbije se na sto kosov in šumeč se taklja sedaj to kamenje dalje v dolino. Še dolgo slišim bobneče donenje, ki je spremlja bogve kolikokratni odmev prve eksplozije.
Komaj si s težavo opomorem od prvega vtisa, zatuli v zraku žvižgajoč, lajajoč zvok. Nekje se dvigne majhen oblak dima, ki mu zopet sledi strašna eksplozija. Nehote potegneš glavo tesneje med rame: ali ne bo granata udarila kje v moji neposredni bližini 1 Gore krog in krog mene so tako tajin-stvene, tako potuhnjeno skrivajo
talijani delati s šestimi možnarji; kakor toča gosto so padali njihovi izstrelki, toda kake imena vredne škode niso napravili. Zračni pretres. udarjajočih bomb je nekatere izmed nas vrgel po tleh, to je bilo vse. Toda že po kratkem času so naši fantje zopet skočili na noge in veselo delali dalje. Do 2. popoldne smo razstrelili tri izmed šestih italijanskih možnarjev, o-stali so v naglici pobrali svoje stvari in izginili, kakor bi se v zemljo udrli.
Nadporočnik, ki mi je pripovedoval ta dogodek, je še dostavil: "Ves čas je za našimi možnarji i-gral na harmonij naš telesni godbenik Eross."
Eross, telesni godbenik, tacaš artiljerijski vojak brez čina, je v civilnem življenju korrepetitor na dunajski ljudski operi. Harmonij pa, o katerem je bil govor, je ta-koimenovan rekviriran predmet. V neki razstreljeni šoli so ga našli ljudje in ga izvlekli izpod pre-vrnjene šolske table, klopi, omar. In dočim so šesteri sovražni možnarji izvajali svoj peklenski koncert, je igral Eross na tem harmoniju vesele dunajske valčke in poskočne ogrske napeve. Samo kadar je naš opazovalec javil zadetek v polno, je zaigral cesarsko pesem, ko so pa italijanski topovi pobegnili, jim je v slovo zadrobil celo Rakoczijevo koračnico. Vse skupaj je bila izredno vesela, krasno uspela slavnost.

GLASILO K. S.

~ 16: avgusta 1916.
ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-iietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. avgusta 1916 skupna* izplačana podpora
$1474.941.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, I1L • I. Podpredsednik:.Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. JI. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.i Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N, Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblascenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. . . NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovšek, 720 Market St., Wafikegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. X. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487.
dati v Colville indijanski rezervaciji v državi Wash. 350,000 a-krov lepe zemlje za takozvane "homesteade". Tozadevno žrebanje ali oddaja zeiroljisča se je vršila tukaj dne 12. t. m. in se je za to prijavilo 90.410 oseb.
Prvo četrt-sekcijo, ali 160 a-krov najboljše zemlje je dobil pri žrebanju mlad delavec George Lennon iz Spokane, Wash, za kar je morail plačati samo 25 centov postavne pristojbine.
Pridelek živega srebra.
Leta 1915 se je pridelalo v Ze-dinjenih državah 21.083 steklenic živega srebra v skupni vrednosti $1,826.912; od te množine se je skoraj 2 tretjine tega pridelalo v državi Cal. Leta 1914 je pa znašal tuk. pridelek živega srebra 16,548 st. v vrednosti $811.680, torej se je lanski pridelek pomnožil za 27 odstokov v vrednosti, ali
ftposloyiti vstop v 6dlično družbo
Športnikov. Ker zna sijajno igrati golf in je odličen gentleman,
si je hitro pridobil splošne simpatije. To mu je omogočilo, da je družbo v dveh dneh olajšal za kakih 25.000 dolarjev. Vreden tekmec mu je neki Francoz. Ta je nastopil kot pooblaščenec francoske vlade, češ, da mora za francosko armado kupiti konje. Seveda je l>il sijajno sprejet in vse se je veselilo obljubljenih zaslužkov. U-spehi delovanja tega Francoza so se kmalu pokazali. Amerikanci so bili olajšani za lepe tisočake. V obče sodi detektiv O' Farrell, da evropski zločinci, ki so zaradi I vojne prišli v Ameriko, zdaj le še bolj na drobno delajo in šele pri- S pravi j a jo večja dejanja. Navadno! žive v znamenitih kopališčih, kjer je najlepša prilika, se seznaniti z odličnimi krogi in preštudirati! njihove razmere. Čim bo sezona končana, meni detektiv O' Far-!
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
julij 1916.
ceni pa za 125 odst. Pomenljivo je pri tem, da se pridela največ živega srebra v Idriji, Calif, torej rel1. se bodo hitro pokazali sado-tndi v m*stn s slovenskim ime*vi pripravljanja.
Sklad "GFasila K. S. K. Jednote" ozir. K. S. K. J.
tudi v mestu s slovenskim nom.
Nalaganje železa s pomočjo magneta.
Iz Ashlanda, Wis jepričela no-.	nce ^
davno neka rudarska dražba pre-1
v stari domovini. X. izkaz.
važati. po velikih jezerih s parni-kom "Cicoa" že vlito železo.
Pri nakladanju tega železa se ne potrebuje nikakega stroja in . _ ^ n*«*« avgusta društva I skoro nič delavcev, ker se vse to vrši s
Na označenem parniku se nahaja io namreč tri dviiralne naprave z
_________ ______Vida št. 25. K. S. K. J. Cleve-
pomočjo ^magnetične sile. j,am]; ohi<> ^ Je opetovano nabra-i/'piipm n«mikii" so nahaia-ll0 *1;*-14 za ta sklad m SJcer so
darovali sledeči Člani:
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
način je zelo praktično, naglo in po eeni.
Pridelek bombaža.
Valentin Roušek..........50
John Struna.............50
'John Sutin ... ...........50
John Russ............... 50
delka bombaža za 1. 1916 $765,-700.560 ali za $172,000.000 več Leta 1013—14
V številki 33 Jednotinega Glasila z dne 25. avgv 1915 sem precej obširno poročal o VREDNOSTI IN POMENU CERTIFIKATOV članov in članic.
Omenil sem, da certifikat ali "policy", izdan od strani K. S. K. Jednote članu ali članici, je pogodba ali kontrakt med članom in K. S. K. Jednoto. Potom certifikata se Jednota zaveže članu(ici) izpla- kot lansko leto čati zavarovalnino označeno v certifikatu in nasprotno se član(ica) se je pridelalo v Zedinjenih drža-zaveže plačevati mesečne asesmente in druge prispevke Jednoti, ter vah za $977,844.114 vrednosti obljubi in se zaveže spolnovati pravila in zakone predpisane od bombaža. Za bombaževo seme, iz Jednote.
kojega se prideluje užitno olje, se Vsakteremu članu ali članici je gotovo znano, da nobena po- je dobilo v tekočem letu 193 milijonov dol.
New Orleans, La., 14. avgusta. n,ar]Cs Vintar........... .50
Glasom uradnega poročila taj- j0.iin (;ornj]{..............r>0
nika neworleanske borze za bom- jKVank Bovec ...	o0 I?
baž znaša vrednost Skupnega P1'5" Anton Okički............25)
Anton Korošec............25 j
Anton Drečnik........... .25 i
John Bazilik..............25 i
Dr. ifv.
i____~
2.....
	3.....
	4.....
	5.....
	7.....
	8.....
10.....
11.....
12.....
13.....
14.... % 15.
16.....
17.....
20.....
21.....
2	3.....
2	4.....
2	5.....
29.....
30.
3	2.....
3	3.....
3	8.....
3	9.....
4	0.....
4	1.....
4	2.....
4	3.....
4	4.....
4	5.....
4	6.....
4	7.....
4	9.....
5	0.....
5	1.....
5	2.....
58.....
5	4.....
5	5.....
5	6.....
5	7.....
5	8.....
5	9_____
6	0.....
61.....
62.....
6	3.....
6	4.....
6	5.....
66.____
6	7.....
6	8.....
6	9.....
7	0.....
7	1.....
7	2.....
7	3.....
7	4_____
7	5_____
77_____
25
—P
.25
.25
V znamenju prosperitete.
Glavni državni carinski preee-
godba ali kontrakt ni veljaven, če ni od strank, ki kak kontrakt skleneta, podpisan. Vsled tega sem tudi v zgoraj omenjenem uradnem poročilu povdarjal, da prej ko društveni uradniki certifikat članu ali članici izročijo, mora biti vsak certifikat od strani društ-venega(e) predsednika (ice) in tajnika(ice) podpisan in opremljen z društvenim pečatom. Istotako sem priporočal, da naj vsak član(ica) certifikat lastnoročno podpiše, oziroma podkriža in pedpis ali kriz zopet potrdi ena priča, na v nalašč za to na certf. pripravljenem prostoru.
Gotova društva so to priporočilo vpoštevala, toda nekatera se pa niso na to važno in koristno točko nič ozirala. Certifikati, ki prihajajo v glavni urad za spremembo dedičev ali v izplačilo posmrt-nine, niso podpisani ali podkrižani od člana ali članice in nekateri
tudi niso potrjeni od društvenih uradnikov, kakor bi morali biti. Pri- port'irX^ seinkaV kakor moran sen vrled tega ponovno opozoriti članstvo K. S. K. Jednote,	'
da naj blagovoli vpoštevati vsaj to, kar je v njih lastno korist. Ponovno opozarjam vsa cenjena društva, da pazijo na to, da je vsak certifikat prej ko se izroči članu ali članici od strani dr. uradnikov (ic) podpisan in opremljen z društvenim pečatom, ter naj zahtevajo, da član(ica) podpiše oziroma podkriža certifikat, nakar naj šc ena priča podpis ali križ člana (ice) potrdi. To je potrebno in mora biti napravljeno, če želijo člani (ice) prihraniti svojim dedičem nepotrebne sitnosti v slučaju smrti.
NAJ BODE ENKRAT ZA VSELEJ POVEDANO, DA V BODO
Jakob Brezec...........
John Brodač ...........
Jakob Malli.........t.
John Novak..........
John Skrajnar............25
Josip Za l>u k ovce..........25
John Koslainšek..........25
John Al od i e..............20
njevadec blaga v New Yorku -po- Anton Slovenec ......... .20,
roča, da se je od 30. junija 1915 Alois Kraeman ...........17
do 30. junija 1916 importiralo v Anton Gregore . . . Zedinjene države za $44.887.826 John Laurich . . . vrednosti demantov in raznih Anton Zaletel . . . drugih žlahtnih kamenov. To je Josip Kopore . . . vidno znamenje prosperitete za Frank Tomažie . . . naše ameriške milijonarje v seda- Anton Maren .... njem vojnem eateu. — Letos se je Anton Anžlovar za $30,000.000 več denmntov i m
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
• 12	101.
.10	102.
10	103.
1U	104.
.10	105.
.10	108. 109.
.10 .10
110. 111.
- Josip Strohen............^iho'
1 1 O .
pred vojno.
Priseljevanje zlocincev v Ameriko.
1!H4 John Zaletel . . . ..........
John Juh ..............
Od društva s\. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote, Chicago, 111., pooblaščeni kolekt« Jakob •• aneš m'bral v minulih
.10
114
Newyorski detektiv O' Farrell je v listu "American Magazine"
pojasnil, da sedanja vojna ni pri-ČE, KADARKOLI BODE PRIŠEL CERTIFIKAT NEPODPISAN V nesla Anieriki samo mnogo mili-URAD JEDNOTE ZA IZPLAČILO POSMRTNINE ČLANA (ICE), j°nov dolarjev iz Evrope, nego SE TAK CERTIFIKAT NE BODE VPOŠTEVAL IN SMRTNINA tudi Jako mnoff° izkušenih in iz-
■ a '	vežbanih zločincev. Za mojstre v
.10 115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126. 127.
razbojništvu so od vojne v Hero-
SE BODE ENOSTAVNO PRIDRŽALA.
Vsakega uda dolžnost je storiti vsaj ono, kar je njenn samemu ali njegovim dedičem v korist. Radi tega upam, da mi ne bode po- linu in v Budimpešti, na Dunaju, treba še enkrat o tej važni točki pisati in cenjeno članstvo opozar- v Rimu» v Parizu in v Londonu jati kaj ima napraviti.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOS. ZALAR, gl. tajnik.
Ameriške vesti.
Posledice prohibicije
List "Denver Post" navaja dne 28. julija t. 1. razliko pri šte vilu aretacij vsled pijanosti v mestu Denver, Colo., v prvi polovici tekočega leta in primerja to; število s številom aretacij prvega 1 semestra 1. 1915.
Ko je bilo mesto Denver 1. 1915 še mokro je bilo aretiranih v Den-
časi zelo slabi in ker jih tudi vojaška služba ne veseli, so jo pobrisali čez morje vsi, ki so le mogli. Navzočnost izvežbanih evrop skih zločincev se v Ameriki že prav živo čuti. V zadnjem času se je zgodilo- v raznih velemestih nekaj senzacijonelnih zločinov. Gospe Sherwood Aldrieh v New Yor-
dveh tednih zopet $21.00 in ieer so darovali sled?"::
Jakob Stonieh...........$2.00 [28
A. Horvat............... 2.00 129.
Frank Primožič.........1.00 j*|0.
Mary Cernoff...........1.00 132.
John Belieh............. 1.00 133.
Rosie Weber............. 10j0 i35.'
John Judnich . . . . ......... 1.00! 136.'
Josip Sluga.............. 1.00 J37.
John Sercelj............. 1.00 140]
1.00 142!
143.
144.
tobaka na debelo je tukaj 428.-879; tovarn za predelovanje tobaka je 19.000; farmerjev, ki pridelujejo tobak na 1,222,000.000 a-
aJa 7- krih je 4000. Letni zaslužek, ki ga I T" • 1 1 •	, • ,
>r štp- ,1^1,:,. ji • . , . •, T '<u je bila iz njene spalmee ukra-uobivajo delavci po tobačnih to-
varnah in tobačnih nasadih znaša
$75,000.000 država, ozir. zvezna
vlada pa dobiva tobačnega davka
na leto $100,000.000.
Orjaški hidro-aeroplan.
Znani ameriški avijatik Rod-
dena verižica iz biserov, vredna 400,000 kron. V Chicagu so gospo Ogden-Annour v njenem lastnem stanovanju nedavno napadli mas-kirani roparji in ji pustili življenje šele potem, ko jim je bila izročila vse svoje dragocenosti,
verju radi pijanosti v januarja 351 man Wanamaker gradi v New yredne nmoS° tisoč kron. V odli-
oseb; letos v januarju po 34; v fe- Yorku orjaki hidro-aeroplan, februarju 1915—15 oseb, letos pa katerim namerava poleleti, čez at-
čnem kopališču Newport so tatovi iz vile dr. Mattisona odnesl:
75; v"marcu lani 36, letos 82j lantski ocean. Ta najnovejši le- j dragocenosti, vredne 200.000 aprilu lani 16, letos 98; v maju talni stroj, ki bq kmalu dograjen lani 19, letos 173; v juniju lani je največje letalo, kar se jih je
dosedaj še kedaj zgradilo. \Vana-
15, letos v juniju pa 106.
kron. Izkušeni detektiv O' Far-(roll je kmalu spoznal, da so nekatere velikih tatvin izvršene po inozemski metodi" in se je z nc-
.50
153.
za mesec
Prejeli na račun asea. itev. 7-16 za mesec julij 1916.
327.34 520.08 188.87 113.61 180.64 681.02
154.89 23.50 80.56
415.17 62.04
251.93 214.84 199.08 36.77 77.21 99.14 48.82 26.77 558.24 409.71
367.90 90.85
188.27 107.54 26.28 141.58 129.68 140.51
197.06 306.71
76.42 50.72 118.54 88.46 335.40 88.28 72.23 291.37 84.66 126.33 255.45 143.95 89.61 287.43 64.98
172.07
37.79 225.74 107.23 164.99
19.89 69.08 T 17.75 ! 34.06
132.18 29.14
105.13 65.74
79.80
Izplačali
Smrtnma
$ 1,000.00
265.48 223.67 142.12 i
201.96 186.61 !
70.16 112.05 44.03 54.20 133.14 I 48.24 177.79 31.52
145.97 84.49
174.03 51.88 101.86
.50| 154. rl0 156..................
To 1157..................
•50 158..................
.25 159..................
o p- 160 (ases 6-16).......
•~01 160..................
25
Marsikdo si bo mislil, kako je makarjev hidro-aeroplan bo imel i 11103. to mogoče, da se sedaj^ v Colora- 12 gonilnih cilindrov, kojih vsaki j Norimi iz™ed njih tudi že oseb-du bolj pije kot lani. Čeravno jc j bo proizvajal silo za 300 konj-ta država "suha ', se nepostavnim skill moči. Ž njim se bo lahko do-
potom uvaža v razna mesta dan- seglo brzino 100 milj v 1 uri in se
no seznanil, o drugih pa marsikaj poizvedel. Tako mu je znano, da gastira zdaj v Ameriki e-
danets več pijače kot se je iste po- bo vozilo ž njim 6 potnikov; polet |den najspretnejših angleških vlo-
vžilo lansko leto.
Nekaj za tobakarje.
preko Atlantika bo pa trajal sa-j,mlcev' ki -ie specijalist za vlome mo 30 ur.	.v Dallke- ^ e se» je lep mož, da
ima manire kakor kak odličen
V Zedinjenih državah kadi, no- 160 akrov zemlje za 25 centov. ;0rd, a prijeti ga še niso mogli sija in žveči tobak 31,000,000 o- Spokane, Wash., 14. avgusta. — nikdar, ne na Angleškem, ne v seh. Trgovcev in prekupovaleev Zvezna vlada se je odločila od- Ameriki. Pred kratkim si je znal
Anton Klemenčič.......
Frank Stonieh...........1.00
Jakob Stonieh ml.........1.00 145
Nick Pasdertz............50^146
Jos. Steblav..............50.14g
Math Marecich............50,150
Fr. Ken i g................50,151
Joe Mavric (W. Pullman).
Mrs. Ana Bertonz.......
Lovr. Lotrich...........
Math Kajžar............
Mary Mohorcich.........
F. J. (lUtschick ..........
X. (Joettert..............25 j Skupaj
Chas. Medic '.............25 Preostanek 1. julija 1916
Mike Jeromel..........
Frank Vovk .............
J. Bevčič...............
Fr. Kosmač.............
Andrej Jeleneie.........
Steve Jambrovič..........
r. Werbning . . . ........
Jarolini Zuček...........
Dr. Kraljice "Majnika" št 157 Sheboygan, Wis. darova-
^ iz svoe'e blagajne........15.00
Med članicami tega dr. pri
cji nabrano........... • • 3QQ
Skupaj...........$52.14
IX. izkaz v štev. 31 "Glasila K S. K. Jednote". 664.15
Skupaj . . . ........$716.29
Tskrena hvala vsem darovalcem !
62.93 105.63
28.84 58.34 8.69
114.57 78.22 60.84
121.58 52.29 52.24 33.32
134.58 90.99 35.71 109.00
40.94 41.08
108.71 47.86 32.54 70.20 5.83 . 48.04 97.91 54.61 15.49 10.44
99.95 80.70 32.89 26.69 93.06 48.19 41.65 33.03 40.91 20.16 41.44
127.86 jj 34.88 97.22 49.00 I 59.95 I 34.14 19.52 102.55 i 30.54 33.25 54.22 j| 44.12 j| 19.31 25.00 43.82 20.58
Poikod.
Boln. podp.
$15,026.28 || $ 1,000.00
Prejemki tekom meseca julija 1916
Plačanega od društev......... . ...............$15,026.28
" i y. ■___.. °	919 fin
.25
Obresti .................................... 213.60
.25|gžiš.^S
.251	-
.25	Izdatki
25 Plačana smrtnina....................
os'Obveznice s premijo in obrestmi.
$412,840.57
$ 45,285.38 $458,125.95
* Razni upravni stroški
____$ 1,000.00
____ 32,367.26
____ 2,821,87
$ 36,189.13
Preostanek dne 31. julija 1916.................. $421,936.82
JOS. ZALAR,
Joliet, 111., 8. avg. 1916.	gl. tajnik, K. S. K. J.
listnica upravništva.
(a). Ne pošiljajte torej svojih
S tem opozarjamo vse cenj. ela- prememb naravnost na upravni-ne(ice) ali naročnike našega li- štvo, temveč na društvo. Prejeli sta, da naj pošiljajo svoje pre- srpo celo ukaz od nekaterih kra-nienibe naslovov samo društv. taj- jevnih društev, da se ne smemo nikom, nakar nani bodo tajniki na take (direktne)) premembe naznanili premembe članov. Taj- sploh nič ozirati, katere član(iea) niki (ice) društev morajo tudi ve- naravnost upravništvu lista do-
Uredništvo in upravništvo	....
"Glasila K. S. K. Jednote".!deti, da se je clan (ica) preselil;posije.

Spis*]* $mitpmarija.
Jate ornih vranov so se podile po nebu. Prvi vran je hitel mimo smreke, drugi mimo jelke — vsi mimo temnih obrisov dreves, visokih dreves —
Plale so sape med oblaki in vrani so se režali bliskom, ki so zmajevali z glavo in udarjali s pogledi oči. — Vsak pogled je bil dolg blisk, žareč in žvepla puhteč. '
"Kam hitiš, črni vran? je iz-praševal človek pod drevesi.
Vrani pa so se grohotali in se razgovarjali z bliski —
Človek je stal pod smreko in ni vedel ne kod ne kam -—
Zadel je bil z glavo ob zid, in rdeča sraga se mu je pokazala nad levim očesom. Potem je zmajal z glavo in se zaril v blazine.
Sree mu je koprnelo po maščevanju. — Ha, njegovo srce, ki je bilo tako slabo in vse zamotano v megle, tiste slabe megle, ki se vlačijo po tleh in nimajo moči, se dvigniti, dvigniti se na mah in skočiti kvišku, kvišku z enim samim skokom —
In tak človek, s srcem v teh meglah, se je hotel maščevati? Oj bud a lost! —
Zdihoval je in ječal venomer — Potem pa je vstal. — Opotekcl
Dejali so, da so čisti, pa so pre-
Šestovali v mislih, besedah, 'dejanjih, dan in noč, noč in dan —
Dejali so, da so mogočni, »pa so se klonili najmanjši slabosti najmanjših svojih misli —
Dejali so, da so.prosti, pa so se bali vsake besede, vsakega križa —
Kdo je bil človek ? Je to človek, če je tak, kakršni so bili vsi ti? Ne, tak ni človek! — In človek je zavihtel bič po o-nih, ki so se imeli za dobre, pa so se smehljali bolestim. — In po vseh drug/li -r-
Ej, kako so ječali, se vili, rotili! —
Človek pa je udrihal in udrihal, dalje, vedno dalje po vsem širnem svetu —
In tekaj je krog zemlje, prevozil vso morja, mahal z bičem dan in noč, noč in dan —
In tekli so potoki krvi, in v krvi so se prali ljudje za človeka —
Fona Veg*.
prišel
^Tisti človek je bil spet nazaj, kjer je bil pričel —
Niti enega človeka ni našel, da-si so tekle reke krvi in so se pra-le duše cela stoletja —
In tedaj je vzel človek drug bič, še hujši, še večji, še žarnej-ši —
In ljudje so omahovali in potihnili —
Navadili so se bili biča in pustili so, da so jim otekale rane in se je njegov korak. — Padel je v so pekU prisadi in jih je žgalo
luže — m spet se mu je poeediln sollu,e po na„em životu> 0(irtem in
kri iz lise nad levim očesom. — !g krvjo pokritem _
Sree mu je zatrepetalo po mašče- Te(jaj pa je v.lovek yrgel bjv y
vanju. — Ha, tisto bolno srce! - ;kraj in se je zleknil na morje —
Pa je zlezel na koleno, vstal in „ . .. . , , , , , ... „ , » , . .	V valovih je hotel dobiti novo
udaril s eeloni ob kamen —	, . x , , . .
, ,	. ti, i, sredstvo. In zaplulo ie morje, ze-
Oj, kako ga je zabolelo, kako .	_ *
i leno in sovražno. — Temne megle mu je tekla kri, kri — tista rde- , . , , .v ..
v , . .	so objemale valove, in erne ptice
ca, vroča kri —!	, ... . .. .	•
so se bratile z rdečimi lisami v
Dežela je prosta, napočil je dan, rešile so smrtne jo rane. Koerner-Prešeren.
Koliko je moč mladostnih spo minov! Čim starejši je Človek, tem bolj se zaveda tega. Tem holj ga žene v kraje, kjer mu je potekala zlata doba mladostna. Tako sem sredi lanskega julija pohitel v prijazno okolico mične vasice Dov-sko v Savski dolini. Mogočno se tu vali Sava, katero so večinoma stisnili v napise, dolenjsko gričevje sega prav do desnega brega reke, na levi pa prehaja rav-ninica s svojimi pblji in travniki v hrrbovit svet.
Že kot dijaku se mi je posebno prikupila ta okolica, iz katere diha skromna prijaznost dolenjskega sveta. In pogostokrat sem krenil iz ljube svoje Moravske doline proti Dovskemu, kjer sem imel ljubega gimnazijca tovariša — Jo-zelnovega Pepeta.
Ej, to vam je bil res zlata duša. Vesel, dobrovoljen, mehkega srca. In vsa njegova prikupljiva narava se je zlila v njegov prijeten glas, kadar je zapel. Pogosto smo se zbirali študentje iz okolice v nepozabni utiei pri Jozelnčvem Pepetu in peli in se radovali in sanjali. In vsi njegovi znanci in prijatelji smo bili potrti, ko je Pepeta pokosila nenadna bolezen v cvetju let in mladosti. Kako bi mogel pozabiti tistega žalostnega majnikovega jutra leta 1901. Pomlad je trošila in razsipala vsena-okoli cvetje, mi smo pa vsi zrušeni doli pri Sv. Ajti pokopavali Pepeta, ki smo ga imeli tako radi.
Vsi ti mladi spomini so se mi vračali živahni in jasni, kD sem
Pa maščevati se ni mogel, pre- l^^ihV Človek je ležal na morju ™<iiijič hodil po Dovski okolici, slab je bil. - Taval je po ozkih ^ mu ^ ^ dolgQ ^^ Q j Oglasil sem se pri Jozelnu, da po
I"1 svojem bičanju —	zdravim starše, brata in sestre Pe
OZ ! Zahropelo je morje, dvignilo se petove. Seveda je pogovor skoro v P*™8' rad*8t
in zagrohotalo, da se je potresla | nanesel na pokojnega Pepeta. EjJ hribovita, tezauia
zemlja — "Ha, ha
stezah do gozda in je obstal ob smreki — in zgoraj so vrani —
časih je hotel udrihati po vseh srcih. — Zad»j pa so udrihali drugi po njem.
si bičal, si? In ni
Kam so želje po bičih z železni- PoniJ1KJ,'°' mi drogi in ostrimi, velikimi žeb- „ Ha ~ kaJ misliS- da Jaz ne lji, ki bi kljuvali v srca človeška? eam '
"Ha, ho, človek, ali si tako Ne» ne ~ *lovek m°l> slab?" so vpili vrani. —	so ^P1 m globoki v svoji zmoti.
"Ho, ho, človek, kaj te hudo boli?" so kričala drevesa. —
"Hoj hoj, človek, kje .so biči?" so šepetale sape. —
"Ej, ej, človek* kaj je prijetno,
— Tako globoki, da imajo največjo zmoto za veliko resnico —
In kaj je šele z manjšimi zmotami ! —
Pusti jih, človek, bodi sam! —
ve-
- Velike se dvig-
imeti rane?" so bliskali bliski. — Bodi sam in ostani velik na
"Ha, ha, človek, kaj ne boš ke!" mahnil?" grohotali so se via- Zabuiali so valovi, ni.—	štrene zelenih valov so
• Tedaj pa je človek dvignil pe- -nile proti nebu — sti, udaril ob deblo — zmajal se Krožile so črne ptice — je —	• * •
"Ha — tu sem, bojte se me!?? človek pa je vstal, zamahnil je zavpil, da so se spogledali obla- roko proti morju in ^el. ki in odjadrali v daljo; da so se	• • •
ustavili bliski in zablisnili v za- yzei j0 nov ^ič, £e hujsi _
pad; da so se opotekli vrani in je niahal in ni odnehal — odleteli med bliske. —	| Vero je imel v človeka —
Človek pa je vedel, kaj je — in zavpil je še močneje: "Tu sem, človek! — Bojte se me, bojte se me! — Oprati vas hočem v krvi, da boste čisti in da bodo vstajali
zvkUknemo: "Bodi pozdravljena Moravška dolma, zopet V je vrnil tvoj otrok k tebi."
Koliko mož in fantov je letos jemala pri Jemčevem znamenju
slovo od Moravške doline, koso
odhajali v vojsko! Bridko slovo» In ta in oni se je vrnil, a tega in onega več ne b0 - dal je življenje za domovino in našel grob v daljni tujini, daleč, daleč proč od Moravske doline.
Pogled mi uhaja doli v dolino proti Kamenci in Vinjam, doli po teh strmih, njivah in njivicah, ki so že večinoma vse preorane. Lepo je pogledati to rumeno prst, po katerih se igrajo žarki zahajajočega solnca. Človek bi skoro mislil, da se še vedno ~o teh njivah ziblje zlata pšenica, a vendar je ta že požeta, umaknila se je ajdi in repi.
Bregovite, strme so te njive. In le z velikim naporom trga človek sadeže iz njih naročja. Z velikim naporom! Ponekod še z vo-#zom ne more kmetič do njih. Na ramah znese gnoj nanje, na ramah spravi žetev in sadeže ž njih. tako je v Dolini, tako v Vinjah, tako tudi v Vegovi Zagorici.
Ljudje tu veliko trpe, več, nego v drugih ugodnejših, v ravnili krajih. A pridni so in Bog rad blagoslovi delo njihovih žuljavih rok.
Ali je čuda, da je iz takega kraja prišel Juri Vega, ki se od kmeč-nega pluga povzpel do baronske krone. Povzpel! Kako? Po trnjevi poti dela, naporov, zatajevanja, junaštva, hrabrosti. Videl je pač doma kot otrok, koliko trpe in ka-| ko pridni so njegovi domači in vi-i del je tudi, kake uspehe rodi njih trpljenje. Kruha ne manjka tem trpinom. Božji blagoslov počiva na njih poljih, napojenih s znojem in potom. To je opazoval Vega,
spoznal blagoslov tlela iu sam po
t1
j>e neumornem delu postal velik, nam
zgled, za delo je
kaj bi bili vse dali, da bi ga "zop^t!Vegova domačiia- A k<'r .)<' obrne-j imeli v svoji sredi.	na I)rotl	1,1 *{'lU »»ogočen!
Odzvonilo je že večernico k pra- hrbet Muravice Pre(l viharnimi zniku velike spokornice sv. Magt vetrovl 111 P°gubmnii mrazovi, le- j dalene, l>o sem se poslovil od Jb- P° usPeva P°Uc in bogato rodi sa-| zelnovih in umeril korak proti dJe\ Spo/uladi zgodaj zgine sneg Kamenci. Ondi pozdravim očeta svojga prijatelja Franceljna, ki se sedaj kot nadporočnik postavlja gori na severnem bojišču. Oče pripoveduje, da Franceljna ne nry ne dobra volja, če se mu tudi vč% sih ne godi posebno dobro; za sv<£ je vojake je zadnjič v rovih tam I
$
$ $
$ $
$ $ $
$! $
$ $ $ $
Sedaj vam pošljem denar tr at^ro domovino po brezžičnem brzojavu (Wire
less). Vsaka beseda all_j^tev^prl naslovu stane 65c.
Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. ; Vse pošiljatve so Jamčene.
Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika.
100 Kron samo $13.50
Pišite po nadaljna pojasnila. *
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP Z AL AR,
Joliet, 111. $$$$$$$$$$$$$$$$$$
V blagohotno uvaževanje!
lil j S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, M HM M kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko ^ Uff# importirano *livovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo m se ^^^	je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja.
Denarja od sedaj naprej ne bom pošiljal reč nazaj za naročeno sltvovko; pač bom pa poslal vsem tistim odje-^■J malcem namesto nje kranjski importirani brinjevec ali tro-
pinovec, katerega imam ie dosti r zalogi. Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam večinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vzamejo, tega pa ni pri meni.	.	„ Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar bode v Vašo lastno korist.
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22nd St., Chicago, HI.

in jeseni se dolgo pase goved po prisojnih snožetih, ko se doli po dolini vlači nadležna, mrzlo t na megla.
Vegov duh prešitija slovenski narod sploh, ta duh napolnjuje tudi naše može in mladeniče, ki z junaško roko in s pogumnim in
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1780-82 E. 28tti St., Lorain. O lilo
CONKORD RDEČE VINO	DELAWARE BELO VWO
$25 00 barrel	$35.00 barrel
ob D n jest ni napravil celo veselt-. nenstra«min srcem hranijo našo co; kupil je koštruna, da so domovino. Bog z Vami. Zmagal je pekli, in seveda poskrbel za pija- VoSa>	,)0st(1

Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
m
Strma steza vodi med njivami in
'loveki" izmed vaše srede!"
"Mora, mora vstati! — Hočem! —" je vpil dan in noč, noč in dan —
In čez devetstoindevedeset in pol leta je udaril nekam, odkoder ob malem gozdiču. Tuintam posto-je zaječalo z grozovitim kri- jim, se malo oddahnem in se za-In izdrl je smrekovo deblo —I kom —	gledam v to tiho okolico, nad ka-
• ' -	1 v
tako moč je imel. In 'je lopnil z Človek se je ozrl. — Videl je tero čuva strma Murovica. Kme-deblom po zraku, in grmovja so j enega izmed bičanih, ki je zagra- orjejo za ajdo in repo, ženske zastokala, zaškripala in se zlomi- bil za bič in ga pritisnil na ustni- plevejo proso in strnišče, ponekod la pod silno težo —	ce. — Vstal je, se zravnal in se Pa z^eni ostri srp in podira pše-
Človek pa je vrgel deblo v zleknil. — Zavpil je s prešernim in oves. Gori v višavi čepi
glasom: 'JTu sem — človek sem!" Človek je ostrmel. Potem pa je vrgel bič v kraj,
objel novega človeka, vsaj enega. • * •
co; kupil je koštruna. da so irf!-	«»««ko. jc
tudi vi . . .
čo in za petje. Poje pa on zelo rad. Poslovil sem se od Vegove do-
posebno tisto od vinca, katero mačije, poslovil od domačega sve-	L**'
ši "kakor vijol - vijol - vijolčicaf?. ,tt> P° katerem se odpira pogled flrilstvbilb ddnbusc d6i Srečen človek, tale Franeeljnov od Jemčevega znamenja. Tu sem; UIUUI,W"W Francelj.	'.> se spustil po senčnatem kolovozu
Iz Kamence jo zavijem ob po- J«^ mimo Zgornje Javorsice proti točiču Kamenci v tiho, ozko doli- Vrhovlju v dno Moravske doline, nico. Korakam po mehkih travni.' Izmed drevja me je tu blago kili, a skoro se dvigne svet, tla j slavljala sv. Trojica na prijaznem postanejo peščena, razoraua. Skla- \ razglednem holmu, v dolini me je di Skrilavca silijo na dan. V bližini se nahajajo kamnolomi za škrlj.
stran, skočil preko vseh ovir in
dirjal in dirjal, dalje, dalje, vedno dalje —
Src« ni bilo več v njem. Bič je imel namesto srca, bič, krvav bič, oster bič z železnimi o-strinami in plamtečimi žeblji — Ljudje so se smehljali in mu želeli dober dan —
"Lop —"je mahnil človek — in na mah je izginil smeh z obra-
TreluS-e P0CedilC d°'*e 8rag6 desetih'in pol' leta
e- U i •	Videl je bil vstajati človeka —
Kri sama kri —	. v
• • •	Pa ni bil človek to. — G.rdobo
('lovek je hotel "človekov," ne bil vidd vstajati, ki je bila huj-]jU(jj	ša od vseh ljudi —
e e e
Ni bilo došti človekov, ne — nobenega ni bilo. Ali hotel jih je. In hotel je kazati pot z bičem,
Tisti novi "človek" pa je zgrabil in mahnil po človeku —
Človek pa je obrnil hrbet in pljunil in odšel visolo in velik. Videl je bil delo devetstodevet-
1 In za tem so spet pele ptice, in solnce je vsak dan izhajalo in za-
pot do človeka —
Mrcvarili so se ljudje v nizkot-nostih misli, besed in dejanj — Dejali so, Via so dobri, pa so se smejali bolestim —
Dejali so, da so pravični, pa so grabili kupe zlata in srebra v svoje shrambe in zapirali vrata Revežem. —
Dejali so, da so močni, pa so lazi J i po tleh po trebuhu in se splavili pod posteljo pred vsakim su-%uom —
Dejali so, da so pobožni, pa so tprekHnjali pravice in malikovall pijači in jedi. —
hajalo —
Ljudje so si stiskali roke in si želeli dober dan s prijaznim nasmehom —
• * •
Človek, kje si!
Tulnji ali morski psi so v svoji zgodniji mladosti popolnoma gladki in beli kot sneg; vsled tega jih je na ledu težko razločiti, kjer so rojeni. Kadar začujejo kako nevarnost, zatisnejo svoja črnkasta očesa in zarijejo gobec v sneg; šele čez leta jame postajati njih koža črna in porašena z dlakami.
vasica Osredke, malo više na -desni Vrh, pod njim se na drugi strani, ki se odtod ne vidi, med gostim sadnim drevjem se skriva vasica Za gorica, kjer se je pri Vehovcu rodil slavni učenjak Juri baron Vega. Na levo pada svet doli proti vasici Vinje, katero varuje bela cerkvica Matere božje, in proti selu Dolina. Ako pa pogledam nazaj, se mi zablišči nasproti beli prod Save in tam zadaj me pozdravlja sveti Mfldavž, ki ima svoj dom visoko gori na Jančah. da gospoduje nad »osednirti hribovjem. Tako blizu je videti cerkev na Jančah, da bi človek kar stegnil roko po njej.
Nad Tomažinom in Jemcem zavije pot v gozd. Pa že se mi izmed listja zasmeje belo zidanje — zna no Jemčevo znamenje. Še nekar korakov, pa sem pri njem. Sna mem nahrbtnik in se zklenem pc mehki travnati planoti od znamenju.	# ,
Jemčevo znamenje! Kako ljubo
in drago si nam Moravčanom! Ka dar zapuščamo svojo lepo Moravš ko dolino, se tu ustavimo, da jo sf enkrat pozdravimo in v duhu po ljubimo. In kadar nas pot privede nazaj, nam tukaj pri Jemčevem znamenju vzkipi srce veselja, ke zopet zagledamo pred sobo rojstno dolino. Takrat zavriskamo in
pozdravljal sv. Andrej, tam v ozadju se je delilo Brdo, ljubo Brdo Janka Kersnika, na desno pa se je kopala v žarkih zahajajočega solnca lepa gora Limbarska.
Prijazna tale senčata pot od Jemčevega znamenja proti Vrh-polja. Na desno in levo gozd tuintam malo razgleda v okolico, pa povsod to sveti mir. Kako to vabi k razmišljevanju.
Na kaj sem pač mislil. Na naše vojake-junake, na žive in mrtve. Koliko slovenske krvi je že prelite v tem groznem boju! A iz te krvi požene za naš narod nova doba. doba sreče in zadovoljnosti. O tem sem preverjen.
In vi, naši vojaki-rojaki, ki se še borite na severu in jugu! Krut je vaš boj, nadčloveški so napori, strašne so težave. A vem, da ne omagate, da vam ne klone pogum, da se vam ne skali junaško oko. Naše prsi ne poznajo strahu, vaša desnica je silna in nepremagljiva.
Bog daj, da že pojenja nečloveški boj, pa da se vrnete po dobljeni zmagi v naše naročje. Naj že veii-dar napoči dan, ko zapojemo tisto lepo domačo:
"So fantje se z vojske vrnili.'' Makso Pirnat.
Za zastave, regalije in vse
Prva in naistareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, 1IL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
rr
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake ^ruge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unljBko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, IU.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in Članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskano imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote'*.
JVVVWW v\\\\\\\\\\\\\\\w^
Posojeni dežniki sumničenje.
povzrocujejo
Brez vsake vrednosti je dajati
namigljaje ozkomiseljnim ljudem. •
Pri iskanju neprilik, ni treba da
bi bil človek izurjen detektiv. •
Govoriti slabe reči pomenja ravno toliko, kakor delati slabe re-
v*
Cl.
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje

Citizens Brewing Co.% \
v Joliet, IU.	\
North Collins Street.
Both Phones: 272.
I
f A	------—-	V
Bovška sotwta,
Spisal t prof, S. Rutar. x
Bovška soteska (Flitscher Klau-se) je najožji globoko urezani klanec med Julijskimi Alpami Na njegovi zahodni strani se vzdiga ravno nad Bovcem 2210 m visoki Rombon (Veliki vrh) a na vzhodni nekoliko višji vrhunec (2322 in) Krnice. Oba spuščata svoja golu rebra prav strmo k Bovški soseski, ki pri mostu le 532 m nad morjem leži. Tam doli se približujeta oba nasprotna o-bronka do 550—200 m. Skozi to sotesko si je izdolbla rečica Ko-rituica, ki izvira na južni strani Mangarta in s,e izliva v Sočo ju-goiztočno od Bovca jako romanti-čno korito, ki je 50—60 m globoko, 470 m dolgo, a po nekaterih krajih samo dva metra široko. Po tem koritu je dobila rečica svoje ime Koritnica. Ravno sredi soteske drži čez korito omotičev most, s katerega se navadno kamenje meče doli v strašno globo-čino. Po tem mostu prestopi pre-delska cesta, ki je do sedaj vodila ob levi iztočni strani Koritni ce, to rečico in pelje skozi skalno zaseko dalje proti Bovcu. Ta del ceste so delali še le 1. 1850., dočim je stara cesta še le niže doli pod sotesko in koritom držala čez rečico ter se potem navzgor zavijala na bovško polje.
V sredi soteske, na južni strani mosta in ravno vrhu strahovitega prepada se je videla še do 1. 1881. prav romantičma razvalina, kako jo je bil naslikal prof. Adalbert Brechler in se je ob svojem času videl v "Illustrierte Zei-tung", potem v hrvatskem "Vi-eneu" (1874), str. 237) in na zadnje v dunajski "Heimat" (1877, list 50). Tu se je videlo malo, šti-rioglato poslopje, jedno nadstropje visoko, a brez strehe, tako da
»to jako ugodilo leieče in Je od prirode same utrjeno, zato Benečanom ni bik) potreba veliko zidati in zarei pričajo nam sočasni viri, da je bila bovSka trdnjavica s početka le lesena. Za dovoljenje na goriških tleh utrjevati se takrat Benečanje nikogar niso vprašali, kakor so tudi same oblastno postavili JL 1472. trdnja-vo""Graoišče ob Soči na goriškem svetu. Benečanje bo namreč mislili, da po zamrtji goriških grofov morajo vsa njih posestva na južni strani Julijskih Alp njim pripasti, kakor so bili že 1. 1418—1420. pdgotnili akvilejsko patrijarhovi-no;
Večjo važnost zadObi bovški grad še le 1. 1508., ko so bili Benečanje vse Goriško oteli cesarju Maiksimiljami. Beneški vojvoda Alviono vrže tedaj močno posadko v bovški grad, da bi Avstrijci ne mogli pošiljati vojakov "po predelski cesti na Gorisfko. Ko pa so bili Benečanje naslednjega leta z Goriškega pregnani in je avstrijski general Henrik Bruns-viški brezvspešno oblegal poprej Čedad, potem Tolmin, obrne se ta zadnjič na Bovško, kjer so prebivalci kazali veliko nagnenje do Avstrije. Ko pride torej Brunsviš-ki v Bovec, vzprejmejo ga radostno tamošnji prebivalci ter inu prostovoljno izročijo ■ svoj grad in ves okraj. Izgovorijo si le, da mora avstrijska vlada varovati njih samostalnost in da jim ne sme nakladati nikakih bremen. Prevzeli so dolžnost, da hočejo sami braniti grad pred Benečani. Za potrebe in vzdrževanja tega gradu odmenili so tri gozde, ki so še zdaj državna lastnina. Tako je dobil bovški grad svojo stalno posadko.
Ko je cesar Maksimilijan uredil Goriiško grofijo, dal je tudi Bov-čanom posebno glavarstvo. Prvi bovški glavarji so zapovedavali
so bili zidovi že razpadati\ačeli.|°®v,adnVbjedliem ^ \Gra"
Na dveh vnanjih, proti prepadu J8^ obrnenih oglih sta stala dva o-krogla stolpa. Zapadna stran gra-
proti tolikej sili Francozov. Zat< sklene pomagati si z zvijačo. Kc ae naredi zvečer trda nož, zapust skrivaj eden oddelek trdnjavo drugi pa razkrijejo leseni most, k je vodil preko globokega prepa da, in ostanejo mirni v gradu. Francozi misleči, da je vsa posa da grad zapustila in boječ se, d t bi Avstrijci ne posedli z nova ta ko važnega mesta, sklenejo še ti-sot noč polastiti se grada. Ko za »no v temi korakati proti razkritemu mostu, popada jeden za druf gim v globoko Korito. Ko prid( tudi bobnar na most, zatoči se tudi on z bobnom vred v prepad. A li to nenavadno ropotanje bobna opomni Francoze, da tu mora ne kaj posebnega biti. Ko se prepričajo o zvijači avstrijskih vojakov, rassrdijo se silno in sklenejo grad na vsak način v svojo pest dobiti. Kupijo si za suho zlato izdajalca (nekega pastirja), da jih je pripeljal na visočino nad gradom, s katere se je prav lahko streljalo. Ko so tako Francozi -zjutraj 23 marca posedli vse bližnje visoči-ne, sprevidi posadka, da je nemogoče dalje držati se in ker ni bilo od nikoder nobene pomoči, vda se ob jedni uri popoldne. Francozi razderejo v naglici grad in odpeljejo vso posadko kot jetnike. Kmetje iz bližnje okolice so morali potem V raboto hoditi vlačit ubite Francoze iz Korita in pokopavat jih. Pravijo, da je voda še v novejšem času -orožje na dan metala.
Ljudstvo dan danes pripisuje vso to nesrečo Turkom. Pravijo, da je posadka, ko so se Turki približali, po gradu luči prižigala, odkrila most in potem zbežala. Od množice v Korito popadlih Turkov bila se je baje voda zajezila in je še v poznejših časih trupla in orožje nosila na dan (Novice 1. 1862, list 35).
rL^ffit t^vrt	in sridf -t*! V artim mestu Rtiasu,
;ih aparatov, ki so v obratu z gal-aničnim električnim lokom. Med >be žici se priklopi "Anschalt-*pule," ki prepreči, da galvanični orej poštni tok, ne more iti sko-vojne telefone in da indukcijski električni tok, to je oni, s katerim so v obratu telefoni vojnega brzojava, ne škoduje poštnim iparatom. Le potem tega sicer
stvo po eno brezžično brzojavno postajo, katera se prevaža na VT , .	a _ .
dveh vozeh elektro-in bencinov! N?kl stanovalec v mestu Reim-motor. Antena, to fe lovilec elek-!su' kl«e se<^. mT opusti mesta,
tričnih valov, ima obliko dežnika * P,°«lal	Jo.ur?a U ob*,r"
in je 45 ni visoka ter se prevaža sama na enem vozu. Celo postajo je mogoče v dveh urah postaviti.
Interesantno je videti kako vojno telefonsko centralo pri viš-
no sliko o Reimsu, iz katerega be-že dan na dan družine, da se od* tegnejo granatam nemških baterij. Reims bo kmalu prazen. Kdor ne beži pravočasno, temu preti neprestano nevarnost, da postane žrtev nemških granat. Pri zadnjem obstreljevanju je bilo vsakokrat ubitih kakih 5 oseb in mnogo je bilo ranjenih. Tako se bliža Reims svoji smrti. Vsak dan se zapre kaka hiša, vsak dan je kaka ulica opustošena in zapuščena. Granate razdevajo zidovje in podirajo hiše. Ako poneha obstreljevanje mesta za kako uro, potem hitqj prebivalci ven na ulice
da pa je bila od strme gorske stene tako dobro zavarovana, da jej in bilo potreba stolpov. Vse poslopje je obdajalo dvorišče, katerega zid se je na zahodni strani naslanjal ob nepristopno omenjeno steno. Visoko gori na tej steni se je videlo še jedno, stolpu podobno zidanje, od katerega je vodil zid malo navzdoli po steni, na tistem mestu namreč, kjer bi se bilo lahko od zahodne strani po strmini doli do grada priplezalo. Do tako zavarovanega grada je bilo možno priti jedino po ozkem lesenem mostu, ki je držal na vzhodni strani čez globoko korito. Ako se je ta most vzdignil, bilo je nemogoče prodreti do grada.
Tu opisana slika razvaline v
Bovški soteski dandanes ni več resnična. Jeseni 1. 1881. so začeli avstrijski ženisti popravljati stari grad in napravljati novo trdnjavo, katera naj 'bi sovražniku pot zapirala skoz Bovško sotesko, ali ga vsaj kolikor mogoče u-stavljala na njegovem pohodu proti Koroški. Trnjavico so nato dodelali po vseh modernih zahtevah in zdaj ima tudi svojo malo stražo, katera redno dohaja vsak mesec iz Trbiža.
Zgodovina starega grada v Bovški soteski je zelo zanimiva, ker je ž njo spojena zgodovina vsega bovškega okraja od XV. stoletja dalje. Bovško je bilo pod Avstrijo posebno glavarstvo, čigar načelnik je dobival ukaze naravnost od vlade v Gradcu. Ta cesarski glavar je stanoval navadno v bovškem gradu in tu je tudi ljudstvo plačevalo svoje desetine, kajti cesarskih davkov so bili Bovčanje o-proščeni celo do časa Francozov. Toda poglejmo, kdo in kdaj je sezidal bovški grad.
Ko so bili začeli Turki zadnja desetletja XIV. stoletja tudi Goriško obiskovati in so 1. 1478. ob Soči gori čez Predel na Koroško prodrli, pošljejo Benečanje, po-; služivši se slabotne in nemarne vlade poslednjega goriškega grofa Leonharda, svojega pooblaščenca Jakopa Valvasona na Tol-
potem beneškemu senatu nasve-toval, kje naj se napravijo male trdnjavice v obrambo proti Turkom. Ko je ta pooblaščenec prišel v tolminske in bolške goro, začudil se je njih lepoti, glohokcsti
ji proti Benečanom. Tak branitelj beneške meje in bovški glavar je bil tudi znani junak Nikolaj Salm ki se je pozneje zlasti odlikoval v bojih s Turki. Pozneje je bil mejni glavar Bonaventura d' Egk, ki dobi 1. 1532. nalog od goriških stanov, naj dobro zastraži Bovško sotesko, naj ne prodre kuga s Koroškega tudi na Goriško.
Najimenitnejši bovški glavar je bil Filip Jurij Gera od 1. 1612. do j 1643. Ta je po polnem popravil,: ali morda z nova prezidal bovški grad, katerega so Nemci posle i-menovali Thalberg (Dalberg). Ker grad ni imel zadosti pitne vode, iskal in stikal je tako dolgo po špranjah bližnjega skalovja, da je zasledil primeren studenec. Do njega je dal napraviti zložno j pot in ga tako zavaroval, da ni mogel sovražnik do njega. Spomenik svojega delovanja je za-znamenoval sam z napisom na kamen, ki je sedaj ob novi cesti, ravno na onem mestu, kjer je bil studenec najden. Ta napis slove: "Der Woll Geporn Herr — Georg Philipp Her Von — Gera Hat Die Festung Dals Pavt Vnt Renovirt Vnd Die Baser — Er Fonten. Im 1.6.1.3. Jar." Pod tem napisom je izdolben Gerin grb, v katerem se vidijo jelenje glave.
Važnost bovške trdnjave se je pokazala zlasti v drugi beneški vojski (1615 — 1617.), ko je posredovala pošiljanje vojakov s Koroškega na Goriško. Pa tudi pozneje so jo skrbno varovali. Bovški glavar kot zapovednik gra da je imel pod seboj jednega top-ničarja (bombardirja) in štiri vojake, katere je plačevala vlada. Vendar se je še le za francoskih vojna zopet ponudila prilika, da je grad z nova dokazal svojo stra-tegično važnost. .
Ko so 1. 1797. Francozi posedli Gorico, začeli so kmalu napredovati ob Soči navzgor za umikajočo se avstrijsko vojsko. General Bajalich je bil pustil za seboj kot zadnjo stražo generala Koebloesa z njegovo brigado. Ta se je moral pri svojem umikanji po predelski cesti neprehoma bojevati s Francozi. Prišedši na Bovško, po-sede s 500 granadirji grad v sote-
minsko, da bi zemljo pregledal in*ski ter se zapre v to trdnjavico!
(Vodnik, Ljubljanske novice, 26 malega travna 1. 1797.). V naglici so popravili vojaki grad in pripravili za obrambo, kolikor se je dalo, kajti sovražnik jim je bil za petami.
22. marca 1797. pridejo Fran-
dolin in bistrosti voda. Poslal je
v Benetke celo obširno poročilo,	eozi pred grad, ritabore se ob
v katerem popisuje med drugim	stari cesti na vzhodni strani in za-
tudi romantično ležo in prirodno	eno trdnjavico oblegati. Posadka
krasoto Tolminskega. Na to od-	sicer hrabro odgovarja francos-
loči senat postaviti malo trdnjavo	kem ognju, ali kmalu sprevidi, da v Bovški soteski. Ker je bilo me-se ne bode mogla dolgo braniti
Brzojav in telefon v
vojni.
-
Živimo v dobi, ki zahteva v vojni ogromnih žrtev, in to vsled i modernih vojnih iznajdb.
V sedanji svetovni vojni, v kateri igrata važno vlogo lopata in kramp, najmodernejši topovi in strojne puške, ko se dvigajo piloti s fotografičnimi aparati nad sovražnikovo ozemlje, ne pridejo več toliko v poštev za prenašanje naznanil pešci in konjeniki, temveč igra tu prvo vlogo brzojav in) zlasti telefon.
Tudi naša armada je bogato o-premljena s temi občutljivimi a-parati, ker le s temi pripomočki se je mogoče vojevati na današnjih nepreglednih frontah. Za os-; krbovanje te odgovornosti polne službe imamo zadostno število moštva, ki se je izvežbalo v raznih kurzili, večinoma pa v c. in kr. brzojavnem polku v Korncu-burgu in v c. in kr. brzojavnem kurzu v Tullnu na Nižje Avstrijskem.
V vojnem času se ustanove razni brzojavni in telefonski oddelki, ki nosijo kot službeno označbo navadno ime dotičnega poveljstva, kateremu so prideljeni, na primer: "C. in kr. divizijski telefonski oddelek štev. 57." — Vsi taki oddelki so po delavni zmožnosti in številu precej obsežni; najmanjši "gorski telefonski oddelek',' šteje na primer 3 častni-42 ke, 24 telegrafistov, 60 mož in 42 konj, ima 56 km žice, 6 tele-fonskihin 6 optičnih postaj, katerih vsaka (optična namreč) — pri ugodnem vremenu — kores-bondira s solnčno lučjo s pomočjo zrcval na 50 km; ako pa ni soln-qa, z acetilensko lučjo 30 in v no: či tudi 50 km. Seveda so aparati na take razdalje le preizkušeni in se v resnici ne korespondira, ker Hi potrebno. Pri neki vaji v letu 1909. smo signalizirali s takimi a-parati — z uporabo Morse je ve a-becede — z ljubljanskega grada na Šmarno goro, od tam na Golico, kjer sta stala dva taka aparata in oddajala brzojavke na Golovec ii^Belja k. Tudi pri Litiji je bil istočasno postavljen en apa» •rat, v zvezi z onim na ljubljanskem gradu.
Vsi brzojavni odOdelki razpolagajo s prav majhnimi aparati, ta-kozvanimi "Anschaltspule — System Svetič' \ Baje je bil Svetie Slovenec, frekventant brzojavnega kurza v Tullnu; on je predmetni aparat v vsem mnogo izboljšal.
Tn aparat (Anschaltspule) se uporablja pri dvojni korespondenci: žica vojnega telefona se i
primitivnega aparata je mogoče, jem poveljstvu, n. pr. pri korne-Aa po eni in isti žici istočasno injimi poveljstvu. V hotelu "Cen-popolnoma nemoteno korespondi itral" v veliki sobi; ob zidu stoje J ata pošta in vojni telefon, kar je mizc, na njih telefonski aparati, pri nakupičenju brzojavk velike-j Le jeklena peresa — vibrateur — ga pomena.	'indukcijskih aparatov buče mo-
Pri že omenjeni vaji v letu 199 notono Morsejevo abecedo. Apa-smo v Ljumljani zvezali poštno rati so namreč prirejeni za tele-žico Divača—Ljubljana—Litija s foniranje in sluhoslovje (gehoer-takiin aparatom in žico vojnega lesen). Telegrafisti pazljivo dela-telefona, postavili telefone v Di- j0 pri aparatih, nihče po nepo-vači, Ljubljani in Litiji, in obrat trebnem ne govori; na zidu vise je prav dobro deloval.	rjsbe. vseh telefonskih zvez in tej- in Jih «ktijo. Tam, kjer so vži-
Seveda je bilo potrebno tako v na imena poveljstev. Ordonance ^alne bombe pokončale hiše, rase
Ljubljani kakor tudi v Divači in raznašajo in prinašajo brzojavke, trava- s pogledom na mesto je v 1 ilt 1 "II npltro»afi "A ncnlinlfomiU " 1_1I V • »._•»_ _____ '___i_____ y. skladu tudi diišpvno raznoloženie
" m------- o---f ---------— n"*	i uiiii n t iiiviiinuiu in i uuii i\v •	i
Golico brzojavno zvezani s Celov-'roki, da v karti zaznamujejo pre- kdo izpostavljen vsak dan, in v ceni in Beljakom.	mikanje čet, kakor že je, ' lastne zavesti, da se mora napeti vso
Služba pri vojnem brzojavu je rdeče, sovražne modro, izbrišejo!"10« svoie volie» {la se Ponese zelo naporna in večkrat nevarna, kar sc je premenilo, nato pa hite: nervozno napetost, ki traja že to-toda vedno interesantna. Pa pri-j poročat svojemu poveljniku. Vse liko mesecev in z občutki, da se bo mer: Komaj se pilot povrne s to se vrši s kinematografično hi- streljalo zopet jutri in vse nasto-svojega vratolomnega poleta, že trostjo in kmalu švigajo položaju pne dni. Pri takem razpoloženju razširjamo njegova poročila od primerni ukazi na bojno črto. ni ne solz ne smeha. Odkar se na-najvišjih poveljstev tja do strel- Najhujše delo za telegrafiste je haja Reims v vojni črti in jej je skega jarka.	v noči od 10. do 1. ure. V tem ča- tako blizu, da se lahko čuje vpitje
Vsaka stotnija ima svoj tele- su navadno odda poveljnik šifri- naskakujočih čet, <je odrezan od fon za, zvezo z bataljonskim in rane dispozicije za drugi dan. j ostale Francije. Pisma in časopisi polkovnim poveljstvom, lc-to z Take brzojavke, napisane na več ostajajo v Chalonsu in prihajajo brigadirjem. Brigadir ima zvezo pobih v samih številkah, trajajo jako zapoznelo. Treba si je malo do divizijonarja, kornega in ar- po več ur; vsprejemna postaja osvežiti spomin, da se človek madnega poveljnika. Vojni brzo- jih oddajni vedno ponovi, da se spomni, da je imelo mesto Reims jav je takorekoč zvezan z vsemijle-ta prepriča, da je brzojavka nekoč brzojavni in telefonski u-poveljstvi čet potom transitnih prav zapisana. Vse to pošteno rad in postajo. Učinek obstrcljc-postaj. "Rezervni brzojav," ki razclrapa živce, in telegrafist, ki vanje je strašen. Ker je pa sedaj gradi polpermanentne brzojavne se je toliko mučil, ne ve, za kaj,vedno manj prebivalstva, je sevc-proge, odžaga drevju veje, pritr- gre, Ve pa, ako povzroči najmanj- da tudi število žrtev v primeri s !di na stebla izolatorje, napravi šo napako, lahko eeli stvari brez prejšnjim obstreljevanjem manj-metalično kontinuiteto s 3 do 4 namena mnogo škoduje in pride še. Oni, ki so še ostali v mestu, i-mm močno bakreno žico med po- zato pned vojno sodišče.	majo dan in noč samo eno misel:
stajami vojnega brzojava in oni- V splošnem vse izborilo deluje da vendar končno zapuste Reims, mi stabilnimi v lastni deželi. Moš- in lahko smo ponosni na to naj- Dočim so poprej nemške baterije ivo "rezervnega brzojava" je se- mlajšo čet.o, brzojavno četo, v ka- mirovale nekaj časa po daljšem stavljeno iz tehničnih in poštnih teri služi tudi mnogo Slovencev, obstreljevanju mesta in se je ob-
uradnikov ter najetih delavcev.	---streijevalo takorekoč v prav dolo-
Poleg tega ogromnega živčevja ČITAJTE IN ŠIRITE GLASI-; čenem času, žvižgajo sedaj grana-brzojavnega omrežja pa ima vsak LO K. S. K. JEDNOTE!	te noč in dan v mesto.
t—r--——————————————————————————-', , ■
IMHMHIHWWWWWt - ^
OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V P1TTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Lafttno poslopje.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $13.00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST.
PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.

Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avitrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.00	K: 1000.00 $139.00
tvrdka
Frank Sakser
82 Cortland! St., New Yo'rjk, N. Y.
ADRIJO...
Povest iz ustcOŠko-benečaiukih bojev. — Spisal« Lea Fatur.
(Nadaljevanje.) , Zdaj stoji Venier z vojaki, pred zaprtimi vratmi. V mestu se ne zmeni nihče za njegov pri-hod. "Razstrelite vrata!" ukaže Venier, pa Foscari ustavi neprevidni ukaz. Saj je vendar volja signori-j<\ tla se ne izzove prenaglo vojska . . .
Vojaki tolčejo s puškinim kopitom po trdnih, hrastovih, z železom obitih vratih. "Kdo je?" se oglasi od znotraj zapovedujoč glas. Na odgovor, da je benečan
V.
Dogaressa se ziblje, trepeče, sidro se upira, zadržuje naglo, da ne pohiti iz luke. Cecilija Foscari slori na klopici v kabini. Stene in klopi so pokrite z rdečim baržu-nom. V takem okviru, v senci ljubičastega baržuna, ki odeva dekličino telo, se vidi njen obrazek še bolj b^d in prestrašen. Saj je tudi grozno to morje v senjski luki . . . Meče ladjo navzgor, jo suva od strani. Kobilica,rebra pokajo. Ob tla prikovane mizice in
ski admiral s pobočnikom in voja- stoti se tresejo, posoda leti iz pre-ki na poti k stotniku, se odpro dalov. Hrcščanje, stok' l h, kako vrata.' Pred Venierom stoji . na (tuli burja! Zdi se, da narava pragu orjak v mokri bundi, na Vsak hip odtrga lahko ladjo od mokrih razmršenih laseh visoko| sider, jo trešči ob neprijazni breg
poveljniško kapo. Vojvoda.....
Oni . . . Benečani gledajo občudo-vaje krasno postavo. Take rasto samo v Sen ju — taki so samo bosanski Uskoki. In za tem hrustom stoje drugi. Kapa pri kapi, puška pri puški . . . Toda vojvoda pre
Raz puste hribine nad Senjeni se spušča mrak. Grozna noč se bliža. A brata, svaka ni. Sama si, Cecilija. Kapitan in podkapitan sta radi nevihte na krovu. Vojaški častnik straži svoje Arbanasc. Vsi čakajo admiralove vrnitve,
vo
kr iža roki' in se klanja poroglji- ™ " Premrzli, prestrašeni. In
I deklica je sama med vojaki, v viharju . . .
Le stok iz bližnje kabine obv#-ščuje Cecilijo o navzočnosti ženskega bitja. Tam leži njena hišna, muči jo morska bo'est. Rada bi ji pomagala mlada gospodarica, a v
taki vihri je vsaka pomoč zaman, ne z vojakom najemni- Polnagalo bi \e kopno.
Daleč pred Senjeni se črne na orjakovo oko, morju galej orjaška telesa. Na
"Pozdravljam slavno gospodo! Vstop je gospodi prost — tuji vojaki pa naj ostanejo zunaj. Taka je stara pravica našega mesta."
"Kdo si ti!" premeri orjaka Venier. "Admiral govori le s pleni ičem — kom."
Grozno zapiska
ko se 11 pokonci: "Vladarji, večji njih so zagorele luči. Rdeče, zele-od plačanega benečanskega dosto- ne> bele. (»aleje si dajejo znaine-janst venika, so govorili z menoj. jnjftj obveščujejo admiralovo la-Juriša sem Senjanin. Knez rodu | djo.	•>
Orlovičev iz Bosne, senjski plemič Glej, visoko nad Senjeni, v obiti meščan."	lakih, je zatrepetala zvezda. Mor-Veuier se vgrizne v usta in da se ublaži vihar? Ah ne, CeciU-vpraša zaničljivo: "Ti je podari- ;ja. ... To ni zvezda. To je zuna-la ali potrdila naša slavna signo-jnja-stražnica, o kateri ti je pravil rija, naš prevedri dož tvoje pleni- brat. Ne, ni zvezd na senjskem stvo.'" nebu. Neustrašeni Uskok^ ki ču-44 Mojc plemstvo ne potrebuje v« prelaze v gozde,*v Liko, si je vaših daril in potrdil." se osovi prižgal ogenj, da si ogreje otrple Juriša. "Knez sem po davnem ude, da prestraši volkove . . . . O pradedu. Že Tvrdko I. je potrdil junačina, tovariš volkov, prija-li ji še rodbinske pravice. Senjsko telj medvedov — ali te ni strah plemstvo in meščanstvo pa,si je viharne noči, ko rajajo divje že-pridobil moj ded Martin — s sab- »e okrog tvojega čartaka, ko se ljo, ne z barantijo; ni si ga kupi1 l>>«zi tod volkodlak, mamijo ve-z zlatom. Sicer pa" — prežimo|šče ... O junačina v gori! Ti strast isi.e Juriša ustni, "mi je bilo na daš, prezebuješ. Čuvaš dom sovra-ponudb« vaše viteštvo — a Se- K«, ki priha ja krvoločen skozi šu-lijan se ne prodaja.' rac. O junačina v gori! V dol se "Gotovo te bo krasila Železna «PU«ti — tu je vrag, tu je prevara, veriga bolj od zlate/ se prikloni zavist ....
porogljivo Venier. "Čast mi je, Mrak se spušča, siv, gost. Glej da smem govoriti z vašo milostjo, druge luči nad Senjeni — glej ve-Veseli me, da najdeni tvoje go-1 like luči v Senju! Svetita se nad spodstvo doma. Ne samo stotni- morjem, svarita, kažeta mornarju ku — tudi tebi velja moj pohod, pot. Nehajgrad, Senj, čuvajta! pre jasni ..."	Temna noč prihaja . . . Po obmor-
" Posebna čast mi bo sprejeti skih trdnjavah prižigajo velike tvoje gospodstvo," se prikloni svetiljke na olje, zažigajo baklje
Smešttlce*
sosednih dežela. Takih nakan sta
zmožna brata Nikolaj m Volk. Mlada moža sta to, toda izvedena
na polju vede kot na Martovem. Sorodnika mogočnih Turjaških, Lcnkovičev, Zrinjskih, imata prijateljev na Kranjskem m Mazar-skem. Vzgajala sta se v Ljubljani na Kranjskem pod nadzorstvom Krištofa Turjaškega, v Padovi sta dovršila visoke nauke, prepotovala sta Italijo. Oba, posebno Volk, sta dobra govornika.
Teh bratov tedaj se boje na dvoru v Pragi in Gradcu — kot so se bali Rudolfovi predniki njunih očetov. Pri vsaki priliki jim od-ščipne vlada nekaj posestva, nekaj moči — zasleduje njihove korake. Nespametna je ta politika Avstrijcev. S svojim ravnanjem s hrvaškimi plemiči, s hrvaško zemljo, silijo domorodne sinove hrvaške naravnost k uporu. "Nespametna je ta politika, toda dobra za nas . . . Čim prej izgube Fran-kopani Primorje — tem prej bo naše — " jc rekel Foscari ju na to Venier. "Nikolaj je znan sovražnik naše slavne ljudovlade — sploh vse p'eme Frankopanov."
"Ni čuda.' 'se je nasmehnil Foscari, 44spominjam se, kako so napadle naše galeje Nikolajev Novi ter zažgale mestece. Porušile bi bile tudi grad, da ga niso ubranili Uskoki. Napadle so že brezuspešno tudi Trsat . . . Zgodovina teh bregov sploh govori o benečan-skih napadih ..."
44Kar se ni posrečilo takrat, se posreči drugič. Že je bil vzet Frankopanom Trsat, vzet jim je Senj. Krk ni več njihyv. Počasi se odmaknejo od morja. Prokleto —
kaj poje slepi bedak?"	zdravnik konzultacije na cesti nič
Berač je sedel na stopnicah, pel _ s......,	0
slavo Frankopanov. "Nikdar ne
Prebrisan farmer.
Nek francoski profesor se je mudil na svojem študijskem potovanju tudi na zapadu Zedinje-nih držav, kjer je videl več čud-nih običajev naših Amerikancev. Tako je došel ta profesor nekega dne k nekemu farmerju nedaleč od mesta P. v Arizoni; ta farmer je imel vsako spomlad dosti letovicarjev iz mesta in bližnje o-kolice.
4 4 Čemu pa ustrelite vsako opoldne enkrat, predno se podamo h kosilu? je vprašal radovedni profesor farmerja.
"Zato, da prikličem goste skupaj h kosilu?"
— "Dobro, zakaj pa ne ustrelite dvakrat, ker imate dvocevno puško?"
"Z drugim strelom dam pa o-bičajno znamenje, da je treba kosilo plačati. Tega znamenja so se moji gosti že tako privadili, da mi nihče dolžan ne ostane" se je odrezal prebrisani farmer.
Tiskarski Škrat.
44Z dobro pomerjenim strelom jc zadel pogumni lovec takoj prvi hip velikega planinskega osla, ki je sedel vrh skalovja."
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA* LOSTP* ST. «0. K. S. K. ALLEGHENY, PA.
0
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v meaecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler Pittsburgh, Pa.
leto 1916» Mravintz, 1107 Haslage Ave., S. Pittsburgh, Pa
MARIJA SLUCA
1828 W. 22nd St Chicago, III.
TaiopHoa« Canal 473» ixkuftoim in z dr»»»-
aim dovoljenjem potrjena BABICA
m aUudn* pripora*« ■)•-venskim in hrvaškim
Uradniki
Predsednik: John
Izučena slovenska babica
w	_	se priporoča slovenskim ženam v
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 | hll Salle, 111., in okolici; pomagam
Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri že niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
tudi slabokrvnim ženam.
KATARINA TRLEP,
24 — 5th St. Telefon st. 452.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue
y kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ-
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-1 NO VRSTNE DRUG K PIJAČE, raj imenovane uradnike društva. V Priporočam se cenjenemu obcin-slučaju bolezni se mora vsak član tega 8t v u v najobilnejši obisk. v si
društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 4728 Plum alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
znanci in
Frank Petkovšek
neznanci vedno dobrodošli !
NA SVIDENJE!
GEO. FLAJNIK, LASTNIK
3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa.
Prebrisan zdravnik.	I	720 M*rket street
V mestecu N. Penna. je živel1 WAUXEGAN, ILLINOIS.
nedavno zelo skop delavec Dick. I Zastopnik raznih parobrodnih družb, v, .	,	.	lil! Pošilja denarie v staro domovino in o-
Nekega dne mu postane slabo, da prav,Jja notarsko posle.
je moral Čez dan zapustiti tO-1 Se toplo priporeča Slovencem v Wau-varno in iti domov. Na cesti pred ke*an in okol,ci- . tovarno sreča Diek slučajno nekega zdravnika, kateremu potoži svoje gorje v nadi, da mu ne bo

izgine njih ime ..." "Mo'či, bedak," mu je rekel Venier in mu vrgel srebrn tolar v klobuk. Berač se je zahvalil in zapel za njimi pesem o Jurišu Kenjaninu.
44 Razbojnik opeva razbojnike," je vzkliknil jezno Venier. Zamišljeno je poslušal Ivan.
V cerkvi je hotela Cecilija uio liti 7 veliko vnemo. Pa v vse njene molitve se je mešala podoba Frankopanov, Juriša. Ob, tako rada bi biJa videla grofa in razbojniškega vojvoda! Raztreseno je motrila voščenico pri velikem oltarju, katero je bil daroval Mile Pa riše vi č 1. 1527., ker je premagal z Marijino pomočjo v dvoboju turškega velikana.
računal.
44Kje pa imate najhujše bolečine?" ga vpraša zdravnik.
44V prsih, gospod doktor."
"To je slabo znamenje. Zaprite torej oči in iztegnite svoj jezik, da se prepričam o vaši bolezni."
Dick je zdravnika mahoma u bogal in kazal celih 5 minut svoj I jezik z zaprtimi očmi. Med tem časom jo j<* pa prebrisani zdravnik tihoma odkuril.
Konečno odpre Diek zopet oči ter zapazi celo krdelo delaveev stoječih pred njim, ki so se mu na tiho smejali in rogali.
TEL.: CANAL »27.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
M LEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
18 IB W. 22nd St.. Chicago. Ill
Juriša. Polna je konoba. (Vinska klet v hiši) poln je hram. Lahko postrežem tvojemu gospodstvu.Pa zakaj je pustila tvoja milost m'a-do signoro na ladji? Burja nara-šča. I/, naših gostij se ne vrneš nocoj na Reko, ne skriješ na Krk. Burja bo pihala osem dni, šibko bitjo na ladji bo umiralo od strahu. Pošlji po deklico, da bo naše veselje popolno". Tako govoreč vrže -Juriša mokro bundo raz rame vtakne roki za pas in stoji izzivajo prrd Benečani. Admiral se premaguje s težavo. Naskočil bi s svojimi vojaki—pa neenaka bi bila borba in ukaza signorije ne sme prestopiti. Foscariju pa dopa-dejo silno brkati, odločni obrazi 1'skokov, ponosen nastop Jurišev, nj< Ad skrb za tujo deklico. Saj bo Cecilije res strah, če se ne vrnejo hitro. In če ne morejo nocoj na Reko — morajo na Krk. Cecilija ne bo v burni noči na Dogares-si, njena hišna Je'a je že tako bolna in prosi, da bi prenočili na Krku, kjer je ona doma. "Daj no," prigovarja Foscari svaku, 4 4 pust i vojake pred vratmi in odpraviva se hitro — vihar narašča, zares
44Ne. Brez spremstva • in straže ne gre beneški admiral k avstrijskemu stotniku," odgovori Venier in da vojakom znamenje, da ____^ _ ^ ________
korakajo . . . Prostor! Sicer zač-! napisala Stjepan in'Ivan Franko-n?m streljati s topovi z galej . . ."!pan za Senj leta 1388. Bogati,
Dobra prebava.
Važen, ako ne najvažnejši čini-; Zlati konj sv.'.telj pri nastajanju bolezni je sa-j Martina, ki je baje zakopan pred | moomania ali neprebavnost, v ka-j velikim oltarjem, darovane verige teri se delčki hrane preostale v j turških ujetnikov, slike z brodo- j prebavnem pat roju kisajo in raz-, lomi in turškimi požigi je niso za- t valjajo, in pri zdravljenju bolez-j n i male toliko kot tista dva hrva-jni gleda vsak zdravnik najprej ška junaka ...	t«» <la sc očisti drob. V to svr-
Že v Reki je bila s'isala, da je »><> priporočamo Trinerjevo arne- j grof Nikolaj na Trsatu. Prosila ri*ko Pravilno grenko vino To| je svaka, da jo pusti v grad. [z. i zdravilo donasa varno olajsbo pri| priča se pr ed grofom kot rado-	1,1 nJemh ™plctljaj>h, P",
vedna ron.arica in on ji pokaže|i^,>i	m P" vsakojaki gla-|
grad. Saj ne bi povedala svojega voboli, omotici, ščipanju in kreih,; imena. Pa svak se je zgražal, raz- težavi P° jedi, slabosti razdraz-jezil. Umerjen mora biti vsak ko- l.iiv()sti- V boleznih želodca, je-, rak bodoče doževe neveste, zanjo ter in droba je uživati to zdrav,-, ni pustolovja. Še to je pravza- i-Cena $1.00. V lekarnah. Jos.| prav neumestno, da upoznava pod Triner, izdelovatelj, 13J3-39 ho. bratovim vodstvom domače in tu- Ashland Ave., Chicago, 111. je razmere. Koliko časa bo trpela ta inkvizicija, ki ima povsod nastavljene svoje vohune? O Cecilija, ne ime, ne spol te ne rešijo je-, ze zakrinkanih sodnikov . . .
Ta dož! Kaj bo zaprta vsa njena žarna mladost zaradi marionc-
Stavbinsko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, m.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in posojaj e denar na posestva in na
Posor gospodinj®! Ako rabit« pr delnice tega društva. Delnice se
gospodinjstvu sveže mleko, dobro	. .	t^-rt in vred-
sladko, ali klalo smetano. (Cream) plačujejo po 25c na teden in vrea-
ali okusno, doma narefeno maslo, nost vsake delnice naraste v teku (Butter) oglasite v moji mlekarni. 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto)
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-strano; dobivam ga naravnost od far- aouirjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicagal — Pišite za pojasnila 1
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik.
Mleko
meriev. Mleko je preje natančno pre skuseno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hiftah točno vsak dan o pravem Času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
/"RAAiC C HILL.
•lo«*n ako-hrr*t >k I mUka
smolenice. Noč prihaja. Grozna noč na viharnem morju. Morje odpira svoje žrelo — vstajajo pošasti, sirene — vabijo . . . Velike sipe, morski volk, ki pripljuje včasih v te kraje, čakajo na plen... Tam daleč nekje je zlata minulost
—	brezbrižni dnovi . . . Zakaj nisi OvStala, Cecilija, v Reki — na varnem, kopnem ... Pa ne boj se, deklica. Nad Primorjem sveti velika hič. Primorje, blodeče mornarje varuje trsaška Mati.
Cecilija se spominja kot davnega dogodka, kako jo je mamilo sedem stolpov ob robu pečine nad Reko, kako jo je vabila slavna božja pot in ime — Frankopan. O nji-h je govoril brat v vznesenih besedah, ko so sc vzpenjali včeraj na Trsat. Svak mu je pritrjeval in oporekal. Svak je v prvi vrsti Benečan, a Ivan, plemeniti Ivan
—	človek.
O nekdanjih gospodarjih Krka _ ,
in Senja sta govorila. Ki so storili I pojem o bogastvu in mogočnosti toliko za Primorje. Kjer je vlada1'hrvaških grofov. Videla je senj-Frankopan, tam so rastle cerkve, ske skale, videla drznega Uskoka samostani. S samostani šole. Za in zasanjala o pogumu hrvaških prosveto naroda, za njegovo nrav- j vojnikov. Takih ljudi ne bo premagal ljudovlada.
Uh, kako tuli burja! Dogaressa
Triner's Liniment brzo olajša revmatične in nevralgične bolečine. Če imate bolno grlo, bolečine v hrbtu, rami ali nogah, poskusite ga. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c.—(Adv.)
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pbysletoe-S h r g»*n Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad craven slov. cerkve.
Uradna ur«: 10—18; S—4; 7—8. ChiftAgo tnlnfon: 4295. Don 2192 L.
Pošljite seda) vaš denar v stari kra) brzojavnim potom
Brzojavno pošiljat vo so plodeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 —
K. 300 $45 — K. 500 $73. —S torn so vsi stroški plačani.— l>enar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6.
nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PRODAJKMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri:
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 VV. 18th St., CHICAGO,	ILLINOIS.
(Mednarodna moailnična banka)
te, ki podpisuje sklep velikega	POTREBUJEM
sveta, ki se kaže svetil vladarja, a	„ . ... „ , __,__
je le žalostna senca? Mlada Bene-!25 moz Pn graaoi nove OKrajne eanka ni videla trsaškega grofa, ceste in za delo na f^mi. Dobra a na poti v Senj je videla njego- plača m prikladno delo do pozne
vo mesto Novi. •• To je kljue in iescnL 0s0b;t0 T^	»
vrata v bogati Vinodol," ji je raz- Slovence iz Iron Range v Minn.
lagal z lakoninini pogledom svak J Plslte za M****0 na:
josip perko
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Ttlefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
Gledala je glave stolpov po Pri-niorju, videla Krk, Senj in dobila
podložnim dolžnosti m pr danes — leta 1H08. — se ravnajo v Senju po štatutu, katerega sta
Yrojaki na rede korak — napet ih pušk cevi jim mole nasproti. Juri-
ljubljeni od podložnih in prijate-'jev zaradi svojih vrlin, so bili in
šn se ne umakne s praga; mirno so Frankopani avstrijski#vladi nepravi:	ljube osebe
[mamo tudi mi smodnika, mi-
rt ni gospod. Spremstva hočeš? na Hrvaška, je raztrgana, oslab Dosti nas je tu. Straže ne potre-,ljena od vednih bojev z zunanjim
buješ. Stopi mirno v naše mesto. Ne boj se prevare. Titi na je usko-ška vera. Pod mojo streho bodi drag gost — a da te dobim na morju — ogni se me!"
no življenje je skrbel vedno ta plemeniti rod. Unini zakonodajalci, so odmerili Frankopani svojim se trese, škriplje, Jela stoče kot iolžnosti in pravice. Še bi umirala. Mlade snovateljice
drznih činov se lotuje vedno večji nemir, strah. Ne, to ni strah — to je le neugodno čuvstvo . . . Kaj se godi v Senju, da se ne vrne admiral na ladjo? Lovi li Juriša, ali je pozabil pri vinu na Do-garesso in svojo dolžnost? Noč... Strah . . . Kaj, če umrje Jela?
Cecilija vstane, se oprijemlje za stene in pride s težavo v sosednjo kabino. Tu se oprijemlje klopi Jela, mlada, b'eda Bodulka, stoče in se vije v smrtnih težavah. "Na kopno," prosi, "na kopno! Na Krk — da umrjem doma ..." (Dalje prihodnjič.)
Nekdaj tako bogata, samostoj-
in notranjim sovražnikom. Da vstarje Frankopan, da hoče obnoviti staro Hrvaško, stare pravice — ■/. veseljem bi ga pozdravilo plemstvo in narod — morda tudi
IGNAC ČESNIK, Wisconsin State Immigration
Agent.
Wilard, Wis. (Clark County.) =
(Adv. 30—32)
Izumitelji,
ako želite pojasnila kako
Izdelati in zavarovati vašo iznajdbo (Patent)
pišite mi v slovenskem jeziku in dobili boste popolen odgovor. Ako želite informacijsko knjigo v ta namen, jo lahko dobite zastonj,
ako pišete na:
A. M. WILSON,
314 Victor Bldg. Washington, D. C.
(Adv. 29—32)
liuiiiiitiiuiiutiiiiiitiitiiiitiiitiitiitifiiitiiiiiiiiiituiiiiitiuiiiftniiiiHiitusiMitmits::^
DOBRODOŠLI |
§ mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
= kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- H : vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H s kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich
1	2294 Bine Island Ave.	CHICAGO, ILL. | f: Telefon: Canal 2363.
~mi\m\tm\i\mmimmiimimuimmmimiMii\miiiiixmiiiitiimiim mint milium
\\\\N\\X\\WW\X\\V«\V\WVVW WWWVWWW k'W*^
Martin. Nemanich
slovenska gostilna In restavracl|a
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon: CamI 80
v 1900 W. 22nd St.	Chicago, ID. r
2	s
:«%VI VXWXVXV»VWX\ VWV\W\W\\\WVVXV\V\XWWXV» \\ww\v