ZDRAVSTVENA NEGA BoLNIKA S PLJUČNIM RAKOM PRI ZDRAVLJENJU S CITOSTATIKI Jožica Jošt V kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik zdravimo s kemoterapijo predvsem bolnike z drobnoceličnim rakom,zadnja leta pa tudi bolnike z drugimi vrstami pljučnega raka. NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE (ZN) Medicinska sestra pomaga bolniku s kemoterapijo pri tistih Življenjskih aktivnostih, ki bi jih bolnik opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Ker je pri bolnikih z drobnoceličnim rakom prizadet ves organizem, so lahko motene vse življenske aktivnosti, seveda v različnih stopnjah. Dejavnosti ZN pred kemoteľapijo so predvsem v pogovoru' učenju o stľanskih učinkih, o načinu živ|jenja med ciklusi teľapij, o opazovanju in ukrepanju ob posameznih problemih, teŽavah bolnika, o organizaciji in ciklusih kemoterapij. Zavedati se moramo, da imamo bolnika na oddelku le dva do tri dni in nato pľepustimo zdravstveni službi na teľenu. Pravica vsakega bolnika, daje informiran o svoji bolezni, poteku zdravljenja in postopkih ZN, nam nalaga, da bolniku razložimo moŽne stranske učinke kemoterapije. Bolniku moramo posredovati čim več informacij, da se lahko odloči, kajti njegova pľavica, da sodeluje pri odločifui o zdravljenja oziroma pĘemanju kemoterapije, mora biti spoštovana. Bolnik mora dati soglasje, da ga lahko zdľavimo s kemoterapijo. Njegovo aktivno sodelovanjeje nujno potrebno pri prejemanju kemoterapije, saj lahko le bolnik pravočasno opozori na stranske učinke, mi pa lahko skupaj z njim preprečimotežje zaplete med kemoterapijami. Vsak človek je enkľatna osebnost, to pa narekuje individualen način dela z bolnikom, ki ga zdravimo s kemoterapijo. Pogovor, razlago prilagodimo inte|ektualnim, psihičnim, čustvenim in telesnim sposobnostim bolnika. Jožica Jošĺ, višja medicinska sesÍra, Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo 33 Medicinska sestľa mora v okviru prve naloge ZN poznati: ' nekaj splošnih značilnostih poteka dľobnoceličnega ali drugega pljučnega raka in ZN teh bolnikov; '- stranske učinke zdravljenja s kemoterapijo; ' duševni in čustveni odnos bolnika do bolezni, do zdravljenja, do svojcev in okolice; 2. Medicinska sestra sodeluje pri uresničevanju terapevtskega načrta' ki ga predpiše zdravnik. Medicinska sestra mora poznatíz ' razlneľe zaýarno delo s citostatiki in zaščito medicínske sestrc pri pripľavi citostatikov; _- posamezno zdravilo, pripravo, način dajanja in stranske učinke posameznega zdravlta; " tehniko aplikacije citostatikov in ukľepe ob izlivu citostatika v kožo in podkoŽje. Medicinska sestra mora biti izuľjena v dajanju zdravil v veno. 3. naloga ZN Medicinska sestra je član šiľšega zdravstvenega tima, v kateľem sodeluje pri načľtovanju in izvajanju celotne oskrbe bolnika. V prizadevanju za čim boljši učinek terapije, dobro sodelovanje bolnika, čim manj stranskih učinkov kemoterapije sodeluje z zdľavnikom, socialno delavko, dietetičarko, fizioterapevtko in psihologom. ZDRAVSTVENA NEGA PoMAGA REŠEVATI PROBLEME PRI BOLNIKU S KEMOTERAPIJO OZIROMA S SVOJIMI AKCIJAMI PREPREčI ľĺocoČľ złplľrn Pomembno je poznavanje stranskih učinkov kemoterapije. Stranski učinki so v veliki meľi odvisni od vrste citostatika, ki ga bolnik dobiva. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da vsak posameznik drugače reagira na kemoterapijo. Večino stľanskih učinkov lahko omilimo ali povsem preprečimo, zato je pomembno, da jih pravočasno spoznamo in ukrepamo. Uporabljamo kombinacijo citostatikov (polikemoterapijo) in v določenih ciklusih. Imajo različno delovanje na tumorsko maso. Na stopnjo toksičnih spremljevalnih pojavov vpliva: psihofizična kondicija (hidracija, prehrana, status), funkcije posameznih organov, na katere citostatiki neugodno vplivajo in prek katerih se citostatiki izločajo' uporaba drugih medikamentov, 34 Kdaj se pojavijo stranski učinki? Glede na čas, ko se pojavijo stľanski učinki, jih delimo na: 1. Takojšne: l alergične ľeakcije različnih stopenj ] srčna aritmija I bolečina na mestu aplikacije 2. Zgodnje: '1 slabost, bruhanje l povišana telesna temperatura l preobčutljivostne reakcije I cistitis 3. Intermediarne (v nekaj dneh): _ 1 depresija kostnega mozga, najpogostejša l -3 tedne po dajanju citostatikov, I prizadetost sluznic, stomatitis 'l driske I izpad las 1 peľifernenevropatije l paralitični ileus -1 zastrupitev ledvic 'l imunosupresija 4. Pozne (nastopijo po nekaj mesecih): _ l hiperpigmentacija kože --1 spremembe na nohtih 'l okvare življenjsko pomembnih organov - srca, pljuč, jeter, odvisno od vrste citostatika 1 karcinogeni učinek Najpogostejši stranski učinki so: '"1 izguba teka -l slabost, bruhanje -1 izguba las I prizadetost sluznic 'l driska I okvara kostnega mozga 1 nevropatije ) zastoj tekočine v telesu 'l zvišana telesna temperatura l draženje tkiva -'l kožne spremembe --1 učinek na spolne Žleze -l alergične reakcije 35 Citostatikĺ kemoteľapevtski agensi alkĺlĺraioči agensi viklofosfamid (Endoxan) antibiotiki epidoksiĺubicin (Pharmorubicin) rastlinski alkaloidi vinkristin, etoposide (Oncovin, Vepesid) preparati nitľosouľee lomustine (ccNU) mešano cisplatin spremlj aj očĺ stľanski učinkĺ slabost, bruhanje, pomanjkanje teka, levkopenija, slabokľvnost, trombocitopenija, izpadanje las, vnetje sečil, deluje na imunski sistem; slabost, bruhanje, vnetje v ustih, levkopenija, trombocitopenija, slabokrvnost, izguba las, pljučna fibroza, okvaľa srčne mišice, lokalna poškodba tkiva; slabtrst, bĺuhallje, levkoperrija, trombocitopcnija, periferna nevľopatija' paĺastezija, zaprtje, paralitični ileus; lokalna poškodba tkiva; izpadanje las; slabost, bruhanje, driska, slabokrvnost, trombocitopenija, padec levkocitov; slabost, bruhanje, nefrotoksičnost, ototoksičnost, pozna nevropatija, vpliv na kostni mozeg; Zdľavstvena nega se vkUučuje v ľeševanje pľoh|emov: tzguba teka, slabost, bruhanje driska, zaprtje, _ pľizadetost sluznic (stomatitis, vnetje sluznice požira|nika, sprememba zaznave okusa) ' izguba las _ kožne spľemembe poškodba tkiva na mestu aplikacije kemoterapije ' slabokľvnost utrujenost kľvavitev kot posledica trombocitopenije ' vnetje kot posledica levkopenije 36 SLABOST BRUHANJE Slabost in bruhanje se lahko pojavita kmalu po terapiji, nekateri imajo teŽave že pred terapijo (prejšnje izkušnje), ali pa pozno (ó _ 8 uľ po terapiji) in trajajo tudi več dni (Cisplatin), zato je pomembna psihična priprava bolnika na možne stranske učinke in ukrepanje pred teranijo (ustrezna premedikacija). Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo slabosti in bruhanja: l vrsta citostatikov in količina (cisplatin, epirubicin) l število prejšnjih terapij l slabost in bruhanje ob prejšnjih terapijah i starost bolnika (pri starejših sta slabost in bruhanje man1 izraŽena) J uživanje alkoho|a (alkoholiki laŽje prenašajo terapijo) J psihofizična kondicija bolnika (močan stres) J vnetje želodčne sluznice I hiperkalcemija .l hiponatremija l bolezni ledvic in Žolčnika Aktĺvnosti ZN l Pogovor z bolnikom in analiza zbranih podatkov pred terapijo o prejšnjih izkušnjah glede slabosti in bruhanj. Medicinska sestra ne sme niti podcenjevati in tudi ne preveč poudarjati bruhanja kot enega od pľičakovanih stranskih učinkov. Moč sugestije in slikovito pripovedovanje lahko vplivata na intenziteto stranskega učinka.|zjava, kot na primer: >Nekateri imajo teŽave, ne pa vsi...< zmanjša misel na slabost in prepreči nezaupanje, če se slabost pojavi. Bo|niku razložimo, da bo pľed teĺapijo, med njo in po njej dobil sredstva zazmanjšan1e stranskih učinkov. Tako naši bolniki dobijo pol ure pred terapijo 20 mg dexamethasona v infuziji ali 120 mg methylprednisolona (Medrola) v bolusu, 8 mg ondansetrona (Onilata) v infuziji pred tcrapijo, po terapiji in zvečer, diazepanuma (Apaurina) 5 mg drg 3-krat dnevno, nato doma nadaljujejo z metoklopramid tabletami (Reglan) pet dni. Ko bolnik dobi platinex ali ob pojavu slabosti in bruhanja, dobi še dodatno terapijo, índividualno po naročilu zdravnika. l V primeru slabosti bolniku svetujemo hladno hrano in hrano' ki ima, ko z njo postrežejo, sobno temperaturo, kajti močan vonj vročejedi poslabša občutęk slabosti. I Svetujemo osveŽilne sadne sokove, limonado, vodo, čaje, lahko tudi kokakolo, mesne juhe, pomembno je, da bo|nik dobi tekočino; hĺana naj bo lahka in v majhnih obľokih 5 - 37 6_krat na dan (pire kľompiľ, čeżana, krekeľji, prepečenec, sveži sir), prilagojena navadam in Želji bolnika . Izog1ba naj se zelo sladkim, mastnim, močno začinjenim in slanim jedem in jedem zizrazttim vonjem. Svojcem in bolniku svetujemo, naj se bolnik izogiba zvokov, prizorov, vonjav, ki lahko sprožijo slabost, bruhanje, kot so neugodne vonjave, močni parfumi. Počitek v udobnem položaju v mirni sobi lahko zmanjša teŽave' Ugodno vpliva tudi sveŽ zrak' počitek pri odprtem oknu ali kĄši sprehod v spremstlu drage osebe. Nekatere pomirja glasba, zabavni pľogram, pogovoľi z drugimi osębami ali branje. Avtogeni trening in spľehodi lahko bistveno zmanjšajo težave. IZGUBA TEKA Izguba teka je pri bolnikih s kemoteľapijo pogost pojav. Lahko je posledica motnje okušanja, spremenjene sluznice ustne votline, požiĺalnika ali pa je posledica stranskega pojava slabosti in bruhanja. Pomembno je, da ugotovimo vzrok in z aktivnostmi ZN vplivamo na zmanjšanje problemov. Bolnik pogosto dobiva zdĺavil,a za zaščito Śluznice' infuzije, podporno terapijo po naročilu zdravnika. Pomembna je prehľana, ki je prilagojena bolniku, kajti v času kemoterapije je pomembno, da je bolnik v dobrem splošnem stanju. Na dan naj ima bolnik 5 - 6 manjših obrokov. Poleg beljakovinskih dodatkov po želji bo|nika dodajamo industľijske beljakovinske, vitaminske dodatke (Nutricomp, Survimed, otroško hrano). Bolniku ĺaz\ožimo vse o pomembnosti tekočine. Na dan naj popijc 2 l tckočine. Tek se običajno povme ob izboljšanju bolezni. STOMATITIS Stomatitis je vnetna reakcija ustne sluznice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksične učinke kemoterapije. Vnetna reakcija lahko preide v boleče razjede, krvavitve in sekundame infekcije. 38 Vzľoki za nastanek stomatitisa: l Citostatiki vplivajo na naravni proces zamenjave odmrlih celic epitela tako, da preprečujejo delitev osnovnih celic. Ob tem se razvije vnetna reakcija na mestih, kjer ni nadomestnih celic. Najprej se pojavijo vnetne reakcije na sluznici ustnic, mehkeg a neba, jezika. 1 Poruši se imunski sistem zaradi osnovne bolezni raka ali kemoterapije: - zmanjšano število trombocitov je vzrokzakrvavitve; - zmanjšano število levkocitovje predispozicijaza infekcije, kijih povzľočajo bakterije, glivice, virusi, ki se nahajajo v ustni votlini; 1 dehidľacija; l prehrana v kateĺi ni dovolj beljakovin; l slaba ustna higiena, nesanirano zobovje, nepľilegajoča se zobna pÍoteza: l uŽivanje alkohola in kajcnje; l pľevroča, premrzla, prekisla in preveč začinjenahrana, preveč groba hrana' Medicinska sestra ima pomembno vlogo pľi preprečevanju stomatitisa. Pred kemoteľapijo bolnika poučimo o preventivnih ukrepih: ) razlożimo mu stranske učinke zdravila na ustno sluznico; l seznanimo ga z dejavniki tveganja, ki še dodatno povzročajo poškodbe ustne sluznice; l bolniku svetujemon naj popije 2 - 3 l tekočine dnevno, če ni kontľaindicirano; -'l bolnika poučimo, da si opazuje ustno sluznico in vsako spremembo pove medicinski sestri ali zdravniku; - 1 bolniku razložimo, naj si redno umiva zobe, po vsakem hranjenju in pred spanjem z mehko zobno ščetko; J svetujemo mu, naj večkrat na dan gľgra in si izpere ustno sluznico s kamilicami ali z žajbljevim čajem (vsebujeta eterična o|ja, sta prijetnega okusa, imata blago protivnetno delovanje, stalno vlaŽita ustno sluznico, odstranjujeta obloge). Pri blagi obliki stomatitisa, ki se kaže kot rdečina in oteklina ustne sluznice, bolnik čuti rahlo pekočo bolečino. Medicinska sestra pouči bolnika, da se drži zgoraj navedenih ukrepov in da poveča pogostnost umivanja zob in grgra, spira ustno sluznico več kot l0-krat na dan s kamiticami,zżajbljevim čajem,zraztopino sode bikarbone (l čajna žlička na 500 ml prekuhane ali destilirane vode), bolnik prejema lokalna analgetična sredstva, antibiotike po naročilu zdravnika. Bolnik naj uživa hrano, bogato z beljakovinami in vitamini, ki so potľebni za pospešeno rast novega tkiva. Hladna hľana ugodneje vnliva na obolelo sluznico, vroča še dodatno povzroča bolečino. Pri hujši obliki stomatitisa, kjer so vidne manjše ali večje ľdeče in bele razjede, ima bolnik bolečine, težko je in pije, težko govori; v tem primeru mora medicinska sestra načrtovati in izvajat|aktivnosti ZN in ocenjevati sluznico ustne votline. Naš cilj je, da bo bolnik primemo prehranjen, da mu omilimo bolečino in da zmanjšamo vnetje' Bolnik naj opusti čiščenje zob s ščetko in naj si še pogosteje izpira ustno sluznico s pripravljeno raztopino, tudi ponoči. Po presoji zdravnika damo gel Dactarin ó-krat na dan ali suspenzijo Nistatin, antibiotik, analgetik, paranteralno prehrano. 39 Pomembnoje spľotno preveľjanje zdravstvenega stanja ustne sluznice in uspešnost negovalnih postopkov. Ugotavljamo vlaŽnost, barvo, spľemembe na sluznici in bolnikov občutek glede okusa. VNETJE POŽIRALNIKA Vnetje sluznice požiralnika lahko napreduje do ulceracije, kľvavitve ali sekundame infekcije' zato sta pomembna preventiva in pravočasno ukrepanje. Aktĺvnosti ZN: ' Bolniku pred kemoterapijo ľazložimo ukrepe, s kateľimi želimo preprečili vnetje: - uživa naj le malo toplo hrano ali hrano s sobno temperaturo, hrana ne sme biti groba, ostľa, ne preveč začinjena ali kisla; uŽiva naj bogato beljakovinsko hľano z dodatki vitaminov, da pospeši rast epitelnih celic sluznice; - izogiba naj se uživanju alkohola in kajenju; pľepóznati z^četne znake vnetja (teźave pri požiľanju trde hrane, neprijeten občutek in bolečina pri požiranju)' - oceniti napľedovanje vnetja (bolečina, ki se stopnjuje,je stalna ali v napadih inje podobna bolečini pľi infaľktu), -' prilagodimo prehrano (pasirano, tekočo, več tekočine med hranjenjem), '_ uporaba analgetikov in antacidov po naročilu zdravnika; SPREMEMB A Z AZNAVE OKUSA Vzľoki, ki privedejo do spremembe okušanja, so različni. Različne so tudi spľemembe okušanja, siopnja in trajanje spremembe okusa. Prĺ bolniku, ki prejema kemoterapijo' je vzrok lahko: '' citostatik kot je cyclophosphamidin in vincristine, cisplatin; - stomatitis in izsušenost slu znice jezlka,kar ima za posledico uničenje papil, kjer so okušalne celice; slabost in bruhanje sta pogosto vzroka za spremembo okušanja in odpor do hľane; Tež,ave, ki jih bolniki navajajo: občasen ali stalen kovinski okus občasen ali stalen grenek okus okľepljeno čutenje sladkega odpor do sladke hrane 40 Ukrepi pri zdravstveni negi: I skuša pľeprečiti oziroma zmanjšati vnetje in izsušenost sluznice ustne votline, hrana naj bo tekoča; l bolnik naj vživa aĺomatično hrano, da se bo vzdľažilo čutenje okusa; l ne priporočamo upoľabe močnih začimb za prikrivanje določenega nepľijetnega okusa; I nekateľi priporočajo nesladkane peperminte, Žvečilne gumije ali kaj podobnega s prijetnim okusom, kar prekrije kovinski oziľoma grenek okus; l zjedilnika odstranimo živila, ki mu povzročajo nepľijeten okus, te hrane naj bolnik tudi ne gleda in vonja; l če je to hľana, bogata z beljakovinami, jo zamenjamo z drugo, ki vsebuje enakovredne beljakovine; DRISKA V liteľafuri navajajo, da se dľiska kot stranski učinek kemoterapije pojavlja kar pri 75% bolnikov kot pos|edica poškodbe sluznice pľebavnega trakta. Stopnja in čas trajanja driske sta odvisna od vrste in količine citostatika in psihičnega stanja bolnika. Zaskrbljenost in psihični stľes pospešita delovanje prebavil in tako tudi vplivata na izloč,anje pľebavnih sokov. Ukrepi pri zdravstveni negi: '1 pogovor z bolnikom o moŽnosti, da se pojavi dľiska kot stranski učinek kemoterapije; ] če se pojavi driska, bolnika poučimo o pomembnosti opazovanja blata in zapisovanju pogostosti odvajanja; l povemo mu o možnih simptomih, ki spľemljajo drisko (vetrovi, abdominalni krči, napihnjenost trebuha, vnetje kože v analnem področju); _J poučimo ga o velikem pomenu tekočine in e|ektro|itov v prehrani; Bolniki moĄo biti dobro hidrirani' Diureza naj bo vsaj 2000 ml na dan'. Citostatiki se izločajo iz telesa z vsemi telesnimi tekočinami, največ z urinom. Ko bolnik dobiva cisplatin, ki je nefrotoksičen, zapisujemo zauŽiÍo in izločeno tekočino' Priporočamo beljakovinsko in kalorično bogato prehrano z manj balastnimi snovmi: -l sveži sir' mehak polnomasten sir, jajca, joguľt, mesna juha, bujon, ribe, piščanec, m|eta mlada govedina, riŽ, puding, vanilijeve kreme, kuhani izdelki iz različnih žit (pšenični zdrob, riž), l banane, olupljenajabolka,jabolčni sok, sok grenivke, avokada' "] bel kruh, prepečenec, testenine, rezanci, krompiľ, l kuhana lahka zelenjava (špinača, sveŽi gľah, repa, kolerabica, blitva, koľenje, beluši) in kľemne juhe iz te zelenjave. 4l Ne pľipoľočamo živil, ki dražijo sluznico in pospešujejo pľebavo: - polnozmati kruh, izdelki iz żit z zmjem, orehi, semena, pečena mastna hĺana' - surovo in sušeno sadje, sadni sokovi (dovoljeni so sokovi banane,jabolka, avokada in grenivke), suľova zelenjava' - zelo kalorični kolači, močne začimbe, - hľana in napitki s kofeinom, alkoholne pijače, odsvetujemo kajenje. Bolnik naj uživa majhne obroke veěkrat na dan; več naj počiva oziroma naj počiva takoj, ko čuti utrujenost; popiti mora 3000 ml tekočine na dan; uživa naj hrano, bogato z natľijem (beluši, pečen krompir, morski list); ne pripoľočamo vroče alizel'o h|adne hľane; zdravnika obvestimo o diareji in po naročilu zdravnika dajemo zdravila proti dľiski. ZAPRTJE Nekateľi citostatiki (vincľistine) so nevľotoksični, tako lahko vplivajo na gladke mišice prebavnega trakta, kaľ vodi do zmanjšane peristaltike in paralitičnega ileusa' Dodatni dejavniki so še: psihično stanje bolnika - bolnikova depľesija, dehidľacija, zmanjšana aktivnost bolnika, antidepresivna zdravila, narkotiki..., Ukrepĺ ZN: " Bolnik naj tudi v bolnišnici uporablja odvajala, ki so bila učinkovita doma. ' Pozorni smo na nekontrolirano odvajanje blata ob zapľtju, ki ga lahko napačno razlagakot pojav dľiske; (ob zapori blata tekoče blato najde pot); ' Povečamo količino balastne hrane. Vlaknasta hľana poveča volumen in zadrŽuje vodo v črevesju. Pospeši tudi potovanje fekalne mase po črevesju. Primeri visoko vlaknaste hrane so zrnati izdelki., surova zelenjava in sadje ter suho sadje; Bolnik naj popije 3000 ml tekočine dnevno, da preprečimo izsušenost. ' Poveča naj Íizično aktivnost, čeje le sposoben. Po naľočilu zdravnika naj uporablja profilaktična sľedstva pred zaprtjem lactulozum (Portalak) in odvajala, če ni šel na blato 48 ur ' 72 ur in ima v anamnezi zaprtje. ANEMIJA Anemija kot posledica upadanja delovanja kostnega mozga običajno ni posledica samo kemoteľapije, kajti ěasovni razpon med kemoterapijama dopušča, da se kostni mozegzaćne popľavljati še pred izrazitim znižanjem eritĺocitov (življenjska doba l20 dni)' Nekatetazdravila, npr. Doksorubicin neposredno delujejo na celično membľano eritrocitov. običajno je vzrokza anemijo osnovna bolezen, posledica obsevanja, krvavitev zaradi trombocitopenije. Bolnikova koża je bleda, opazni sta utrujenost in nemoč mišic; zaradi hipoksemije možgan ima vrtoglavico, glavobol' je razdražljiv, zapade v depresijo. 42 UTRUJENOST Utrujenostje občutek nemoči, slabosti, izčľpanosti o nesposobnost, da se aktivira energija za de|o. Jeźelja po počitku in spanju. V povezavi s kemoterapijo so vzroki za utrujenost: ) zbiran1e odpadnih snovi zaradi uničenja celic; I anemija kot posledica upadanja delovanja kostnega mozga; l pomanjkanje be|jakovin, kalorij, vitaminov in mineralov zaradi stľanskega učinka kemoterapije (bruhanje, izguba teka); -1 zaskrbljenost in stľah povezana z zdravljenjem oziroma z besedo rak; Dejavnosti ZN: l Medicinska sestra se pogovori z bolnikom o počitku. Ko bolnik čuti utĄenost, naj počiva - tudi podnevi. Nočni počitek naj bo daljši kot pred boleznijo. l Bolniku poskušamo riezložiti, da je utrujenost začasna posledica kemoterapije, ni nujno, da je posledica napredovanja bolezni. Ko bo zdrav|jenje končano, se bo utrujenost zmanjšala. l Bolnik naj se izogiba večjim naporom. l Poskuša naj čim bolj naravno Živeti' v mejah svojih sposobnosti, brez pretiravanja' l Načftuje iĺizvaja naj aktivne vaje' 1 Za vsakdanje aktivnosti v gospodinjstvu, kuhanje in skľb za otroke naj si poišče pomoč' l Skrbi naj za pľavilno prehľano. ) Zauźije naj 3l tekočine na dan, če ni kontraindikacije, da prepreči zadrżevanje odpadnih snovi. - l Po naročilu zdravnika kontľoliramo krvno sliko, biokemične preiskave krvi' V primeru hude anemije (Hb pod 70gll) dajemo koncentrirane eritľocite' zdravnik se odloči glede na izvide in splošno stanje bolnika, simptome, teŽave. KRVAVITEV KOT POSLEDICA TROMBOCITOPENIJE Zaradi toksičnega vpliva citostatikov na kostni mozeg lahko pride do tľombocitopenije, kar ima pri bolniku za posledico krvavitev na koŽi, sluznici' pľebavilih, dihalih in urogenitalnem sistemu. Postopki ZN: l Bolnika poučimo, da opazuje kožo, ustno sluznico, barvo urina, blata' Če opazi svežo kľi a|i čmo blato, naj obvesti svojega zdľavnika. ł Medicinska sestra vsak dan opazuje bolnikovo kožo' posebej tam, Ęer lahko opazimo petehije in ekimoze na koži in sluznici. Petehijalna krvavitev, ki nastopi na spodnjem delu ľok ali nog'je najpogostejši znak trombocitopenije. Pri bolniku opazujemo dlje časa trajajočo kľvavitev iz manjših ran, odľgnin. Pĺi trombocitih <20'000/mm opazujemo krvavitve iz nosu, ust, vagine' uľetre, rektuma. Bolnik potrebuje stalen nadzor, spremljanje vitalnih funkcij in izvajanje ZN kot pri kľvavitvah. Teľapijo izvajamo po naročilu zdravnika. 43 VNETJA KOT POSLEDICA LEVKOPENIJE Poleg same boleznĺ je porušen naravni obrambni mehanizem bolnika tudĺ zaradi kemoterapije; Upadanje delovanja kostnega mozga se kaže v levkopeniji' najniŽji so levkociti med 8. - 12' dnem po terapiji, nato se postopno normaliziľajo. __ Nizkobeljakovinske in nizkokalorične prehľane zaradi stranskega učinka kemoteľapije (slabosti, bruhanja, izgube teka, vnetja ustne sluznice, poŽiralnika, diaľeje). Vsako vnetje je za bolnika s kemoterapijo resen zaplet, zato je pomembno, da bolnika poučimo o naslednjih stvareh: bolnik naj doseŽe optimalen način prehrane; - prilagodi način življenja trenutnim fizičnim sposobnostim, načľtuje naj počitek in aktivnosti; - izogiba naj se možnim virom vnetja, odsvetujemo obiske ljudi' ki so pľehlajeni' kašljajo' imajo zvišano temperafuro ali druge znake int'ekcijske bolezni; sam naj raje hodi na sprehode v naravo kot na obiske k bolnim znancem; sadje, zelenjavo naj dobro umije, da prepľeči kontaminacijo s povzročitelji črevesnih infekcij; poostri naj higieno ľok, predvsem umivanje pľed obroki; "_ upoštevati mora ukrepe za preprečitev nastanka stomatitisa; _ zaprepreěevanje infekcije sečil mora popiti dnevno 3000 mI tekočine na dan; - o mľzlici ali povišani temperatuľi moľa obvestiti zdravnika. KoŽNE SPREMEMBE KoŽa nenehno ľaste, nastajajo nove celice, staľe odmirajo. Citostatiki povzľočajo fudi spremembe na koži. opazujemo urtikarije, eritem, fotosenzibilnost, hiperpigmentacijo, spremembe na nohtih, alopecijo - najprej las, nato izgubo dlak po vsem telesu (trepalnic, obrvi, dlak pod pazduho). IZGUBA LAS. ALOPECIJA Izguba las kot posledica kemoterapije je začasna. Bolnik lahko izgubi vse lase ali le delno, odvisno od vrste in količine citostatika. Visoka verjetnost alopecije epidoxorubicin cyclophosphamide vincristine cisplatin 44 Lasje začnejo izpadati 14 do20 dni po terapiji, izpadanje dlak po telesu ni tako izrazito inje lahko le delno. Če izpadejo obrvi in tľepalnice, se oči hitreje 'bbijo in so bolj občutljive źa svetlobo. Bolniki naj nosijo sončna očala. Lasje' ki znova zrastejo, so včasih malo drugačni, kot so bili pĘ. Lahko so drugačne barve, bolj skodrani ali pa bolj ravni. Navadno so boljše kakovosti in tudi debelejši. Ukrepi zdravstvene nege pri bolniku z alopecijo zaradi kemoterapije: ł Posebno pomembna je psihična priprava bolnika na delno ali popolno izgubo las. Poudarimo, da je izguba las začasna. Razložimo, da bodo novi lasje lahko drugačni. l Bolniku dopustimo, daizĺazi svoj strah in zaskrbljenostzaradi izgube las. Če bolnik želi, organiziramo sľečanje z bolnikom, ki so mu zrasli novi lasje. 1 Bolnika poučimo o negi lasišča. Lasišče naj umiva na 4 - 7dni. Uporablja naj majhne količine blagega šampona, po temeljitem spiranju |ahko nanese balzam in utrjevalec za lase. Lase naj posuši zneźno masažo ľok. Električnih sušilnikov zalasenaj ne upoľab|ja, izogiba naj se upoľabi sponk, trakov. Las naj ne barva. 'l Bolniku svefujemo, da si priskľbi lasuljo pred izgubo las. Tako si lahko izbeľe lasuljo' ki je podobna njegovim lasem. To je zelo pomembno za ugodno počutje bolnika. Naročilnico za lasuljo in navodilo zanabavo dobi bolnik ob pľvi kemoterapiji. Lasulje ni pripoľočljivo nositi ves dan. Bolj udobni so bombaŽni ali fľotirasti turbani, ki so lahki in pralni. Moški naj nosijo čepice, baretke, klobuke' Večina ljudi misli, da moški plešavost laže spĘmejo kot ženske, a to ne drŽi. Tudi moški imajo na izbiro lasulje. l Lasišče moĘo bolniki zavarovati pred pretirano vročino in mrazom. Lahko uporabljajo zaščitno kremo. Če postane lasišče suho, naj upoľabijo otroško olje ali mleko zatelo. _l Bolniku povemo' da je možno, da ga bo lasišče srbelo, ko bodo lasje znova rasli. Priporočamo pogosto umivanje las in uporaba solucije Panthenol. SPREMEMBA NA MESTU APLIKACIJE CITOSTATIKA Izliv citostatika v kožo in podkoŽje lahko povzroči vnetje ali nekrozo. Poškodbaje odvisna od vrste in količine citostatika, ki je bil dan paravenozno. nekrozo povzročata lokalni antidot obkladki PHARMORUBICIN HYDROCORTISON 50 mg ali DEXAMETHASON 8 mg MRZLI ONCOVIN HYLASE l50m7ml 1-ó ml s.c. TOPLI vnetje povzroča VEPESID HYLASE l50m7ml l-6 ml s.c. TOPLI 45 Kako prepľečĺti poškodbo tkiva? ' Citostatik daje višjamedicinska sestľa, ki pozna zdľavilo in tehniko dajanja citostatikov in je izkušena v intravenozni aplikaciji zdravil. - Bolniku naročimo, da nas takoj obvesti, če čuti med dajanjem zdravila pekočo bolečino. '_ Męd dajanjem in po 4 - 6 urah kontroliramo mesto aplikacije citostatika, da pravočasno ugotovimo rdečino' oteklino, iztekanje tekočine ali bolečino. Bolnĺk moľa ob odhodu iz bolnĺšnĺce vedeti' da se oglasi pľĺ zdľavniku: '_- če se pojavijo krvavitve; - če se pojavi bolečina, sprememb.r na mestu aplikacije kemoterapije; : ob pojavu mrz|ice ali zvišane temperature; '- če nastopijo teŽave pri dihanju; - če pľide do vnetja ustne sluznice, poŽiralnika; '' čeje izsušen; -- ob zapľtju ali driski. 46