POPRA \TG, DOPOLNILA IN POJASNILO IZ 44. SjEMLKE 
V. Spoštovano uredništvo LR! 
Nekako je vse moje moči izčrpal Tolminski zbornik 3 in zmanjkalo je časa, da bi še kaj posebej napisal 
za LR. Tako ostane le dobesedna objava članka o šentlenarški fari iz leta 1859. Če še niste izbrali primerne 
ga naslova, bi predlagal Šentlenarška fara v Bleivveisovih Novicah leta 1859. Ker gre za ponatis, seveda 
ni treba plačati nobenega honorarja. Prosil pa bi, da bi spisu dodali še tale pripis: 
Ko sem leta 1952 kot študent slavistike izpisoval iz Bleiweisovih Novic članke in dopise s škof 
jeloškega ozemlja, sem našel in izpisal ta zanimivi članek, kajti iz šendenarške fare je bila doma moja 
stara mama, Grosnova Micka iz Rovta. Na koncu članka je kratica -o, kar pomeni, da je avtor Jernej 
Zupane, ki je tedaj bil notar v Ljubljani. Rodil se je 22. avgusta 1810 v Martinj Vrhu in umrl 11. aprila 1898 
v Ljubljani. Dolga leta je vodil gospodarsko poslovanje Slovenske matice ter bil aktiven član mnogih 
nar<xlnih društev, ki jih je tudi gmotno podpiral. Omogočil je gradnjo osnovne šole pri sv. Lenartu. Bil je 
oče profesorice za filozofijo na Ljubljanski univerzi Alme Sodnik-Zupančeve in slikarke Anice Zupančeve. 
Janez Dolenc 
VL Spoštovani! 
Prosim, da v naslednji številki vaše publikacije objavite naslednji odgovor oziroma pojasnilo: 
•V Loških razgledih št. 44, letnik 1997 je Niko Štibelj objavil prispevek -Pogorišče pri Lajbonu-. V uvod 
nem delu se začudeno vprašuje, zakaj nisem opisal omenjene domačije v članku -Uničevanje domačij -
eno izmed okupatorjevih nasilij-, ki je bil objavljen v Loških razgledih št. 32-35. Očita mi, da sem v članek 
uvrstil tudi uničene kozolce in druge manj pomembne objekte, omenjene domačije pa ne. Iz njegovega 
tona pisanja je čutiti užaljenost oziroma zamero, kot da bi jaz storil namenoma, kar pa je seveda daleč 
od resnice. 
Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da se vsak pisec prizadeva za čim popolnejšo in verodostojno 
gradivo, ki ga objavi, kar še po.sebej velja za zgodovinsko gradivo. Zavedajoč se tega sem z vso resno 
stjo in odgovornostjo pristopil k tej dokaj obsežni in zahtevni nalogi. Že v uvodu mojega članka sem 
natančno pojasnil način zbiranja in preverjanja gradiva. Treba pa je razumeti, da pri tako obsežnem pro 
jektu lahko pride do manjših pomanjkljivosti (obdelanih je bilo preko 500 objektov), kar pa seveda ni 
nobena tragika. Zgodovinsko gradivo se namreč objavlja tudi zato, da se takšne pomanjkljivosti ob sode 
lovanju bralcev odpravijo. 
Pa brez zamere spoštovani Niko Štibelj. V upanju, da boste še kaj objavili iz naše polpretekle 
zgodovine, za kar imate vsekakor smisel, Vas lepo pozdravljam-. 
Stane Pečar 
479