DELAVSKA ENOTNOST DANES: Milan Govekar: POGUMNEJE PO ZAČRTANI POTI Mariola Kobal: POSLOVNA MORALA IN CENE SESTANEK V UREDNIŠTVU Sonja Gašperšič: ŠE ENKRAT PO PROZAIČNIH GLEDALIŠKIH POTEH Vlado Žlajpah: SE NIHČE TAKO DALEČ Sobota, 4. marca 1961 Štev. 9, leto XIX V. KONGRES SZDL SLOVENIJE Zakoličena pot V. kongres SZDL, Slovenije bo zasedal v času, ko smo v našem gospodarskem in družbenem življenju še bolj smelo stopili na pot velikih sprememb, ki bodo zlasti živo posegle v življenje gospodarskih organizacij, vplivale na poglabljanje in rse večje osamosvajanje delavskega samoupravljanja, na še močnejše uveljavljanje komun kot osnovnih samoupravnih enot. Sedanja reforma gospodarskega sistema osvobaja proizvajalne sile in proizvajalce kot glavne nosilce družbenega napredka vseh administrativnih Pritiskov in jim daje možnost, da se v celoti uveljavijo kot Upravljavci in gospodarji družbene proizvodnje in družbenega premoženja. To je največji korak k še močnejšemu uveljavljanju socialističnih družbenih odnosov pri nas. Vse te spremembe, ki jih bodo v naše gospodarstvo, v naše družbeno udejstvovanje Unesli: nov sistem delitve dodoh-ka, devizna reforma, spremembe bančnega in kreditnega sistema pa bodo dosegle svoj namen samo takrat, če bodo naši delovni kolektivi in vsi državljani pravilno razumeli duha teh novih ukrepov in jih z vso doslednostjo tudi izvajali vsak na svojem delovnem področju. Zato je še posebno pomembno, da bo kongres Socialistične sveže Slovenije prav sedaj, da bo kot velik delovni sestanek ljudi naše republike pretehtal Pomen in bistvo teh sprememb, Uh osvetlil z vseh strani, jasno Pokazal cilje, ki jih hočemo z njimi doseči, opozoril tudi na težave, ki se bodo pojavljale pri tem ter nakazal, kako jih bomo luhko najuspešneje odpravljali. Dosedanje razprave o novem gospodarskem sistemu so se vse Preveč omejevale samo na ekonomsko stran teh sprememb. Gospodarstveniki in tudi neka-tere sindikalne organizacije so n glavnem le računale »kdo bo Pridobil in kdo bo izgubil« po novih gospodarskih instrumentih. Veliko premalo pa je bila ljudem pojasnjena politična in družbena vsebina in družbeni ttllji teh sprememb, za dosego Ituterih naj služijo novi gospodarski instrumenti. Razprava na kongresu naj bi °Pozorila tudi na vse tiste mo-ntente, ki bi se ob nepravilnem Tazumevanju novih gospodarjih ukrepov pokazali v posa-nteznih gospodarskih organizacijah kot negativni, čeprav bi v bučnih posledicah škodovali ne toliko celotnemu gospodarskemu sistemu kot posameznemu Podjetju oziroma njegovemu delovnemu kolektivu. To je Predvsem napačna pot za premagovanje težav posameznih S°sPodarskih organizacij, ki jih marsikdaj izrabljajo v špekula-jne namene znotraj podjetij, olavski sveti gospodarskih or-Vunizacij morajo poznati in ra-*Urneti nove gospodarske ukre-j?e v celoti in ne samo toliko, olikor se nanašajo neposredno ^ njihovo podjetje. Zato bo velika in odgovorna mtloga vseh političnih organiza-1]> predvsem pa Socialistične tVeze> da bodo delovnim kolek-ll°m in vsem državljanom to-Ko približali vsebino novih go-P°darskih ukrepov, da jih bodo Val^Sino sPrejeli in se prizade-tem Za njihovo uresničenje, K k° nedvomno veliko pri-Jfeval tudi V. kongres SZDL Slop, enije. JOŽE CIGLER ► AVTOMATI Z ACIJSKA AFERA« V TOVARNI ALMIRA DELAVCI SO POVEDALI KAJ JE PRAV EV KAJ NI V tovarni pletenin in nogavic »Almira« v Radovljici so so jih nekateri »vodilni ljudje« pred nedavnim odpustili 30 delavk ter napovedali, da jih v Pozabili> ki pa jih de- bodo v kratkem odpustili se 35. Odpovedi so utemeljili: »Tovarno upravlja delovni ko- »Avtomatizacija terja zmanjšanje delovne sile«, in napi- lektiv in vsi njegovi člani morajo šali: »Zaradi predvidene rekonstrukcije strojnega parka imeti možnost, da neposredno odločajo o vsem, pa tudi o »rekonstrukciji strojnega parka.« Sleherna tehnična pridobitev naj služi ljudem, proizvajalcem, in če stvari tako postavimo, bi morali o taki pridobitvi odločati vsi, prav vsi proizvajalci, ne pa, da nekateri izmišljajo in iz ka- Vam...« itd. Potlej so sklicali sestanek, na katerem so štirje vodilni ljudje (sekretar podjetja, predsednik delavskega sveta, predsednik sindikata in sekretar Zveze komunistov) skušali prepričati ljudi, da je tako, kot so sklenili za zaprtimi vrati, prav in da drugega »prav« sploh ni. Na novem sestanku, ki so ga sklicali naslednji dan na pobudo občinskega sindikalnega sveta, pa se je izkazalo, da delavci pitalizma prenašajo metode in dobro vedo, kaj je prav in kaj ni. odločitve, ki pri nas KO SMO VSI UPRAVLJAVCI Sestanek je bil sprva podoben Ijenjski ravni vseh in posamez- ne veljajo niti pol žlice hladne prejšnjemu. Govorilo je nekaj niku. vode. »vodilnih ljudi«, ki so pojasnje- Nasprotujejo pa načinu, kako Proizvajalci bodo zaradi svojih vali, da bo avtomatizacija tako v so »uvajali« avtomatizacijo v pod- jn skupnih interesov že našli naj- njihovem podjetju kot tudi v dru- jetju. boljše možnosti za uvajanje no- gih podjetjih povzročala nove in 2e pred dvema letoma se je vih tehničnih dosežkov in tehnič- nove odpuste, da razvoj tehnike delavski svet odločil za rekon- ni napredek bo pogoj njihovih pač »zahteva svoje« in da se strukcijo tovarne. Lani je naročil skupnih prizadevanj za boljše »žrtve izplačajo«. Iz njihovih be- nove stroje in ob koncu leta so življenje, toda — če bodo resnič-sed je izzvenelo, da je stroj važ- zap0slili 34 novih delavcev, ne da ni upravljavci. Ce je ob avtoma-nejši od človeka in da so tu ljud- bi pomislili, kaj bo jutri. Zdaj pa tizaciji tovarne res treba odpustile zaradi strojev, ne pa stroji za- je »vodstvo« naenkrat ugotovilo, ti nekaj delavcev, potem se bodo radi ljudi. Še več: bili so celo da so »finančno na slabem« in iz- vsi zmenili in jih odpustili, ne »demokrati« in dali predlog o od- koristilo avtomatizacijo za uteme- samo kot delavce, temveč tudi pustu na glasovanje (predlog pa jjitev odpovedi. kot upravljavce ter jim obenem ni bil več predlog, pač pa sklep odpovedi so uradno utemelji- zagotovili novo zaposlitev, bodisi uprave podjetja): »Kdor je za, li; >)Zaradi predvidene (!) rekon- v obrtništvu, v servisnih službah, na.i dvigne roko.« Prej pa je se stroineea narka « kl Jlh> bodisi v Radovljici (in še sekretar podjetja povedal: »Ce ^ in tuJdi ®red delavd‘Pa mnogo kje toliko potrebujemo), se ne boste strinjali z odpustom, so rili ,0 avtomatizaciji, ki bodisi v drugih tovarnah boste dobili samo polovico plače.« bojda zahteva odpuščanje »delov- Ce pa pescica ljudi odloča o Kdo ve, kako bi se končal ta ne gjie« in trdili, da so in bodo vsem in končno tudi o tehničnem sestanek, če predstavnik okrajne- odpustili samo tiste, ki so nedis- napredku podjetja, potlej se zgodi ga sveta ne bi opozoril »vodilne ciplinirani, ki niso in ne dose- tcilm, kot se je te dni zgodilo v ljudi«, naj vendarle enkrat pre- gajo norm in (kot je direktor de- »Almiri«. JANEZ VOLJČ pustijo besedo delavcem. jal predstavniku okrajnega sindi- Takrat so delavci zaploskali kalnega sveta) niso politično ak-in kmalu se je izkazalo, da ne tivni. V resnici pa nimajo za ni-gre samo za ta »primer«, za od- kogar, ki so ga ali ga nameravajo pust, za odnos »vodilnih ljudi« do odpustiti, dokaze, da je res ne-avtomatizacije, pač pa za števil- discipliniran, da res ne presega ne. primere samovolje, za določe- norm in da) če hogete, res ni poli-no politiko »vodilnih ljudi«. Gre tično aktiven, da o teh kriterijih, za to, kdo je upravljavec. Nekaj ki naj bi veijali za odpoved, ljudi je sodilo, da so to oni, de- spjph ne govorimo, lavci pa so ob tem primeru do- _ __j . Imenuii *P°f-nadU’ bodo^uprav6 dobra^elavka^ki1 se je zdela^e-menujejo ljudi, ki bodo uprav- »vodilnemu: človeku v IjaJi tovarno v njihovem imenu )>zrela<< ^ od d Sanl1 ^ Prišla v3 Iskro in prosila, naj V OKVIRU Se vselej smo se spotaknili ob človeka, ki ima, kot pravimo, »velike oči«, češ kaj bo z njim, ko bo spoznal, da se vse naenkrat ne da doseči. Ali bo razočaran, bo zagrenjen, bo izgubil voljo za delo? Zdaj pa se sprašujemo, kaj bo s podjetjem, pravzaprav kolektivom, ki ima velike oči in bi rad prav v letu 1961 rekonstruiral vse, od vratarnice pa do zadnjega stroja. Kaj bo s kolektivom, ko bo spoznal, da rekonstrukcija in moderni- čala, v tovarni pa bo delalo 600 novih ljudi. Zaman pa iščeš v načrtu ka jo tem, kje bodo vsi ti novi ljudje (mimo tistih, ki so že v tovarni) sta-nqvali, kje se bodo hranili, sploh, kako bodo živeli. O novih strojih je zapisano in preanalizirano vse — o ljudeh nič! V načrtih ni analiz, kako bo s sredstvi za nagrajevanje in sklade med rekonstrukcijo, samo končni rezultati (po končani rekonstrukciji) so znani. Toda vtis je, da VELIKE OCI zacija prav tako ne preneseta velikih oči. Tu so namreč še druge važne stvari, ki morajo spremljati rekonstrukcijo, sicer bo nekaj narobe in kolektiv bo razočaran, zagrenjen in izgubil bo voljo za delo.' Težav pa bodo krivi, seveda, zakoni in vsi drugi — le sami ničesar. Takih, ki imajo velike oči, je letos neverjetno veliko. In za obnovo so namenili tudi neverjetno velike vsote. Ponekod gre za tolikšne denarje, da ne bi pomagala niti sproščena amortizacija in vsi drugi predpisi zraven. V takih primerih so prišli do znane variante: prodajne cene gor. Pač: »Vse za rekonstrukcijo!« To pa ni vse. Ko pregleduješ načrte podjetij, pridejo na dan stvari, ki so močno narobe. Velika tovarna na Štajerskem na primer, ima v načrtu rekonstrukcijo, ki bo stala več stotin milijonov dinarjev. Proizvodnja se bo močno pove- so velikokrat pretirani zato, da bi še kdo primaknil kaj zraven. Moramo reči, končni podatki o večji proizvodnji itd. po končani rekonstrukciji so imenitni. Toda, kaj bo do takrat in potem z delavci, tega ni proučil nihče. Sicer pa so ti elaborati podobni kot jajce jajcu. Za take, ki imajo velike oči, so seveda postali tudi sedanji, pravkar sprejeti zakoni o delitvi dohodka, slabi. Slabi zato, ker te prevelike apetite nekoliko omejujejo oziroma ne nudijo še večjih možnosti. Sicer pa vse to ne bi bilo tako narobe, če bi imel velike oči zares ves kolektiv, če bi se vsi odrekli drugim stvarem zaradi rekonstrukcije. Tako pa imajo velike oči le posamezniki, ki znajo, to moramo reči, svoje težnje ob svojih relativno visokih osebnih dohodkih spraviti tudi skozi delavski svet. MITJA ŠVAB resnični upravljavci. co‘liuHie nrehn zaposlijo, pa so ji odgovorili, da Bilo je, kot br se ljudje prebu- y podjetju odpuščajo dih in pokazali na bistvo stvan, samoJsjabe d£lavce in da vv IskJri NA ODNOSE slabih ne marajo. Dogaja pa se, BLOKIRANA AMORTIZACIJA NE VELJA KOLEKTIVOM, TODA: Odločajo naj kolektivi ne pa računovodje! q ooo^°J .ro\o oo-ooo 1,000.0^ \ > Menda ni treba pripovedovati, stva izkoristijo za odplačevanje • Tovarna kos in srpov, Tr-_ gospodarske organizacije, gle- začetnih kreditov za stalna obrat- Žič: »Imamo 24 milijonov bloki- v njihovem delovnem kolekti- da ^posamezniki iz »uprave« šči- de na nove predpise, lahko izkori- na sredstva oziroma za povečanje rane, 12 milijonov pa tekoče vu, ki so vse prej kot urejeni, tipo slabe delavke, medtem ko stijo sredstva blokirane amortiza- dosedanjega sklada obratnih sred- amortizacije. Letos moramo pla- tako urejeni, kot zahteva naša nikjer in nikdar _ m bilo rečeno, cije bodisi tako, da jih kot sred- štev. čati 4,9 milijona anuitet za poso- stvarnost. da so vsi, ki so jirn napisali od- stva svojega poslovnega sklada Skratka, gre za razne možnosti jilo iz republiškega investicijske- Šlo je za naslednje: povedi, res »slabi« delavci. uporabijo za odplačilo anuitet iz — računovodje gospodarskih or- ga sklada, 2,1 milijona anuitete Nihče v podjetju ne nasprotu- Ne bom govoril o podrobno- splošnega investicijskega sklada, ganizacij govore o variantah in za bančni kredit, s preostalimi je novim strojem, saj bo vsak stih, ker mislim, da to ni potreb- za zmanjšanje glavnic takih po-; kombinacijah — uporabe do zdaj sredstvi tekoče amortizacije pa nov stroj izboljšal proizvodnost no. Zdi pa se mi, da bi bilo treba sojil oziroma za nove investicije, blokirane amortizacije. Prav z bomo kupili nekaj novih strojev, dela, olajšal delo, koristil živ- zelo zelo jasno potrditi načela, ki Druga možnost pa je, da ta sred- namenom, da bi izvedeli, kakšno Ker imamo 39 milijonov začetne- je zdaj razpoloženje v podjetjih, ga kredita za stalna obratna sred- ki So imela _ blokirano amortiza- stva, bomo morali že letos plačati cijo in so se zavoljo tega prito- prvo anuiteto za to posojilo, in ževala, zdaj pa so jim na voljo;; sicer iz blokirane amortizacije, tudi ta sredstva (čeprav obenem: Preostala sredstva te amortizaci-tudi nove obveznosti glede stal-; je pa bi radi, če bomo smeli, po-nih obratnih sredstev), smo obi- rabili za rekonstrukcijo. V centru skali nekaj gospodarskih orga-i Tržiča imamo namreč obrat, ki nizacij. Zvedeli'pa smo to-le: ga moramo preseliti. Za preseli- • »-Iskra-« Kranj:: »Letos je na; tev potrebujemo znatna sredstva, razpolago 270,59 milijona amorti-; Če to ne. bo mogoče, bomo osta-zacije, od tega 33 °/o tiste, ki je nek blokirane amortizacije prebila do zdaj blokirana. Z novim; nesli v poslovni sklad za obratna ukrepom nam zdaj ni bistveno sredstva^ ki nam jih 'tudi manj-pomagano, ker smo glede na do-; ka; sredstva za rekonstrukcijo pa ločila nekaterih predpisov,, že do- bomo morali preskrbeti : kako slej lahko ta sredstva uporabljali; drugače:« za plačevanje anuitet za posojilo-, • -Litostroj, Ljubljana: »Pri ki ga je podjetje dobilo iz sploš# nas smo na slabšem. Imamo .2,8 nega investicijskega sklada. Za milijarde . začetnega kredita za kaj bomo porabili amortizacijof obratna sredstva, pa 1,2 milijarde Podjetje je sredi rekonstrukcije^ »zamrznjene« amortizacije in 347 zato bo vsa amortizacija šla za; milijonov tekoče amortizacije, odplačevanje anuitet. Naj pove- Blokirano amortizacijo nam bodo mo, da z razpoložljivo amortiza-.. torej vso pobrali. Čeprav bomo cijb v glavnem odplačujemo vse namreč v najbolj ugodnem pri-te družbene obveznosti.« , meru odplačevali posojilo za • »SAVA« Kranj: »Vso našo- obratna sredstva po 80 milijonov amortizacijo (112,9 milijona teko-; letno, je to huda obremenitev, če in 78 milijonov blokirane) boi kajti vso amortizacijo potrebujemo porabili za plačilo anuiteti mo za kritje dosedanjih družbe-Irhamo namreč precejšnje obvezi, nih .dajatev. .Več bomo lahko ponesti (zlasti do Splošnega investii vedali takrat, ko bo do ,pike. zna-cijskega sklada — 200 milijonov,: no‘, kako bodo urejene. te reči. razen tega pa še 60 milijohol' Za zdaj pa ste prišli prezgodaj.« drugih'obveznosti), ker smo raz- Podjetja , smo namreč. obiskali širili tovarno, zdaj pa moramo takoj potem, ko je Zvezni izvrš-odplačevati kredite.« (Nadaljevanje-na 2. strani) S _ g ■ — No, ko ste že pri tem, pa izračunajte še,-kako bi ob novih inštrumentih živeli — če bi vse S | leto delali s tako vnemo... I v sindiliflib PRVI KORAKI Stalne konference za oddih in rekreacijo PROBLEMI: • površna evidenca delavskih domov oddiha • pomanjkljiv pregled novogradenj • nepopolni urbanistični načrti • nezainteresiranost nekaterih ljudskih odborov... • Na zadnji seji je predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana razpravljalo o nadaljnjem poglabljanju delavskega samoupravljanja ter sklenilo priporočiti občinskim sindikalnim svetom na svojem območju, naj organizirajo razgovore o tem v nekaterih večjih gospodarskih organizacijah, predvsem pa v tistih, ki imajo svoje obrate na različnih področjih. Doslej je take ^razgovore organiziralo že 14 občinskih sindikalnih svetov. Ugotovili so, da razen manjših izjem vse gospodarske organizacije iščejo oblike in možnosti, kako približati delavsko upravljanje celotnim kolektivom. V nekaterih podjetjih, kot so Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana, Indtistrija usnja Vrhnika, Kovinoplastika Lož, Rašica. Gameljne itd. pa se prepočasi lotevajo poglabljanja samoupravljanja. Vodstva podjetij — večinoma na zahtevo delavcev — sicer razpravljajo o tem z raznimi organi in organizacijami, vendar imajo pri tem neke predsodke, na primer: da delavci niso dovolj zainteresirani, dovolj sposobni itd. Najslabše je v tistih podjetjih, ki imajo svoje obrate na 'raznih področjih in kjer se vse zadeve začnejo in končajo v centralah podjetij in pri centralnih delavskih svetih. Izjema je podjetje Telekomunikacije. ® Na Goriškem so letošnji občni zbori sindikalnih podružnic pokazali, da so le-te opustile obravnavanje drobnih vprašanj, kot so organizacija izletov, nabava ozimnic itd., ter se preusmerile na obravnavanje bistvenih vprašanj proizvodnje, gospodarske politike, notranjih odnosov itd. Tako na letošnjih občnih zborih zajemajo poročila in razprave v glavnem vprašanja storilnosti in produktivnosti, delitev osebnih dohodkov glede na uspeh, rasti proizvodnje, zmanjšanja proiz- obali, najsi bo kje v gorah, vodnih stroškov, izobraževanja, Načrti pa so potrebni! Koristili življenjske ravni, delavskega sa- bj podjetjem, graditeljem domov, moupravljanja in druga aktiffllna saj ^ ekonomsko opravičevali to gospodarsko-politična vprašanja. ali ono gradnjo; lahko pa tudi> • Te dni so se v ljubljanskem da bi bili ravno solidni načrti ti- --------- --------- ------------ - okraju začeli občni zbori sindi- sti, ki bi razgaljali nesmotrnost, Čeprav bomo morali odplačati dena nekakšna uravnilovka _pn kalnih podružnic gospodarskih negospodarnost te ali one gradnje, tudi začetni kredit za stalna odplačevanju začetnih kreditov organizacij. Nekatere podružnice večkrat se zgodi, da dvoje podje- obratna sredstva (458 milijonov), obratna sredstva, kajti če-sklicujejo pred občnimi zbori tii na malr>nP f^rr, kraiu nas to ne bo preveč prizadelo, Prav je v predpisih predviden Svet Konference, ki se je prvič sestal pcr ustanovnem zboru, da bi razbral bodoče naloge, je dokaj hitro naletel na neštete probleme, ki močno zavirajo razvoj delavskega turizma, kolikor ne bo delovni program Konference za oddih in rekreacijo naletel na nesebično pomoč delovnih kolektivov, ljudskih odborov in razvijajočih se počitniških skupnosti. Predsednik sveta tovariš Leopold Krese je v svojem uvodu poudaril nesmiselnost iluzij, ki jih lahko poraja »zelena miza«, če ne bo novorojena organizacija našla med delavci takšno mero zainteresiranosti, da bo lahko že ta sama premagovala probleme, s kateremi se bomo srečali. In smo se srečali! Ze takoj prvi dan! Kolikor obidemo površno evidenco delavskih domov oddiha, ki jo vsekakor lahko izpopolnimo v doglednem času, pa ne moremo mimo pomanjkanja pregleda vseh tistih domov, ki jih podjetja dograjujejo ali pa jih nameravajo zgraditi v letošnjem letu. Zlasti te, novogradnje, zadevajo ob medlo aktivnost urbanistov, ki še danes nimajo točno izrisanih predstav o smiselnem razvoju turističnih objektov (tudi komercialnih!), najsi bo ob morski omogočili bi hitrejše formiranje posameznih počitniških skupnosti na terenu, obenem pa bi zajezili neopravičljivo težnjo nekaterih podjetij, ki hočejo imeti v svojem domu oddiha in naj poseduje še tako majhno število ležišč, vse samozase! Načrti, ki so izhodišče vsega, pa bi lahko bili tudi odlična osnova za razmišljanje ljudskim odborom, ki bodo morali slej ko prej uvesti v svoje občinske plane turistični razvoj, če so za to dani pogoji. Ta ugotovitev se tiče krajev, ki so priznana turistična središča, predvsem pa predelov, ki smo jih zaradi bogzna česa uvrstili med tako imenovane pasivne turistične kraje. Dejstvo je namreč, da pri nas v Sloveniji pravzaprav ni izrazito neturističnih predelov, pač pa so si le posamezni predeli med seboj zelo zelo različni glede na stopnjo razvoja goatinsko-turistične dejavnosti. Zbor meni. da bi ravno s pospešenim izletni štvom »prebudil« zainteresiranost za razvoj turistične dejavnosti v doslej »neodkritih« predelih, s tem pa bi ustvaril pogoje za razvoj delavskega turizma - tudi na teh pod- ročjih. Pri tej akciji bodo seveda morala odigrati pomembno vlogo turistična društva, ki jih imamo — po statistiki — kar 3000 v naši republiki! Vrsta problemov, s katerimi se srečuje Konferenca za oddih in rekreacijo, terja torej premišljeno akcijo, ki bo toliko bolj uspešna, v kolikor večjem številu bodo v njej sodelovali delovni kolektivi, ljudski odbori in počitniške skupnosti. Prvi korak v tej akciji je vsekakor razgovor s predstavniki nekaterih komun in podjetij, ki bo omogočil z natančnejšo evidenco razpoložljivih kapacitet v domovih oddiha, tudi boljšo presojo o bodočem izkoriščanju domov in krajevnih ugodnosti, ne samo v sezonskem, ampak že tudi v nesezonskem času. Obenem naj bi pogovor odkril pripravljenost podjetij, da podpro misel o. počitniških skupnostih, o tako imenovanih »domovih odprtega tipa«, da nesebično odstopajo in zamenjujejo kapacitete v korist svojega kolektiva in skupnosti, da najdejo enotnejše izhodišče v politiki regresiranja, predvsem pa enotno prepričanje v odnosu na gospodarnost poslovanja domov, ki je bilo doslej dokaj negospodarno! Takšen pogovor je za zdaj napovedan v Kopru, saj sodi slovenska obala med predele, koder se je do danes delavski turizem še najbolj razmahnil. Domovi oddiha v Fijesi in Ankaranu prav gotovo razpolagajo z izkušnjami, ki. bodo lahko dober kažipot aktivnosti konference pri bodočem izpolnjevanju nalog. DUŠAN KRALJ Koliko je takih zdravstvenih kolektivov ? Ko sva se s predsednikom Republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije pretekli petek zvečer peljala na občni zbor sindikalne podružnice na Golniku, si še nisva mogla predstavljati, kaj bova doživela ob prihodu. Takoj ko sva izstopila iz avtomobila, sva uzrla lepo okrašen mlaj. In ne samo to! Vse stavbe in okna so bila okrašena z zastavami in rožami. V mislih sem hitro preletel vse praznike, toda nobenegh nisem mogel spraviti v zvezo s tem slavnostnim razpoloženjem. No, kaj hitro sva dobila pojasnilo od predsednika sindikalne podružnice tov. Toneta Habiča, ki je dejal: »Jutri volimo prvič upravni odbor kot samoupravni organ našega zavoda. Ves dan bodo volitve!« Tako! Presenečena sva bila. Kolikor vem, se ni doslej še noben kolektiv zdravstvenega zavoda na tak način pripravil na voMtve samoupravnega organa. Po poznejši razpravi na občnem zboru sindikata sem kaj hitro doumel, kdo je pobudnik za takšno razpoloženje. , Sindikalna podružnica na Golniku združuje okoli 400 članov. V pretekli poslovni dobi je imel izvršni odbor podružnice 16 rednih sej in nad 33 grupnih sestankov. Podružnica je hitro razumela, kakšno je njeno delo in kje je mesto organizacije po sprejetju novega zakona o organizaciji zdravstvene službe. Zainteresirala je za to ves kolektiv, organizirala razna posvetovanja s sodelovanjem ostalih političnih organizacij v zavodu in zastopniki občinskega in okrajnega sindikalnega sveta ter z Republiškim odborom sindikata zdravstvenih delavcev in dala konkretne predloge za kandidate družbenemu organu zavoda t. j. upravnemu odboru, ki je razpisal volitve itd. V zadnjem mesecu je tako stvarno ves kolektiv sodeloval pri sestavi kandidatne liste, ki je štela 33 kandidatov. Štirinajst dni je bila javno na vpogled vsemu kolektivu. V soboto je večina volila že ob 6 uri zjutraj, vsi pa so volili do 13,30 ure. Z izvolitvijo 15-članskega upravnega odbora je'kolektiv prevzel v svoje upravljanje pomemben zdravstveni zavod. Nedvomno način priprav in same volitve dokazujejo, kako se kolektiv zaveda svoje odgovornosti in takemu je lahko brez skrbi zaupati v upravljanje zdravstveni zavod. Lahko trdim, da bo samoupravljanje v takšnih kolektivih našlo tisto mesto v zdravstvenih zavodih kot ga je našlo v gospodarskih organizacijah. Ugodne posledice teh kvalitetnih političnih sprememb v zdravstveni službi pa se bodo zrcalile tudi v novih odnosih tako do bolnikov kot med zdravstvenimi delavci samimi. JOŽE KORACIN Odločaf o naf kolektivi, ne pa računovodje (Nadaljevanje s 1. strani) iz splošnega investicijskega skla- Povsod (razen v Tobačni tovarni) stva letela na kup brez njihovega ni svet sprejel predloge novih za- da, zato pa devizno posojilo, ki so na vprašanja zelo samozavest- truda in prizadevnosti, torej kar konskih predpisov. zani ®e ne vem°> iz česa ga bomo no in odločno odgovorili računo- avtomatično. Zato povsod tarnajo © Saturnus Ljubljana: »Ima- odplačali. Ob vsem tem se nam vodje, ki so kajpak brž izračunali, zaradi odplačevanja kreditov za mo 99 milijonov blokirane in 45 zdi potrebno, da bi temeljito raz- kakšne kombinacije in kakšne začetna obratna sredstva, čeprav milijonov tekoče amortizacije, previjali o tem, zakaj je predvi- variante bodo za njihovo podjetje je iz razgovorov mogoče razbrati, III!IIII!III1IIIII!IIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!IIIIIII1IIIIIII!I!IIIIIIIIIIUIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIII!!!I!!!IIIIII!!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII1IIIIIIII!I!!I!IIIIIIIIII!IIII!IIIIIIIIIUIIIII!I!IIWIIIIII!!IU!IIIIII^W^E sklicujejo pred oocmmi zoon tij gradi na maione lstem kraju f185 x° ne Pxevf.c r ", !, ’ odplačilni rok 15 do 30 let bo ■ predvolilne konference - le-te so , ohipkt 7a svn1p d„_ ker se bo nase podjetje kar dobro odplačilni rok 15 do °o g dejansko sestanki oziroma razgo- , sp°rtm obfkt Za de odrezalo, ko bo uveljavljena nova tudi najdaljši rok »udaril« tista g vori o konkretnih vprašanjih, ki lavce; Ko,Je ob°j>f P^etij za- deIitev dohodka. seveda ie> če podjetja (med drugim tudi našo g zadevajo kolektiv. Sindikalna po- Povilo nekaj milijonov, se izka- bomo dobro delalk Sicer se nam stroko), ki morajo imeti glede na | družnica Papirnice Količevo pa že, da bi na tistem mestu zado- ta ukrep, da je treba odplačati značaj proizvodnje visoka obrat- ^ je menila, da na predvolilni kon- stoval en sam tovrstni objekt, ki začetni kredit za obratna sred- na sredstva. V kakšne namene g ferenci ne bo mogoče uspešno bi ga sicer lahko uporabljala oba stva, zdi pravičen, ker so vsa sicer nameravamo porabiti našo obravnavati vseh problemov ter kolektiva in bi potem oba skupaj podjetja s tem postavljena v enak je sklenila, da organizira več se- zmogla postaviti s preostalim de- položaj.« Stankov v oddelkih oziroma izme- narjern bj ga na ta način pri- s&5tanko\% £ katerih so^sl zelo š«kak d,rug’ za rekrea- m miliJon^dSv uSe Jila ki smo jih najeli zavoljo re- konkretno pomenili o raznih cll0 P°trebnejsi objekt. amortizacije, tekoče amortizacije konstrukcije podjetja. Med diu- vprašanjih, kot so: izpopolnitev Jasno izdelani načrti — komu- pa bo okoli 44 milijonov. Kako g™ Pa nameravamo kupiti kom- amortizacija in še amortizacija ® »Tobačna tovarna«, Ljub- za tri leta naprej bo porabljena Ijana: »V našem podjetju imamo za odplačevanje anuitet za^ poso- sistema delitve osebnih dohodkov, nalna ureditev, trgovina, resta- bomo naredili, še ne vemo, ker Pletno napravo za pripravo to- boljše. Njihove, izjave pa obenem higiensko tehnična zaščita, izbolj- vracija, športni objekti — bi to- imamo glede na značaj dela visok bacne snovi.« niso mogle zabrisati vtisa, da bi šanje organizacije dela. delovna rej v znatni meri razbremenili začetni kredit obratnih sredstev Tako sodijo o teh zadevah v v vsakem podjetju hoteli imeti še disciplina, oddih in podobno. Na nenačrtno razsipavanje denarja, (1250 milijonov), nič obveznosti podjetjih, ki smo jih obiskali, več kot že imajo, da bi jim sred-teh sestankih je sodelovalo nad Eden izmed važnejših gospodarskih ukrepov je — j dokončna odprava blokirane amortizacije. Doslej so J namreč podjetja razpolagala le s takim delom amor- j | tizacije, ki je zadostoval za vzdrževanje, razna manjša | | popravila in včasih za najbolj nujne investicije v | | osnovna sredstva, s preostalim delom amortizacije pa | 1 ne, ker so bila ta sredstva glede na splošne družbene | | interese vložena kot investicije tudi v druga podjetja. | i!llllllllllllll!lllllllll!lllllll!!lllllllll!lllllllll!ll!ll!llll!l!ll!l!llllllllll!ll!ll!llllll!lll!llllllllll!lllllllll'llllllllllll!!lllilll!l!llllllllllllllllllllll!lllll!|[lllllilll!ll!!ll!ll!llllllllllll!llllllllllll!!IIM^^' in za njihovo računovodstvo naj- da vse skupaj — če te spremembe pogledajo skozi novo delitev 80 % članov kolektiva. Kolektiv želi, da bi tudi v bodoče pogosteje organizirali podobne sestanke, na katerih lahko bolj sproščeno in bolj konkretno obravnavajo marsikatera vprašanja in probleme. © Na občnem zboru sindikalne podružnice Blasnikove tiskarno v Ljubljani je bilo danih nekaj zelo dobrih predlogov za izboljšanje sistema delitve dohodka, prav tako so bili dani tudi dobri predlogi glede razvoja ekonomskih enot ip nadaljnje decentralizacije delavskega upravljanja' • V mizarskem podjetju STIL v Kopru je zlasti v zadnjem času prišlo do trenj med organi upravljanja, sindikatom in partijsko dohodka — ni tako tragično, kakor želijo prikazati. Že samo zato ne bi bilo prav, če bi na primer o amortizaciji računovodje imeli prvo in zadnjo besedo, ampak bi moral o uporabi zdaj v celoti sproščene amortizacije soodločati vsak član kolektiva. Gre torej za vsestransko in splošno razpravo o amortizaciji, ko bi se vsak član kolektiva lahko seznanil z raznimi »variantami in kombinacija' mi«, ko v podjetju ne bi mislil1 zgolj na to, kaj je trenutno zanj® najbolj ugodno, ampak bi se — Pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega treiši razvoj zdravstvenega omrež- stveni delavci. Razumljivo, če so upoštevaje smotrnost sleherne in-zavoda daje državljanom osnutek zakona o zdravstve- Ja ^ vseh krajfh. za to zainteresirani Prav zaradi vesticije - pomenili tudi o takib J . .... - , i t Državljan naj si izbere zdrav- tega se osnutek zakona bistveno zadevah: nem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LK nika ali zobarja po lastni presoji, razlikuje od Zakona o javnih ^ kako bo. če iz amortizacij® Sloveniji, ki ga je prejšnji ponedeljek sprejel svet za Kjer koli bosta dopuščala organi- uslužbencih, saj razen družbene- kUpij0 nov stroj, da bi — denimo zdravstvo LRS. """ J OB OSNUTKU NOVEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ORGANIZACIJI ZDRAVSTVENE SLUŽBE V SLOVENIJI Prosto si bomo izbirali zdravnike Ali je pri nas možno uvelja- zacija in delo zavoda, naj si ga upravljanja zdravstvenih usta- _ odpraviii ozko grio v proiz' ' prosto izbira tudi druge zdrav- nov uveljavlja tudi samoupravo vodnjk pa zavojj0 prav tega strO' j-, u_ __j_ _j . u j_i ja, ki je — morda — preveč so- organizacijo oziroma med pred- viti prosto izbiro zdravnika ali stavniki teh organov. To je prišlo ne, je bilo bistveno vprašanje, o do izraza tudi na občnem zboru katerem so stvene delavce. Ce ne bo zado- zdravstvenih delavcev. ^ ^ ^ _ voljen s prvo drdinacijo, naj gre Organizacijo zdravstvene služ- d“’be“ J^a ppdjetje* nastane^vrsta v drugo, tako naj si izbira tudi be je namreč kazalo čimbolj novjb ozkih grl? ’ zdravstvo skozi prizmo administrativnih oblik, ki so bile značil-_ ne za dosedanjo organizacijo naiveč ' razoravliafi zdravstvene službe, so ugovori u na;l f, razpravl]a11 razumljivi. Potrebno je bilo torej in razen tega tudi nezadovoljstvo ob pripravah osnutkov novega za- meniti organizacijo in posta- kolektiva, ker uprava podjetja o kona. Mnenja -so bila deljena. vUi nove teme]je našemu zdrav-svojih ukrepih ne obvešča kolek- Največ ugovorov se je sklicevalo stvu To je bii0 storjeno z novim tiva. Le-ta je zahteval, naj ga na premajhno število zdravnikov zveznim zakonom o zdravstvu, uprava seznani s problematiko gospodarjenja, pa tudi naj skuša zdravnikov povzročila samo zme- bP nVtem^odročju. Osnutek'na- vil Zdravstveno ustanovo. vskladiti z našim družbenim raz- » u u u * .. -tar Odslej bo vsak zdravnik in vojem; samoupravljanje v zdrav- . |. 0 x:e Popravijo vsak zdravstveni zavod sprejel stvu naj ne bi (vsaj daleč ne) za- „ r0'1’ . ^ knjigovodsko n?, vsakega državljana, če se bo tja ostajalo za razvojem delavskega ze ^ .pl^n’ ^oj00®11 za »razh zatekel po zdravstveno pomoč, upravljanja v gospodarstvu. Skrb Pa tu p1! vendarle še upora Druca stvar na tp kako SP hnrin vatn sp rrrali tu Hi v osnutku na- ^ podjCIJC pa tudi ZGiO rSH Druga stvar pa je, kako se bodo zato se zrcali tudi v osnutku na-s nrnblematiko vu nrnct= ~ zavarovanci dogovorili s svojim šega republiškega zakona o zdrav- 1®n’ kef. zanl .ne.,bi; bil.? problematiko ln pa_na_ to, da^br prostaJzbira ki je uveljavd bistvene spremem- komunalnim skladom za zdrav- stvu, ki je prav glede tega še po- Plačevati skoral nikakršnih druž benih dajatev? Si.fcSS0 deiaVCC podobna SevedaPče^gledamo na STje “namSir.ndoSSS državljani, organi oblasti in za- močno vlogo pri izpopolnjevanju ne odbore. Se več! Ce člani takš- prevladala zdrava pamet? vodi za socialno zavarovanje na zdravstvene službe. Ze samo dej- ne enote ne bodo hoteli imeti © kako bo, če bodo kolekti drugi strani pa ne le omogočajo, stvo. da se bodo ljudje izogibali predstavniškega upravljanja, bo- še naprej z lastnimi sredstvi sp1 temveč celo terjajo prosto izbiro • kakšnega zdravstvenega zavoda, do pač vsi sestavljali upravni v razširjeno reprodukcijo, ob tem zdravnikov. bo dovolj močno opozorilo zdrav- odbor in tako neposredno sodelo- pa pozabljali na standard sV0^, Morda res ne bo moč povsod stvenim delavcem, da nekaj ni v. vali v upravljanju. delavcev, njihove zaslužke, Pn' takoj uveljaviti te pravice. Kako redu, pomenilo pa bo tudi zahte- Posebna odlika tega osnutka pravljenost za boljše delo itd.? bi tudi izbiral zdravnika, če je v vo, kje in kaj naj se izboljša ali je, da ne uzakonjuje te neko ® skratka, kako bo, če bo ta* kraju en sam zdravnik! Toda uredi. i stanje, temveč računa z razvojem ko, drugače ali spet drugače. takšnih krajev je yse manj, zakaj Prosta izbira' zdravnika pa je in daje možnosti za tak razvoj. Odgovor na to vprašanje moral bi torej zaradi izjem kratili ve- le eno izmed novih načel, ki jih Načelno urejuje zdravstveno var- vedeti in dati vsi člani kolektiva! čini pravico, katero si želi in jo uveljavlja nov zakon in ki vsa stvo in organizacijo zdravstva, ko se o čem odloča. Kot že r^-bo lahko tudi uveljavila? Konec skupaj^ zagotavljajo hitrejši raz- dopušča pa, da bodo lahko pone- čeno, pa nikakor ne bi bilo Pra p koncev tako osnutek zakona o voj naše zdravstvene službe. Prav kod prej, drugod pozneje uvelja- če bi o tem, sicer verjetno res zdravstvu kot novi zakon o tako kot imajo vpliv na ta raz- vili najboljše zakonske možnosti, najboljši lastni vesti, odločali sa* zdravstvenem zavarovanju spod- voj neposredno državljani — na Kako — pa prepušča zdravstve- mo tisti, ki so slučajno stroko*^ bujata državljane in zdravstvene to zakon računa — seveda lahko nim delavcem. lijaki za te zadeve, delavce, da si prizadevajo za hi- vplivajo nanj tudi sami zdrav- DANILO DOMAJNKO MILAN GOVEKAR DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni ln odgovorni urednik MITJA ŠVAB OKEJUTE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, TRINKAUS VINKO, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Lisi lzna]a v uieoniSKj povezavi i •Radom- - Naslov uredništva ln uprave: Ljubllana Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313 VI. telefon uredništva- 33 722 in 30 672 - Račun pri Komunalni banki v Ljubliaru št fino 705'! 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je' četrtletna 250 polletna 500 ln letna 1000 din — Lis* tiska CZP •Lludska pravica • - Poštnina plačana v sotovtnJ r OB DECENTRALIZACIJI UPRAVLJANJA V PODJETJU GRADIS Pogumneje Tudi v gradbeno-industrijskem podjetju »Gradis-« že dlje časa razpravljajo o decentralizaciji samoupravljanja In o prenosu pristojnosti na obratne delavske svete (zdaj jih imajo 13) oziroma še dalj, na ekonomske enote, Id jih je zdaj 86. Zanimivo je, da nihče v podjetju v načelu temu ne nasprotuje, pač pa so toliko bolj deljena mnenja, kako naj bi te zadeve uredili v praksi. Mnogim namreč ni pogodu predlog sindikalnega odbora podjetja, naj bi obratni delavski sveti imeli določene stvarne pristojnosti tudi glede osnovnih in obratnih sredstev ter amortizacije, temveč Pravijo, da je dovolj, če centralni delavski svet podjetja prepusti obratnim delavskim svetom vse pravice v zvezi * odločanjem o razdeljevanju osebnih dohodkov. Vsi tisti, ki tako pravijo, v podjetju pa jih ni ravno malo, so namreč Prepričani, da bi obratni delavski sveti, če bi upravljanje in odločanje v podjetju preveč decentralizirali, kratko malo •raznesli-« podjetje. !M)Ii Gre za mnenje, ki je — milo fečeno — precej privlečeno za lase. ob takem govorjenju se Samreč človek vpraša, kdo je ti-so, ki ustvarja sredstva in od-sk»Pa del teh sredstev za skupne Potrebe. To so ekonomske enote, Sfadbišča in gradbena vodstva tega podjetja, ne pa kdorkoli Razen tega pa sindikalni ^bor podjetja predlaga, naj bi v Podjetju tudi poslej imeli centra-P^rane nekatere najvažnejše po-tako na primer perspektivno Politiko razvoja »-Gradisa-«; imeli Ppj bi skupno težko mehanizacijo (posamezne enote bi si jo lah-izposojale tudi drugod, če bi "da tam cenejša) in oddelke za Popravo dela, analitsko službo in ?oktor za pospeševanje gradbenica (uvajanje sodobnih metod stadnje); razen tega bi moral C^adis« kot celota imeti skupno ^ontrolno službo in arbitražno so-?l®Če, 1 skupno naj bi urejali ne-^tera vprašanja (da bi podjetje Pdšlo do stalnega, zlasti strokov-kadra), razen tega naj bi do-Eegli — tudi s skupnimi močmi izračun lastne cene podjetja, p Vse te skupne potrebe podjet-a bi, tako sodi večina v podjet-r1’ obratni delavski sveti prispeli točno določene (fiksne) zne-,*e. medtem ko je zdaj ravno ^sprotno: posamezna gradbena °r>? Podaje, za dviganje življenjske M j ..svojih uslužbencev, toda zbira Uh pošteno. so trgovci šele zdaj obtožili le j^Uo zaradi podraževanja? Stvar t) g Sna. Njihove marže so izračunane OilfJ^^ntih. Čim dražje je blago, ki ga hov Ptjo, tem večji je pribitek in nji-«o . 2asč«žek (ob enaki marži!). Resda Mizi. včasih odpovedali temu neupra-^ehi,u povečevanju lastnih dohod- kov in cen niso zvišali, toda kaj so storili, da bi zajezili podraževanja proizvajalcev? Nič. Sele zdaj, ko tudi njim očitamo špekulantstvo, so v lastno obrambo — rie v obrambo potrošnikov — prišli z besedo na dan. Tovarna emajlirane posode je po Novem letu ukinila 6% rabat pri prodaji svojih izdelkov. Posledica tega: podražitev posode v nadrobni prodaji. Mahinacije na poti iz tovarne do potrošnika je odkrila šele tržna inšpekcija. Detajlisti so sami naročali blago v tovarni in tudi sami hodili ponj, trgovsko in uvozno podjetje Metalka, pooblaščeni distributer te tovarne, je za svojo papirnato funkcijo vleklo 3% rabata, druge tri procente pa je velikodušno puščalo detajlistom. Po ukinitvi rabata Metalka ni odstavila svojega pi-skrčka. Detajlisti ji morajo plačevati za umišljeno posredovanje 3% marže. Trgovina na drobno ima torej v rokah tehtne argumente za podražitev posode. Preseneča pa, da javno ne protestira proti poslovni nemorali Metalke. Je tega res kriv samo strah, da zaradi zamere ne bi več dobivala posode? Kaj pa naj bi Metalka počela z njo, če je ne bi detajlisti pokupili? In kaj bi počeli z njo v Tovarni emajlirane posode, če je pooblaščeni distributer ne bi mogel razpečati? Strah detajlistov bi bil odveč, če bi enotno zavrnili Metalkino posredovanje, čeprav ima Tovarna emajlirane posode monopolni položaj v tej proizvodnji in še zdaleč ne more pokriti potreb. Zanimivo je, da se niti zdaj detajlisti ne upro grosistovemu zaslužkarstvu, ko je Tovarna emajlirane popode ponovno priznala kupcem 6% rabat. Metalka bo za pisanje faktur spet dobivala Stfo rabat, detajlisti pa 3%, čeprav bodo sami naročali in prevzemali blago. V tem primeru je samo tovarna pokazala dobro voljo, da zajezi poviševanje cen. Trgovci pa se ravnajo po tistem pregovoru: »Vrana vrani...« Posode ne bodo podraževali, to ne, poceniti pa je tudi ne bodo mogli, ker se niso znebili Metalkinega piskrčka. Zdi se, da je tudi izgovarjanje nekaterih trgovskih podjetij, češ da so njihovi komercialisti neupravičeno po-višavali marže, jalovo. Komercialna politika podjetja ni stvar enega samega človeka z uprave, ampak vsega kolek- tiva, ker je od nje odvisen poslovni uspeh. S takšnim opravičevanjem trgovina dokazuje dvoje: prvič, da samoupravni organi ne razpravljajo o eni svojih glavnih nalog — o komercialni politiki in zato tudi ne odločajo o njej, drugič pa, da trgovska podjetja ne mislijo na potrošnika pri določanju cen, ampak samo na svoj lastni žep. Nemara bi se plaz podraževanja že pred meseci zajezil, če bi delavski sveti trgovskih podjetij zahtevali, da jim komercialisti vsako predvideno podražitev obrazlože, zlasti če so jo sami zvarili s povišanjem marže. In kaj bi bilo nepoštenega, če bi delavski svet trgovskega podjetja poprosil tovarniške samoupravne organe, naj ugotove, čemu se je to ali ono blago podražilo? Konec koncev podraževanje zadene tudi tovarniške delavce, prav tako kakor prodajalce po trgovihah, ki z nami vred kupujejo industrijske proizvode. Toda žal je naša trgovina še daleč od tega. O poviševanju in zniževanju cen odloča upravno vodstvo. Prodajalci in poslovodje posameznih 'poslovalnic dobe sporočilo, da morajo čez noč opraviti inventuro, naslednjega dne pa jim z uprave sporoče nove cene za — stare zaloge. Ob takšnem poslovanju potrošniki težko verjamemo, da trgovska podjetja ne bodo več špekulirala pri cenah. Dalje: trgovska podjetja nabavljajo po tovarnah nekurantno blago in izdel- ke druge do četrte kategorije po znižanih cenah. Prodajalcem pa naroče, naj napišejo nanj regularno ceno prve kategorije, jo prečrtajo in s še večjimi številkami označijo popust. Kaj ima to skupnega s poslovno moralo in z naklonjenostjo do potrošnikov? Milo rečeno gre za potegavščino na račun potrošnikove nevednosti, Če že ne za kaj več, kar sodi pod kazenski zakon. Ob razkrinkavanju takšnih sleparij pa ne trpi samo ugled komercialistov, ki jim trgovska podjetja pripisujejo krivdo, ampak ugled celotnega kolektiva. Mar ni tudi to dokaz, da bi delavski sveti trgovskih podjetij morali spremljati in budno nadzorovati politiko prodajnih cen? Družbeno upravljanje se je v trgovini prav tako slabo izkazalo pri oblikovanju cen kakor v proizvodnji. Zdaj, ko je mera podraževanja prekipela, so se tovarniški samoupravni organi razgibali in popravljajo napake upravnih uslužbencev. Nižajo' cene in uvajajo razne bonifikacije (casso sconto, rabat, framco prevzemna postaja), ki so jih zadnje čase odvzele. Trgovska podjetja pa, namesto da bi iskala možnosti za zniževanje cen in zahtevala od tovarn pojasnila o podražitvah ter javno obsojala neupravičene podraževalce, hladno ugotavljajo: Podraževanja nismo krivi mi, ampak proizvajalci. MARIOLA KOBAL KALEIDOSKOP Pod tem naslovom smo pred tedni napisali hvalo kolek’ tivu Intertransa. Zavzeli so se za svojo uslužbenko, ki je zašla v zasebnem življenju v tragično okoliž&no: imela je sina na mrtvažki postelji. Kolektiv ji je nudil pomoč. Bil je primer človekoljubnosti in razumevanja za človeka. Zgodilo se nam je, kot se zgodi tudi dobremu pevcu', pri visokem C se nam je izgovarjava zapletla in tako je bilo nekaj besed dvoumno izgovorjenih, med njimi tudi beseda o devizah. Pa so se našli ljudje, ki niso videli v napisanem priznanja, temveč so škodoželjno udarili: »-Aha, kaj pa je tole z devizami...« Nič. Deviz ni bilo. Bila pa je pomoč. Predvsem moralna pomoč in pomoč, kakršna je človeku potrebna (akontacija na mesečne dohodke in zbiralna akcija za pogreb). Torej nekaj častnega, nekaj kar je lahko za zgled, kako je treba dejavno uresničevati načelo, da bodi človek človeku predvsem — človek. Tistim, ki so namerno ali nenamerno mežikali, pa tole: V NAŠEM življenju ni humanost le prazna BESEDA, TEMVEČ DEJAVNA, UČINKOVITA PRAKSA. IN NASPROTJE TEJ PRAKSI JE BREZ DVOMA TO ČE NEKDO V PLEMENITIH POBUDAH BRSKA ZA NEPLEMENITIMI NAGIBI. Popoldanski avtobus na redni progi: Ljubljana-Mari-bor. Šofer vozi zanesljivo in naglo, točno po voznem redu, V lepem sobotnem dopoldnevu se je prijetno voziti ob spremljavi glasbe in z mislijo na nedeljski počitek. Pri Vojniku se cesta vzpenja. Šofer menja brzino, v motorju nekaj hrešči. Motor rjove, kolesa se ustavljajo. Tehnična okvara. Šofer pregleduje motor, potem se posvetuje s sprevodnikom. Nenadoma m nikjer več sprevodnika. Ko se čez čas vrne, potolaži neučakane potnike: "Potrpite, prosim, avtobus je pokvarjen. KMALU BO PRIŠEL DRUGI.-' Res je bilo treba čakati. Toda to nevšečnost je odtehtala pozornost, da je bilo najprej poskrbljeno za potnike. Sprevodnik je tekel do prvega telefona in poklical pomoč. Hitro je prišla. Potniki so kmalu pozabili na nevšečno zamudo, niso pa pozabili na prizadevnega sprevodnika in na šoferja, ki sta najprej mislila nanje in šele potem na popravilo avtobusa. Lepo. To pot smo se na zboru volivcev - pogovarjali! Ljudski odbornik je, pustil vnemar govorniški oder, sedel je med nas, volivce-,-ter'nam pripovedoval to in-ono. Poslušali smo. Bilo nas je le neznatno število, ki je iz-gledalo še neznatnejše v odločno preveliki dvorani. O čem je bila beseda? No, o tem pač, kaj vse bomo zgradili v naši občini, da bo vsem skupaj lepo in prav. Železniško vozlišče. .. Trg revolucije... Nekaj hotelov, nekaj ulic, neka) križišč... Poslovni center, vrsto stanovanjskih hiš... Tako, in to bi bilo nemara vse, kar moramo zgraditi v naši občini. Ko bo to zgrajeno — čez pet let! — bo naša občina dokončno urejena in nam ne bo treba več graditi. Prav ničesar. Gradili bodo lahko drugi, okoli nas. Pomenek je bil res prisrčen. Razgaljal je dobro voljo, navdušenje, predstavo o bodočnosti. Čez pet let. O sredstvih, ki jih bomo v ta namen morali ustvariti, se nismo kdo ve kaj pogovarjali. Kakopak, znabiti, da bi ugotovili, da nam ne bo pri vseh načrtih prav nič ostalo za standard. Saj smo rekli — vse na mah! Da. Čez pet let. In kaj potlej? Nemara bi pa le nekaj od predvidenega preložili, nekaj načrtov, pa nekaj naporov; saj poznamo tisto o velikih očeh in o veliki žlici!? Pred skoraj dvema mesecema je prišlo pri "Figovcu« do hudih besedi. Nepremišljenih. Žaljivih. Spor je nastal med upravnikom in kolektivom. Kolektiv je pri "Figovcu« delavski svet, saj ne šteje več kot 31 članov. Spor je nastal zaradi malenkosti. V vrtincu besedičenja ni nihče našel pravega jezika, s katerim bi se lahko pogovorili. Vsi skupaj so se obrnili na posebno komisijo Občinskega sindikalnega sveta Center. Možje v komisiji so sklonili glave nad obtožnico kolektiva in nad zagovorom upravnika. Toda odsihdob je pretekel že poldrugi mesec, odgovora, sodbe pa ni od nikoder. Kolektiv se počuti dokaj neprijetno. Vsi. Strežno osebje, moči v kuhinji, v upravni pisarni... Neprijetno se počuti tudi upravnik, kriv ali nekriv! Podal je ostavko na delovno mesto. Posle sicer še opravlja, prav gotovo pa ne z navdu-* Senjem in zadovoljstvom. Potemtakem? Takšne neprijetnosti bi nemara lahko opravili v kolektivu. Če že ne, bi jih morale neprimerno hitreje^ odločneje reševati zadevne komisije. Oboje zavlačevanj 'je vzrok moreči negotovosti. Člani kolektiva zapuščajo podjetje. Nevzdržno vzdušje kvari kakršno koli prizadevanje za boljše delovne odnose, za boljše gospodarjenje! Kaj torej čakamo? D. KRALJ H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Intertrans — Ljubljana 2. SAP — Ljubljana 3. Volilna enota — Poljane 4* Figovec, Ljubljana »Greh« šoferja Zdravka Matka Klobčič se je začel odvijati v resnici šele tedaj, ko je šofer Zdravko Matko na sodišču izgubil pravdo s svojim podjetjem. Matko je imel advokata, toda kaj je to zaleglo! V odločbi o odpovedi je pisalo »Odvečna delovna sila«. Sodišča ni zanimala »moralna plat« spora. Presojalo je le dejstva in Zdravko Matko, šofer trgovskega podjetja »Merx« v Celju, se je znašel na cesti, z izgubljeno tožbo in hudo žalitvijo. Vedel je, da tisto kar piše v obrazložitvi odpovedi, ne drži. Bil je trdno prepričan, da so ga odpustili samo zato, ker se je upal kritizirati nepravilnosti svojega šefa. Vrnil se je v podjetje in poprosil sindikalno podružnico za pomoč. »Sklep o tvojem odpustu je sprejel delavski svet,« so mu rekli tovariši iz izvršnega odbora. »Ti veš, da je šel tvoj avto v generalno popravilo in da si zato odveč.« Zdravko Matko se ni sprijaznil s tem odgovorom. Zelo dobro se spominja tistega jutra, ko je njegov pomočnik zamudil na delo in ko je prišlo do prepira. Šef garaže Arnič je zmerjal Zdravkovega pomočnika, ne da bi ga sploh vprašal, zakaj je zamudil, ta pa je zamudil upravičeno: na kolesu je imel okvaro. Zdravko Matko je bil prepričan, da šef garaže nima prav, ko tako zmerja njegovega pomočnika. Zato se je vstopil predenj rekoč: »Tvoje ravnanje ni pravilno. Cas je že, da začneš z ljudmi delati' drugače!« Pet dni zatem je Zdravko dobil odločbo o odpovedi, v kateri je pisalo »odvečna delovna sila«. Tako se je ta reč začela pred osmimi meseci. JALOVI SESTANKI Toda vzlic razsodbi sodišča in odgovoru izvršnega odbora je bil šofer Zdravko Matko trdno prepričan, da je pravica na njegovi strani. Zato se je obrnil za pomoč na občinski sindikalni svet. Svet je tedaj imel »polne roke dela« z uvedbo novih oblik delitve dohodka, vendar sta predsednik in sekretar Zdravku obljubila, da bosta storila vse, da bi stvar razčistili. Že naslednji dan sta šla v »Merx« in se sestala s člani izvršnega odbora podružnice in delavskega sveta. Ta sestanek ni rodil pravih sadov. Ker sta bila navzoča direktor podjetja in šef garaže, so delavci govorili malo. Toda predsednik in sekretar sveta sta vendarle lahko ugotovila, da so komaj štirinajst dni po odhodu Zdravka Matka iz podjetja nastavili dva nova delavca. Očitno je bilo, da Matka niso odpustili kot »odvečno delovno silo«. Predsednik in sekretar občinskega sindikalnega sveta sta zato sklenila, da bosta vrtala dalje. Vnovič so imeli sestanek v »Merxu«, naito še enega . in še tretjega — a vse zaman. Tisti, ki so največ vedeli, so neradi spregovorili. Nedvomno so se bali, da se jim ne bo pripetilo tisto, kar se je zgodilo njihovemu tovarišu. Tako se je Občinski sindikalni svet znašel pred problemom: kako sneti tančico s skrivnosti grosističnega podjetja »Merx«. GOVORE NEKOČ ZAPOSLENI V »MERKU« , Iščoč odgovor na to vprašanje, sta predsednik in sekretar prišla na misel, češ če nočejo govoriti zaposleni v tem podjetju, bodo govorili tisti, ki so prejšnje čase delali v »Merxu«. Ti se nimajo koga bati. Prelistala sta sezname, povprašala ljudi in izvedela: v Celju živi deset delavcev, ki so nekoč bili zaposleni v »Merxu«. Poklicali so jih na sestanek na občinski svet. Razen njih in Zdravka Matka so na sestanek prišli še predsednik okrajnega sindikalnega sveta, občinski inšpektor za delo, predstavnik trgovinske zbornice in, razumljivo, sekretar občinskega komiteja ZKS. Dnevni red sestanka je obsegal eno samo točko: Primer tov. Zdravka Matka. »V ,Merxu‘ sem delal enajst let,« je povedal Stane Obrez. »Iz podjetja sem šel sam, ker sem Previdnost je mati... Nad vhodom v nekdanjo gostilno že tri leta piše: Šolska kuhinja »metka« Vsakdanji napis, kakor je vsakdanja tudi stavba — od zunaj in od znotraj. Od dvanajstih do treh prihajajo sem šolski otroci, posamič ali v gručah, z aktovko ali brez nje. Spet vsakdanjost, le v drugačni varianti. Drugod so šolske kuhinje v šoli ali vsaj v njeni neposredni bližini. Vse drugo pa ni vsakdanjost, čeprav bi lahko postala in bi bilo tudi pametno, če bi postala. meni v mlečno restavracijo, kjer dobiš, kakor v drugih mlečnih restavracijah, jogurt, mleko, smetano, pecivo..; In lokal je spet poln vse do osmih zvečer, ko ga zaprb. »Metka« ima vedno več gostov in ne zmore več dela. Šele to je dalo povod, da so v Kočevju začeli misliti na nov obrat družbene prehrane. V petletnem perspektivnem načrtu so predvideli sredstva zanj. Približno tisoč obrokov bo pripravljal dnevno in toliko jih bo tudi razprodal. Nagodetova Ančka, članica občinskega odbora SZDL, ki je pomagala »Metki« na lastne noge, pravi, da ničesar ne urejajo na slepo. "Če bo postala kuhinja sčasoma premajhna, jo bomo povečali. Laže je večati, kakor napolniti preveliko restavracijo.« »Metke« niso na slepo odprli. Anketirali so starše vseh šolskih otrok in ugotovili, da jih je osem- »Metka«, ta skromna šolska kuhinja v Kočevju, je postala tovarna, pravzaprav tovarnica hrane, ki »obratuje« od petih zjutraj do osmih zvečer. Za goste se resda vrata odpro šele ob dvanajstih, vendar kuharice že od zore delajo s polno paro. Preden začno pripravljati kosilo, namreč skuhajo malico za kočevske delavce in jo razvozijo po podjetjih. Na primitivnih vozidkih in v navadnih kanglah. Daleč od tega, da bi imeli takšno distribucijo za zgledno! Za začetek je pa kar dobra. Občine ni treba prosjačiti za dotacijo, od katere so odvisne vse druge šolske kuhinje. Ali ni to lep uspeh? Popoldne, ko odidejo zadnji šolarji iz servirnice — tu se hranijo učenci iz obeh kočevskih osemletk in obrtni vajenci — prostor prezračijo, počistijo in uredijo. Približno ob treh, ko je vse to opravljeno, se šolska kuhinja spre- deset pripravljeno plačevati kosilo. S temi podatki so šli na občinski ljudski odbor in zaprosili za gostilniške prostore. Kuhinja toplih malic in prodaja jogurta, mleka in peciva so kasnejše pridobitve. Nič tveganja, nič načrtovanja na slepo! Zato tudi ni izgub, Id jih po navadi vsi drugi pokrivajo, samo povzročitelji ne. Podobno pot bodo ubrali v novem obratu družbene prehrane: delo bodo tako organizirali, da bo kuhinja ves dan izkoriščena. In nedvomno bodo pri tem uspeli, saj so si v skromni »Metki« pridobili dovolj bogatih izkušenj. M. K. videl, da v zadnjem času v teh* podjetju človek ne more svobodno povedati tistega, kar misli • • • Z delom delavskega sveta nisem bil podrobneje seznanjen.« Potlej se je oglasil Alojz Tominšek: »V ,Merxu‘ sem bil član delavskega sveta in upravnega odbora, toda leto dni me niso vabili na seje.« Vseh deset delavcev je spre; govorilo na tem sestanku. In vsi so trdili, da so iz »Merxa« odšli, ker jim podjetje ni bilo všeč. Niso jim bili po godu odnosi med ljudmi, grob odnos posameznih šefov do delavcev. V glavnem so potrdili tisto, kar je povedal tudi šofer Zdravko Matko. Bolj kot vsi sestanki v podjetju, je ta razgovor v svetu prepričal predsednika in sekretarja, da je treba v »Merxu« razkrinkati tiste, ki to zaslužijo. »Moramo iti do kraja,« so rekli v svetu in sklenili v »Merxu« izvesti referendum o odpovedi šoferju Matku. Brez strahu pred maščevanjem, s tajnim glasovanjem bodo delavci, to j* gotovo, povedali resnico. Toda, zgodilo se je nekaj, česar občinski svet ni predvidel: v »Mencu* so izvedeli za referendum, tudi tisti, ki so bili krivi za dajanj* odpovedi in ti so sklenili izkoristiti referendum v svoje namene-Delavce so namreč začeli prepričevati, češ če podjetje izgub* spor, bo moralo Zdravku Matku plačevati ves čas, ko ni bil n* delu. Ker pa Matko ne dela ž« osem mesecev, bi moral dobiti okoli 300 tisoč dinarjev. Od ko* naj podjetje vzame denar, s° vpraševali »zaščitniki« podjetja-In odgovarjali: »Iz sklada osebnih dohodkov! Vi pa veste, da s* to vaši zaslužki.« Iz tega naj bi sledil sklep: če glasujete za Matka, glasujete proti sebi, zakaj vaši zaslužki bodo za tri sto tiso* dinarjev manjši. V takšnih okoliščinah bi bti referendum strel v prazno In zato ga občinski sindikalni svet m izvedel. »Nasprotnik« je bil hitrejši, uporabil je ukano in zato je občinski sindikalni .svet vnc-nil, da mora prositi za potno' višjega foruma. Obrnil se je n8 republiški svet v Ljubljani in S3 obvestil o vsem, kar je vedel. Ni nam znano, kaj je bilo P0' tem. Upamo le, da bo sodišče v Ljubljani, na katero se je RePu' bliški svet obrnil za intervencij*’ upoštevalo tudi dejstva, ki jih J* sodišče v Celju prezrlo. DJORDJE VITEZ -silo na mtekne, čeprav ga ni skuhala mama in čeprav sedimo tujo mizo. Včasih malo zavihamo nos, v glavnem smo pa zadovoljni. NA ROB »ZANIMIVIH« IN NEZANIMIVIH SEJ DELAVSKIH SVETOV NEZANIMANJE SE LAHKO MAŠČUJE Vsako leto ob tem času so na dnevnih redih zasedanj organov delavskega samoupravljanja v naših podjetjih tudi poročila komisij o popisu osnovnih sredstev oziroma vsega premoženja podjetij. Zakon določa, da morajo ta poročila obravnavati in sprejemati delavski sveti. Tako je tudi prav, saj gre za popis ogromnega premoženja, s katerim upravljajo kolektivi v imenu družbene skupnosti. V Zagorju pa se je v zadnjih letih uveljavila kaj čudna praksa: v mnogih podjetjih so zasedanja, kjer obravnavajo in sprejemajo poročila o popisih in inventurah zelo slabo obiskana. Tako n. pr. pri zagorskem rudniku iz leta v leto ugotavljajo komaj tolikšno udeležbo, da je zasedanje sklepčno. Tudi letos ni bilo drugače. Odsotnih je bilo kar 30 tovarišev; nekateri so se vsaj opravičili, drugih pa enostavno sploh ni bilo na zasedanje. Tudi v nekaterih drugih podjetjih so bila zasedanja, kjer so obravnavali inventure, izredno slabo obiskana, zato ni čudno, če so prisotni upravljavci obsodili tako ravnanje svojih kolegov. Še slabše je to, da so nekateri člani delavskih svetov, ko so dobili v roke i gradivo za to zasedanje, imeli kopico drugih, najrazličnejših važnih in nevažnih opravkov, medtem ko so nekateri odkrito povedali, da jih to ne zanima. Kaže, da tudi v Zagorju nekateri člani organov samoupravljanja delijo zasedanja delavskih svetov na zanimiva in nezanimiva. Kadar so na dnevnem redu vprašanja, kijih močno zanimajo, zasedanja obiščejo, ko pa razpravljajo 0 "manj važnih« zadevah, Pa udeležba ni najboljša. Prav gotovo so ti pojavi nevarni, saj zasedanj ni moč deliti nA zanimiva in nezanimiva. Nezanimivih zasedanj ni, ker mora vsakega člana delavskega sveta zanimati vse, pa naj gre za najvažnejša gospodarska vprašanja ali pa za morebitne drobne stvari, o katerih pa morajo prav tako zavestno odločati upravljavci. Praksa nekaterih članov delavskih svetov, ki menijo, do je razprava o letni inventuri drugotna zadeva, pa je- še toliko bolj škodljiva in nevarna, saj prav inventure pokažejo vse polno pomanjkljivosti slabosti dotedanjega dela: tako slabo, ravnanje s stroji, materialom in drugimi potrebščinami. Ali ni to najlepša p«!*; ka, da delavski svet opozori vse tiste, ki imajo na skrbi osnovna in druga materialna sredstva na varčevanje in varčno ravnanje, saj gre ra premoženje, ki ga je družba zaupala kolektivom v upraVf Ijanje. Ne gre tudi pozabiti’ da so taka zasedanja priložnost za vrsto priporočil in napotkov za zmanjšanje mate' rialnih stroškov v proizvodni1’ Letne inventure so nedvomno še mnogo bolj važne prav se' daj, ko uvajamo nov gospo' darski sistem. Sindikalne of' ganizacije pa bi morale vselej’ kadar opazijo take pojavei opozarjati člane delavskih sve' tov na njihovo nepravilno raV' nanje. M. V- ŽENE V TOVARNI IN DRUŽBI Gospodinjstvo ni več edini ženski ideal. V tovarnah, javnih službah in na kmetijskih socialističnih posestvih dela vedno več žensk. V Sloveniji jih je bilo tani med 474.000 zaposlenimi 11.000 ali 36,1 odstotka (v držav-nem merilu 26,5 %). V prihodnje Pa se bo razlika med zaposleni- SESTANEK -,;’W V'- ■r ‘ v."-1"' . W •' I R EII.NIŠTVl mi moSkimi in ženskami še precej zmanjšala, ker bo razvijajoča se ^ industrija potrebovala veliko več ljudi, kakor jih zagotavlja naravni prirast V nekaterih gospodarskih panogah so ženske že v večini, na primer v tekstilni industriji (72,3 %), v gostinstvu in trgovini (57 %), v kulturno rr -)■ ( ■' ■; ■ i> v:-- .l!- . ■ - V •; l i m m »■ mmm m DOLFKA BOŠTJANČIČ, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije VILMA ing. PIRKOVIČ, podpredsednica ObLO Novo mesto TONČKA KAVClC, organizacijska sekretarka občinskega komiteja ZKS v Novi Gorici MARA BEVC, predsednica obratnega delavskega sveta Kmetijsko-gozdarskega posestva Kočevje NEDA VERBEK, tajnica RO . sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev MARIJA MILORADOVIC, glavna medicinska sestra Zdravstvenega doma Moste v Ljubljani ANČKA NAGODE, članica občinskega odbora SZDL Kočevje LOJZKA STROPNIK, predsednica ObLO Ptuj SLAVKO ZALOKAR, predsednik RO sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev BOŽO STRMAN, tajnik odbora za komunalna vprašanja pri RS ZSJ za Slovenijo prosvetni in socialno zdravstveni -dejavnosti (61,7 %). Kljub temu, da jih gospodinjsko delo še zelo obremenjuje, so pri delu enakovredne moškim, kar se kaže tudi v enakih, če ne celo v večjih zaslužkih. Veliko žena bi takoj zaposlili, če ne bi iskali delovnih mest za ženske, kakor da bi morali zanje predvideti posebna mesi;a VILMA ING. PIRKOVIČ: V novomeškem okraju je med zaposlenimi 33 odstotkov žensk, v bližnji prihodnosti pa jih bo še več, ker nameravata Avtomacija in Tovarna Iskra odpreti v Trebnjem nove obrate, razširili pa bomo tudi Tovarno zdravil Krka in tekstilno tovarno Novoteks. V skladu s petletnim perspektivnim načrtom bomo precej razvili gostinstvo in turizem, kjer bodo večimo delale ženske. V odročnejših krajih in v občinah pa bo kljub temu ostalo še veliko neizkoriščene delovne sile. Skušali jo bomo zaposliti, vendar bomo imeli pri tem težave, ker naš okraj ni gospodarsko tako močan, da bi z lastnimi sredstvi razvil nova industrijska podjetja oziroma nudil toliko delovnih mest, kolikor bi jih potrebovali za ženske. BOŽO STRMAN: Zaposlite jih doma. Brez večjih osnovnih in obratnih sredstev se da razviti celo industrijo turističnih spominkov, konfekcije itd. V inozemstvu žive cele vasi od tega, zakaj ne bi še pri nas? Dosedanji gospodarski predpisi so to malo zavirali, toda sedaj bodo vse možnosti za takšno zaposlovanje žensk, ki pa naj bi bilo le prva šola za osemurno zaposlitev v industriji. bre proizvajalke. Razen tega nimajo časa za strokovno izobraževanje. Nekatere tovarne zato že sprašujejo delavke, ki se hočejo pri njih zaposliti, kakšno stanovanje imajo irt si ga celo ogledajo. V Ljubljani že dolgo urejamo dom za sprejemanje novih delavk, prihodnje leto pa bomo uvedli socialno službo, ki bo dekletom brez zagotovljenega stanovanja odsvetovala, da bi ostale v mestu. Tovarne naj bi iskale ljudi v neposredni okolici, da ne bi bilo zadrege za stanovanja, prehrano itd. Marsikatero delo bi lahko opravljale ženske, če ne bi na silo iskali dela za ženske. Glede na pomanjkanje delavcev in delavk v prihodnosti bodo mnogi kolektivi radi zaposlovali ženske tudi samo po štiri ure. Takšna zaposlitev je koristna tako zanje kakor za gospodarske organizacije. Morali pa bi jim zagotoviti vse pravice, ki jih imajo redno zaposleni delavci in delavke, seveda za polovico manjše, ker bo njihov delovni čas polovičen. Pa Še nekaj: če hočemo podreti plot med delovnimi mesti za ženske in moške, se moramo sprijazniti z nočnim delom. Naša industrijska podjetja bodo zaradi večje proizvodnje delala v treh ali poltretji izmeni. O tem, ali bodo delale ženske ponoči ali ne, bodo odločali občinski ljudski odbori. To dovoljenje moramo dobiti. Seveda pa bo treba poskrbeti, da bodo delavke razbremenjene pri gospodinjstvu. SLAVKO ZALOKAR: Neka- tere tekstilne tovarne, ki obratujejo v treh izmenah, so delo tako organizirale, da v kritičnih nočnih urah, od polnoči do štirih ske. Medtem ko moške, če je treba, po dve uri prepričujejo, naj se strokovno izpopolnjujejo, so pri ženskah zelo kratki. Vse analize pa kažejo, da so ženske zelo prizadevne pri delu in da imajo vse pogoje za razvoj. To zapostavljanje gre tako daleč, da na primer v Tovarni pohištva Nova Gorica, kjer je od 700 delavcev 250 žensk, le-te ne hodijo na proizvodne sestanke. Nihče jih namreč ne povabi. VILMA ING. PIRKOVIČ: Pri nas politični delavci dosežejo, da pridejo ženske v vpdstvo podjetij, potem pa jih prepustijo same sebi, čeprav ne znajo niti tehnično voditi sestankov; kaj šele, da bi Obvladale probleme, ki naj bi jih pomagale urejati. Ali je potem kaj čudnega, če prihodnjič ne kandidirajo več in če jih drugi ne izvolijo? MARIOLA KOBAL: Isto velja za moške. Mislim, da je treba pred volitvami presoditi, kdo bo delu kos. Decentralizacija upravljanja vsakomur omogoča, da se spoznava z gospodarskimi vprašanji, in celo zahteva, da jih vsakdo pomaga reševati. Ce je delavski svet odtrgan od kolektiva, pa novi člani prav gotovo precej časa plavajo, preden se z delom spoznajo. Delo v sindikalni organizaciji je dobra priprava za vodenje podjetja. Ce ljudi brez izkušenj postavimo na vodilno mesto, ne napravimo niti njim usluge, še manj pa kolektivu, v imenu katerega gospodarijo. DOLFKA BOŠTJANČIČ: Mislim, da smo ženske kar same krive, če smo zapostavljene v delavskem upravljanju. Cernu pa gasilskega društva smo zaupali ženskam. Težko pa je prepričati može, da je to prav, ker morajo doma večkrat sami kuhati in paziti na otroke, ko smo me na sejah. Z OTROŠKIM VARSTVOM IN Z GOSPODINJSKIMI SERVISI NISMO ZADOVOLJNE DOLFKA BOŠTJANČIČ: Predvsem v mlajših družinah si mož in žena že delita gospodinjsko delo, ker jim gredo v tovarnah toliko na roko, da eden dela dopoldne, drugi popoldne in se zato v gospodinjstvu in varstvu otrok lahko menjujeta. Toda po navadi se takšni pari strokovno ne usposabljajo, niti ne sodelujejo v organih delavskega samoupravljanja. Prav to kaže. kako nujno je podružbiti gospodinjsko delo. Na delo prihajajo utrujeni, in to se tudi v proizvodnji pozna. Ze z ekonomskega gledišča se nam torej splača organizirati servisno službo, družbeno prehrano in otroško varstvo. LOJZKA STROPNIK: V občinskih ljudskih odborih in delavskih svetih premalo odločno zahtevamo, da se te službe uredijo. Večkrat pa ljudem kaj vsilimo, česar ne potrebujejo, ker jih prej ne povprašamo. Ljudje temu primerno reagirajo. Pravijo: Vsilili ste nam, zdaj pa sami plačujte. MARIOLA KOBAL: Nenačrt-nost nas veliko stane. Ce bi stanovanjske skupnosti sestavljale realne delovne načrte in bi jih občinski ljudski odbori upoštevali pri sestavi letnih planov, bi se podoba bistveno spremenila. V Ljubljani imamo veliko servisnih pralnic in še več slabo izko- ZA DAN ŽENA VSEM DELAVKAM IN USLUŽBENKAM PRISRČNO ČESTITAMO! DARILO, KI SMO GA VAM NAMENILI, JE SKROMNA BILANCA VAŠIH DELOVNIH USPEHOV, ŽELJA IN POTREB, KI SO JO POMAGALE SESTAVITI VASE DELOVNE TOVARIŠICE TER DRUŽBENE IN POLITIČNE DELAVKE IZ VSE SLOVENIJE. NOBENE GMOTNE VREDNOSTI NIMA TO DARILO, IMA PA MORALNO VREDNOST. JE PRIZNANJE ZA VAS TRUD IN HKRATI APEL, DA POGLOBITE KOLESNICE V DRUŽBENEM IN DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU, DA BO JUTRIŠNJI DAN ZA VSE LEPŠI, PREDVSEM PA ZA VAS IN VASE DRUŽINE. ŽELIMO, DA BI V PRIHODNJE LAHKO NA DAN ŽENA REKLE: BREZ NAS SE NIC NE DOGAJA IN NE ODLOČA NE NA DELOVNEM MESTU, NE V DRUŽBI DOLFKA BOŠTJANČIČ: Zakon o delu na domu se že pripravlja. Delavke bodo v rednem delovnem razmerju in jim bodo zagotovljene tudi pravice socialnega zavarovanja. SLAVKO ZALOKAR: Mnoge tovarne že snujejo obrate v krajih, kjer je dovolj neizkoriščene delovne sile. S tem rešujejo dvoje vprašanj: podeželski ljudje se laže zaposlijo, tovarniškim vodstvom pa je prihranjena skrb za ureditev stanovanj, prehrane in vsega drugega, kar mora biti delavcu zagotovljeno, da dobro dela. NEDA VERBEK: Istočasno, ko industrija odpira na podeželju nove obrate, povečujemo kmetijske kapacitete. Investicije v socialistično kmetijstvo niso majhne, premalo pa skrbimo, da bi si zagotovili delavce. Mlada dekleta se zaposlujejo v industriji, ker jim v kmetijstvu nismo pokazali perspektiv. Dogaja se, da začnemo loviti ljudi šele, ko objekte zgradimo. Prevažamo jih z enega konca Slovenije na drugi konec ali pa moramo ponje celo v druge republike. Kmetijski kombinat v Kopru zaposluje veliko ljudi iz drugih republik, ne usposablja pa domačinov za delo. Kljub temu pa je v socialističnem kmetijstvu zaposlenih že 37 odstotkov žensk. Bilo bi jih pa .še več, če ne bi bili njihovi zaslužki na splošno precej manjši kakor moški, ker opravljajo podrejena, strokovno manj zahtevna dela, za odgovornejša pa jih ne vzgajamo. LOJZKA STROPNIK: Pri nas' je socialistično kmetijstvo odskočna deska za industrijo. Zenske delajo na zadružnih posestvih kaki dve leti, potem pa silijo v tovarne, kjer se bolje zasluži in so tudi delovni pogoji lažji. V Kidričevem bo tovarna Hidromontaža iz Maribora odprla nov obrat, vendar tam ne bo moč zaposliti vseh žensk, ki si žele dela. Od doma ne gredo rade, ker je v industrijskih središčih težko dobiti stanovanje in tudi prehrano bi imele manj urejeno. Nadvse prav bi nam prišlo, če bi še kaka druga tovarna odprla svoj obrat v naših krajih. DOLFKA BOŠTJANČIČ: Kakšen smisel ima, zvabljati ženske v mesto, če jim ne moremo zagotoviti stanovanj in jih še precej časa ne bomo mogli vsem zagotoviti? Mnoge delavke si morajo zaradi stanovanjske stiske odslužiti divan v kuhinji z lastnim delom. Pomagajo v gospodinjstvu in to jih tako izčrpuje, da pri najboljši volji ne morejo biti do- ali petih zjutraj, delavke-počivajo. Čeprav ta čas stroji stojijo, se proizvodnja ni zmanjšala, če se ni celo povečala. Mislim, da bi se teh izkušenj lahko poslužile tudi druge tovarne. Glede štiriurne zaposlitve žensk pa tole: V neki zahodnonemški tovarni konfekcije delajo ob enem izmed tekočih trakov vse delavke po štiri ure. Predvsem zaposlujejo tu gospodinje in bolehne ženske, ki pa v tem času proizvedejo samo četrtino manj kakor druge v osmih urah. Pri nas bi zlasti v tekstilni in konfekcijski industriji lahko uvedli takšen sistem dela, ker v večjih tekstilnih središčih že primanjkuje delavcev. MARA BEVC: Na Kočevskem kmetijska posestva niso v zadregi za delovno silo, odkar smo uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda. Zenske se hočejo zaposliti, četudi imajo štiri ali več otrok. Dela, ki so jih opravljali prej sezonski delavci iz Bosne in iz drugih republik, opravljajo zdaj domačinke in moram reči, da so se prirast, čistoča mleka in molznost 100 % povečali, posebno odkar mleko plačujemo po čistoči in tolšči. Ce bi Vsa kmetijska posestva uredila nagrajevanje po delu, bi delavke ne silile v industrijo. SAME SMO KRIVE, DA SE V DELAVSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU BOLJ NE UVELJAVIMO V delavskem in družbenem upravljanju imajo ženske veliko manj besede kakor v proizvodnji. V raznih komisijah družbenih organizacij, v občinskih svetih, šolskih odborih jih je že precej, medtem ko je njihov glas v delavskih svetih in občinskih ljudskih odborih še šibak. Delno zaradi lastnega oportunizma, delno pa zastarele miselnosti in nepravilnega kadrovanja. Toda dokler ne bodo ženske sodelovale tudi v teh organih, ki razporejajo sredstva, bo podružbljenje gospodinjstva počasi napredovalo. TONČKA KAVClC: Na Goriškem so ženske zelo zapostavljene pri izbiri kandidatov za delavske svete in tudi pri samih volitvah. Poročene sploh ne pridejo v poštev in tudi pri dekletih imajo mnogi pomisleke, češ da jih ne kaže voliti v tovarniška vodstva, ker se bodo slej ko prej poročile. S tem jim jemljejo voljo, da bi sploh kandidirala in sodelovala v delavskem upravljanju. Tudi pri izobraževanju imajo moški prednost. V seminarje pošiljajo kolektivi po dve, tri žen- čakamo, da nam bodo moški dovolili upravljati in da nas bodo moški vabili na proizvodne sestanke, kjer moramo biti kot proizvajalke. Isto velja za seminar^ je. Ce nočemo zaostati, je strokovno izpopolnjevanje nujno. Vsepovsod bomo prodrle z lastno aktivnostjo. Res pa je, da sme pri kadrovanju vsi strašansko kritični in da si med seboj premalo zaupamo. Saj smo ženske ravno takšne kakor moški in se nad tem pe smemo pritoževati. Marsikdaj same prečrtamo kandidatke na volilnih listih. LOJZKA STROPNIK: Po mojem bi morali sindikati in Socialistična zveza ženskam dopovedati, da jim je mesto v družbenih in samoupravnih organih. Po novi delitvi dohodka bo gospodarskim organizacijam ostalo veliko več sredstev. Kdo nam bo porok, da bodo dajale več denarja kot doslej za servise, otroška zavetišča in podobno, če jih same ne bomo spodbujale k temu? Zato je naše mesto v delavskem upravljanju. Res da v tekstilni industriji, kjer so ženske v večini, predsedujejo delavskim svetom, brž ko je razmerje 50:40 med moškimi in ženskami, pa to mesto zavzame moški. Krive smo pa same, ker se premalo udejstvujemo zaradi domačih brig in težav. Toda te bodo ostale, če bodo servise in obrate družbene prehrane itd. urejali samo občinski ljudski odbori in stanovanjske skupnosti, in še to brez nas. SLAVKO ZALOKAR: Veliko žensk je v delavskih svetih, sindikalnih odborih, upravnih odborih in tudi na odgovornejših mestih v proizvodnji. Zal pa nimajo povsod objektivnih možnosti. da bi se uveljavile. V nekem podjetju sem pred nedavnim vprašal, kaj so storili, da bi se ženske akti vizi rale, pa so zmajali z ramami in rekli, da bodo v kratkem sklicali, v nedeljo ob 7. uri zjutraj, politični aktiv in ljudem razložili, kako je z delavskim upravljanjem. Ob takšni miselnosti in po tej poti seveda ne bodo nikamor prišli. MARA BEVC: Na našem kmetijskem obratu se ženske ne čutimo zapostavljene. Jaz sem že drugo mandatno dobo predsednica obratnega delavskega sveta in članica centralnega delavskega sveta. Vsaj pri nas upravljavcev ne izbiramo po spolu, ampak po sposobnosti. Kdor se pri gospodarjenju izkaže, tega izvolimo, pa naj bo moški ali ženska. Pri nas vodi sindikalno podružnico ženska. Tudi tajništvo SZDL in riščenih pralnih strojev po stanovanjskih hišah, bizoviške perice pa že s kamionom odvažajo perilo in dobro živijo od pranja. DOLFKA BOŠTJANČIČ: Organizacija in marsikje tudi mehanizacija servisnih pralnic ne ustrezata. Delo bi morali tako organizirati kakor v tovarni in ga zaupati kvalificiranim delavkam. Ker tega ni, te pralnice slabo pe-rejo in je pranje tudi drago. Za Ljubljano bi zadoščala ena sama velika pralnica in več zbiralnic, ki bi po domovih pobirale perilo in ga tudi vračale na dom. LOJZKA STROPNIK: Preobilje pralnih strojev imamo ženske na vesti. Forsirale smo, da jih hišni sveti nabavijo, zdaj pa cele dneve stoje neizkoriščeni. DOLFKA BOŠTJANČIČ: Imele smo pač najboljši namen, da bi vsaj zaposlene ženske razbremenili. Po pravici povedano pa še zdaj pravzaprav ne vemo, kako naj bi uredili servisno službo, da ne bi negospodarno trošili denarja. Večidel so delovni načrti stanovanjskih skupnosti, ki naj bi urejale te probleme, slabi, ker jih sestavi le nekaj ljudi. Na občinah pa se s temi problemi tudi ne ukvarjajo intenzivno. Tako nastaja na vsakem oglu kak servis z nekaj kleščami, stanovanjske hiše pa popravljajo obrtna podjetja ali zasebni obrtniki. Drobljenje sredstev se nam pravzaprav v vseh servisih maščuje. ANČKA NAGODE: Pri nas jih ne urejamo na slepo. Zato nam nič ne spodleti. Šolske kuhinjo ^Metka-' smo izkoristili še za pripravljanje tople malice za delavce, popoldne pa dobi pri nas vsakdo mleko, mlečne izdelke in pecivo, tako da sta kuhinja in osebje še preveč obremenjena. S takšno organizacijo dela smo dosegli, da kuhinje nihče ne dotira. V obratu družbene prehrane, ki ga bomo zgradili, nameravamo uporabiti izkušnje iz »Metke- in prepričana sem, da ne bo izgub. NEDA VERBEK: Tudi na kmetijskih posestvih moramo delavke razbremeniti v gospodinjstvu. V poletnih mesecih so tudi po 10 ur od doma. Ob večjem razumevanju kolektivov bi z minimalnimi stroški uredili otroško varstvo. MARA BEVC: V Kopravniku in drugih obratih našega podjetja bodo delavke puščale otroke v šoli, kjer bodo dobili tudi toplo malico. Vrašanja življenjskega standarda razmeroma hitro urejamo, mogoče prav zato, ker smo tudi ženske na vodilnih mestih. Priredila Mariola Kobal ‘ANALIZA OBČNIH ZBOROV SINDIKATA V KRANJSKI KOMUNI Priporočilo za bodoče zbore Na razširjeni seji občinskega nili in pripravili občni zbor. Tu- n ju po delu, izobraževanju, vlogi pripravljajo na občni zbor (teh sindikalnega sveta v Kranju so di poročila izvršnih odborov so javnega'delavca, medsebojnih od- je še okoli 74). pred nedavnim analizirali potek skrbno pripravljena. V industriji nosih in podobno. občnih zborov. Ugotovili so, da so razpravljali predvsem o na- šo občni zbori organizacijsko do- grajevanju po delu, problemih _ .elani dobili analizo o celotnem bro pripravljeni in da je zani- znotraj gospodarskih organizacij^ SP, . ^ , .Hnru’ delu sindikata V razpravi so manje zanje veliko. Doslej ni vlogi upravljavca medsebojnih , , " predvsem obravnavali probleme bilo sindikalne podružnica ki ne odnosih, stanovanjskem proble- „ . Ji ^ . . ljudi v proizvodnji, medsebojne bi pred občnim zborom sklicala mu itd; Po ustanovah pa so raz- ohravnava1o nrpdv?L odnose, možnosti za večjo afir- CP«i+anTrfl nn Vi-? ca rv\ma- rvrrvtrl i nli nraHtrcam r» n n ct-ra i etra- Uid I d djij picU. atilll rnoaiirv comrtni-vraTm-? nrcroriz-vTr In Doslej je najbolje uspel občni zbor v tovarni Sava, kjer so sestanka, na katerem bi se pome- previjali predvsem o nagrajeva- macijo samoupravnih organov in ske probleme, mnogo, manj pa upravljavcev nasploh. cieio svoje orgcUiizacije, stališča Najslabši pa je bil občni zbor sindikata do raznih problemov, v djet ^ Kranju. To je rezultate teh stališč kako je de- ž tre^Job6nl zbor> ^ ni USpCi, 'avec-upravljavec vključen v te 1)redv^m zaradi osebnih priza. Probieme in podobno. V poroči- detostl pOSameznikov, ki so doži-hh se v^stvo organizacij tudi n ^ kritiko zaradi slablh vse preveč omejujeje na proble- odnosJov do zaposIenlh. Tako na matrko znotraj podjetij, izjeme obCnem zboru loh niso obrav. so le stanovanja in cene. Le sest navali problenlov zaposlenih, de-orgamzacij je doslej v svojih po- organizacije( upravijanje in rocihh obravnavalo tudi proble- njihov8e perspektive, ampak se je m ati ko komune, odnose občin- ob(,ni zbor spremenil le v kritiko skih organov do podjetja in po- vodi,nlh usiužbencev podjetja do aoDn0, posameznih člankov v časopisju Vse te analizirane ugotovitve (predvsem člankov v Delavski bo občinski sindikalni svet po- enotnosti, na katere pa sploh niso sredoval vsem sindikalnim po- odgovorili — op. ured.), ki po družnicam. Nedvomno bodo te njihovem mnenju blatijo podjet-ugotovitve koristile predvsem še je in njihove predstavnike. Iz tovarniških listov Tovarniški listi postajajo iz dneva v dan pomembnejši M-nitelji v življenju delovnih kolektivov. Skoro ni več večjega kolektiva, ki še ne bi imel svojega glasila v tej ali drugačni obliki, od ciklostiranih biltenov do revij. Pa ne le število. Tudi kakovost tovarniških listov se izboljšuje. Iz dneva v dan se vsebolj približujejo pravšnemu obravnavanju notranjih problemov in uspehov kolektivov in tako postajajo neobhoden element v razvijanju njihovega samoupravljanja. Zato smo se odločili, da bomo v našem listu bralce seznanjali s tovarniškimi glasili. Predstavljali jih bomo z odlomki iz najbolj zanimivih vesti oziroma člankov posameznih listov, seveda se bodo pri tem kazala tudi mnenja. Na ta način želimo bralcem posredovati izkušnje iz delovnih kolektivov, jih opozoriti na uspehe, oziroma slabosti, pri njih vzbuditi zanimanje za obravnavanje določenih vprašanj itd. Naša želja je, da bi s tem prispevali k tesnejši povezanosti med delovnimi kolektivi, k izmenjavanju medsebojnih izkušenj na področju upravljanja, gospodarjenja, delitve osebnih dohodkov, notranjih odnosov, izobraževanja, razvijanja demokratičnih oblik, neposrednega upravljanja, dela sindikalnih podružnic itd. Hkrati pa želimo, da bi uredniki in uredniški odbori teh listov, pa tudi člani kolektivov čimbolj sodelovali z nami. vilnik za razdeljevanje sredstev na osebne dohodke s svojimi tabelami in pojasnili ne leži več zaprašen v predalu, temveč se vsak naš delavec zanima zanj.. • Imamo pa tudi primere, ko si skušajo posamezniki na nezakonit način pridobiti minute in prek njih denar. Tako je vlakovni odpravnik postaje Grobeljno iHf NOVA VSEBINA PRAZNOVANJA DNEVA ŽENSK V ZASAVJU Izboljšanje položaja žensk tistim podružnicam, kjer se še J. P. Ob prvi številki SISTEM našega delavskega zavestno evidentiral dnevno vse samoupravljanja bo toliko popol- »rogaške« vlake dvakrat... V nejši, kolikor bolj bodo vsi člani Grobeljnem so v decembru popi-kolektiva obveščeni o najnovejših šali 171 potniških voz zaračunali dogodkih v podjetju, kolikor bolj *a popis pa 1020 potniških voz, L||,.-_4 tor v novembru popisali 158, zaraču- bodo o vsem .informirani. ker ^ ^ P P gl() ^tniških bodo tako laze in bolje sodelovali voz p^etju Se Vr Kuvel^vljfh T!ie r^fhnih bo družba borila z vsemi sred-Občinski odbori Socialistične ke, brez skrbi, da se jim bo kaj f , , stvi... zveze v Zasavju so sklenili, da pripetilo. Končno so tu tudi okoliščinah ^ kolektiv e bodo letos drugače praznovali vprašanja družbene prehrane, ki trese11 p° gradbl,f“ , _ mednarodni dan žensk. Izkušnje teže predvsem ženske, ker mora- vi, doma v proi od j kažejo, da so doslej praznovali ta jo po končanem delu misliti še bodo naše vrste pomnožib delavci dan tako, da so prirejali izlete, na kuhanje in druga gospodinj- ^ ločenih obratih v Lendavi in razne pogostitve in podobno. Le- ska dela. Kajpak ne gre za to, Kidričevem... tos pa so predlagali, naj bi de- da bi za vse to skrbela podjetja, „ . . . . lavski sveti in druge organizacije lahko pa bi pri tem pomagala KttRO 11(1] pUttCIu CIO v podjetjih razpravljali o polo- stanovanjskim skupnostim. StlH10V(Illj(I? žaju ženske na delovnih mestih, Ženske komisije pri občinskih Tudi v mariborski Hidromon- ZAČENJA drugo letošnjo što- fSsJssrsMsa« ssuJtffa ss-g jev žensk in njihovi drugih del. Isdelal. bodo med k») pereS. Med drng.n, pJejo: vlogi v organih družbenega drugim posebne analize, kjer bo- Mestna hranilnica Maribor daje h aktualnih probi3emoV upravljanja, skratka, njihovo do prikazale položaj zaposlenih varčevalcem prednosti za stano- _ t , Dige40 0 varčeva- nFniLssHS »Uporabimo, kar se še uporabiti da,« pravijo delavci in uslužbenci ljubljanskega hotela Union. Z udarniškim delom zbirajo staro opeko in drug material in se tako pripravljajo na gradnjo novega hotela, OKRAJNI SINDIKALNI SVET V KRANJU O NEUPRAVIČENEM ZVIŠEVANJU CEN NAJPREJ IZKORISTITI REZERVE s nosti ter vsi drugi organi našli lagale tudi močnejše uveljavlja- jine, medtem ko lahko dobi tretji P P® -.mrnšanie na ie če mnogo slabosti in pomanjkljivo- nje žensk v družbenem življenju, del iz občinskega sklada ali pa m ,^vp^ ^^j P. mnogo Sad.005X1 lil pOIIldllJ^lJlVO“ Uje ZOIloliV. V LLI Z.IVXJdljLij ^ • „1 Ho clllŽlll sti, ki so jim izpostavljene žen- zlasti v organih delavskega in tudi kot pomoč podjetja. Varče- £ L , 1n cindi- ske. To velja zlasti za zaposlene družbenega upravljanja. valci imajo posebne ugodnosti o g P 3 -..j:™ o «,„,kv v podlMllh Ponekod ie ob veen, «n p. veli. poud,- M SS. SfffSASTSS* vedno niso storili ničesar za več- rfti še nekaj: vse to delo teh or- lu • •: Kuko »o z namensKO srxxibuiajo delavce, jo strokovno usposobljenost žensk ganov prav gotovo ne bi smelo hralli®mr™t ir] vnaPJe3 d bl rf urej^7u takih vprašanj na delovnih mestih, medtem ko Siti enkratno - le zavoljo bliž- ^edstv1a’^ so^ Tih' aktivneje SovSf Nekateri za moške delavce najdejo dovolj njega praznika žensk, pač pa naj fali se pred vselitvijo, bodo lah- aktivneje soaewian «e a možnosti in časa za njihovo na- bi bii0 to delo stalno, ker bomo ko uporabili na različne načine, drugi SeS“’ zunfnietrgo^in' daljnjo strokovno in drugo izo- ie taiko lahko ugotavljali uspehe, in sicer: prvič za predplačilo na- nesla reforma alTpa »ža naše g, ^ ^ V SmU Roto podfetfe v K«! ~ Na seji predsedstva Okraj ne- se minuli teden razpravljali o matizacije. Primer v radovljiški »z, kako nameravajo poskrbeti r 1 1 TTT’ T , ovan] komentar o tem sistemu ki ga nekaterih negativndlTpojavih, ki Almiri namreč kaže, da imajo za njihovo strokovno usposablja- V Komnu na Krasu so pred in četrtič, za individualna pc«o- k vsakdo prebere kjerkoli spremljajo uvajanje novega si- nekateri vodilni ljudje v podjet- nje. Najpogosteje se izgovarjajo, nedavnim ustanovili novo pod- Jila iz sklada za stanovanjsko . P kopira iz ino- stana delitve dohodka. Gre za ju popolnoma zgrešena gledanja da so ženske v podjetjih od da- jetje. V njem izdelujejo otroško izgradnjo zasebnim interesentom “ugje, ^Nekaj apovedi to da nekatere gospodarske or- na uvajanje avtomatizacije. V nes do juM in da se ne izplača obutev. Ustanoidtev. podjetja sta T^fm^poloti Zbr^ sS- dobre org^lzacije« Je ui^stno ganizacije nočejo razumeti bistva tem podjetju so namreč 30 de- vlagati sredstev za njihovo uspo- podprla občinski Ijudsk: odbor nabiral v enostavno prenašati te ugotovdt- novega sistema in vse ocenjujejo lavcem odpovedali službo s sila sabljanje. Sežana in pa Zavod za rehabih- stva se bodo nabirala v stano- v .. — je ^ trenutnem položaju. Tako enostavno utemeljitvijo, češ da Prav tako malo so storila do- tacijo invalidov iz Izole. V novo- vanjskem skladu podjetja... so se pojavile v kmetijstvu tež- zaradi uvedbe avtomatizacije slej podjetja za to, da bi na svo- ustanovljenem podjetju sedaj za- ................... nje, da bi zaradi nizke akumu- podjetju niso več potrebni, na- jih območjih pomagala ustanav- poslujejo okoli deset ljudi. Njiho- " lacije kmetijskim pridelkom do- mesto da bi se zavedali, da jim Ijati otroške kombinirane usta- vo število pa se bo z razširitvijo MIMSH1 'I ločali cene administrativno. Ne- le avtomatizacija lahko prinese nove, kjer bi lahko pri njih za- prostorov precej povečalo. . ^ J ^ ^ S £ 1 katere gospodarske organizacije boljši in večji kos kruha. T. M. poslene ženske pustile svoje otro- L. K. nameravajo tudi v prihodnjem petletnem obdobju vlagati ogromna sredstva le v gospodarske in vesticije, malo, oziroma skoraj nič pa za družbeni standard. Drug tak primer je nepremiš- ' Ijeno poviševanje cen. Posamezne gospodarske organizacije tako ne skušajo na osnovi notranjih rezerv povečati produktivnost, pač pa avtomatično povišujejo cene. V tovarni »Iskra« na primer pa je trenutna situacija podjetje pripeljala do tega, da so poiskali notranje rezerve. Rezultati so presenetljivi in kažejo, kako velike možnosti za povečanje produktivnosti imajo gospodarske organizacije prav v notranjih rezervah. Tudi v ekonomskih enotah računajo ponekod le na to, kaj bodo dobili »z vrha«, namesto da bi se usmerili v to, da bi izkoristili in poiskali svoje možnosti. Na seji so sklenili, da bo sindikat ostro reagiral na vsako neupravičeno povišanje cen. 3 °/o čistega dohodka za finansiranje družbene dejavnosti Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Litija je na zadr nji seji sklenil, da bo ustanovil sklad za finansiranje družbene dejavnosti. Priporočil je gospodarskim organizacijam, ustanovam in zavodom na območju tega ljudskega odbora, naj prispevajo letos v ta sklad 3 odstotke svojega čistega dohodka. Sklad za finansiranje družbene dejavnosti pri občinskem ljudskem odboru v Litiji bo upravljal upravni odbor. (k) P I S M A N A NAŠ NASLOV Ne bom več redni gost teijiixare i Prvi referendumi ve oziroma zapovedi na naš »vodilni« kader, predvsem še sedaj> ko razpravljamo o tem, kaj P°~ meni pravzaprav vodenje v od' nosu na upravljanje v socializmu- Iz te številke ne čutimo, kakšni so problemi upravljanja, kal in kako delajo samoupravni organi, kakšna je aktivnost sindikalne organizacije itd. Pred dnevi sem v gostilni Pri Lojzku v Tržiču popil steklenico piva. V to gostilno zahajam redno ob nedeljah zvečer. Vendar sem bil tokrat tako razočaran, da verjetno v to gostilno ne bom več zahajal. Zgodilo se mi je tole: V gostilno sem prišel z družbo že pozno zvečer, tako da so bile mize že zasedene. Stopili smo kar k točilni mizi. Popil sem steklenico piva, ki jo je plačal moj brat. Ko je brat plačal steklenico, je točajka zahtevala, naj plača dve, češ da sem popil dve steklenici in ne eno. Tudi drugi, ki so bili poleg, lahko potrdijo, da sem imel prav. Že nekajkrat prej sem slišal, da se v tej gostilni dogodi, da moraš plačati več kot si popil in to le tedaj, kadar je v službi Francka Zmijanec. To je še toliko laže takrat, kadar so gostje že precej »dobre volje«. Tako se je zgodilo teden dni poprej, na pustno soboto, nekomu drugemu, podobno kot meni. K naši mizi sta prisedla fant in dekle. Naročila sta liter črnega, vendar sta ga popila le pol in odšla v Mladinski dom na ples. Ko sta odšla, je fant plačal vino. Kmalu zatem pa je prišla k naši mizi omenjena natakarica in povprašala po fantu, češ da je odšel, ne da bi plačal. Pristavila je, da bo morala sedaj sama plačati 300 dinarjev za liter vina. Zato smo ji vsi trije, ki smo še sedeli za mizo, dali po 100 dinarjev, da ne bi bila sama na škodi. Naslednji dan smo fanta vprašali, zakaj je naredil tako. Povedal je, da je plačal vino in da to lahko povedo tudi drugi. Ko smo jih povprašali, so potrdili, da je omenjeni vino res plačal. S takim delom v gostilni "■Pri Lojzku« v Tržiču prav gotovo ne bodo privabljali gostov. A. K. Obsojamo takšen odnos do sodelavcev Prosim, če objavite moje pismo! Pred nekaj dnevi so pokopali našega sodelavca (piše član kolektiva Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič« iz Kidričevega) Jožeta Sotlerja iz Stojne. V decembru je še delal med nami. Zadnje dni decembra pa je dobila naša tovarna pošiljke zmrznjenega boksita. Na razkladanje je od-delkovodja tovariš R. Selan poslal med drugimi tudi Sotlerja, čeprav mu je ta povedal, da je po zdravniški ugotovitvi sposoben le za lahko delo zaradi že stare poškodbe zraven srca. Dobil je odgovor: ali greš delat, ali pa dobiš delov- no knjižico (in lahko zapustiš podjetje). Kopal je dve noči po dvanajst ur. Na novo leto nam je tožil, da ga vse boli, vendar nismo mislili, da bo tako resno. Po praznikih je šel k zdravniku, ki ga je poslal v Ptuj, od tam pa v Ljubljano, kjer je podlegel operaciji. Sedemindvajsetletni Satler je pokopan, zapustil je ženo s sedemletno hčerko in sedemmesečnim sinkom. Na hiši, ki jo je delal, ima kup dolga. Člani naše sindikalne podružnice obsojamo takšen odnos delovodje do delavcev. Predsednik sindikalnega pododbora Franc Meško Kako pa letos? Minute — dinarji DELAVCI jeklarne so se zbrali, da bi skupno odločili o delitvi ustvarjenih finančnih sred-štev, ki jih je ta obrat prigospo- daril. Morali so se odločiti, ali L IL— bodo ta sredstva razdelili na ^ ' osebne dohodke ali pa jih name- prinaSA pregled o lanske® nili za gradnjo novih stanovanj, letovanju. Ob tem pa prinaša še izobraževanje in podobno. Delav- pojasnila: ci so se sami odločili, da bodo s temi sredstvi kupili stanovanja in niti eden ni bil proti temu ,, predlo!« obratnega delavnega ^ va, ki so šli na dopust v na®6 počitniške domove ali v najet* počitniške objekte. Letos je 1,8 predlog sindikata upravni odbor sklenil, naj dobi regres vsak, bo šel kamorkoli na dopust * tem, da bo prinesel potrdilo P*1' stojnega krajevnega urada, kJe” SE NIKDAR nismo železni- bo letoval, čarji tako natančno analizirali Iz poročila preteklih let J6 svojega dela kot v zadnjih me- razvidno, da je regres dobilo le secih. To je bila prva analitična malo oseb _ komaj 20 odstotkom ocena delovnih mest, ki jo je ro- zaposlenih. Leta in leta nis®o dila borba za minute — dinarje. znai2 urediti tega problema, Dokler je šla borba samo za mi- »moda«, da je počitnice možu* nute, se kolektivi niso preveč za- preživeti edino ob morju, jo P®” nimali za evidentiranje svojega gnala gioboke korenine. Prav P8 dela, nekaj minut več ali manj, je; da gre vsakdo letovat kamor to ni bilo važno. Tabele z vpisa- hoče in kakor hoče... Uprav111 nimi minutami so ležale v miz- ^hor soglaša s predlogom niči šefa postaje ali vlakovnega vršnega odbora sindikata, da odpravnika in le enkrat mesečno regresirali letovanje za najv*6 jih je vzel v roke, češ zopet ne- deset; (jni, in sicer v višini 70 o8^ potrebno delo več! stotkov ekonomske cene v Anka Ko pa so postale minute — di- ranu — za člane kolektiva, za n®" narji, so se začeli zanimati vsi. zaposlene žene članov kolektiv^ Vsak je hotel vedeti, zakaj zaslu- 50 odstotkov, za nepreskrblj*8 ži ta, delavec toliko in oni toliko, otroke pa 25 odstotkov ankaran Začeli smo razmišljati, ali je naše ske cene. Predvidoma bo ®k. celotno delo nagrajeno in ali je nomska cena v Ankaranu olto pravilno nagrajeno. Okvirni pra- 1000 dinarjev na dan. HIDROMONTAZA MARIBOR Ali je ali ni podražitev? “Nekatera podjetja in trgovska sJ®ža bodo iz golih špekulant-Vplh. namenov, da bi si pridobila ®cli dohodek, zviševala cene su-, vmam in proizvodom. Pozdrav-Jamo in podpiramo odločitve ndikata in upravnih organov, vV* treba takšne, težnje zatreti kali. Vložili bomo vse sile in se zoperstavili vsaki težnji, ki bi kušala zniževati dosežen stan-®rd delavcev. V svojem podjetju ne bomo dopustili, da bi cene asih proizvodov neupravičeno Povišali.« (Iz poročila na občnem °oru sindikalne podružnice »Hi-aromontaže«.) . Dva dni preden je bilo pre-,rsno to poročilo (občni zbor je 11 v nedeljo, dne 26. februarja), a je mariborski »Večer« objavil: “Podjetje .Hidromontaža* sicer ,l zvišalo cen, je pa znižalo mar-o trgovski mreži za 5 odstotkov, ar z drugimi besedami pomeni, .a bodo izdelke podražili in da se j®.podjetje poslužilo druge, pri-^Dte poti za zvišanje cen« ^ Videti je bilo, da delegati niso seznanjeni z znižanjem mar- že in niso vedeli, zakaj je prišlo do tega. Zato so na občnem zboru vprašali, če je navedena ugotovitev resnična. Odgovoril je direktor komercialnega sektorja, bistvo njegovega pojasnila pa je: To ni ni-kakšna prikrita pot za zvišanje cen. V »Hidromontaži« že dalj časa ugotavljajo, da s proizvodnjo hladilnikov ne dosegajo količkaj normalne rentabilnostne stopnje, saj trgovska mreža zasluži več s prodajo kot podjetje s proizvodnjo hladilnikov. Zaradi tega so analizirali stroške in upoštevajoč izkoriščanje notranjih rezerv so predlagali določeno zvišanje cene, kar je Zvezni urad za cene odobril že sredi minulega leta. Vendar pa so sodili, da ne bi smeli podražiti hladilnikov, ker bi to kljub vsemu preveč prizadelo potrošnike, ob tem pa so računali tudi na nove tovarne hladilnikov. Njihovi proizvodi sicer še »gredo«, imajo sloves najboljših izdelkov, zato podjetje stremi za tem, da bi obdržalo kar se da pristopno ceno teh svojih izdel- Dobre misli in (včasih) slabe metode Iz porodil o občnih zborih sindikalnih organizacij, ki smo jih že objavili in jih danes objavljamo na straneh našega lista, je razvidno, da so letošnji obračuni dela osnovnih sindikalnih -organizacij temeljitejši in boljši kot pretekla leta. Pogoj tega, kar imenujemo »boljše«, je predvsem spoznanje (in odgovor na vprašanje), kako naj delujejo sindikati v. novih razmerah, za katere je značilna nagla rast samoupravljanja. ' ' Malo je občnih zborov, na katerih so sindikalni odborniki odprli, kot pravimo, vse predale svoje štacune, in povedali, kdaj in kolikokrat so se sestali, koliko imajo na zalogi moke, cimeta in nageljnovih žbic. Skoro povsod zavzeto govore o osnovni dejavnosti sindikata v sedanjih razmerah: kako zagotoviti proizvajaldem, da bodo lahko upravljali, to v njihovi dejavnosti. In vendar se nam tu in tam, bi dejal, »podtakne« kakšna elabost, ki morebiti, nekoč, pred leti, ni bila slabost, danes Pa jo imenujemo tako, ker so razmere drugačne. Gre za stare oblike, stare metode, gre za kožo, iz katere je, kot pravimo, težko skočiti. Dogaja se, da ljudje, ki vedo, kaj in kako naj danes dela sindikat, organizirajo občni zbor tako, kot so ga včeraj. Da bi zagotovili »linijo«, pripravijo vso (»do amena vso«) razpravo in potlej se na govorniškem Odru zvrstijo vsi »vodilni ljudje«: direktor, tehnični direktor, računovodja, komercialni, knjigovodja, predsednika delavskega sveta in upravnega odbora in tako dalje naprej, in z napisnimi »kore-lerati« pojasnujejo gospodarjenje v podjetju, hkrati pa ukazujejo delavcem, kaj naj še store, da bi bilo gospodarjenje boljše. Tako se občni zbor sprevrže v »veliko mašo« z »veliko« pridigo in številnimi »majhnimi« pridigami. Člani sindikata, zaradi katerih je bil sklican občni zbor in ki naj bi ocenili preteklo dejavnost svoje organizacije in ji začrtali prihodnjo pot, pa molče in nihče jih niti ne pokliče, naj pokimajo ali odkimajo, ko ta ali oni predstavnik »vodilnega kadra« zapusti govorniški oder. V minulem tednu sem bil na nekaj občnih zborih sindi-kalnih organizacij, na katerih sem slišal veliko dobrih misli o dejavnosti sindikatov, vendar so te misli ponekje izzvenele kot ukaz »aktivnih« članov »pasivnim«, čeprav so v resnici, v praksi, ti »pasivni« člani že zdavnaj aktivni. Gre torej za star način uveljavljanja novih misli in za-Tadi katerega se občni zbor, ki naj bi bil »delovni dogovor« sprevrže v »delovno naročilo«. Če smo se odločili za novo vsebino našega dela, potlej noj zagotovimo tudi možnosti, da na občnem zboru in v vsej miši dejavnosti vsi člani sindikata povedo, kaj sodijo o delu tvoje organizacije v preteklosti in prihodnosti. JANEZ VOLJČ kov. Trgovska mreža jim je svetovala, naj kar podražijo, saj bodo kljub temu prodali hladilnike HIMO. V »Hidromontaži« pa so se raje odločili znižati rabat od 10 na 5 odstotkov, in sklenili, da bodo odslej prodajali hladilnike samo grosistom, ki bodo s to maržo že shajali, če ne drugače, naj jih neposredno prodajajo potrošnikom. Detajliste, s katerimi ima podjetje same sitnosti, pa je potrebno po njihovem mnenju izključiti iz poslovanja. Grosisti bodo imeli tudi boljši in lažji pregled nad reklamacijami, kar je ugodnost za potrošnike, poslovanje »Hidromontaže« pa bo tudi lažje. Podjetje pa je s tem dobilo, kar je hotelo (nekaj čez 3000 dinarjev pri hladilniku). Nekdo je predlagal, da bi to pojasnilo objavili v »Večeru« in tako zaščitili ugled podjetja, pozneje pa so ugotovili, da to ni potrebno. Vprašamo se lahko, kako je moč izločiti iz trgovskega poslovanja detajliste? Ali to pomeni, da bodo grosisti organizirali svoje maloprodajne poslovalnice? Tako kot je v interesu potrošnikov, je tudi v interesu proizvajalcev, da je med njimi čimmanj posrednikov. Zaradi tega nekatera podjetja dajejo (in stremeti je, da bi bilo takih podjetij čimveč) detajlistom enake ugodnosti kot grosistom, ker le tako pride proizvod najhitreje do kupca, stroški, ki nastanejo zaradi posredništva, pa so manjši. Pod tem razumemo krajšo verigo posrednikov, nikakor pa tako, kot si jo je zamislila komerciala Hidromon-taže (pa čeprav bo poslovanje podjetja zato enostavnejše, ker bo poslovalo le z grosisti). Lahko zapišemo še tole: V Mariboru so takoj, ko je »Hidro-montaža« znižala maržo, podražili . hladilnike za 3000 dinarjev. Trgovina si je namreč vračunala k ceni odvzeto maržo. In kdo je prizadet? DANILO DOMAJNKO Tovarna koles »Rog« v Ljubljani je pretekli ponedeljek izdelala 200.000 kolo. S proizvodnjo koles so pričeli 1953. leta in tedaj izdelali vse leto 137 koles, medtem ko so jih takoj prihodnje leto izdelali že 6744, lani 56.000, letos pa predvidevajo, da bodo naredili 65.000 koles. Sedaj jih povprečno izdelajo dnevno- 220 do 230. TOVARNA TOBI SKUPNA EMAJLIRNICA O problemih pri združevanju tovarne »Tobi« z mariborsko »Hidromontažoi* smo pred nedavnim pisali tudi v Delavski enotnosti. Kolektiv »Tobi« je bil namreč proti združitvi s »Hidro-montažo« in je s svojimi stališči tudi prodrl. Sedaj si vsi, tako organi upravljanja, politične organizacije in vodstvo podjetja prizadevajo, da bi prišli čimprej na zeleno vejo. To sodelovanje in prizadevanje za čim večji uspeh je bilo čutiti tudi na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice. V razpravi ni bilo več tiste žolčne kritike in zaskrbljenosti kot pred tremi meseci. Z vsemi močmi se trudijo, da bi dokazali, da so sposobni prebroditi nemale težave. Zavedajo se, da sb sedaj prav sami odgovorni za svoje bodoče delo. Toda prvi uspehi so že tu’. Proizvodnja napreduje brez večjih zastojev: Letni plan so pre- segli, izpolnili so tudi obveznosti do skupnosti, in sicer celo za nekaj milijonov več kot pred letom dni. V primerjavi s preteklim letom so ustvarili za 150 milijonov dohodka. Uredili so proizvodnjo električnih kuhalnikov in hladilnikov na tekočem traku in s svojimi izdelki prodrli na tržišče. Povpraševanje po hladilnikih je veliko, vendar emajlirnica ne zmore vseh naročil. Sedaj dnevno izdelajo 50 hladilnikov, pozneje pa bodo število povečali na 100 hladilnikov dnevno. Za njihove hladilnike je zanimanje veliko predvsem še zato, ker dosežejo minus 17 stopinj in traja garancija pet let. Na občnem zboru so obsodili predvsem tiste delavce, ki sedaj ko si kolektiv z vsemi močmi prizadeva, da bi povečal proizvodnjo, odhajajo drugam, kjer jim nudijo boljše prejemke. Pravijo, da nji- TRGOVSKO PODJETJE ZARJA MARIBOR K0M0DN0ST PODJETIJ IN TRGOVINA TOVARNA STROJEV »STROJNA« MARIBOR Preusmeritev proizvodnje ^aNKVarna stroJev “Strojna« v dinarjev povprečno). Njihov zaslužek pa je odvisen tudi od celotnega poslovnega uspeha podjetja. fttjjj^arna strojev »Strojna« v nboru zaposluje 220 delavcev, tej U^izvodnem uspehu so prvi v ~J v^-mciii uopciiu ou piv %li o ni’ saj so presegli plan 1 30 odstotkov. Pogled v (Vili.' za to- prostore vsekakor pre-- so stružnice velikanke, Plitki, na obdelavo čakajo ““*'*»*) lici v v.atvoj'-' trov dolge osi itd. Tovarna s^0i e za industrijo obdelovalne 'iiju®’ kot stiskalnice, žerjave, re-ltarsj;rie in kompletne parne pe-Peči. Njihovi odjemalci so 'k^r.na"> jeseniška so železarna, ** j jesenisKa zciczciiuid.j &taVj.roj« in drugi. Sedaj se pri-na preusmeritev proiz-i -^slednje leto bodo nam-u l°vali strojno opremo za O *emiisko industrijo. *tljjv sv°jih uspehih in pomanj-taZDr= . Pri delu so podrobno *biwavi.iali na letnem občnem ' Brž ko so uvedli nagraje-,Po enoti proizvoda, je sto-Hetiv naraščala, hkrati pa tudi dohodki (od 23.000 na 26.000 Iz razprave je moč sklepati, da kolektiv ni dovolj seznanjen z delom delavskega sveta, da ne ve dovolj, kako uporabljajo sredstva skladov in podobno. Zato so sklenili, da bodo odslej imeli vsake tri mesece delovne sestanke po obratih, kjer bodo razpravljali o proizvodnji in medsebojnih odnosih. Ce bi se tudi doslej že sestajali na krajših posvetovanjih, po^ tem verjetno na konferenci ne bi bilo očitkov zaradi organizacije dela in odnosov med mojstri in delavci. Čeprav je kolektiv majhen, so si zgradili svojo obratno menzo. Pravkar urejajo tudi novo. umivalnico in garberobo, kupiti pa nameravajo še šest stanovanj. K. A. Organi delavskega upravljanja mariborskega trgovskega podjetja »Zarja« si vztrajno prizadevajo, da bi izločili pri trgovanju čim' več posrednikov-grosistov. Napori niso bili zaman. Sedaj že okoli 90 odstotkov blaga kupuje »Zarja« ’ pri neposrednih proizvajalcih. Od take politike imajo precejšnjo korist tudi potrošniki. Ž neposredno nabavo odpade tako grosistična marža, ki sicer dosega tudi do 7 odstotkov. Zato v »Zarji« lahko prodajajo blago povprečno za 5 odstotkov ceneje kot drugod, kjer kupujejo preko grosistov. To je TOVARNA PAPIRJA SLADKI VRH Samo da ne bo zastojev Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice tovarne papirja Sladki vrh je na občnem zboru govoril predvsem o problemih delavskega samoupravljanja in o težavah pri rekonstrukciji in nepretrganem delu celotne tovarne. Lani^o produktivnost dela v primeri s prejšnjim letom povečali za 11,3 odstotka in so tako za celotno proizvodnjo (naredili so 1279 ton papirja več kot v letu 1959 z 2,3 odstotka manj zaposlenih) porabili 22.000 delovnih ur manj kot leto pred tem. To je predvsem posledica dobre organizacije dela in stimulativnega nagrajevanja. Tudi povprečne osebne dohodke so povečali za 4100 dinarjev mesečno, tako da je bilo lansko povprečje 25.200 dinarjev. Kaže, da se kolektiv zaveda, da bo lahko le z lastnimi prizadevanji ustvaril več zase in za družbo. Taka so lani, ko so preurejali podjetje, delali delavci nekaj časa pri strojih za papir brez streh, samo da ne bi bilo zastojev v .proizvodnji. Letos predvidevajo, da bodo končali z montažnimi deli pri novih strojili in tako pridobili nove zmogljivosti za proizvodnjo finejšega papirja. Razen tega so precej sredstev iz skladov vlomih tudi v družbeni standard in bodo tako začeli graditi 12-stanovanjski blok. Mimo tega pa so zgradili tudi -tovarniško restavracijo, trgovski paviljon, plačujejo pa tudi anuitete za lani zgrajeno šolo na Sladkem vrhu. S. B. nedvomno kar lep prihranek za potrošnika. Razen tega ima tako poslova-, nje tudi druge prednosti. Večkrat' namreč tako dobijo blago, ki bi ga sicer pri grosistu (zaradi majhne proizvodnje) kaj težko dobili.'Na zadnji konferenci sindikalne podružnice so člani kolektiva menili, da bi tudi marsikatero drugo podjetje lahko ubralo tako pot. Na občnem zboru so grajali tista podjetja, ki iz kakršne koli ko-modnosti raje prodajajo svoje blago grosistom. Tako je na. primer mariborska Tekstilna tovarna prodala vso. svojo zalogo flanelastih rjuh samo dvema grosistoma. Dalje — Steklarna v Rogaški Slatini je vso svojo proizvodnjo oziroma zalogo stekla prodala ljubljanskemu grosističnemu podjetju. Tako prihaja do monopolnega položaja nekaterih podjetij, končne posledice pa nosi potrošnik. Na občnem zboru so menili, da bi bilo prav, če bi sindikat prekinil tako poslovanje. Na drugi strani pa se mora trgovina spoprijemati z neupravičenim poviševanjem cen industrijskih podjetij. Nekaterim grosistom je uspelo prepričati ne- katera industrijska podjetja, da so jim zvišala rabat, druga pa so rabat znižala, kar pomeni prikrit poskus povečevanja cen, (na primer »Hidromontaža«. Razen tega so ocenili tudi rezultate nagrajevanja po učinku. Povprečno so se njihovi zaslužki povečali od 15.000 na 18.000 dinarjev, hkrati pa so povečali tudi promet. Nagrajevanje po učinku bi verjetno bolj uveljavili, če ne bi »od zgoraj« vsiljevali reorganizacijo trgovskih podjetij v Mariboru, nasilno specializacijo ali pa'združevanje oziroma odcepljanje posameznih poslovnih enot. R^lektiv »Zarje« meni. da bi morala občina vsa odločanja v tej smeri prepuščati kolektivom, kajti vsak upravni ukrep nedvomno bolj škoduje kot koristi. K. A. hovo ravnanje ni tovariško niti pošteno. Res so njihovi osebni dohodki še dokaj nizki zaradi že znanih okoliščin, med drugim tudi zaradi nezadostnega prizadevanja v preteklem letu, vendar jih bodo z boljšo delovno disciplino in boljšim izkoriščanjem proizvodnih možnosti lahko hitro povečali. Vodstvo tovarne namreč zatrjuje, da bodo že do konca marca osebni prejemki približno taki kot v ostali kovinski industriji. Tedaj bo moč zbrati tudi sredstva za nova stanovanja in , gradnjo obratne ambulante, Z januarjem so tudi pričeli obračunavati dohodke po poslovnih enotah in si tudi od tega obetajo večje uspehe. Kmalu bodo dogradili delovne prostore za novo emajlirno peč. V sedanji peči lahko emajlirajo samo tretjino svojih izdelkov, ostalo pa vozijo v celjsko emajlir-nico ali drugam. To zvišuje ceno njihovim proizvodom. Ko so bili v največji stiski, jim je priskočil na pomoč":,delavski svet celjske emajlirnice, vendar sedaj spet zavračajo njihove prošnje. Slične težave . imata tudi »Hidromontaža« in »Primat« (nekdanji IKI). Predlagali so, naj bi na primer »Hidromontaža«, »Primat« in drugi, ki nimajo svoje emajlirnice, s skupnimi sredstvi kupili večjo emajlirno peč. Za to bi potrebovali okoli 50 milijonov, zmogljivost pa bi bila 1000 kg na uro. Tako ne bi bilo več težav zaradi emajliranja v Mariboru. To idejo bi najlaže uresničilo poslovno združenje »Maris« in bi prav s tem lahko uresničili resnično proizvodno sodelovanje med člani tega združenja. Če ne bo prišlo do tega, potem bo »Tobi« moral sam s krediti kupiti in montirati novo peč, kajti brez nje ne bodo mogli iz sedanji htežav. Kadre za tb delo pa »Tobi« ima, prav tako tudi prostore. Njegovi delavci so vešči v emajliranju, v kratkem pa dobijo tudi tri nove inženirje, ekonomista in inženirja kemije, ki jih štipendira tovarna. A. K. ’ .........*i iiiiii PODJETJE HRANA MARIBOR Zahteva upravljavcev Na občnem zboru trgovskega podjetja »Hrana« v Mariboru so razpravljali predvsem o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ugotovili so, da so dani vsi pogoji za stimulativnejše nagrajevanje, vendar s tem niso pričeli, čemur je vzrok le zavlačevanje v administrativnem postopku. Kolektiv je namreč že posloval po ekonomskih enotah, vendar so kasneje vse to razformirali. Di-skutanti na občnem zboru so menili, da bo treba čimprej urediti sistem delitve osebnih dohodkov in ustanoviti samostojne ekonomske enote. Težava je predvsem v tem, ker so poslovalnice raztresene po vsem območju občine,, zato je tudi delo sindikalne podružnice težavno. Sklenili pa so, da bodo organizirali na posameznih območjih sindikalne grupe za več poslovalnic skupaj. S. B. Samovoljna zapustitev dela in letni dopust SSMP Šmartno: Delavec je neupravičeno izostal z dela 16 dni. Zato mu je gospodarska organizacija izdala, odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ta pa je istega dne dal odpoved in zahteval izplačilo letnega dopusta, ki mu pripada. Ali je delavec do takega zahtevka upravičen? Odgovor: Delavcu je delovno razmerje prenehalo po 342. členu, točka 2 ZDR, ker je neupravičeno izostal z dela najmanj' 7 zaporednih dni, kar je direktor podjetja tudi ugotovil s pismeno odločbo. Zaradi tega je pismena odpoved delavca neupoštevana, prav tako pa je neupravičen njegov zahtevek po plačilu nadomestila za letni dopust. Pravico do izplačila nadomestila za neizrabljen letni dopust ima delavec, ki mu je odpovedano ali mu je delovno razmerje prenehalo po sporazumu, pravico do letnega dopusta pa ima delavec, ki je odpovedal, kateremu je bilo odpovedano in delavec, ki mu preneha delovno razmerje po sporazumu, če do dneva, ko mu preneha delovno razmerje, izpolni pogoje, da letni dopust izrabi. Samo v teh, v čl. 36 Zakona o delovnih razmerjih naštetih primerih, gre delavcu pravica do dopusta oz. do nadomestila za neizrabljeni letni dopust. V primeru samovoljne zapustitve dela, delavec nima pravice do dopusta. Kdaj prenos letnega dopusta? Šmartno: Delavec je bil zadnja dva meseca v letu na bolniškem dopustu in ni mogel izkoristiti letnega dopusta, Ali se mu lahko letni dopust prenese v prihodnje leto? Odgovor: Po 32 členu Zakona o delovnih razmerjih letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo, koledarsko leto. Izjemo predvideva samo čl. 64 tega zakona, ki pravi, da lahko nosečnice, ki ob koncu koledarskega leta odidejo na porodniški dopust, pa letnega dopusta niso izrabile, lahko tega izkoristijo v naslednjem koledarskem letu po končanem porodniškem dopustu. Drugih izjem Zakon o delovnih razmerjih ne pozna, pač pa dopušča, da delavec, ki nastopi letni dopust ob koncu koledarskega leta, lahko nadaljuje tega tudi naslednje koledarsko leto. Spomladanski zbor na East Riverju V torek bo predsednik Boland spet uradno začel nadaljevanje XV. zasedanja Generalne skupščine OZN. Trenutno še ni natančno določeno, po kakšnem dnevnem redu se bo odvijal drugi del zasedanja in katere probleme bodo obravnavali na plenumu Generalne skupščine in v njenih komitejih. Nekatera vprašanja so sicer znana. Dogodki v Kongu, neuspeh akcije OZN, nove nevarnosti in krize; vse to kaže, da je ta problem le prvi in najpomembnejši. Pa tudi problem Angole in ostalih portugalskih kolonij bo prišel na vrsto, tako vsaj domnevajo, in to ne samo pred člane Varnostnega sveta, temveč tudi na plenum skupščine. Delegacija Gane je namreč uradno zahtevala, naj predsednik Boland to vprašanje uvrsti kot posebno in pomembno točko na dnevni red plenuma skupščine. Nekateri drugi kolonialni problemi bodo na vrsti razprav v Skrbniškem komiteju. Najpomembnejša je vsekakor zahteva: uresničitev deklaracije o kolonialnem problemu, ki jo je sprejel že lani plenum Generalne skupščine. Sprejeta deklaracija je politični dokument, ki temelji na Ustanovni listini OZN. Dokument pa kaže mednarodni organizaciji tudi smer akcij za likvidacijo kolonializma. Posebno bodo govorili o rokih in datumih, v katerih bi lahko nekatera posamezna skrbniška ozemlja razglasila svojo neodvisnost. Prav tako pričakujejo poročilo komisije iz Ruande Urundi, ki mora Skrbniški komite obvestiti o položaju v tej deželi in o razgovorih z belgijsko vlado. Vemo, da je medtem pod vplivom belgijske politike prišlo v tej deželi do nekaterih ukrepov, ki kompli-cirajo akcijo OZN. Vse to so več ali manj znane teme, ki bodo na dnevnem redu Generalne skupščine. Ni pa odgovorov glede nekaterih osnovnih tem. Nadaljevanje plenuma se začne namreč po spremembi administracije v ZDA. Prav zategadelj si nova vlada ZDA prizadeva, da bi številna vprašanja odložili na kasnejši termin, da bi tako Kennedy in njegovi ^sodelavci lahko bolj precizno formulirali svoja stališča. Zdaj govorijo o tem, da bi delegacija ZDA želela, naj bi odložili najbolj bistveno mednarodno vprašanje, in sicer problem razorožitve. Govorijo, da sta obe velesili ZDA in SZ pripravljeni, naj bi večino vprašanj, razen kolonialnih in nekaterih administrativnih, preložili na XVI. zasedanje. To pa bi veljalo tudi glede razorožitve, kjer, tako vsaj ocenjujejo, trenutno ni nikakršnih realnih upov ali kakšnih novih predlogov, ki bi bili lahko osnova za sporazum. Na ta način bi seveda prišlo tudi do odlaganja nekaterih tem, ki so značilne za »hladno vojno«, n., pr. vprašanje Madžarske, Tibeta in še nekatere. Če bi te uvrstili v dnevni red, bi lahko precej vplivale na poslabšanje vzdušja. Nihče tudi ne ve, koliko časa bo trajalo nadaljevanje zasedanja, niti ne, katere osebnosti bodo prišle na nadaljevanje zase- danja. Številne dežele pričakujejo, da bodo nekaj več še zvedele o razpoloženju in stališčih velesil ter o temah, ki jih bodo obravnavali v nadaljevanju zasedanja, da bi tako imenovale osebnosti, ki bodo na čelu delegacij. Za zdaj je gotovo, da bo dr. Kvarne Nkru-mah sodeloval tudi v nadaljevanju zasedanja Generalne skupščine. m Predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo in spremstvom se te dni mudi na uradnem obisku v Gani-Prebivalstvo mu prireja povsod, kamor pride, navdušene sprejeme, po-vsod je deležen iskrene dobrodošlice. Najpomembnejši dogodek doslej na poti po Gani je bil obisk predsednika Tita v ganskem parlamentu, ki prav te dni redno zaseda. Predsednik Tito je prvi tuji državnik, ki je imel priložnost govoriti pred člani ganskega parlamenta, odkar je ta dežela pred štirimi leti proglasila svojo neodvisnost. Parlament je govornika toplo pozdravil. Predsednik Tito je imel ob tej priložnosti daljši govor, v katerem je obrazložil jugoslovanska stališča glede nekaterih mednarodnih vprašanj in se dalj časa zadržal pri obravnavi kolonializma. — Na sliki: predsednik Josip Broz-Tito s soprogo s predsednikom ganske vlade dr. Kwamejem Nkrumahom v Akri. TOGO N 'EL J IN PARTNER Lansko pomlad je svet pozdravil novo neodvisno deželo v Afriki: Togo je 27. aprila slavnostno proglasil neodvisnost. Tega so se razveselili vsi, ki vedo, kaj pomeni neodvisnost v sodobnih razmerah, zlasti tisti, ki so dali za uresničenje tega cilja toliko žrtev in prelili potoke krvi. Pot neodvisnosti te male dežele z 1,090.000 prebivalci na površini 53.000 kvadratnih kilometrov, globoko ob Gvinejskem zalivu ni bila lahka. Do prve svetovne vojne je bila dežela nemška kolonija, med obema vojnama francoska, po drugi svetovni vojni pa pod skrbništvom. Sele s pridobitvijo neodvisnosti je dobil Togo možnost za politično in gospodarsko dejavnost. Kakor mnoge druge dežele, bo moral tudi neodvisni Togo posvetiti poglavitno pozornost gospodarskemu razvoju. Kmetijstvo je osnova gospodarstva. Pridelujejo precej poljskih’ kultur, v glavnem za domače potrebe prebivalstva, in sicer prosa 100.000 ton na leto, manioke 375.000 ton, koruze 50.000 ton, riža 10.000 ton. Razen tega sejejo še nekatere rastline, katerih proizvodnja je vezana na lokalno potrošnjo. Izvažajo večinoma palmovo olje in semena, kikiriki, bombaž, kopro, kavo, • kakao itd. Z živinorejo se ukvarja prebivalstvo v severnih pokrajinah, kjer so razmere ugodnejše (tam se ne razvija muha ceče). Govedi so imeli leta 1957 okoli 130.000 glav, ovc in koz okoli 650.009 in prašičev četrt milijona. Ribištvo je precej razvito. Čeprav imajo ribiči preproste pripomočke, je ulov precejšen. Zagotovljene so možnosti tudi. za industrijsko ribištvo. Togo nima gozdnega bogastva razen tikovine, ki jo izkoriščajo zadnje čase. Posadili so okoli dva milijona sadik tega drevja, ven- dar bo treba na sekanje še čakati. V rudnih ležiščih so predvsem boksit in fosfati. Boksit so začeli izkoriščati v okolici mesta Lome-ja. Proizvodnja fosfatov je sorazmerno poceni in pričakujejo, da se bo letni izvoz povzpel na pol milijona, kar bi z neznatnimi investicijami lahko povečali na milijon ton 80-odstotnega fosfatnega koncentrata. Fosfate izkorišča francoska družba »La Com-pagnie Togolaise des Mineš du Benin«. Odkrili so tudi ležišča kromi-ta, ki ga izkorišča prav tako francoska družba. Na severu so ležišča železne rude, vendar je teren težko dostopen, zato je še ne kopljejo. Tudi o industriji ne bi mogli govoriti,če bi odšteli nekaj podjetij za predelavo živil s skupnq zmogljivostjo 6000 ton, za izločevanje bombažnega semena, za proizvodnjo palmovega olja (zmogljivost tisoč ton) in milarno z letno zmogljivostjo 150 ton. ^ ^ '*3ur*i - /VVN.« — Če je po tolikSnem mrcvarjenju ostal živ, kako naj mu še pomagam?!! Zunanjetrgovinska menjava temelji na izvozu kmetijskih pridelkov. Izvoz v primerjavi z letom 1938 je naslednji: Količina v tonah, vrednost v milijonih CFA frankov Uvoz Izvoz leto obseg vredn. obseg vredn. 1938 20.764 74 53.541 67 1956 69.940 2688 45.820 2336 1957 71.267 2888 43.187 2164 1958 79.888 3776 47.338 3157 Če primerjamo podatke o blagovni menjavi v zadnjih dveh letih, vidimo, da se je izvoz leta 1958 v primerjavi z letom 1957 povečal po obsegu približno za 10 %>, po vrednosti pa za 45 °/o. Po valutnih področjih je to takole: izvoz v Francijo se je povečal za 25 »/o, medtem ko se je v dežele francoske unije zmanjšal za 3 %. Na šterlinsko področje se je povečal za 4 °/o, na dolarsko za 430 %>, v druge dežele pa za 365 procentov. Tolikšno povečanje izvoza na dolarsko področje in drugam je posledica večje prodaje kakaovca (dolarska cona), manioke (Anglija), kopre in palmovih proizvodov (Belgija, Španija itd.). Podobno je z uvozom. Tako se je uvoz iz Francije povečal leta 1958 v primerjavi z letom 1957 za 27 %, s šterlinskega področja za 41 %, z dolarskega področja za 12 procentov in od drugod za 30 %. Naslednja preglednica ponazarja obseg izvoza posameznih proizvodov: Izvoz najvažnejših proizvodov Najvažnejša izvozna postavka v vrednosti sta kakao in kava, in sicer 16,5 oziroma 39,7 % skupnega izvoza v letu 1957 in 39 % oziroma 24 % v letu 1958. Na tretjem mestu so palmovi plodovi z 10,5 %, medtem ko je bombaž na četrtem mestu s 7 °/o skupnega izvoza. Uvoz po skupinah proizvodov je takle: uvoz hrane, pijač in tobaka zavzema v letu 1957 okoli 25 °/o, v letu 1958 pa 22%, goriva 7 °/o oziroma 6, %, surovin in polizdelkov po 5 % v. obeh. letih ter olja in masti' po 3.97o. Končni izdelki so zavzemali v letu 1961' okoli 61 °/o oziroma 65 % V letu 1958, od tega Uvoz'opreme 25% oziroma 27 °/o skupnega uvoza, Zvedeli smo da... ... Je dosegla lanska japonska proizvodnja jekla 22 milijonov ton. Povečanje sodi v svetovnem merilu med najizrazitejše. V primerjavi s predlansko se je japonska proizvodnja jekla povečala za pet milijonov ton. ... se je po podatkih ame-' riškega ministrstva za delo lani smrtno ponesrečilo 13.800 delavcev. Okoli dva milijona delavcev se je pri delu poškodovalo; med njimi je 83.000 stalno ali pa delno nesposobnih za nadaljnje delo. ... je ameriško poskusno letalo »X-15« postavilo s 3640 km na uro nov neuradni svetovni hitrostni rekord. Kakor so sporočili, bi lahko doseglo to letalo z močnejšimi motorji in z nekaj konstrukcijskimi spremembami hitrost nad 6000 km na uro. ... Bolgarija In Romunija skupno proučujeta možnosti za zgraditev hidrocentrale na Donavi v obmejnem pasu pri romunskem kraju Turnu Magu-rele. ... je prejemalo lani nad 55 milijonov otrok in mater pomoč UNICEF pri zatiranju bolezni in izboljševanju prehrane. Med letom je UNICEF izdala 25,8 milijona dolarjev, kar je največja vsota po letu 1950.. cona Francija ne niti, razna olja in gospodih ske predmete. . Od skupnega izvoza Toga de na izvoz v Francijo 73 %, Pv tem sledijo ZDA s 15°/o, Niz zemska z 2,7 % itd. Francija J poglavitna preskrbovalka TofPJ Zavzema 46 °/o skupnega uVC7a dežele, Gana 12 %, Britanija , procentov, Nizozemska s posest1** 10 °/o itd. Razen zahodnoevroPj skih dežel nastopata kot nežna* uvoznici v Togo tudi Poljska Češkoslovaška. Blagovne menjave z našo č •želo -nr ali pa: je nevidna, ker,^, je doslej- posredovala-matična * •žela. • 4 j. Spodnja preglednica kaže ” banje trgovinske bilance in bda ce po posameznih conah. Trgovinska bilanca po valuti področjih v milijonih CF-A frankov . + 450 +999 Francoska unija — 240 — - šterlinska cona — 510 —' ‘ « dolarska cona +28 + 4 , ostale cone —490 -'5 g Skupno —724 —® Podatki kažejo, da je trgovS^, bilanca pasivna in da se je Ple, manjkljaj nekoliko zmanjšal v ' tu 1958. Gospodarstvo dežele je zel° ^ ostalo. Ker so tuje sile ilT1ay Togo v oblasti iz strateških r logov, niso posvečale nobene * bi razvoju gospodarstva, niti ko ne, kot bi bilo potrebno za gotovitev surovinske osnove, .j, je bilo v drugih koloni3*1^ posestvih. Če upoštevamo, ■[, dežela izvaža. proizvode, ka‘e^j, cena se na trgu pogosto sP^a' nja (kakao in kava) ta izvoz z j, ša 53 % vsega izvoza — bi le ,iir -ko govorili, o stabilnosti tr®oVrlcš ske in s tem tudi plačilne bil3 dežele. ^ Seveda 'se tako stanje v 6, spodarstvu ne more ohrani*1 ^ pridobitvi 'neodvisnosti. Kaž®: želijo graditi lastno indus*- ^ ker imajo pogoje za to. Ornem , možnost graditve hidrocem jC predilnic in bombažnih ih3* ter nekaterih drugih tovarn, ^ . predelovale domače suro*'1. proizvodi 1955 v tonah 1957 1958 kakao 14.153 4.500 6.900 kopra 4.417 3.500 3.000 surov bombaž 1.700 2.200 1.700 bomb. seme 2.319 4.000 2.800 kava 3.853 4.000 4.500 Palmovi Plodovi 8.881 10.000 12.000 palm. olje 1.005 400 600 arašid 2.400 3.400 kapok 265 250 180 tapioka 1.541. 1.000 1.200 Podatki kažejo, da je izvoz v obdobju 1957 in 1958 v primerjavi z letom 1955 znatno nazadoval pri nekaterih proizvodih (ka-kao, kopra itd.), medtem ko je pri drugih narasel (kava, palmovi ____Plodovi, arašid). uvoz potrošnega blaga pa 36.oziroma 38 %. Med najvažnejšimi uvoženimi proizvodi za hrano so zelenjava, sveže meso, perutnina, suha in prekajena: riba, konservirano; mleko in mlečni izdelki, mesne kon-serve, razna moka, sladkor, čokolada, kakaovi izdelki, testenine,-, sadne konserve itd. Med pijačami uvažajo slatinej pivo, vina, liker-, je in drugo. Tobaka in cigaret so-uvozili v vrednosti 200 milijonov CFA frankov. Med opremo uvažajo razne orodne stroje s priključki, šivalne . stroje, kovinske izdelke, električne kable, -avtobuse, tovornjake posebna vozila, traktorje in druga prevozna sredstva ter nadomestne dele.. Uvažajo cement in cementne izdelke, avtomobilske plašče in druge, izdelke iz kavčuka. -Med predmeti za ■ široko potrošnjo- uvažajo , kemične proizvode, tekstil, bombaž- Ugodni so 'pogoji za razvoj .gjj darstva. Verjetno bodo sPr®V kak plan ali program za -------------------- . ,, O Na drugem mestu so težavo, strokovnimi kadri, in sicer ker v deželi ni visokih šol, n%p, srednjih, med. njimi dve tehh1^)) pa ne more zadovoljiti potreb po strokovnjakih. lahko zadosti le 40 % potreb žele. Če upoštevamo strukturo y -govne menjave te dežele, ža precej blaga od živil do ia s0 strijskih naprav, ugotovimo, 0 vse dežele, ki imajo to bla®0’,,-^ rej tudi Jugoslavija, zaintere -j ne za blagovno menjavo s Td®oIj-in morajo računati z močno kurenco na tem trgu, bodi31 z?-investi-cijskih kreditih in P^i5* manju -graditve objektov, 6 V .drugih oblikah ■ gospodar3 sodelovanja. 1% DELAVSKA ENOTNOST — štev. 9 — 4. marca 1961 J »Cene uspem ustvariti neodvisne Gane — me živega pokopljite!« Če slučajno ne bi skoraj vsak Afričan, ki živi v Evropi, vedel za ta izrek, za njenega avtorja, bi obrnil kopico knjig, da bi našel, kdo je te besede izrekel. Splačalo bi se, ker bi v galeriji mož sedanjosti spoznal moža, ki stori, kar hoče. Vendar ni bilo treba listati debelih kmjig. Vedimo da je ta izrek dal zdajšnje zgodovine Afrike. Izgovoril in napisal pa je dr. Kvarne Nkrumah. Nekateri ljudje nam povzročajo večje, drugi manjše zanimanje. Če ne bi nikoli videli slike dr. Kvameja Nkrumahp, se mi zdi, da bi ga kljub temu lahko opisali, kajti zgoraj napisane besede izdajajo moža, ki je odločen in brezmejno prepričan, da bo uresničil vse svoje zamisli. Dr. Kvameja Nkrumaha je nedvomno uvrščati v tisto vrsto ljudi, kot so bili Gandhi, Roosevelt in ki so: Nehru in drugi. Mislec, filozof, ideolog in državnik, ki gleda v bodočnost in snuje, uresničuje in gradi tisto, kar je učil, kar je kdo ve kolikokrat premislil v tistih dolgih dnevih in nočeh za rešetkami v zaporih. Leon Davičo, srbski književnik, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Afriki, pravi, da sodi dr. Kvarne Nkrumah med prvo desetorico najboljših govornikov na svetu. Če bi ga človek še slišal, potem bi bila njegova podoba še popolnejša in še bolj živa. Dr. Kvarne Nkrumah marsikoga na svetu navdaja z velikim navdušenjem, z željo, da bi mu segel v roko, pogledal v oči. Kajti z njim v zvezi smo slišali in brali že čudovito pripovedovanje o boju, vzponu iz suženjstva v življenje, o filozofiji in razumu, ki plete novo življenje. Zdi se kot steber na zahodni strani Afrike, zadosti krepak, da bi nosil vso težo prebujanja in razcveta kulture, ki s polnimi pljuči diha in želi razkazati svetu, da imajo tista ljudstva, ki so bila včasih v tla teptana, ki so bila blago na trgih, ljudje v verigah, pravico do enakopravnosti na svetu, pravico delati, vladati in živeti. Skoraj vsak narod ima svojega heroja, ki je poosebljenje nečesa velikega. Večkrat je to zgodovina naroda, njegov vzpon in razcvet. Dr. Kvarne Nkrumah je narodni simbol osvoboditve Gane, poosebljenje uspeha in središče vsega, kar se v Gani dogaja. prijateljem, naj učijo ljudstva v Afriki tole: »Prvi cilj našega boja je svoboda, končni cilj pa enotnost. Verujem v afriško etnično filozofijo, ki uvršča Afrikamce v vsakem pogledu v enakopraven položaj s katero koli raso na zemeljski krogli. Afrikanec je prav tako talenti- ■1 Pred leti je rekel: »Bolj ljubim samoupravo v nevarnosti kot pokornost v miru.-"' Odločne besede, ki bodo tiskane na prvih straneh čitank, da bo vsak otrok spoznal in dojel, takoj na začetku, da je svoboda nekaj neprecenljivega, da je tisti pravi zrak, ki ga človek vdihne, da mu da moči in prostor, da svobodno ustvarja in de la. Dr. Kvarne Nkrumah pa ni samo Gana. On je Afrika. Kaj nam o tem pove: »Svoboda Gane .nima zame pomena, če ni del afriške svo-bode.« Kjerkoli in kadarkoli pove ran, čustveno, razumno in sposobno bitje. Verujem, da je kontinentalna vlada Afrike možna in potrebna, verujem pa tudi v afriški socializem, v socializem, ki bo prilagojen afriškim pogojem in ki je lahko ključ politične in ekonomske emancipacije Afričanov.« Dr. Kvarne Nkrumah je bil rojen pred 52 leti. V plemenu Tvi. Najprej je spoznal samo koče iz blata. Učil se je. Strastno je hlastal po znanju, ki so mu ga nudili v misijonskih šolah, ki so tedaj to črno ljudstvo učile spoštovati in hlapčevati beli rasi. Ta dežela se je prej imenovala ' Zlata obala. Predsedniku ganske vlade rečejo včasih »otrok grmovja«. Tako namreč rečejo vsem tistim v tej deželi, ki so rojeni pod milim nebom. Se zelo mlad je poslušal nauke dr. Agreja, intelektualca, ki je učil, da morajo beli in črni sodelovati. Kvarne Nkrumah pa se je čudil tem idejam. Spraševal se ji:, kako jih je mogoče uresničiti, če gre za neenakopravne ljudi! Pozneje je postal profesor na nekem katoliškem seminarju. Prav nič ni bil navdušen s to vlogo, pa jo je zato mahnil v ZDA in jel študirati na Lincolnovi univerzi v Pensilvaniji. Tačas je pisal svojim .prijateljem domov: »Če ne uspem ustanoviti neodvisne Gane, me živega pokopljite!« Ker se je moral preživljati, je delal kot natakar in spoznal navade ljudi; kot knjižničar je prebral kopico knjig, kot mornar je spoznal nemirna tla in prostranstvo sveta; kot čistilec čevljev prah in brce; kot prodajalec rib smrad, kot eviden-tičar na velikih gradnjah pa sistem brezdušnega izkoriščanja. S filozofijo Markuša Gavre-ja, ki je rekel »Afriko Afričanom!« in vodil gibanje »Nazaj Afriki«, je reševal marsikatere probleme, ki so se pojavljali v osvobodilnem gibanju naroda Zlate obale, v katerem je ves čas sodeloval. Po drugi svetovni vojni dr. Kvameja Nkrumaha srečamo v Londonu. Študiral je pravo in tod tudi promoviral za doktorja prava. Potem je postal sekretar Zahodnoafriškega sekretariata. To je bila organizacija, ki je delala za osvoboditev teh območij. Leta 1947 se je vrnil v domovino in začel organizirati gibanje, ki bi bolj odločno delovalo med narodom in v boju za nacionalno osvoboditev. Tako je organiziral Narodno stranko. Vendar ne za mizo, na konferenci, temveč nti. poljani pred 30.000 ljudmi. Ta množičnost in ta odločitev ljudi, pozornost in spoštovanje, ki so ga kazali do Kvameja Nkrumaha, so vznemirili kolonialni režim in guvernerja. Leta 1950 so dr. Kvameja Nkrumaha zaprli. To pa ni ugasnilo ognja med ljudstvom'. .Na prvih volitvah je ljudska skupščina dobila veliko večino glasov. Kolonialisti so morali, popustiti. Odprli so vrata dr. Kvameju Nkrumahu, ki je iz zapora odšel naravnost v palačo predsedništva vlade. Ko je septembra 1956. leta guverner izročal predsedniku prve ganske vlade dr. Kvameju Nkrumahu sporočilo britanskega ministra za kolonije, da bo Zlata obala prihodnje leto dobila svobodo, je Vekel: »To je velik dan tudi za vas. To je uspešen zaključek tistega, za kar ste se osebno bojevali!« Dr. Kvarne Nkrumah pa je kasneje zapisal: »To je uspešen konec tistega, za kar smo se mi borili. Tako sem popravil guvernerjevo priznanje.« Zlata bbala je tako postala pod imenom Gana neodvisna država' v okviru ■ Common-wealtha. Lani aprila pa je s plebiscitom ljudstvo pokazalo, kaj hoče. Več kot milijon glasov je bilo za republiko. In odtlej Gana dela.. Gana živi posebno življenje v ritmu neprekinjenega prizadevanja, da zbeži iz zaostalosti. Pred leti so tej deželi rekli, da je dežela kakaa. V resnici je za Gano značilno pridelovanje kakaa. Za približno okrog 300.000 ganskih kmetov je bil kakao edina možnost, da nekaj zaslužijo. Kakao je bil glavna surovina, hkrati pa tudi veliko poželenje tujega kapitala. Včasih je bil v resnici kakao za Gano vse, saj ni imela konkurence na vsem svetu. Zdaj pa, čeprav je Gana še vedno pretežno kmetijska dežela, odpira nove perspektive. V njej zdaj dela že okrog 400.000 delavčev, ki imajo svojo delavsko organizacijo. To je nova sila, ki nedvomno močno vpliva na razvoj družbenih odnosov. Zatorej ni čudno, če kateri koli predstavnik Afrike govori o Gani, misli na dr. Kvameja Nkrumaha, in če govori o predsedniku prve ganske vlade dr. Kvameju Nkrumahu; misli "nit" svobodo, na razvoj Gane, misli na Afriko in njeno prihodnost. . . Miran Sattler P0B0ČE0 BREZ GLAVE IN REPA Angleški liberalni list »Guardian« je takole napisal o ekspo-zeju angleškega finančnega ministra Selwyna Lloyda: »Razlago finančnega ministra je bilo težko spremljati, ker nima ne začetka, ne sredine, ne konca. Precejšen del njegove razlage nam kaže o finančnem položaju. prav toliko, kolikor bi zvedeli, če bi obrnili vse tisto, kar nam je rekel.« NJEGOVA PREDNOST Novi ameriški minister za ljudsko zdravje Rubicoff se je v nekem intervjuju pohvalil: »V mojem ministrstvu ni niti enega šefa oddelka, ki bi znal o ljud« skem zdravstvu in higieni mnogo več kot jaz. Smatram, da je to zelo dobro.« MISLI ZA KRMILOM Angleški minister za promet Marples se je v nekem govoru pritoževal: »Človek lahko prizna, da ne zna igrati golf, da zgublja pri kartah, da mu delo ne gre od rok, da pa bi priznal, da ne pozna prometnih predpisov, ko vozi. svoj avto, to je najteže. Takega sploh ni!« Strogo prepovedano BONN — Zahodnonemško ministrstvo za obrambo ni dovolilo svojim generalom, da bi sprejeli povabilo in obiskali Sovjetsko zvezo. Povabilo za sodelovanje na proslavah ob 43-letnici sovjetske armade in mornarice 23. februarja so poslali zahodno-nemškim poveljnikom divizij in korpusov predstavniki sovjetskih vojaških misij v Pindu, Frankfurtu in Baden-Badnu. Predstavnik zahodnonemškega ministrstva ni navedel nobenih podrobnosti o razlogih odklonilnega stališča ministrstva. S ' ' 1 • Možnosti delavskega samoupravljanja v Burmi Pred drugo svetovno vojno je bil delavski razred Burme močna, združena in borbena smo smelo napredovali. Leta 1953 revolucionarna sila, ki se je je britanski imperializem bal. Splošna stavka pred vojno je krajevni upravi, ki to^ga klTub *odila protifašistično gibanje. Po vojni je druga splošna stavka prinesla neodvisnost, ki jo novi oligarhiji in uporu uvelja-Burma dobila po težavnih pogajanjih z britansko laburistično vlado. Razumljivo je, da demokratična adminištracija^po- 1952 je država sestavila dva odbora (za graditev stanovanj in za ladjedelstvo, oba po britanskem vzorcu) in tri korporacije za razvoj. Razen tega so obstajali sta- HRUŠČEV KOLHOZNIKOM »Če bomo vsi toliko prizadevni in pripravljeni, da bo vsak znal na pamet stališča in formule Marxa, Engelsa in Lenina o komunizmu, se pa ne bomo trudili v kmetijstvu, ne bomo na pr. znali pridelovati krompirja in koruze in preskrbovati prebival-stvu neobhodno potrebnih 'pridelkov, kakšni graditelji komunizma bomo tedaj!? V tem primeru se bomo spremenili v -ljudi, - ki se bodo kregaliil o tem, kdo bolj pozna citate o izgradnji komunizma, v praksi pa ne znajo pravilno organizirati boja za izgradnjo nove družbe!« KENNEDVJEVA OPREZNA IZJAVA »Upam, da takšne odnose : lahko zgradimo Sovjeti, ki nam Se je sindikalno gibanje po pridobitvi neodvisnosti leta 1948 okrepilo, čeprav sta se poja- dobna komunam vili dve nasprotujoči si sindikalni centrali — socialistična in komunistična. mogla,6čtf bi jo*skrbno kontroli- rali, razširiti na industrijo, s či- Socialistični sindikalni kon- scipline ter večanja proizvodnje ga poglavja kažejo, da so imeli mer bi se delavcem odprla pot za gres je leta 1944 načel vprašanje in produktivnosti dela. V drugi sestavljavci ustave razna sociali- sodelovanje pri upravljanju. (pod geslom tutarn! odbori za upravljanje sta- bodo dovoljevali, da živimo rih objektov. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. U. Aung Tein miru in da ohranimo našo varnost dežel, s katerimi smo združeni kot zavezniki.« ?elavskega samoupravljanja. Raz- fazi bi ustanovili skupne komi-^ v delavskem gibanju pa je 2'ežkočal napredek v tej smeri. ^azen tega delavski razred ni bil dovolj močan, da bi vodil nacio-dalno revolucijo. Zaveznike je _skal nied kmeti, ki so bili kon- te j e, sestavljene iz delavcev in nameščencev, katerih dolžnost bi bila, uvesti samoupravljanje v delavnicah in oddelkih, in sicer v. skladu z napotki višjih organov. Tretji korak bi bila neposredna stična prepričanja. V ustavi se najde praksa zahodnih demokracij, zlasti tista britanskega Com-monwealtha, in elementi iz jugoslovanske ustave iz leta 1946. . tako dalje so spremljali klavskega razreda. . Po »Začasnem poročilu o sojinem položaju na svetu« (izda-ia ZN 1952) je bilo leta 1947 v urmi 110.000 delvcev. Državna Prava za delo je imela težave jP Poravnavanju čedalje večjega ^®viia delovnih sporov med ne-‘Priim delavskim razredom na d' ter tujimi monopolisti in do-J^Sčimi kapitalisti na drugi stra-;l- Razen tega so notranja trenja Na industrijskem'področju sedanja delovna zakonodaja ni dovolj razvita, da bi omogočala kakršno koli spremembo, čeprav je bilo izpopolnjenih in spremenjenih več starih delovnih zakonov, sprejetih pod britansko oblastjo. Ražlaščevalci niso bili pravljanju P?^!6^!' ^^nji 'praTnico^nacionaiiziratrvsa- razlaščeni. Glede tega je neke ukrep in končni cilj bi bili kon- nannco vrste kompromis, ki m ugoden Ekonomska ginja in socialna bla-vidno mesto SbfnT' BreZp0Seln°Stw’ StaVkHe’ ude!ežba dravskih Pr(:dstav7"ikoX ustavi, "kPkrcpi LčVžlve0 tI ih taČel°J v POg°31’ nl' r r 6k \ upravljanju podjetij. Zadnji; ima pravnico nacionalizirati vsa-h tako dalje so spremljali boj ukrep in končni cilj bi bili kon- nnnnPn trola in upravljanje delavcev in potrošnikov v državnih podjetjih in v podjetjih, ki so last ali pod upravo tujih firm. V vsem tem procesu bi dobila vloga sindikatov poln izraz. ko gospodarsko panogo. Glede delavcev je rečeno v 31. določilu, za delavski razred. Država ustanavlja delavska središča, sprejema načrte za socialno zavarovanje in upostavlja skupne posvetovalne odbore. Ra.zen tega država ustanavlja arbitražne svete za da »država lahko z ekonomskimi in drugimi ukrepi pomaga delavcem, da se združijo in organizirajo za zaščito pred gospodar- Da bi to uresničili, bi moral pospešila ^.e^vMst tindikatov! obravnavanje delovnih sporov, parlament sprejeti ustrezni zakon. Saditev stanovanj in socialno Vf,ndar n! korenitih sprememb v Zaradi razkola v političnem in zavarovanje in morda tudi delav- slstemu- cePrav ^ bilo posejano sko sodelovanje pri upravljanju seme za razvoj delavskih svetov industriie J J v podjetjih. . , ,, . , Pod vplivom Mednarodne or- 7 —ja tuici veuuja naiua«*«. o^vu^j, tu .mucu* ------------«.«- V praksi naj bi ustava zavzela ganizacije dela (MOD) pa je bil i/^Šnjavo v industriji zlasti po- tranjega trenja in neredov ni m6sto prejšnjega britanskega bi- medtem ustanovljen Stalni skup- '■em - r- ------------'-‘1------------------- ----------------- rokratskega stroja Tako se je za- ni posvetovalni odbor za delovna čela . v gospodarstvu in administraciji »nacionalizacija« in »de- tuja intervencija napravile v sindikalnem vodstvu ter zaradi anarhije v industriji, ker ni bilo mogoče presaditi britanskih institucij, in zaradi povečanega no- ko se je Burma rešila kolo- ^alizma. Vladi Antifašistične lige pa je g Pelo okrepiti delavski razred. oh6vll° delavcev v industriji in Proizvodnji se je leta 1955 . (šalo na četrt milijona. Tudi 2avni plani za industrializacijo r>e so pripomogli delavskemu 2radu, da si je utrdil položaj, fj.. Zgodovinski preobrat je nasto-ter- a 1954- Takrat so se vodi-k Kongresa sindikatov Burme, sodelovali v vladi, izrekli n delavsko samoupravljanje. Na V da bi delavski razred dobil pooblastila za upravljanje rj Ustrije, so bile predvidene šti-v prvi fazi bi v tovar-dg . sestavili delovne komiteje, tj( bi se delavci navadili sistema-n° in s čutom odgovornosti iz- bilo mogoče uveljaviti pravkar razložene politike delavskega sa moupravljanja. Razen' angažiranja sindikatov centralizacija«. Bila je težnja po odmiranju države, toda ta proces ni občutno napredoval zaradi močne opozicije ostankov kolonializma, fevdalizma, nove biro- so še druge možnosti in osnove za uvedbo samoupravljanja v Burmi, in sicer: a) z ustavnimi določbami, b) z delovno zakonodajo, c) z ustanavljanjem javnih podjetij. Septembra 1947, torej tik pred vodnega transporta. Dva meseca neodvisnostjo, je Burma že spre- kasneje (junija) je država prejela ustavo zahodnega tipa. vzela izkoriščanje gozdnih boga-Ustavna ureditev je parlamen- štev, kar so delale poprej tuje tarna po obliki, liberalno-demo- firme. Oktobra istega leta je bil kratična po politični orientaciji, sprejet potencialno daljnosežni usmerjena v državo blaginje po zakon o nacionalizaciji zemlje, ■vprašanja. Odprli so šole in priredili seminarje ob pomoči te mednarodne organizaciie. Burma sodeluje v dejavnosti MOD, ki je zelo zainteresirana za razvoj upravljanja gospodarstva, zlasti na področju delavskega sodelo- bhlhje ^zvij :vati svoje dolžnosti glede aoja podjetij, utrjevanja di- ekonomski doktrini in federalna po državnem ustroju. V ustavi sicer ni bilo rečeno, da je Burma »socialistična« država, toda določbe drugega, tretjega in četrte- kracije in anarhizma, ki se je po- vanja pri tem upravljanju. To kazal v informbirpjskem uporu. prav tako odpira možnosti za po-Aprila 1948 je bil sprejet za- stopno afirmacijo delavskega sa-kon o 'nacionalizaciji notranjega moupravljanja. Glede razvoja javnih podjetij so bili storjeni določeni začetni koraki v socialistični smeri. Sprejet je bil dveletni plan za gospodarski razvoj za leti 1948/49. Vlada Antifašistične lige je nameravala prevzeti upravo tovarne svile, papirnice in kemične to- ki je naletel na močan odpor protirevolucionarnih krogov. Kljub varne, tovarne pločevine ter pre-informbirojskemu uporu so ga v dilnice in tkalnice, vendar je bilo letu 1957 uveljavili v 28 okrajih, to odloženo zaradi notranjih ne-Na področju decentralizacije mirov in trenj. V letih 1951 in Masmoudl, posredovalec med predsednikom Francije de Gaullom in tunizijskim predsednikom Burgibo. Preden je prišlo do sestanka med tema dvema, je Masmoudi nekajkrat obiskal oba partnerja. PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI Kčlaiiku:»Včasih se primeri...« V Vašem listu št. 7, 18. februarja 1961, ste objavili članek »Včasih se primeri...«, v katerem kritizira pisec tov. Bojan Samarin brezplodno obravnavanje vprašanja reorganizacije strokovnega šolstva papirne industrije. Članek točno ugotavlja, da se v tej smeri še ni nič bistvenega ukrenilo kljub dobri volji. Razlogi, o katerih govori pisec, pa niso točni oziroma vsaj bistveni ne. Pisec netočno navaja kot enega glavnih razlogov zastoja prepir med slovenskimi papirničarji, ali naj bo novi šolski center slovenski ali jugoslovanski. Ta prepir ni vzrok slabega napredovanja pri reorganiziranju šolstva, temveč le posledica negativnega delovanja nekaterih ljudi, ki jim pobuda za reorganizacijo šolstva s take plati, kot je bila zastavljena, ni bila všeč. Z drugo besedo, skušalo se je slovenskim papirni-čarjem natakniti v tej zadevi etiketo šovinizma, kar je prav gotovo zelo neljuba obtožba, na katero je pač treba reagirati.. Polemika o tem, ali naj bo novi šolski center papirne industrije s sedežem v Ljubljani slovenski ali jugoslovanski, je bila slovenskim papirničarjem vsiljena s strani tistih užaljenih avtoritet, ki ob razpravi o stanju strokovnega šolstva papirne industrije niso bili kos argumentom večine, niti niso mogli oporekati smernicam bodočega sistema šolanja, deklariranih v pravilih novega šolskega centra, ki so bila sprejeta na ustanovni skupščini. Ker ni bilo mogoče oporekati vsebini, sn se zataknili v naslov, v kratico LRS, čeprav je bilo na sami skupščini nekajkrat povedano in potrjeno, da je novi šolski center ustanovljen s sklepom 9 ustanoviteljev, ki so pripravljeni prevzeti z obstoječo Industrijsko šolo vred vse obveznosti za vzgojo kadrov, ki jih bo naložilo Združenje in tudi med potekom reorganizacije zagotoviti kontinuiteto šolanja vpisanih gojencev. Pobuda 'za korenito reorganizacijo šolanja s strani slovenskih papirnic ni bila dana z namenom rušenja, temveč z namenom, da se sistem vzgoje strokovnih kadrov izboljša. Ali ni čudno, da so se strokovni kadri doslej v jugoslovanskem merilu šolali v ustanovi, ki ji je bilo ime: Industrijska papirniška šola Vevče in se v to, da v naslovu ni ničesar jugoslovanskega, v preteklih desetih letih ni nihče spotaknil. Sedaj pa, ko so se skoraj vse slaven/1 ? papirnice izrekle, da so pripravljene prevzeti dolžnosti ustanovitelja od Papirnice Vevče (ki je fungirala doslej kot ustanovitelj, čeprav brez pravice odločanja; to si je prilastilo Združenje) in šolanje reorganizirati in zaradi takega naključja.nadele novi ustanovi tudi republiško ime, pa naenkrat laka debata, slovenski, jugoslovanski, slovenski..., kot da bi sam naslov odrekal vsakršno možnost šolanja kateremu koli državljanu. V resnici gre namreč za trmasto vztrajanje nekaterih organov Združenja, da obe šoli, ona v Banja Luki in vevška, ostaneta pod neposrednim centralističnim vodenjem le-teh in da imajo monopol za vsakršno pobudo za reorganizacijo šolanja izključno oni in je torej vsaka drugačna pobuda nelegalna, 'ker ne teče po »pravi poti". Seveda je s tem v zvezi preskrbljeno za avtoritativno tolmačenje Resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju kadrov, ki pa v dejanjih izgleda takole: Zaradi prilagoditve strokovnega šolanja v papirni industriji smernicam' Resolucije, so se v obeh navedenih šolah izvršile nekakšne re-medure. Prepisana so btJo stara pravila, v katerih se je spremenil naslov šol v Šolski center papirne industrije FLRJ, vpisalo se je, da bo banjaluška šola vzgajala kvalificirane delavce za celulozo, vevška pa za papir in da bo šolanje skrajšano na 2 leti. Način dela pa se na- šolah ni prav nič spremenil, vsaj v vevški ne in se, o čemer sem poučen, s problemom skrajšanja študija seveda še nihče ne ukvarja, razen kar se je ugibalo o reduciranju učnih ur . za nekatere predmete. To je torej vse. Povrhu tega se je primerila še ta nerodnost, da so bila medtem ukinjena Združenja in so se osnovali sveti v Zvezni industrijski zbornici, katera je tako srečno podedovala ustanoviteljske pravice in dolžnosti z vsemi upravnimi posli vred. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se SIK znašla, če bi šle vse industrijske panoge z reorganizacijo vzgoje kadrov po tej centralistični poti. Ljudje, ki jim pobuda slovenskih papirničarjev ni bila všeč, so med drugim opozarjali tudi na to, da je le pod firmo FLRJ mogoče doseči, da se bo v Ljubljani gradila nova šola. Pozabljajo pa, da se taka šola lahko gradi pod tem ali onim naslovom, ker gre za namen, ne za naslov. Pozabljajo tudi na to, da se bo nova šola gradila v glavnem s sredstvi, ki so jih vplačale ustanoviteljice, ki že deset let vplačujejo precejšnje zneske za to šolo. Ta sredstva so bila porabljena na drugem mestu, prav nova sredstva, ki se natekajo, pa morajo služiti kot ekvivalent za ona že vplačana in porabljena. Sicer pa se lociranje gradenj novih šol ne orientira po naslovih, temveč je odločilen činitelj bližina tovarn z največjimi izkušnjami oziroma tradicijo, in kje je bolj umestnh. lokacija kot v trikotu tovarn Vevce-Go-ričane-Količevo, torej v Ljubljani. Precej klavrna je tudi trditev, ki jo je pisec kdo ve od kod pobral, da so v skladih Združenja precejšnja sredstva za finansiranje učnih programov in pripomočkov in da se zaradi tega izplača ukloniti avtoritetam centralistične smeri, ker sicer ta sredstva ne bi bila dosegljiva. Kolikor vem. ta sklad res obstoja in je v njem nabranih nekaj več kot 3 milijone din, ki čakajo rešitve. V preteklih letih se iz tega sklada ni^ potrošil niti dinar za založbo kakršnega koli učnega načrta, učbenika, skript itd. Šole poslujejo brez uradno priznanih učbenikov, tako kot prva leta. Sedaj pa je ta denar postal element pritiska na tiste, ki so sklenili ustanoviti šolski center prav zaradi takih nemogočih razmer. Z ognjevitostjo, s kakršno smo se lotili izdelave pravil bi že tudi učni programi v tem času dobivali svoje zaključne oblike in bi bil tako vsaj ta denar enkrat učinkovito izkoriščen. , , . ' . O homatijah okrog reorganizacije strokovnega šolstva m se dalo še marsikaj povedati, vendar sem se omejil samo na raz-členjenje nekaterih navedb v članku tov. Samarina, toliko, da postane razvidno, da pri stvari ne gre zgolj za oslovo senco. Prepričan sem, da je nekajmesečna vročekrvna razprava dala tudi nekaj pozitivnega in da bosta našli obe strani končno le tkupni jezik, škoda je pri tem to, da čas beži. . Tone Novak, sekretar Papirnice Vevče Na m ariborskihkn j ižnih policah Rezervirano za študente I Pravijo, da za šolo še niso dovolj mize in stoli, razredi in table. Zadnje čase so vedno bolj odločni tudi glasovi da mora imeti šola današnjega časa tudi najrazličnejše učne pripomočke, učila, imeti mora svoje laboratorije, delavnice v miniaturi in kdo ve kaj še vse. Imeti pa mora vsaka šola tudi svoje knjižno zaledje. Še posebno to velja za strokovno, višje in visoko šolstvo. Razvoj znanosti in tehnike je danes že tako nagel in tako zelo razvejan, da lahko daje šola samo najpomembnejše osnove, nekateri bi celo rekli samo rdečo nit določene znanosti ali yede, vse drugo si mora nabrati vsakdo sam. Za to pa so lahko osnova samo bogate in skrbno urejevane knjižnice. Maribor je v povojnih letih dožjvel prenekatero preobrazbo. Med drugim se je razvil iz tipično srednješolskega v pomembno središče' strokovnega in višjega šolstva, z neprikrito perspektivo, da se ob Ljubljani razvije tudi v drugo visokošolsko mesto. Zato je . razumljivo, da v tem času zasledimo, tudi nagel razvoj knjižnic, pa naj že gre za javne ali pa za strokovne knjižnice v gospodarskih organizacijah, ustanovah ali društvih. Ali pa je tako razvito omrežje knjižnic tudi že dovolj trdna osnova za razvijajoče se šolstvo, to je vprašanje, ki smo si ga tokrat zastavili. Dejstvo je, da je sedanja študijska knjižnica nastala na prelomu IXX. v XX. stoletje, da jo je ustanovilo Zgodovinsko društvo predvsem iz narodno-obramb-nih nagibov, iz težnje po kulturni in seveda' tudi politični, osamosvojitvi Slovencev. Zaradi tega je bila tudi njena nabavna politika usmerjena predvsem v humanistične vede in slovenistiko. Vendar se razmeroma zgodaj razširja njen knjižni fond tudi na druga področja. Danes obsega le-ta že kakih 100.000 izvodov. Seveda v njem še vedno prevladuje literatura humanističnih ved in slove- nistika, a vedno večje je število del z družbena-ekonomsko, idej-no-politično problematiko, pa tudi strokovna literatura tehniških znanosti in naravoslovnih ved je v celotnem r knjižnem fondu že sorazmerno lepo zastopana. Natančnih številk sicer ni, a zadošča tudi orientacijski podatek, da je strokovne literature z nehumani-stičnih področij v primerjavi s celotnim knjižnim fondom približno 30 do 35°/o. Perspektive: Nedvomno, fond je bogat. Kakšna pa je njegova uporabna vrednost, je za sedaj še nemogoče reči. Poudariti pa moramo, da se je izredno povečal pomen te knjižnice. To nam tudi dokazuje podatek, da se je z nastankom novih šol več kot trikrat povečalo število njenih študentskih obiskovalcev. In to, kar je daftes za ljubljanske visoke šole NUK, to je za mariborske višje študijska. Zaradi tega načrt predvideva, da naj bi knjižnica tudi organizacijsko prešla v sestav višjih šol. O organskem vraščanju v sistem višjega šolstva pa moremo govoriti že dlje, saj je knjižnica že ob ustanavljanju novih šol nabavljala, vso potrebno literaturo, ki so jo terjali učni programi. Dejstvo je, da si lahko v šoli druge stopnje vsaj za silo pomagaš s »predpisanim« učbenikom, in če tega ni, z beležkami profesorjevih predavanj. Vendar to ni več moč na višji stopnji. Predpisana in nepredpisana literatura tu narašča z vsakim semestrom. Zaradi tega so prav na tej stopnji izredno pomembne specializirane strokovne knjižnice, tako imenovane knjižnice seminarjev, fakultet... V Mariboru pa je podoba naslednja: vse knjižnice so še v nastajanju in nobena nima svoje čitalnice. Sicer pa si oglejmo najbolj značilne podatke: Višja komercialna šola: približno 500 rednih In nekaj nad 1000 izrednih študentov; knjižnica s približno 2000 izvodi. Prvenstveno za profesorje. Višja pravna: 28 rednih in 277 izrednih študentov; knjižnica s približno 200 izvodi; samo za predavatelje. Višja tehniška; 354 rednih in 759 izrednih študentov; knjižnica ima 600 izvodov; poslužujejo se je profesorji in študenti. Višja agronomska šola; 100 rednih in 159 izrednih študentov; knjižnica ima 1500 izvodov, z združitvijo knjižnice srednje kmetijske šole in' knjižnice zavoda za pospeševanje kmetijstva pa naj bi se v njej nabralo kakih 4000 izvodov. To naj bi bila tudi osrednja strokovna, knjižnica kmetijstva za mariborski okraj. Višja stomatološka šola: 99 rednih in 72 izrednih študentov; knjižnica ima 159 Izvodov in je samo za profesorje. Višja pedagoška šola: nobenega knjižnega fonda, redni vpis šele na jesen letos. Perspektive: Vsaka od omenjenih knjižnic naj bi se po predvidevanjih in načrtih razvila v dobro založeno specializirano priročno strokovno knjižnico. Kdaj pa bo to, ni mQČ ničesar določnejšega povedati. Kar zadržuje, so denar in prostori. Dejstvo je, da so nekateri reformni posegi, predvsem pa sam razvoj šolstva močno izpremenili vlogo tako imenovanih ljudskih bibliotek. Iz izrazito v beletristiko usmerjenih knjižnic sedaj nastajajo knjižnice širšega tipa, zaledje nižjega in srednjega šolstva, družbeno-ekonomskega in idejnopolitičnega izobraževanja najširšega kroga prebivalstva. Prve obrise takega širšega koncepta lahko opazimo tako v Mestni kot v Delavski knjižnici. V obeh je v poslednjih dveh letih tudi močno naraslo število dijaških in študentskih izposojevalcev. Perspektive: Razmerje med beletristiko in tako imenovano poljudno-znanstveno literaturo naj bi se še naprej večalo v prid slednje. Zaradi tega bi se morali povečati tako prostori knjižnic kot sredstva za nabavo knjig. Ali pa se tudi bodo, ni moč ničesar povedati. Dejstvo je, da je knjižni fond Maribora razmeroma zelo bogat. Tako je po približnih ocenah V knjižnicah gospodarskih organizacij, ustanov in društev vsaj še 35.000 do 40.000 izvodov strokovne literature. Prav ti fondi pa so tudi najmanj izkoriščani, čeprav izrednega 'pomena, saj gre v veliki večini primerov za strokovno literaturo novejšega datuma. Perspektive: Da bi povečala izkoriščanje mrtvih kapitalov — knjige v teh knjižnicah si izposojajo v glavnem samo nekateri strokovnjaki, kasneje pa obleže na knjižnih policah — se je odločila študijska knjižnica izdelati centralni katalog vse strokovne literature, ki jo je moč dobiti v Mariboru. Tako bodo teoretično postali ti fondi dostopni za vsakogar. V kolikšni meri pa se bo zamisel tudi praktično uresničila* je odvisno od dobre volje vsake gospodarske organizacije, ustanove... Toda, bodimo optimisti! A da preidemo k odgovoru na zastavljeno vprašanje: SE NE! Temu sicer ni vzrok kvantiteta obstoječih fondov, temveč predvsem možnost njihovega izkoriščanja. Na eni strani jo namreč zmanjšuje na minimum še nerazvita mreža strokovnih knjižnic* na drugi strani pa velika utesnjenost. Maribor ima namreč le dv® čitalnici. V študijski knjižnici j® razmerje 60 študentov na en stok v čitalnici Mestne knjižnice Pa je 37 stolov za vse srednješolce, dijake strokovnih šol in seveda tudi za druge obiskovalce. A ta razmerja se naglo slabšajo. ln medtem ko bo centralni katalog v bistvu rešil prvi problem, Pa za rešitev drugega za sedaj še ni nobene perspektive. Povečati k1 se morala tudi sredstva za nabavo novih knjig. Kako in kaj, ni moc reči. Proračun okraja so namr®® precej obremenile višje šole, tako da od tod ni mogoče pričakovati posebnega povečanja. Zato pa s' več obetajo od razumevanja gospodarskih organizacij. BOJAN SAMARIN RTV ZA KLUBE ' fel. ..HUBI SiS' w .J Jutri, v nedeljo ob 21. uri se priključite radijskemu sprehodu po glasbeni galeriji. Skozi dvorano ruskih realistov vas bo popeljal Rafael Ajlec. Med najbolj priljubljene skladatelje v koncertni in . operni dvoram sodijo veliki ruski mojstri preteklega stoletja, kot so Modest Petrovič Mu-sorgski, Nikolaj Andrejev« Eimski-Korsakov, Aleksander Portirjevič Bo-rodin, Peter Iljič Čajkovski, sodobniki pisateljev Goglja, Turgenjeva In mil' Dostojevskega, slikarjev Repina in Surikovg. Kar pomenijo eni za prvo umetnostno zvrst, pomenijo drugi za drugi dve. Ti umetniki in njihovi tovariši so ustvarili Rusom njihovo narodnostno umetnost, svetu pa 'so podarili zaklad prelepih umetnin v realističnem slogu v nasprotju z mračno, težko umetnostjo nemSklh romantikov. V tej oddaji boste poslušali skladbe navedenih Štirih glasbenih ustvarjalcev, pa tudi njihove sodbe o umetnostnih stvareh, kakor so jih v pismih in zapiskih izražali sami. Na eno televizijsko oddajo' (v četrtek ob 19. uri) vas posebej opozarjamo, a to je prva oddaja iz ciklusa Štirih o psihologiji prometa. To je Se zelo mlada veda v svetu, predvsem pa pri nas. Uporabna psihologija v prometu raziskuje In ugotavlja s svojimi posebnimi metodami in instrumenti značilnosti prometne situacije in predvsem človeka v njej, iSče uspešna sredstva za zmanjšanje in odstranjevanje prometnih nesreč. M PROSTORA ZA KITBE? »Kot da bi klubi bili naenkrat začetek in konec vsega. Saj ne vemo, kje bi pričeli, kaj bi delali. Prostor bi še mogoče našli, a kaj potem .. .?« Niso redke take in podobne izjave odbornikov in članov Svobod in prosvetnih društev, če si tako tečen in hočeš izsiliti, naj vendar povedo kaj o delu in pripravah za klubsko življenje. In ob tej svoji vsiljivosti dobiš še danes nič kaj prijeten občutek, da zagovarjaš neko kampanjsko stvaD ki so jo »pogruntali« kdo ve kateri pametnjakoviči, kL bi radi na vrat na nos postavili delo v Svobodah na glavo. Precej potrpljenja in prepričevanja je treba, da pojasniš, kako klubi niso osiromašenje ampak obogatitev, in razširitev drugih sekcij, kaj vse se da doseči v klubu — skratka, vse tisto, o čemer^govorimo in pišemo že kar precej časa. Na zaključku takega pogovora pa lf slišiš priznanje, da si ljudje pravzaprav želijo take vrste družabnega in kulturnega življenja, samo pogojev zanj ni . . . Pa smo skupaj. Razprava o smislu ah nesmislu ustanavljanja klubov je s tem končana. Ker čim so ljudje sami za nekaj zainteresirani, očitki na račun vsilj®vanja odpadejo. Za dokaz, da si ljudje v resnici želijo klube in da so tudi Svobode s prizadevnostjo uspele vsaj nekaj storiti, Pa i® treba samo malo pogledati okrog sebe in ne bo težko najti dovolj živih primerov, ko se v bolj ali manj skromnih prostorih zt,lrai° večje in manjše skupine ob gledanju televizije, predavanjih, plesu in podobno. Rahlo in še neizdelano ogrodje klubskega življ®nla> ki smo ga pričeli sestavljati šele pred dobrim poldrugim letom že dobiva izrazitejše in bolj polne oblike. Ponekod so že našli trdna tla, drugje so začeli skromno. Nič za to. Nobenega pretiravanja ni treba, ne se lotevati prevelikih zalogajev, ki jih ne bi mogli pojesti. Nekaj pa bi se dalo storiti, ne morda povsod, vendar marsikje. Samo malo več razumevanja, prizadevnosti in posluha za želje prebivalcev, zlasti mladine. Pravo majhno presenečenje je lahko na primer obisk v klubu v Limbušu pri Mariboru. Zakaj ravno v Limbušu? Ker je to najmanjša vas pa je zato toliko bolj presenetljivo, kako so lu uspeli organizirati tak klub, s kakršnim se ne more pohvali^ marsikatero večje industrijsko središče. Se lansko spomlad nl bilo ničesar. Pa so poslali dva človeka na seminar • v Koper, P° vrnitvi sta svoje navdušenje prenesla na upravni odbor Svobod®, priskrbeli so si nekaj denarja — od Svobode in občine — našli in opremili prostor in danes si vaščani, posebno mladina, brez kluba svoje vaši niti ne morejo več predstavljati. Ob tem pa drug® sekcije Svobode niso prav nič manj aktivne. Kaj vse nudi klub obiskovalcem? Naročeni so na več revij in časopisov, imajo televizor, imeli so nekaj predavanj (n. pr; 0 Groharju), organizirali prireditev »Pokaži, kaj znaš«, družabne več®r s plesom — poslali so dva človeka na tečaj za plesne učitelje tT najuspešnejši pa je filmski klub. Na rednih tedenskih sestankia se zbere preko 40 ljubiteljev filma, ki zelo neradi šele pozno zy®ce zapuščajo klubske prostore. Tu govorijo o igralcih, režiserjih, ° zgodovini filma, analizirajo in se pogovarjajo o filmih, ki h predvajajo v kinu in — filmskega gledališču. Da, tudi tega i”1®], in so letos predvajali že 6 filmov. Morda smo še kaj pozabo > vendar že to, pošteno rečeno, ni tako malo. Klub je odprt vsa dan od 17 do 21 in to za vse, za red pa skrbijo dežurni — član Svobode in SZDL. , V Limbušu so se torej znašli, v najboljšem pomenu bes^J:J Imajo dobro vodstvo, primerne prostore, tudi program se že oj51 kuje. Vsi pogoji za razvoj so tu. Morda so drugje pogoji za d® kluba težavnejši ali vsaj na videz težavnejši in se še kar nap1-® ukvarjajo z osnovnim vprašanjem: kako in kje začeti. Na to 1? je tudi skoraj nemogoče dati enoten odgovor in navodila, hi dvomno je nujno, da ima vsak klub dobro vodstvo, ki ne . svojega dela opravljalo samo kot dodeljeno dolžnost, in pa n® t program, čeprav za začetek še tako skromen. Samo prostori SP niso dovolj, ker golo posedanje ob mizah sčasoma tudi posta dolgočasno in neprivlačno Življenje v klubu pa naj bo ranimi in pestro.-Pri tem so zelo pomembne samoiniciativnost in pa kušnje tistih, ki so že zaorali v trdo ledino, občinski sveti j s« atol: PO PROZAlfMH GLEDALIŠKIH POTEH w 111 vzgoja vendarle nekaj nerazdružnega. nih. Spominjam se, da je to vpraša- Končno je treba ovreči mnenje, P* vloga posredovalnih teles, To se bo gotovo tudi zgodilo, Čeprav nje bilo sporno tudi še pred dvema da so amaterslU odri v zadnjih treh 1310 dobili po ukinitvi gleda- slišiš danes še številne pomisleke, češ letoma -v dramskem sosvetu Zveze letih nazadovali, tako v pogledu šte-p v Kopru in Kranju? To so zavod mi nismo potujoče gledališče, mi smo svobod. Ali lahko gre Čufarjevo gle- vila predstav kot kvalitete del in sa-jske prireditve, Prešernovo gle- igralci, umetniki in ne vzgojitelji, dališče na revijo najboljših amater- mih uprizoritev. Kljub večnim teža-v ‘ ® ^er zavod Ljubljanski festi- Društvo slovenskih likovnikov, kate- skih odrov, saj je polpoklicno, se vam — tako s prostori za uprizori-hai ?;amen tel1 Posredovalnih teles rega številni člani imajo že danes pravi, njegovi amaterji za res vztraj- tve in vaje, pa finančnimi težavami, , bi bil dosežen, če posredujejo status svobodnega poklica, vse pogo- no delo (v pretekli sezoni so imeli pomanjkanjem dobrega režiserske- ^ jem na svojem območju pestrejše šteje razpravlja o likovni vzgoji svoje skoraj 100 predstav) dobe od pred- ga kadra in končno velika zaposle-®ne^e gledališke predstave, če so publike, o poslanstvu stalnih umet- stave tudi neko manjšo denarno na- nost članov amaterskih ansamblov pri Hj j* sredstva, ki so bila prej name- nostnih galerij izven večjih središč, grado. In vendar so to amaterji, že- njihovem poklicnem delu — so v zad- J na njihovim poklicnim gledališčem, o razstavah v manjših krajih, potu- lezarji, uslužbenci, dijaki. Dalje, ali njih treh letih slovenski amaterji go- flu ^.tne^e nperablJena. V tem pogle- jočih razstavah, o reformi likovnega je že polpoklicno neko amatersko tovo zelo napredovali, tako v pogledu 1 biI° zlasti zanimivo oceniti vlo- pouka na šolah, skratka o vzgoji svo- gledališče, ker jim je v sezoni ali razširitve svojega vpliva (o čemer go- $>_ 5zavt>da Primorske prireditve in je publike. Ce gledališčniki tudi ne bi morda v dveh zaporednih eno upri- vori število predstav) kot tudi v po-. “SCrnOVCea pledališčn. nhn etn dobili .et.nt.iien cvnVinrlnotrn rtsilrlist« _______________•____, _ ___ ______________________________________ x_________ ^Va^110^^ ^e<*a*^a* sta ^e“ dobili statusa svobodnega poklica, kar zoritev režiral poklicni režiser, kot je gledu kvalitete uprizoritev (o čemer 2ai-— ------------ *'*“'''**•'*»* —» “r *»*««*«*** m scu. jua.ru, na reviji najDOljsin ] ga zelo jasno že doslej utemeljena, vzgoje gledališke publike v vsej svoji skih skupin, je bilo že dokončno usvo- leta prisostvovali predstavam republi- Se VriTVin ot* /virom o-1 o H o _ Sipini '»■nctnirll cloi Ir 4-.. i___j.___j r _ ______- v tej smeri in medtem ko je končno v tej zvezi ni niti toliko važ- bil to primer pri Tolminskem gledali- so se lahko prepričali tudi vsi tisti zavod Primorske prireditve ta no, se bo problem pridobivanja in šču. Lani, na reviji najboljših igral- poklicni gledališčniki, ki so zadnja tri . komune odmerjajo za gledališko ^Javnost. O vlogi Ljubljanskega fe-^vaia razpravljajo prav zdaj. Vse- : *k°r pa je očitno, da nam v sredi- republike za sedaj zelo manjka posredovalno telo, nekakšna itoncertna poslovalnica« za gledali-*a gostovanja v manj razvitih pre-Slovenije, telo, ki bi bolj na-usmerjalo gostovanja tudi v te ki bi skrbelo za stalnejši stik l^daiišc s prebivalci teh krajev. Ti s aii za sedaj še teže odmerijo sred-^a za takšne stvari, še zelo dolgo a gotovo ne bodo mogli sami finan-svojih posredovalnih zavodov. a poslovalnica v Ljubljani naj bi v^eJ le posredovala gostovanja, se-. ^ pa ne tudi finansirala. O tem bi veljalo razmisliti. Ali število dosedanjih poklicnih j ^ališč zadošča? Ce imamo razpo-^jiv umetniški gledališki kader, * pa verjeti*© ni več tako res kot leti, potem bi kazalo prej šte-okrepiti obstoječa gledališča, da ^ lahko le-ta iz svojega sestava .^hovila več manjših komornih za-jim omogočiti boljše pogoje za .Poredni študij različnih uprizoritev jfj^ebe gostovanja so že narekovale j^anovitev Malega odra v Celju, pa v ^ komornega gledališča v Mari-pa tudi dejstvb, da so odrsko jJJtevne uprizoritve za gostovanja ^ogokrat neizvedljive, komorne Na; britve pa lažje, jim izboljšati poza obisk terena itd. Sicer pa — avljanje kakršnega koli novega *“j« i ^'bo vitel j a, okraja, komun, njiho- cnega gledališča je stvar presoje 8 razpoložljivih sredstev, njihovih jj0^cifičn° domačih pogojev, pa tudi reb. Vsako kakor koli direktnejše Jj«. Pravljanje o potrebi novega po-CQega gledališča iz republiškega H^šča bi bilo jalovo in končno tudi ^ skladu z načeli urejanja vsega družbenega življenja. Ce bodo Uprizarjajo številna dela, skoraj vsa dela, ki so jih pred tem uprizorila po-klicna gledališča, čeprav je tudi res, da ta repertoar ne more vedno predstavljati idealnega repertoarja za sle-|ii herno amatersko skupino, kakršno koli publiko. Res pa je tudi, da gledališki amaterizem ni našel doslej po-voljnih tal tam, kjer tudi poklicna gledališča nimajo večjega vpliva: zlasti Prekmurje in Dolenjska. Torej je tudi to dokaz vplivne povezanosti poklicnega gledališča na razvoj amaterizma. Pri vsem tem pa le ne gre zgolj za zunanje manifestacije amaterizma, čeprav so tudi le-te njim še posebej potrebne, saj so marsikje edina nagrada za velik trud. Pravilnik republiške revije terja od njih vsaj dve uprizoritvi letno, s čimer naj bi zagotavljali več predstav domačemu prebivalstvu in se izognili kakršnemu koli zgolj tekmovalnemu duhu. Sicer pa sami amaterji priznavajo, da so jim priznanja s strani domače publike najdražja. In ob koncu! Ne vem, od kod se je pojavilo mnenje, da so amaterska gledališča precej organizacijsko labilna. Ceš, nimajo delovnih pravilnikov, nimajo članskih knjižic, ne pla-umrn eil^e^° redno članarine, odbori se ne 8estaiajo s kolektivom ostalih članov, % M predsednik postaja osebnost, proti Ir O Tt i rro rtvtftlrfv*. 1.^1 Z « Z. _ X__ kateri ni zadržkov Itd., In končno, način vodenja amaterskega dela je nekolektlven. Kdor pozna amaterizem, ve, da ga ne morejo reševati g danes v obdobju vedno širše mreže komunikacijskih sredstev, kot radia in televizije, pa prodora kinematografije in povečanega obiska s strani poklicnih gledališč, niti članske izkaznice, niti delovni pravilnik, niti red-nejše plačevanje članarine itd. In kako naj bi od njih zahtevali kolektivni način vodenja amaterskega dela, ko Poudarek četrte razstave uporabne umetnosti, ki je te dni odprta v tesa 116 opravljajo niti kolektivi po- Upb----------------J—J— ----- X kju,u,u,i I UjJUl UUIVV UULVLUUiill, K.I Ji: CLTll OCLpTla V ” _ ^ iiiii n.uien.llVA po- llS(;e em kraju hoteli poklicno gleda- Ljubljani, a bo že potovala po Sloveniji, je na industrijskem obli- kUcnih gledališč. Ce pa je pri tem N, kovanju, na modelih in vzorcih, ki bi jih lahko prevzela naša indu- L10?* Smuškega le *r> ugotoviti pa bo treba predvsem , °> ali imamo dovolj poklicnega bi jih lahko prevzela naša industrija in tako počasi izpodrinila vulgarizirani kič sveta pri amaterskem odru, potem to vlogo v principu že lahko opravljajo 1“dra’ kl* lakk°, .zag“" rili so ogromno, več kot toliko ne čimveč take pomoči, kolikor jo bodo dl'al”ski, sosveti Prl občinskih svetih “thetniško raven že doslej ob- zmorejo. Jeeth gledališč. seveda mogli tudi dostojno nagraditi. Svobo a Prav tu mnogo sami ne mo- tijje‘tstlh nalog, ki bodo izhajale iz ne moremo izvzeti. Predvsem imamo, Se največkrat borijo’ s tipičnimi teža- re^° storitl in ie potrebna pomoč ti- it4 bvega lastnega prepričanja, da kot kaže, različne poglede na razli- vaml amaterizma, s skopo odmerje- stib’ ki se z gledališko kulturo tako gledališka kultura in gledališka kovanje amaterskih odrov od poklic- nim Cas0m, ki ga’ pušča poklic posa- a11 dl'usa<1e poklicno ukvarjajo. Res meznikom za gledališko ljubiteljstvo. pa •if tUdi> da bi bil° Potrebno večje Kdaj je potemtakem neko gledali- ®0dtdIa“Je med obeinskimi sveti šče polpoklicno? Nedvomno takrat, s'vobod ter sveti za kulturo in pro- ko poleg režiserja — gosta deluje v *vet0: skupaj naj bi analizirali kul- njem tudi več poklicnih igralcev. Ta tu™® Potrebe svojega kraja, skupaj oblika gledališke dejavnosti se bo v naie.”ovali Pri tem tudi programsko prihodnosti gotovo še bolj uveljavila, Polivko amaterskega odra, sodelovali zlasti tam, kjer ne moremo računati z, g°S U]0^lmi pokliepimi gledališkimi na večji vpliv poklicnih odrov, a se skupinami, se pogovorili o tem, kako bo domača amaterska skupina ob so- bl na|h0J]e približali svojim prebival- delovanju poklicnih gledališčnikov to- ccnl.Kleda]isko kulturo, nje vrednote- liko uveljavila, da bo lahko vsaj do ln razumevanje. Zdi se, da se ta neke mere predstavljala stalnejšo vez p0t tudl.e?f Iddp^a. gledališke kulture z 'domačimi prebi- ,,fap'5anc misl| k odloženemu po-valci. Besnici na ljubo pa je vendarle z^1U.nSv.eta za kulturo in prosveto treba povedati, da so bili doslej le ,LR?l * ‘ .!® m‘Sb’ .kl se Porajajo iz bolj redki gledališčniki pripravljeni konkretnih prilik in potreb, misli o režirati ali gostovati pri amaterski amaterizmu pa zabeležene zato, da obsije za klubsko življenje — koliko pa smo jih že sploh usta-?ain , .— Pa naj ki irnele Pregled čez delo klubov in jim poma- tieu’.kjer se to da. Tudi širši posveti v okviru okraja lahko dajo ^ smernic — ne pa receptov — za prve začetke dela po klubih. So takih posvetovanj so imeli pred kratkim v Mariboru, kjer ih J: zbrali predstavniki klubov in Svobod iz občin Tezno, Tabor h., ‘OVPnclro "Ri c+vi "Mi n votr/~>l iir-M^-ncvrneirTci or-i vii tron Hov aJ značilnosti lahko omenimo. Predvsem to, da je klubov, bolj razvitih, precej, čeprav so povečini v manjših krajih, t^b aseh. 2e to je spet jasen dokaz, da so klubi zaželeni in po-šlabj 1 Tudi se je pokazalo, da za nedejavnost niso glavna ovira V Vs* Prostori, marsikje deluje klub, sicer skromno, pa vendar, k tr i?re^ kot idealnih prostorih. Prostore in materialna sredstva Joj-^ka iskati v širšem okviru in je to odvisno od razumevanja čtg^tieznih društev pa tudi občin in drugih družbenih in političnih 2acij' ker napačno je mnenje, da naj samo Svobode organi-Breii° klube. Hujši problem pa so kadri, ki bi vodili klube. Vse 0 •tfk Je, zlasti dobrih. Zato bo treba res temeljito premisliti, ^fli i bodo poslali na seminar za klubske voditelje, ki- bo letos v Kopru, da bodo ti ljudje potem tudi zares prevzeli H lc° klubov. Zdaj se namreč dogaja, da se le majhen odstotek lotj’ i1* So km na tečajih, z odgovornostjo in prizadevnostjo t ta pla v klubih. Za posamezna predavanja oziroma pogovore, n!k Področij kulturnega in družbenega življenja pa je Ofgg .no sodelovanje s šolami, delavskimi univerzami in drugimi ^ sv,zacijami. Ker je literatura za prirejanje klubskih večerov Ittfai aJ zelo skromna — edino prosvetni servis v Ljubljani je jjo j! Pokaj zvezkov — bodo vsebina dela in programi v klubih «iojrecej časa odvisni od iznajdljivosti in sposobnosti vodstva. Ne °sti pa je več kot dovolj. Pogovori o filmih, televizijske od-komentarji, kratki dramski prizori, razna predavanja, potem t>te2 ’ °biski razstav, večer družabnih iger, šahovski večer, večer 'i&ošt kr°Srama, večer za žene in podobno. Vedno pa je treba ]i?vati interese ljudi in to odraslih kot mladine. V - °rda smo vse te napotke in mišljenja že večkrat slišali. Veneti j.a dejstvo, da se klubi izredno naglo širijo, da tako rekoč vsak Vnj tajaj0 novi, zahteva od vseh, ki so tako ali drugače odgo-&0gOv 2a njihovo delo in razvoj, vse večjo skrb in pomoč. Zato °rov in posvetovanj še dolgo ne bo dovolj. V. Samide IpiiHiiiiiiiiiiiilliiiiH iliiMiBiliiliiM ■iliililiiiiiiiil U§?Se vrin;ia ob Prešernovem gleda- širini zastavil slej ko prej tudi njim. jeno tudi s strani amaterjev samih ške revije). Napak bi bilo namreč, če H u u neki pomislek. Morda uteme- Žal pa doslej še nimamo foruma, kjer mnenje, da občasna pomoč poklicnih bi gradili nadaljnjo razpravo, ki naj = ŠCp * mor^a tut*i ne’ Celjsko gledali- bi oni sami o tem razpravljali. Kaj gledališčnikov amaterjem še ne more pripelje le še k večji gledališki kul- f| Ij namreč sšmo našlo pot do Je z gledališko vzgojo v šoli, kdo bo postaviti amaterskega odra v status turi na Slovenskem, na napačnih iz- = c. '’ev> kjer gostuje, brez posredoval- predaval o gledališki kulturi v refor- polpoklicnega, ali morda majhna de- hodiščih, pa čeprav le v pogledu =§ jj. * Tako tudi ljubljansko Mestno, ki mirani gimnaziji, zakaj so v nekem nama nagrada amaterjem za vztrajni amaterizma. Odkar prireja Zveza Svo- §! ea drugim zelo mnogo gostuje po kraju odklonili njihove predstave, za- trud, ki se odraža tudi v tem, ko v bod vsako leto revijo najboljših igral- |i orenjski. Gre za to, da precenimo, kaj so nekateri gledališki novi avdi- sezoni dejansko uprizorijo lep celo- skih skupin, odl^ar v pripravah na gi Prešernovo gledališče s to svojo toriji še nezasedeni itd. — to so vpra- ten repertoar za svoje domače občin- okrajne in republiško revijo amaterji == tenredniŠk° vlogo zagotavlJa boljši šanja, kjer se gledališka kultura kon- stvo, a ne zgolj eno ali dve deli. Ce uprizarjajo več in boljša dela, dajejo = Pertoar gostovanj, boljšo razpore- kretno prepleta z gledališko vzgojo, ugotavljamo, da pri vrednotenju ama- več predstav za domače občinstvo, ker H tev gostovanj po posameznih krajih, tako tistih, ki predstavljajo novo pu- terskih predstav nimamo drugih me- to propozicije revije od njih terjajo, H «°stovanja večjih gledališč itd. Ce bliko kot onih, ki bi v življenju ko- ril kot tista, ki veljajo tudi za poklic- odkar Prosvetni servis izdaja vrsto == Ša Zagotav^a' oziroma to vsaj posku- mune tej veji umetnosti morali znati ne odre, kajti gledališka umetnost je izdaj za gledališke amaterje, odkar H 8 * P°tein je tudi njegova vloga po- odmeriti pravilno mesto. le ena, potem moramo vsakršno po- prirejajo vedno več okrajnih, pa re- = edovalca utemeljena. Napak pa bi V vseh teh smereh razmišljanja moč poklicnih gledališčnikov sprejeti publiške seminarje za režiserje-ama- H g* °» Če bi tako posredovanje pred- nedvomno so neke notranje rezerve brez predsodkov, to ne sme biti ne- terje, se je amaterizem gotovo zelo || ovijalo le vmesno, novo finančno naših dosedanjih poklicnih gledališč, kaj, kar je pri amaterizmu nezaže- razmahnil, v pogledu kvalitete pa je = in S*av^° sredstvih, ki jih okraj Da ne bi obstali ob ugotovitvi — sto- leno. Obratno, naši amaterji si želijo že marsikje dosegel zavidljivo raven. Tfistirfsistčzrz a.* 'sszrs&z “ —*• Sonja Gašperšič Razgovor z likovniki V Centralnem svetu Zveze in ljubljanski režiser Tiran). Ne moremo torej govoriti za sedaj še o kakršnem koli resnejšem pohodu poklicnih gledališčnikov k amaterjem, čeprav tudi amaterji vedo, da vsaka pomoč poklicnega gledališčnika ni vedno tudi dobra, zlasti ne, kadar sindikatov Jugoslavije SO s pred-hoče le-ta prenašati rutinerske, slab- stavniki Zveze društev umetnikov še vrste gledališke “»“'je. Gotovo pa uporabne umetnosti in Društva bi tudi poklicni gledališčniki pridobili L-,™. nekaj od takega sodelovanja. Sporni- li0 kov Srbije razpravljali njam se, ko je pred dvema letoma ° P°PulanzaciJ1 upodabljajoče naša znana igralka Mira Danilova za- umetnosti. Razgovor naj bi od-radi bolezni v amaterskem ansamblu kril možnosti za sodelovanje pri radovljiške skupine nadomestila do- ustvarjanju pogojev, da bi likov-mačo igralko pri predstavi Kreflov na umetnost postala kar najbolj god^jf bnato° za'1 amaterjet^a"tudi 'H*** velika igralka je izrazila ob tem, da ustanovah m domovih, za je tudi zanjo bilo to doživetje po- ■ > “a hi naša industrija čim prej sebne vrste. A takih široko razprtih Sprejela spodbude društev upo-rok je le malo. ^ rabne umetnosti. Govorili so tu- In vez med amaterji In poklicni- di O humanizaciji delovnega okorni gledališči? Morda najbolj potrebna ]ja itd. Dogovorili so se, da bodo prav tam, kamor bodo poklicna gle- ■ -v j, ,V dališča tudi v bodoče le malokdaj Popravili predloge, ki prišla, a bo amaterski oder predstav- 1 sinaiKalnirn. organizacijarn ijai tudi zanje edino stalno vez gle- bili osnova za vsestransko široko dališča z domačo publiko. akcijo. Uporabna umetnost Nekateri pesimisti pravijo, da je položaj likovne umetnosti dandanes podoben hiši, katere streha je prizadevno okrašena s pisanimi balončki; prostori, kjer oa prebivajo ljudje, so revni in založeni s kičasto kramo. K sreči je to pretirana ocena dejanskega stanja in prav razstava, ki je bila v torek odprta v spodnjih prostorih Moderne Galerije v Ljubljani, nam daje upanje, da bo v bodoče še bolje. Četrta razstava uporabne umetnosti, ki jo je priredilo Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti, bo trajala samo petnajst dni — žal. Njen pomen sega daleč preko pomena običajnih tako zvanih čisto likovnih razstav: praktično se človek likovni umetnosti vendar zelo lahko izogne, če ga ne zanima. Enostavno ne gre na razstavo. Druga pa je stvar z uporabno umetnostjo, ki nas spremlja na vsakem koraku, doma, v službi, ha ulici in na zabavišču, na cesti in v javnih prostorih. Povsod se srečujemb s plakatom, kozarcem, iz katerega pijemo, stolom, v katerem sedimo, vzorcem blaga, iz katerega je naša obleka. Brez visokega nivoja uporabne umetnosti je nesmiselno pričakovati visok nivo ostalih panog likovnega ustvarjanja in obratno. Na tej razstavi je zastopanih 65 avtorjev, arhitektov, grafikov in oblikovalcev z okoli 290 deli. Poudarek je na industrijskem oblikovanju, torej na modelih in vzorcih, ki bi jih lahko prevzela naša industrija in jih začela izdelovati za potrošnika namesto dosedanjih kičastih in zastarelih predmetov, ki so jih polne naše izložbe. Zaman se pritožujemo, da ima potrošnik slab okus: to niti ni res. Treba mu je samo nuditi kvalitetne izdelke, da bo lahko primerjal, da bo lahko izbiral med dvema izdelkoma. Prepričan sem, da bodo zlasti mlajši ljudje izbrali sodobne, likovno čistejše oblike namesto vulgariziranega kiča. Razstava bo potovala po zaključku v Ljubljani še v Maribor in Slovenj Gradec, v kraja, kjer so razumevajoči odgovorni ljudje preskrbeli možnost z’a razstavo. Nujno pa bi bilo treba, da potuje razstava uporabne umetnosti v naše velike industrijske centre, predvsem po Gorenjskem, ki postajajo klasična področja kiča; razstava bi tu lahko marsikaj izpremenila. p. z. Oranžni abonma Slučaj je nanesel, da o tem abonmaju še nismo pisali. Prireditelji so mu prvotno namenili unionsko dvorano, vendar se je izkazalo, da so za sedaj želje še premagale zmožnosti; zato bodo odslej tudi njegovi koncerti v Filharmonični dvorani. Kdor ve, kako resnično težak je boj za novo občinstvo, bo ta ukrep zlahka razumel. Za koncert, ki smo ga poslušali v ponedeljek (27. februarja), pa je bila značilna neka druga lastnost, ki bl ji v domačem — tn verjetno tudi v tujem — glasbenem življenju le težko našli podobno. V želji po člmvečji (in menda tudi čimglas-nejši) popularnosti so prireditelji združili v enoten spored tri znane in vsebinsko zelo enotno »uglašene-" romantične klavirske koncerte (Liszt, Rahmaninov, Hačaturjan). Res: dvorana je bila polna. Toda vprašanje je, če lahko tako izbrane skladbe koncertno občinstvo res vzgajajo v pravem pomenu besede. Otrok se seveda sprijazni z zdravili, če so zavita v sladkorčke, toda mnogo takih sladkorčkov naenkrat je za njegovo zdravje vendarle mnogo bolj škodljivo kot koristno. O tem bi veljalo premišljevati! Marsikdo je namreč zapustil dvorano utrujen in zmeden — to pa zanesljivo ni namen popularnih abonmajev. Sicer pa je bil koncert dobro pripravljen. Solisti so bili Dušan Trbojevič iz Beograda (v Hačaturjanovem koncertu), Tatjana Bučarjeva iz Ljubljane (v Lisztovem koncertu) in Stjepan Radič iz Zagreba (v koncertu Rahmaninova). Dirigiral je Bogo Leskovic. Dušan Savnik: »Afrika« Dramatični dogodki onstran Sredozemlja dramijo dandanes pozornost celega sveta. Dnevno časopisje je polno novic o boju dve sto milijonov Afričanov za neodvisnost. Kot odlično dopolnilo časnikarskim informacijam je Savnikova knjiga »Afrika včeraj in danes«, ki nas radodarno seznanja s kulturo, gospodarsko in politično preteklostjo črnega kontinenta in je prav zavoljo tega pohvale vredna pridobitev naših domačih knjižnih polic: Kolikor knjiga obogati bralčevo znanje o Afriki ali ga vsaj temeljito izpopolni, pa bralca nekoliko razočara. Delo je namreč zgodovinsko-zemljepisnn predstava, polna raznih imen, statističnih podatkov in letnic ter bi glede na to bolj sodilo med študijsko, šolsko literaturo kot pa med »zbirko potopisov, monografij, dnevnikov in življenjepisov slavnih raziskovalcev« kakor se nam predstavlja založnik Mladinska knjiga s svojo knjižno zbirko »Globus", pod katere naslovom je izdala Savnikovo delo. Knjiga je dokaj skopuška po obsegu! Preskromno število strani je prisililo avtorja, da je vklenil tako zelo obširno temo v zgoščeno pripoved, ki pa žal malce utruja. Omejen prostor seveda opravičuje’ avtorjevo naglico v nizanju posameznih dogodkov; zaradi nje nam ne uspe predstaviti mnogih posameznikov, »velikih Afričanov" drugače kot samo po imenu in v zvezi z nekaterimi dejstvi. Tako nas seznanja le z zunanjimi dogodki in manj z vzroki, z golimi posledicami- in ne z živim odrazom le-teh v življenju in navadah domačinov, s temnopoltimi ljudmi na splošno in manj s človekom. Kljub tej sodbi pa je Savnikovo delo pomembna pridobitev, saj je za zdaj edino domače čtivo, ki tako široko odpira vrata v bitje in nehanje črnega kontinenta. Obenem pa. je ta knjiga zrcalo solidnega uredniškega prizadevanja, saj je domiselno opremljena s svojevrstno formulacijo posameznih stavkov in odstavkov. Delo avtorja in urednika dopolnjujejo mnoge skice, zemljevidi in fotografije. kid Ulil TEIPČM FOTOGRAFIJA TEHNIČNA FOTOGRAFIJA POMENEK 0 TEHNIČNIH PROSPEKTIH Proizvajati ni dovolj, treba je znati tudi prikazati vrednost proizvodnje Med raznimi oblikami komercialne propagande, ki jo vodijo posamezne gospodarske organizacije ali njihova poslovna združenja, imajo izredno važno vlogo tiskani prospekti. Komercialni učinek tehničnega prospekta zavisi od njegove vsebine, oblike in likovne opreme. Vse te komponente pa morajo biti seveda v določeni skladnosti z vsem tistim, kar prospekt dejansko izpričuje. Dejstvo je pač, da prospekt vselej ustvarja človeku neko določeno sliko o podjetju in njegovi proizvodnji. Ta slika je lahko izredno lepa, lahko vzbuja določene pomisleke, a lahko je tudi slaba. Ne glede na to, kako je prospekt nastal, je že v navadi, da po prospektu človek ocenjuje celo tovarno, njeno notranjo organizacijo, urejenost njenih ljudi, solidnost in ne solidnost in kdo ve kaj še. A vse to ni brez vsake osnove! . Ze' bežen pregled nad prospekti, domačimi ali tujimi, kaže, da solidne tovarne prihajajo na dan vselej z resnimi pro- Mesto bodočnosti Po grlčasti pokrajini Varesotto pelje cesta navkreber proti južnemu koncu Lago Maggiore. V ozadju se bleščijo s snegom pokrite gore, po travnikih cvetejo prvi zvončki in trobentice. Množica gradbenikov, tehnikov in znanstvenikov, ki je vsako jutro na poti proti Ispri, pa nima časa, da bi gledala lepote pokrajine. Ti možje so tod zategadelj, da bi zgradili enega izmed naj večjih atomskih mest v Evropi. Aprila leta 1959 so postavili prve temelje za raziskovalno središče Ispra, ki se je od tedaj že zelo razširilo. Opremljeno je z najmodernejšimi laboratoriji italijanskega Komiteja za jedrsko fiziko, delalo pa bo v okviru Evratoma. Glavna raziskovalna področja Ispre: praktična uporaba atomske energije, študij kontroliranih jedrskih reakcij, poskusi z radioizotopi ter poskusi s sevanjem, ki bi ga lahko praktično uporabili v industriji in medicini. Kdor koli pride v Ispro, tod takoj opazi mesto bodočnosti. Znanstveniki, predvsem mladi možje, med katerimi pa je tudi presenetljivo mnogo žensk, so prišli iz šestih evropskih držav: iz Francije, Italije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Zahodne Nemčije. Elektrika iz atomov Prva nemška centrala, ki bo proizvajala električno energijo 1* atomske, bo zaCela obratovati v Kablu ' ob Malnl Konec letošnjega marca. Instalirana mo* centrale bo spoCetka 15.000 kilovatov že meseca februarja. Ta kapaciteta bi bila zadostna, da bi oskrbela z atomskim električnim tokom mesto z 20.000 prebivalci. Milijoni elektronskih voltov kot zdravilo V Zahodnem Berlinu, in sicer v tamkajšnji bolnišnici »Rudolf Virchow«, bodo v kratkem dobili najmodernejšo napravo za terapijo z visoko voltažo, prvi tak aparat, ki bo delal s tako visoko energijo žarčenja. Njegove lastnosti bodo prinesle predvsem bolnikom, ki bolujejo za rakom, nova upanja. Aparatura bo stala več kot pol milijona zahodnonemških mark. Ta tako imenovani BBC-betatron ne anulira prejšnje terapije raka z rentgenom in kobaltom. Betatron ima nalogo, da zdravi določena obolenja. Prednosti betatrona so znatno krajši čas žarčenja in omejitev žarkov. Rentgensko žarčenje, ki je bilo doslej v navadi pri zdravljenju bolezenskih izrastkov, je trajalo povprečno dvajset do trideset minut, medtem ko traja žarčenje z beta-tronom komaj pol do ene minute. Posebno pomembno pri tem odkritju je to, da ima omejeno žarčenje. Terapija z rentgenom in kobaltom škodljivo vpliva na kožo in jo včasih zelo poškoduje. To velja še posebno tedaj, če je bolni organ v notranjosti telesa, da morajo žarki najprej predreti kožo in debel sloj zdravega tkiva, preden pridejo do bolezenskega jedra. 2e zavoljo kratkotrajnega Jarčenja deluje betatron manj na kožo. Mimo tega je moč pri tem aparatu žarčenje tudi usmerjati, se pravi, moč ga je prirediti tako, da direktno zadene obolelo tkivo, na svoji poti pa ne poškoduje občutljivih organov. S tem nemškim izumom so že dosegli znatne terapevtske uspehe. Do zdaj so uredili v Zahodni Nemčiji enajst betatronskih naprav, vendar še nobena od prejšnjih ni imela tako visoke intenzivnosti, kot jo ima aparat v Berlinu. Ta aparat dela s 35 milijoni elektronskih voltov, z intenzivnostjo, ki jo doslej še nikoli niso uporabljali. S to aparaturo ne bodo zdravili le raka, marveč vsako podobno obolenje, pri čemer bo seveda uspeh terapije odvisen od stadija posamezne bolezni. Različna širina železniških prog Ve*ina evropskih dežel ima železniške proge enake širine. Ce se odpravimo z vlakom *ez mejo, se lahko brez motenj peljemo v Italijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Grčijo ter na Poljsko in na Švedsko. Na meji nam ni treba prestopati. in sicer po zaslugi mednarodnega sporazuma, ki določa enako širino železniških prog. Nekatere evropske dežele pa tega sporazuma niso sprejele, tako da brez teh motenj ni mo. goče potovati v Sovjetsko zvezo, Španijo ter nn Irsko in Portugalsko, ker ima železniška proga v teh deželah drugo širino. Razlika je nastala v preteklosti, ko so Bi te dežele iz vojaško-strateških razlogov zgradile od evropske različno železnico, da bi sc se je torej stopanja pe skvo ali pa spekti, v katerih govore dognani tehnični podatki kot najboljši argumenti, medtem ko vrsta povprečnih ali manj solidnih podjetij prihaja na dan s kričavimi prospekti, ki pa marsikdaj niso objektivni odraz kvalitete. Slednje velja zlasti za zunanje dežele, medtem ko za našo deželo lahko trdimo, da večina prospektov sploh ne dosega dejanske kvalitete proizvodov, s kakršnimi se lahko pohvali večina naših proizvodnih podjetij. Tu gre predvsem za tehnično plat prospektov, ki nima še nobenih trdnih osnov (razen nekaterih izjem) in je včasih prav diletantska. Tako je iz te zagate ne more rešiti tudi najboljša grafična tehnika. Nasprotno, notranja nasprotja se s tem še povečujejo, saj spričo slabih klišejev vse ostale finese grafike izpadejo kot kič. Pri tem pa moramo biti objektivni; slabi klišeji so posledica slabih fotografij. Tehnični fotografiji se namreč v vsem tem času neprestanega napredka nismo posvetili dovolj. Tu gre za svojevrstno tehniko, ki je ne zmore noben fotograf. To niti ni čudno, saj za tehnično, oziroma komercialno fotografijo potrebujemo tudi specialni pribor, ki niti ni poceni. Sicer pa tehnična fotografija ni samo stvar propagande, temveč tudi stvar tehnične dokumentacije, ki jo potrebuje vsako solidno proizvodno podjetje. Redke so naše tovarne, ki razpolagajo s kvalitetnimi fotografijami svojih proizvodov, čeprav so to takšni proizvodi, ki veljajo nekaj sto tisoč dinarjev. Nekaj naših največjih industrijskih podjetij sicer že ima oddelke za tehnično in komercialno fotografijo, toda sam sem naletel na vrsto uglednih podjetij, kjer so me postregli s prav amaterskimi fotografijami svojih izdelkov. Vrsto njihovih proizvodov poznam dokaj dobro; težko bi jih ločili od najboljših inozemskih proizvodov, toda na fotografijah vse to splahni in neupravičeno vzbuja slabe vtise o dejanske kvaliteti njihovih izdelkov. Z običajnimi kamerami tega problema zares ni mogoče rešiti, saj se že povsod na svetu poslužujejo specialnih kamer, med katerimi so najbolj znane kamere »Linhof« iz Miinchena. To so izredno precizne kamere za večje formate negativov, ki s svojim čudovitim pregibnim mehanizmom omogočajo uveljavitev najbolj zapletenih zakonitosti snemateljske tehnike. V rokah strokovnjaka dejansko pomenijo največjo pridobitev tehnično-dokumentarne in ko-mercialno-propagandne službe sleherne večje gospodarske organizacije. Takšne kamere skupno z vstalim priborom bi kazalo uveljaviti zlasti v podjetjih z velikim asortimentom proizvodov, kjer je komercialna fotografija tako rekoč dnevni problem. V drugih proizvodnih organizacijah bo morda primerneje, da prepuščajo to delo posebnim uslužnost-nim podjetjem, ki pa bodo morala malo bolj poskrbeti za specializacijo mladih kadrov, če bomo hoteli v doglednem času našo tehnično in komercialno fotografijo tudi na široki fronti dvigniti na potreben nivo. Kamera za tehnično in komercialno fotografijo znamke Linhof SIGNALI Z »VENIISIKA« Moskovska »Pravda« je objavila v eni izmed zadnjih številk prvi podrobni opis medplanetarne postaje »Venusik« in opis tehničnih pogojev, ki so omogočili njeno izstrelitev s tako fantastično preciznostjo. V uvodu poročila je rečeno, da bo medplanetarna postaja, ki so jo izstrelili 12. februarja, dosegla območje Venere med 19. in 20. majem. Tedaj bo oddaljena manj kot 100.000 kilometrov od Venere in približno 70 milijonov kilometrov od Zemlje. Avtomatična medplanetarna postaja je v bistvu ogromen valj, visok '2035 milimetrov in s premerom 1050 mm. ŽFVOSREBRM STIKALA in avtomati v stanovanjskih stavbah Avtomatika se dandanes uveljavlja ne le v proizvodnji, trgovini, telefoniji in prometu, ampak tudi v zasebnem življenju vse večjega števila naših delovnih ljudi. Vrsta sodobnih tehničnih pripomočkov, ki jih postopoma uvajamo v naša stanovanja, deluje brez človekove pomoči, kajti v njih so vgrajeni avtomatski mehanizmi. Ti mehanizmi so lahko zelo različni; pri kompresor-skem hladilniku vključujejo in izključujejo elektromotor, pri absorbcijskih pa električni grelec, toda v obeh primerih vzdržujejo proces hlajenja. V električnem vodnem grelcu — bojlerju takšni mehanizmi nenehno skrbe za ustrezno obnavljanje količine tople vode in tako človeka osvobajajo ne le dela, temveč tudi skrbi, kakršne je pač staven. Sestoji iz več delov, a vsak del mora biti zares soliden, če hočemo, da bo mehanizem deloval docela brezhibno. Prav pri bojlerjih so važen sestavni del tega mehanizma stikala. Ta pa niso običajna stikala, ampak steklene cevke, napolnjene z živim srebrom, ki že ob malenkostnem nagibu napravi ali pa prekine zvezo med dvema vtaljenima kontaktoma. Slovenija je ena izmed redkih dežel, ki ima bogata nahajališča živosrebrne rude. Idrija že nekaj stoletij izvaža živo srebro za lepe denarce, toda živosrebr-na stikala smo za takšne potrebe kupovali v tujini in tako za še dražje denarce dobivali nazaj svoje lastno živo srebro. Tako se je dogajalo še pred nekaj leti, danes ne več! Proizvodnjo živosre-bmih stikal je osvojila tovarna »TOS« v Ljubljani. Stotine in stotine domačih bojlerjev v, naših stanovanjih ima sedaj čudoviti mehanizem, ki brezhibno deluje ob mirnem utripanju domačih žili!! vosrebrnih stikal. Petinsedemdeset tisoč jih v letošnjem letu potrebuje samo domači trg, kupci so tudi na tujih tržiščih. In končno, zakaj ne bi izvažali živo srebro tudi v teh dragocenih steklenih cevčicah, a ne le v težkih železnih steklenicah. Sicer pa so živbsrebr-na stikala proizvod docela nove kakovosti. Živo srebro za ta stikala je treba namreč poprej temeljito prečistiti ter iz njega odstraniti še zadnje ostanke raznih škodljivih primesi, ki so za delovanje takšnih stikal škodljiva. To delo je vestno opravljeno in zato so stikala zares kakovostna. Seveda pa živosrebrnih stikal ne uporabljamo le pri bojlerjih, temveč tudi pri vrsti drugih naprav v industrijski avtomatiki. Živosrebrna stikala so tudi pomemben sestavni del tako imenovanih stopniščnih avtomatov, katerih serijsko še ne proizvajamo, čeprav je to mehanizem, ki ga potrebuje vsaka večstanovanjska hiša. »Vrat«, ki povezuje »glavo« z valje* je opremljen z zelo občutljivimi mi«, ki so povezane z aparati za rež1' stracijo in avtomatično orientacijo. 1 valja štrlijo štiri radijske oddajne a1?' tene v dveh smereh; ena izmed njih 3 velika parabolična antena s premer*” dveh metrov. Razen tega štrlita 1 valja dve veliki krili, ki nosita s011^ baterije. Na zunaj daje naprava ^ robota brez nog. V trenutku njene 1* čitve od kozmične nosilne rakete 5 bile vse njene tipalke (antene) skrčej* zdaj pa je skrčena le še velika parah0" lična antena. Na boku medplanetai* postaje se bo pojavila šele v trenutK ' ko se bo postaja približala Veneuj Njena naloga bo pošiljati z večjo tančnostjo radijske signale iz oddalto nosti 70 milijonov kilometrov Pr° Zemlji. V notranjosti kozmične ladje so ra*^ lične radiotelemetrične aparature, sis4 mi za orientacijo in usmerjanje, inst^gf men ti za znanstveno raziskovanje mehanizmi in naprave za vzdrževanj stalne temperature in energetskih vir° ' Vsaka od teh aparatur opravlja vT3 Izredno pomembnih nalog. Sistem avtomatično orientacijo zagotavlja ^ primer popolno stabilizacijo medplan tarne postaje in preprečuje njeno VP nje okrog lastne osi, zagotavlja stal” usmerjenost sončnih baterij proti ne glede na položaj postaje in stanj usmerjenost parabolične antene Pr° Zemlji. . Ogrevalni sistem je doslej ogr® ^ celotno kozmično ladjo, ko pa se š le-ta približala Veneri in torej * Soncu ter bo zaradi tega prejemala0 krat več toplote kot zdaj, bo term°v^ gulacijska naprava služila za ohlajen j e. ^ Z drugimi napravami v valju moč ugotoviti polarni magnetizem nere. gostoto mikrometeorjev v med?1.- nere, gostoto mikrometeorjev netarnem prostoru ter realne dime°' sončnega sistema. Vsi podatki bodo l ^ bajali na Zemljo med tedenskim stiK zii* p? medplanetarne centrom. !!!l!!ll postaje s MONOTONIJA OB STROJIH IN OBRAMBA PRED NJO V-v"* osvajalci »c mogli v svojih vagonih peljati naravnost na njihovo ozemlje. Sodobni promet in trgovina čutita posledice te razlike, vendar omenjene dežele ne marajo opustiti preširokih železniških prog. Spalni vozovi mednarodnih vlakov so zdaj izdelani tako, da jih na meji prenesejo na Širše osi in da lahko nadaljujejo pot, ves drug promet pa je vezan na pretovarjanje. Kljub različno Širokim železniškim progam ej mogoče v spalnem vozu brez prepeljati na primer iz Beograda v Mo-na v Madrid. Živosrebrna stikala imel, ko teh naprav še ni bilo na uslugo. Pomemben avtomat je seveda tudi telefon. Pičlih deset številk na številčnici omogoča praktično sto in sto tisoč številčnih kombinacij. Zato z nekaj vrtljaji lahko v najkrajšem času dobimo zvezo s številnimi znanci in prijatelji, ki žive desetine kilometrov daleč od nas. Bolj ko tehnika prodira v naše zasebno življenje, več je teh mehanizmov. Sicer pa gre za pomembne pripomočke, ki so tudi sestavni del standarda naših delovnih ljudi. Če že gradimo novo stanovanje, prav gotovo ne bo več brez kopalnice, kopalnica ne brez električnega bojlerja in bojler ne brez tega avtomatskega mehanizma. Ta mehanizem seveda ni tako eno- Ko je nekdanji proizvajalec lahko spremljal svoj izdelek od surovine do končnega produkta, je bil ustvarjalec, ki se je ob svojem delu vsestransko izživljal. Vsestranska uporaba tehnike v industrija pa je spremenila način proizvodnje. V času dovršene poiavtomatizacije in avtomatizacije delajo v industriji stroji, medtem ko delavci na tekočem traku sedem do osem ur le dopolnjujejo stroj. Človekovo delo se je razbilo na niz enoličnih gibov.,. Sprememba v načinu proizvodnje pa je rodila tudi psihološko spremembo. Ko mnogi delavci stroj le dopolnjujejo, pa doživljajo tudi negativen odnos do dela, hkrati s tem pa se lahko zmanjšuje njihova produktivnost. Pri delavcih se pojavljajo znaki težke potrtosti, zlovoljnosti, nezadovoljstva in zdolgočasenosti. To doživljanje je v prvi vrsti posledica enoličnosti in pomanjkanja sprememb pri delovnem procesu. In to vodi slednjič celo do utrujenosti zaradi monotonije. To lahko ugotovimo s pregledom delovne krivulje, ki kaže v sredini delovnega procesa značilen padec. V začetku, ko doživljaj enoličnosti še ni tako neprijeten in na koncu, zaradi bližnje perspektive za spremembo, sta kraka krivulje privzdignjena. Raziskave psihologov in filozofov so ugotovile, da si tako utrujen delavec za restitucijo ne želi počitka, temveč da podzavestno stremi za pestro spremembo dejavnosti. Nadalje so ugotovili, da nekateri delavci to enolično ponavljanje gibov laže prenašajo kot drugi. Praviloma so to »vase usmerjeni ljudje«, ki opravljajo takšno delo mehanično, medtem ko se dejansko izživljajo v notranjem sanjarjenju. »Navzven usmerjeni ljudje«, pa se težko prilagodijo enoličnosti, postajajo zlovoljni, včasih pa nastopajo celo psihoze. V tem smislu občutljivi ljudje zapuščajo taka delovna mesta, kar rodi fluktuacijo ali pa vsaj pogosto izostajanje. V borbi proti psihološkim posledicam enoličnosti, ki jo povzroča polavtomatizacija in avtomatizacija v industriji, so psihologi in fiziologi eksperimentalno odkrili nasprotne ukrepe, s katerimi so olajšali delavcem prilagajanje k enoličnemu delovnemu procesu. Zato so uvedli menjavanje delovnih nalog med delovnim dnem. sistematično spoznavanje delovnih mest med obdobjem strokovnega usposabljanja (delavec preide fl) ---------------u- ter tako delovne operacije svoj delež k celotnemu delovP-^jj doprinosu), uvajanje večjega kratkih počitkov. Kot zelo uCl -tič vito se je izkazalo uvajanje med delom«. Glasba povzroči j« delavcih prijetno doživetje in siJ ugodno odraža v delavčevem do dela. Pri tem glasba ne sn,e #1 delavcem povsem neznana, da preveč osredotočila njihove P° nosti. Se manj pa seveda kar bi zbudilo pri delavcih ” tlvna čustva. Ritem skladbe *0v" biti vsaj deloma v skladu z nim ritmom delovnih gibov, primerna jakost je spremenlji'0 pfe' glasno predvajanje, s čimer se v '*■ Set> prečuje prehod v organiziran S predvajanjem glasbe so P^i^pe' posredno preden je nastopil ® rimentalno ugotovljeni pričetek .j), čllnega padca na delovni Predvajanje je trajalo pet do minut. Vsi ti ukrepi so deloma iie ublažiti utrujenost vsled mon0,- v«, pri tistih delavcih, ki ponavlj®! .^IJ delovni čas enolične gibe. ^ AtfO koristno pa je, če delavec osve0jeJ* dojema splošno koristnost sV delovanja. A Svetovni rekorder Zablestel je tako nepričakovano, kakor zažari na nebu meteor. Še lani je jugoslovanski olimpijski komite sodil, da nimamo smučarjev, ki bi jih bilo vredno vsaj simbolično poslati med elito najboljših. Postaviti svetovni rekord, pomeni storiti nekaj, česar ni zmogel doslej še noben človek na svetu. Deset let je bil simbol človekove zmogljivosti Finec Luiro Tauno. Njegovo ime je bilo neštetokrat zapisano, neštetokrat izgovorjeno in ostalo bo na častnem mestu zgodovine smučarskih pole- tov — toda pred njim bo odslej blestelo novo ime! Ime mladega Jugoslovana, ki je prišel in zmagal... Jože Šlibar, JUGOSLAVIJA! Kako ponosni in srečni bi bili šele, če bi mogli reči, da je doseženi uspeh rezultat načrtnega dela in prizadevanj jugoslovanske smučarske organizacije ... Osamljeni velemojster Na letošnjem, šestnajstem šahovskem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu nastopa samo en velemojster: dr. Pe-tar Trifunovič. Za marsikatero deželo je to veliko. Jugoslavija pa sodi med šahovske velesile. Velemojstrov ni treba pri nas iskati z lučjo (menda jih imamo sedem)! Nekatere starejše in neaktivne velemojstre izloči iz spiska Igralcev na državnem prvenstvu že zahteven tekmovalni sistem. Tembolj pa je čudno, da za šahovskimi deskami na prvenstvu zaman iščemo mlajše velemojstre, ki so si pridobili pravico nastopa na našeih najbolj pomembnem in največjem tekmovanju. Letos so odpovedali udeležbo Svetozar Gligorič, Aleksander Matanovič in Bori-slav Ivkov. Prvak se je izgovoril na utrujenost in na prihodnje turnirje, Ivkov na odhod k vojakom, Matanovič pa mora igrati na turnirju v Južni Ameriki (10: marca v Mar del Plati). K »opravičilom’« moramo dodati: da je Gligorič nedavno tega igral na dveh nepomembnih turnirjih v Lesterju in Torremolinosu), da se Ivkov kljub vojakom pripravlja za nastop na medconskem turnirju, medtem ko je Matano-vič tako ali tako potoval v dneh začetka zagrebškega Prvenstva prek Atlantika. V najmočnejši šahovski državi na svetu SZ igrajo razen svetovnih prvakov na državnih prvenstvih vsi najboljši velemojstri, če le morejo. Pri nas pa odpove nastop na prvenstvu vsak velemojster, ki mu je mesto v reprezentanci ali nastop na Velikih, pa tudi manjših tujih turnirjih, zagotovljen. Podcenjevanje, s katerim odpovedujejo naši velemojstri nastop na državnem prvenstvu, naj bo opozorilo hašim šahovskim forumom, da tekmovalni pravilniki pri nas niso urejeni! S i i. o V.-iiV -V--.;. > -. T~ ■ ■ v ;:'J\ \ za vsakega delovnega človeka! Najcenejši tednik v Sloveniji! Mesečna naročnina samo 80 dinarjev »Slovenija avto« UUBLJMA, PREŠERNOVA CESTA 40 sprejme takoj: • računovodjo za servisno službo • skladiščnika za skladišče avtomobilskih rezervnih delov in avtomateriala • 2 strojepiski • moč za blagovno knjigovodstvo Pismene ponudbe naj vložijo interesenti na gornji naslov. TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE »METALKA« LJUBLJANA, Titova cesta 24 obsega poslovanja C»*pi SU j 8 saradi povečanega lWkT EC A J sa sprejem naslednjih uslužbencev: nobovno-prodojne referente trgovske pomočnike — komisionarje referente skladiščno-odpremne službe šefe zunanjetrgovinskih oddelkov samostojne zunanjetrgovinske referente konjunkturista za domače in taje tržišče korespondente za zunanjo trgovino administrativne moči z znanjem strojepisja stenodaktilografe referenta za vzgojo kadrov Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki se obfčajno zahte-va3o za taka delovna mesta. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Plača po učinku. l^ismene ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse pošljite upravo podjetja Titova cesta 24 do 10. marca 1801. »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvomička uL br. 14 Tel; 37-250 Predstavništva: BEOGRAD - ul. 7. jula br, 34 — Tei. 26-843 SARAJEVO — ul, Mustafa Goluboviča 6/1 — Tel. 54-07 NIS — ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 — Tel. 20-32 PROIZVODI: blago za moške obleke, moške in ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100%. ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm. Volna za ročna dela »MACA* in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kovinske industrije Ig pri Ljubljani razpisuje delovno mesto sekretarja podjetja Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na Upravo podjetja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Podjetja za oskrbo lesne industrije »OPREMOTEHNA« Ljubljana EN GROS — IMPORT — EN DETAIL — razpisuje delovno mesto ŠEFA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji: .visoka ali višja strokovna izobrazba in tri oziroma pet let prakse na vodilnem mestu v stroki. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. —- Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. Posvetovanje o novih instrumentih delitve dohodka in čistega dohodka Je preloženo do druge polovice marca in prvih dni. aprila. Sandi tega še sprejemamo prijave za to posvetovanje. Za vsakega udeleženca je treba plačati 5000 din. FEVANSIJSKI STUDIO — BEOGRAD Poštni predal 320, račun 101-707-1-393 BORZA ZA ODDIH IŠČEM POČITNIŠKO SKUPNOST — Občinski sindikalni svet v Ormožu išče primeren prostor ob morski obali, kjer bi lahko postavil v sezonskem času 10 šotorov; išče počitniško skupnost, ki bi lahko prevzela skrb dnevne prehrane za koristnike letnega oddiha! ...obenem pa ustanavlja POČITNIŠKO SKUPNOST, ki bo omogočala ceneno in udobno letovanje svojim članom. V ta namen išče primeren prostor ob obali za gradnjo doma in seveda INTERESENTE, delovne kolektive, ki bi bili pripravljeni,kot člani skupnosti sodelovati pri tej gradnji! NOVI SAD VPRAŠUJE — kateri dom oddiha v Sloveniji, bodisi ob morju ali v gorah, ob jezeru, lahko odstopi delovnemu kolektivu »TEHNOMETAL* iz Novega Sada nekaj ležišč v predsezonskem in v sezonskem času? »Tehnometal« vprašuje po ceni enodnevne oskrbe, po načinu rezervacije in pa — kateri meseci sodijo pri nas med strogo sezonske! Organizacija letnih oddihov pa vprašuje Novi Sad, če' razpolaga s prostimi kapacitetami v svojih domovih oddiha, ki bi jih lahko odstopil našim zainteresiranim delovnim kp-lektivom? REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE — proda »vilo Rusticano* Opatija! Zgradba je oddaljena 20 metrov od glavne ulice in je obdana z velikim vrtom. Grajena je v treh etažah; ima 6 večjih in 3 manjše sobe ter kuhinjo z ostalimi pritiklinami. Je dobro ohranjena in primerna za preureditev v počitniški dom. UMAG NUDI V NAKUP — trdno zgradbo tik ob morski obali. Zgradba je potrebna majhnih popravil. K njej sodi velika parcela, primerna za športne dejavnosti. Glede na lokacijo je zgradba primerna tudi za letovanje otrok, saj ji neposredna bližina mesta nudi vso preskrbo! PODROBNE INFORMACIJE LAHKO. DOBE INTERESENTI V POSLOVALNICAH TURISTIČNE AGENCIJE »IZLETNIK«, KI PREVZEMA POSREDNIŠKE USLUGE, UVAJA EVIDENCO SMOTRNEGA IZKORIŠČANJ A ■ DOMOV ODDIHA, VSKLAJUJE POVPRAŠEVANJE S PONUDBAMI IN UVAJA ORGANIZACIJO INFORMATIVNE SLUŽBE O PROSTIH KAPACITETAH POČITNIŠKIH DOMOV! Izletnik ima svoje poslovalnice v malone vseh večjih mestih naše ožje domovine: Ljubljana, Šentvid, Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Jesenice, Celje — pozneje v Mariboru, Murski Soboti in v Mežici — Piran ... DA PA BO NASA DEJAVNOST CIM USPEŠNEJŠA, OPOZARJAMO ZAINTERESIRANE DELOVNE KOLEKTIVE, DA POŠILJAJO SVOJE ZELJE, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NA BORZO ZA ODDIH Dušan Kralj: Utrudljivi kilometri Danes tu, jutri tam. Zmeraj 118 poti. Zmeraj drugod. Zmeraj J13 preži. Zmeraj z očmi na be-traku, ki mu pravimo —~ ^sta. Zmeraj v vrtincu deroče *eke, ki ji pravimo — promet. 7® je življenje sodobnih noma-^°v, šoferjev, ki s težkimi to-^riijaki prevažajo blago po Evropi. Trije smo bili: dva šoferja in ^vinar. Na potnem listu je pi-od Zrenjanina prek Mari-do Amsterdama. Vsem j*®*** se je za dvanajst dni spre-težek tovornjak v dom. O govori reportaža! POD-j^TJU »INTEREVROPA« IZ 5°PRA PA VELJA ZAHVALA ^ USLUGO, KI JO JE STO-JJLO NASI REDAKCIJI S i**1*, DA JE OMOGOČILO PO-JOVANJE NAŠEMU SODE-^VCU! »tv!.Prostor za tretjega?« »Jr Amsterdama In nazaj!« IV”17* ^vwovil sem vprašanje. Sandi In ipS(.ni-Šoferja tovornjaka z oznako sta me začudeno premerila. t%či; V^upljiv pogled, kot bi hotela jjVPa stvar. Fant ni skromen, ^j^ro,« sta dejala, »Bo vsaj pot Pa m bila prav nič krajša. Nasprotno. Ze v Mariboru smo zvedeli, da bo treba spremeniti smer običajne poti zaradi snega, ki je prav tiste dni zametel alpske ceste. Težki tovornjaki so morali ovinkariti čez Dunaj, po Nižjeavstrij-skem v Nemčijo in naprej. In tako je čakalo 1800 kilometrov poti skozi tri države, mimo šest carinskih pregledov in skozi kdo ve koliko nepredvidenih težav. Sandi in Slavko sta bila optimista: »Brez skrbi. Dva dneva jn dve noči pa bomo na dlju. Da bi se le premaknili iz Maribora!« Pa se nismo kar tako. PRVE NEVŠEČNOSTI Da bi se le premaknili! »Težave imamo s starimi tovornjaki in s pomanjkljivim voznim parkom. Premagujemo jih s točnostjo. Točnost pri odhodih in prihodih. Točnost pri prevzemu in pri dostavi blaga. Izgubljen dan pomeni za naše podjetje četrt milijona čiste izgube. Pri mednarodnih progah je točnost še posebno važna. Pošiljatelj je s pogodbo vezan na točno dostavo. Mi prav tako. Odškodnino za zamujeno dobavo plača tisti, ki jo povzroči,« Tako so mi rekli v mariborski poslovalnici »Interevrope«. »Luči nam nagajajo. Olja je zmanjkalo. Na prikolici je napačna mera nosilnih gredi. Pregledati je treba... Popraviti je treba ...« • Tako sta mi rekla šoferja Sandi in Slavko. »To pot je kriva zamude tovarna v Zrenjaninu. Ugotovili smo še, da manjka vrhu vsega potrdilo veterinarja, ki jamoral pregledati naloženo blago. Kli- cali smo Zrenjanin. Po teleprinterju. Zdaj čakamo. Urejeno bo.« Tako so opravičevali nenapovedan zastoj v poslovalnici »Interevrope« v Mariboru. Ko smo naposled le zapeljali iz Maribora proti avstrijski meji, smo se tolažili z mislijo, da bomo med potjo ujeli zamujene ure. Tovornjak je pel z basovskimi orglami. Šentilj. Naši cariniki so hitro opravili svojo dolžnost. Brez zavlačevanja so nam odprli pot do avstrijskega mejnega pregleda. Avstrijski cariniki pa so zelo hitro ugotovili, da vozimo — AMSTERDAM V KONSERVAH Brez šale! C mo na belem. Ce ne verjamete, poglejte na prijavni formu- lar. Anemičen smehljaj avstrijskega carinika, ki nas gleda z birokratičnimi očali visoke dioptrije Herr Zollbeam-ter je pomolil napak izpolnjen formular Slavku, ki je godrnjal: »Kakšen Amsterdam! Konserve svinjskih jezikov peljemo in ne glavno mesto Holandije!« Pa ni nič pomagala V formularju je pisalo, da vozimo Amsterdam. Uslužbenec, ki je izpolnjeval rubrike, je zamenjal vprašanje kam z vprašanjem kaj. Dobro, napaka. Ampak takšna napaka se lahko uredi z domislekom in s smehom. Ne pa s potrebnim uradnim popravkom. Po predpisih: korektura, pripomba, pečat jugoslovanske obmejne carine. Slavko se je moral vrniti s formularjem k jugoslovanskim carinskim oblastem. Jezilo ga je: »Zmeraj je kaj narobe.« Preudarjal sem: Tile naM fantje, ki vozijo čez mejo, nimajo samo svojih poklicnih težav s tovornjakom in cestnimi predpisi. Spretno morajo krmariti ■ ■■■■■. ? ■ e I skozi ovinke uradne birokracije. In ni čudno, če. se tu ' včasih kaj zatakne. Slavko ima posebno aktovko za vse mogoče dokumente: — tako imenovana specifikacija blaga — potrjene fakture ' — izvozna carinska deklaracija —- mednarodna carinska prijava — tovorni list z obračunom — mednarodni transportni sporazum in še vrsto osebnih dokumentov. Mnoge teh dokumentov bi bržkone lahko zamenjal osnovni dokument, ki ga predstavlja tablica na tovornjaku: TIR. Pomeni: mednarodni transportni sporazum. Načelo tega sporazuma je, da zapečatijo mednarodni carinski organi blago ob odhodu in ga spet pdpe-čatijo pri prihodu na cilj. Pri navadnem tranzitu pregledujejo cariniki blago na vsakem mejnem prehodu. Zgodi se celo, da določijo uradnika za kontrolo, ki spremlja tranzit od meje do meje. Ce pa potuje blago pod oznako TIR, odpadejo mejne kontrole. Ves pregled se omeji le na pečate. Tako je v načelu. Rea pa je, da najdejo carinski uradniki vedno kakšno špranjo, kamor lahko zagozdijo svoj birokratski klin. In tako . je bilo tudi s tem našim »Amsterdamom v konser-vah«! Ko se je Slavko vrnil s popravljenim dokumentom, je bilo potrebno še nekaj formalnosti. Po dveh urah čakanja smo bili vendarle že tako daleč, da nadaljujemo pot. Žarometi carinskega pregleda so ugasnili nad našimi glavami in posvetili drugam. V svoj snop so ujeli Šoferja iz Makedonije, ki je bil namenjen v Hamburg Tudi v njegovih dokumentih je bilo nekaj navzkriž. Prosil nšs je pomoči, ker pač ni znal besedice nemški. Sandi in Slavko sta mu nudila kot prevajalca »šofersko pomoč«. Prihodnjič: SREČANJE Z AVSTRIJO OBVESTILA BRALCEM ■ m m MfliMI M ^ A _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________: ' jLp Dan, kakršnih je v letu triinpetdeset in, ki gre kaj rad dokaj neopazno mimo nas! Držimo se zapečka, domačega vrta, morebiti stopimo na ulico in do najbližje gostilne. To je vse! Večkrat se sicer zapletemo v pomenek, kam, vse bi šli, kaj vse bi organizirali, kako bi preživeli svoj prosti dan, toda... Besede ostanejo — besede! Vsak jim po svoje dodaja kot v opravičilo tisočkrat ponovljeno misel — organizirajte nam takšno nedeljo, jaz res nimam časa! In vendar si jo moramo sami organizirati, če jo hočemo imeti takšno, kakršno si radi zamišljamo. Sami, brez tuje pomoči, brez receptov, brez direktiv ... Dolgo je že od tega, ko sem se pogovarjal s predsednico delavskega sveta v kranjski »-Tiskanim«. Med pomenkom je zazvonil telefon. Sobesednica je prisluhnila. Nato sem jo slišal: »Da, da, še trije sedeži so prosti! Dobro, naj jih torej rezerviram?« Ko je odložila slušalko, sem jo baral: »Zakaj pa gre?« Medtem ko si je zapisovala imena v zvezek, me je odpravila z malomarnim, češ nič, nič, za nedeljski izlet! - Tale »nič, nič« se mi ni zdel tako nepomemben. Nadaljeval sem z radovednostjo. Dobil sem odgovor. »Naša, tovarna ima že dolgo časa svoj avtobus, s katerim vozi delavce na delo in domov. Ob nedeljah i je ta avtobus prost. Takrat ga izkoristimo za razne izlete. Seveda, ne ves kolektiv hkrati, toliko sedežev v avtobusu ni, ampak se lepo razdelimo po oddelkih, po skupinah. To pot je na vrsti barvarna, zadnjič je bilo skladišče, prihodnjič bo kakšna druga skupina... S tem seveda ni rečeno, da se ne pomešamo med seboj! Vsak udeleženec izleta lahko prijd-vi za izlet tudi svoje sorodnike. Ženo, moža, otroke >.. Pa gremo na Plitvice, v Senj, v Bohinj, pod Lubelj, na Bled, na slovensko obalo...« »In koliko vas to stane?« »Pravzaprav zelo malo. Kilometrina. Pa šoferju dnevnica. Vsekakor se nam to izplača. Tako imamo- nekaj Od nedelje, spoznavamo se med seboj, vselej kakšno razdere-mo in, kar je predvsem važno, na ta način si po svoje skrajšamo teden. Da vidite, kakšno razpoloženje vlada med ljudmi v ponedeljek zjutraj, ko se spet vrnejo k strojem!« »Kdo, pravite, vam to organizira?« . »Kdo? Sami, delavci v oddelkih, saj vedo, kdaj so na vrsti za avtobus! »No, da se točneje izraalm: našt sindikalna organizacija!« Tako, tako, sem pomislil,' o tem moram napisati dve besedici! Vsaj za informacijo drugim, ki tega nimajo ali pa tistim, ki si tega žele, a čakajo, da jim bo padlo z neba! Križanka št. 9 Vodoravno: 1. nepomemb- na oseba na odru, 7. manjše iz-premembe v interpretaciji kakšne skladbe, ki jih izvajalec sam vnaša, 13. pokrivalo, 14. razmočena zemlja, 16. del dihanja, 17. zajeten gorski vrh, 19. borišče, 21. huda žuželka, 22. poklic, 24. pčebivalec Apeninskega polotoka v starem veku, 27. Verdijeva opera, 28. velika afriška in azijska žival, 29. neposredna okoli- 11. takšhega okusa kot limona, 12. osebno moško ime, 15. napla-čilo, 18. operne melodije, 20. posebna vrsta vulkanskih otokov, 23. izžemalec, 25. organsko barvilo, 26. pen j a, spenjača, 28. sinova žena, 29. jarek, 30. eden od naših čutov, 31. nekdo ali nekaj, ki ga nočemo imenovati s polnim imenom, 32. ptič, ki živi samo še na Novi Zelandiji, 33. staro glasbilo, 36. hoditi, 38. 1 2 3 4 5 6 h ? la 9 10 14 12 ts m 14 15 m '6 17 18 m 19 20 H 21 m 22 23 m 24 25 m 26 m 27 m 28 m m 29 30 m 31 32 n 33 31, m 35 36 m 3? 38 39 40 n 41 42 m 43 4U | 45 —gJ ca, 31. tako velik, 34. okrogla bakterija, 35. starogrška pesnica, 37. davni prebivalci na naših tleh, 39. silna žalost, 41. tolažba, 43. lesni drobec, 44. žrebci, 45. predsmrtni boj. Navpično: 1. briga, 2. kradljivec, 3. sveti bik starih Egipčanov, 4. težka kovina srebrno bele barve, 5. kemični simbol za antimon, 6. prisilno delo, 7. starogrška boginja. zapeljivosti, 8. motor, 9. kratica za zelo veliko elektrotehnično enoto, 10. malik, koroški ljudski ples, 40. poštna kratica, 42. kemični simbol za srebro. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ateist; 6. adre-sa; 11. ro; 12. Krakatit; 15. Li-(tij); 16. ena; 18. trahom; 19. pod; 20. šari; 22. Anam; 23. no-na; 24. Eva; 25. ts; 26. niz; 27. kuna; 29. pivo; 31. lise; 34. osa; 35. Ženeva; 37. val; 38. kt; 39. katarakt; 41. la; 42. Sahara; 43. London. TV POGOVOR O UČINKOVITEM GOSPODINJSTVU — Preden izmerite moj učinek, mi povejte, kolikšen je olimpijski rekord! ... * Š A H • ŠAH • ŠA H Na diagramu prejšnje sobote je izostala čma trdnjava na a8. Vendar Vam to najbrž ni povzročilo večjih težav in ste napako glede na besedilo bržčas zlahka sami popravili. Snov pa je bila, kakor ste ugotovili, zanimiva in praktično zelo uporabna v taki ali drugačni obliki. Važno je vedeti za idejo in jo znati v danih okoliščinah izpeljati. Zakaj vseh možnih »sorodnih« pozicij, ko velja eno in isto pravilo, je mnogo preveč, da'bi jih kdajkoli lahko vse upodobili. Danes bomo za spremembo zapustili končnice (k njim se bomo še morali vrniti, ker so ostala nekatera važna področja popolnoma neobdelana v naši rubriki!) in se premestili drugam, v srednjo igro in si ogledali tako imenovani »zadušeni mat«. Pozicija je skrajne poenostavljena (še belega kralja ni na njej), ker gre izključno samo za izvedbo zadušenega mata. Toda poglejmo najprej potezo nazaj. Beli skakač je bil na f7 in črni kralj na g8. Skakač je pravkar odskočil na h6, črni kralj pa je dobil dvojni šah (od dame in skakača) in se umaknil v kot. Kaj opazimo, če si pozicijo nadrobneje ogledamo? Cmi kralj je v patu, ne more nikamor, polje g8 pa je dvakrat pod udarom, od obeh belih figur. Ti dve okoliščini lahko zdaj beli sijajno izkoristi za mat. Le kako? Kralja lahko »zaduši«, in sicer tako, da izsili od črnega potezo Tg8, se pravi, da odvzame nasprotnemu kralju še zadnje teoretično. prosto polje, potem pa da mat s skakačem. Torej: 1. Db3 — g8+! Tf8:g8 in 2. Sh6 — f7 mat. To je torej tako imenovani »zadušeni mat«, ko žrtvujemo zanj / damo, da lahko izpeljemo mat- 1 no idejo. — Ta dva pa nista za učinek! blagajnik gre na obračun svojega učinka PROLETARCI VSEH DEŽEL -- ZDRUŽITE SE Večkrat dobimo odpovedi našega lista s pripombo, da dobiva naročnik Delavsko enotnost neredno in jo zato odpoveduje. Veseli smo vsakega sporočila, ki opozarja na napake in pomanjkljivosti, ki se lahko zgode v našem naročninskem oddelku ali pa v ekspe-ditu. Želeli pa bi, da bi nas naročniki opozorili na napako ne z odpovedjo lista, ampak z dobrohotnim opozorilom. To tem bolj, ker dostikrat nerednega prejemanja nismo krivi mi, temveč pošta ali razna-šalec. Takole nam piše Marija Gamzi: »Oprostite pomoti, ki je nastala po krivdi pismonoše. Ostanem naročnica seveda še vnaprej.« Torej se dajo pomanjkljivosti s pravočasnim dogovorom odpraviti pred odpovedjo. * Na željo in zahtevo številnih naših kolektivov in bralcev smo uvedli, rubriko »Podjetjem, ustanovam, proizvajalcem in uslužbencem...« V tej rubriki objavljamo predvsem razpise delovnih mest in oglase a prodaji osnovnih sredstev. Interesentom dajemo 25-odstotni popust, za večkratno objavo pa celo 40-odstotni popust * Te dni prihajajo iz knjigoveznice prvi izvodi »Pogovorov 60« II. del. Knjiga stane v platno vezana 400 dinarjev, broširana pa 360 dinarjev. Ker je naklada omejena, prosimo vse ustanove, podjetja, sindikalne podružnice in posameznike, da čimprej pošljejo naročila. Vsem tistim, ki so lani prejeli »Pogovore 60« I. del, bomo zdaj poslali tudi II. del, da bodo imeli našo publikacijo v celoti. Tisti pa, ki ne žele dobiti II. dela, naj nam to pravočasno sporočijo. * V prihodnjem mesecu bomo poslali vsem podjetjem, ustanovam in sindikalnim podružnicam položnice za plačilo naročnine. Celoletna naročnina za izvod Delavske enotnosti znaša 1000 dinarjev. Prosimo, da bi čimprej nakazali določeno vsoto, kajti s tem bi nam precej pomagali. Posamezni naročniki bodo tudi v prihodnje plačevali naročnino mesečno oziroma dvomesečno po pismonošah oziroma poverjenikih Delavske enotnosti v sindikalnih podružnicah. Mesečna naročnina Delavske enotnosti je 80 dinarjev. To je tudi odgovor vsem tistim, ki sprašujejo, kako bodo letos poravnali naročnino in kako je s ceno Delavske enotnosti sploh. V PRIHODNJI ŠTEVILKI • KAKOR SMO ŽE V NOTRANJOSTI LISTA OPOZORILI, BODO V PRIHODNJI ŠTEVILKI POSVEČENI »POGOVORI 61« RAZPRAVI V SKUPŠČINI. • PRETEŽNI DEL OSTALE ŠTEVILKE PA BO OBRAVNAVAL RAZPRAVO NA KONGRESU SZDL, ZLASTI TISTE TEME, KI NAJBOLJ ZANIMAJO PROIZVAJALCA- š — Polomil sem ga in kaj potem? Vsak ga lahko polomi!