Leto LXXH, it. 71 Mt»in« pUtant v gotovlaL — Die Podgebfihr bar bezahlt. Uredništva • oprava, Ljubljana, MPtlarjeva i Teletoa «001-4004 kl-»e«ua naročnina U Ur. aa tno-tcin»i»« JI.50 Ur. - Cek ra« LJubljana tOtoC aa aaroftnlo« in 10.S94 ca Inierata. — Izključno MUlcpttv« ■ -'u» It 'nitje lo inosematvai UPI & a. ii liana. Itnkaplaav «*•*•■& SLOVENEC fr eis • cena t 1 MAKbC IV44 28 TOKbK Die Abwehrkampfe im Siiden der Ostfront Abwehrer(olf zwischen Mogilew und Dnjepr - Vergebliche Sowjetangriffe im Raum Tarnopol—Kowel - Bodengewinn bei Gegenangriffen - 17 Terrorbomber im Ruhrgebiet abgeschossen DNB. Aus dem FUhrerhauptquar-lier, 27. .Miirz. Das Obcrkominando iler Wehrmacht gibt hekaunt: Am unteren ukrainischen B n s scheiterten ernente Angriffe unu Obersctzversuche der Sovvjets. Zvvischen Pervvomaisk und B n 11 a vvehrten Truppen des He«res und der \Vaffen-SS starke feindliche Angriffe nb. Am mittlcren Dnjestr verstiirkte sich der feindliche Drnck. Sdilachtfliegergeschvvader fiigten den vordringenden Sovvjets schvvere Ver-luste zu. Besonders siidlich P ros k liro w stehen unsere Divisionen im schweren Abvvehrkampf. Im Raum Tarnopol-Kowel griffen die Bolschevvisten vergeblicli an. Nord-uestlich Kowel gevvannen nnsere Ge-genangriffe gegen ziihen feindlichen Widerstand Boden. Im Gebiet der P r i p j e t s u m p f c brachen viederholte Angriffe des Feindes rvvischen Styr und Goryn zu-•nmmen. Zvvischen Dnjepr nnd Tschanssy setzten die Bolschevvi-sten mit starken Kriiften ihre Durchbruchsversuche fort Sie wurden durch unsere tapferen' Grenadiere in erfolg-reichen Zusammeuwirken mit der Luftvvaffe in harten Kampfen zurlick-geschlagen. Dabei hat sich die erste Kompnnie des Grenadierregiments uiot. 5t unter Fiihrung von Obcrleut-nant Iluncke durch besondere Tapfer-keit ausgezeichnet. In den Kampfen der beiden letzten Tage verlor der Feind hier iiber 3=500 Tote, 39 Panzer, /2 Geschiitze und zahlrciche andere V.'nffen. Im Ranm sudiistlich O s t r o w vselirten lettisehe SS-Freiwilligenver-biinde zusammen mit deutschen Truppen den Ansturm mehrerer feindli-eher Divisionen ab. Ortlicher Einbruch \vurde abgeriegelt. An der N a r w a -Front durchbrachen unsere Grena-diere, von Artillerie, Panzern, Nebel-vverfern und Schlachtfliegern hervor-ragend nnterstiitzt, stark ausgebaute Stellungen des Feindes und bereinig-ten eine F.inbruchsstelle. Major Rudel, Gruppenkommnndenr ln einem Schlachtgcschvvnder, vcrnich-tete im Siiden der Ontfront an eiuem Tage 17 feindliche Panzer. Aus Italien wird nur bcidersei-tige Spiih- und Stosstrupptatigkeit gemeldet. An der Ostkiiste de* Golfe* von G e n u a wurde ein nordvvestlich La Spezin gelnndeter nordamerikani-sclier Kommandotrupp in Starke von zvvei Offizieren und dreizehn Mann in Kampfe niedergemacht. Nach Tagesvorstdssen nordamerlka-niseher Bomber gegen Siidostdeutschland griiien britische Terrorflieger in der ver-gangenen Nacht bei gesehlossener Be-vvolkung mehrere Stiidte im Ruhrgebiet an. Durch Abvvurf zahlreicher Spreng- und Brandbomben entstanden besonders in Wohnviertelu von Essen und Oberhausen SchSden und Verloste anter der Bevolkerung. Lultverteldigungskrfiite vernichteten bei dlesen Angriilen und Sber den besetzten Westgebieten anter schvvierigen Abvvchrbedingungen 17 vier-motorige Bomber. Boljševiški napadi na Krim flerlin, 27. marca. DNB. Na obeh bojiščih Krima so rfne 22. marca prešli boljševiki v pričakovan napad. Vsi sunki, ki so bili izvedeni z dokaj močnejšimi silami kot doslej, so bili z izjemo malenkostnih vdorov krvavo odhiti. Na bojišču pri Kerču je sovražnik s topovi močno obstreljeval nemške postojanke, nakar jc boljševiška pehota v moči bataljona (lo polka in podprta z bojnimi letali v zaščiti umetne megle jela naskakovati nem. višinske postojanke. Sovjeti pa so za.šli v udarni ogenj vseh vrst orožja ter se je tako napad izjalovil. Na višinah severno od Kerča. kjer so biti nemški grenadirji prnvtako zavrnili prve valove boljševiške pehote, je sovražnik še dvakrat pono*il svoje sunke z močnimi silami, vendar pa ni mogel predreti nemških postojank. Na liojišču je pustil številne mrtve in ranjence. Malenkostni krajevni vdori so bili s takojšnjimi sunki očiščeni ali zoženi. Na perekopskem bojišču so Nemci pravočasno spoznali sovražne napadalne namene proti nemškim^ postojankam na predmostju Sivač. Ko je bol jševiška pehota po močnem topniškem ognju in podprta z oklepniki in bojnimi letali prešla v napad, jih je nemško topništvo navzlic umetni megli, v katero se je sovražnik zavil na svojih izhodiščnih postojankah, učinkovito in takoj obstreljevalo. Napad strelskih bataljonov, ki so bili že občutno oslabljeni, je propadel v pehotnem orožju. Vendar so se boljševiki še dvakrat pognali proti nemškim postojankam, dokler ni ta naskok naravnost izkrvavel pred nemškimi postojankami. Glavna l>ojna črta je ostala nedotaknjena v nemških rokah. Zaradi težkih izgub, ki jih je imel sovražnik pri svojili brezuspešnih napadih v nemške postojanke, je zopet popustilo delovanje pehote na obeh bojiščih Krima. Dne 23. in 24. marca je bilo poleg običajnega motilnega ognja le še obojestransko delovanje izvidniških in uefarnih čet. Edini večji sunek, ki ga je opoldne dne 24. marca izvedlo okoli 100 boljševikov, je bil krvavo zavrnjen. K novemu obrambnemu uspehu sta odlično pripomogla topništvo in letalstvo Topništvo jc z zapornim in uničujočim ognjem podpiralo obrambno borbo nemških grenadirjev. Pri obstreljevanju sovražnih brzostrelnih baterij je bilo uničenih več topov. Letalstvo je držalo v šahu številne sovražne bojne letalce in je hkrati z lastnimi '-itami za boje iz bližine učinkovito poseglo v boje. Nemški lovci so sestrelili 12 sovražnih letal. 13 oa protiletalsko topništvo. Boljševizem - največji sovražnik Srbije Beograd 27. marcu. V soboto, na predvečer tretje obletnice Simovičeve-ga puča, je govoril ministrski predsednik generalni polkovnik Ncdič srbskemu narodu in zahteval, naj srbski narod sam položi obračun o tem državnem udaru in njegovih posledicah. Nihče razen majhne klike, ki je hotela izkazati Angležem, Amerikancem iu Sovjetom uslugo, ni hotel tega puča. Na laži in prevari je bil zgrajen državni udar generala Simoviča in njegova politika. Tako je Simovič postal grobar srbskega naroda, saj ga je vrgel v pustolovščino, ki je imela najhujše posledice. Državni udar z dne 27. marca 1041 je prinesel srbskemu narodu zgolj kri in solze. Toda ko je Simovič po porazu zbe- Obrambni boji na jugu vzhodnega bojišča Obrambni uspeli med Mogilevom in Dnjeprom - Brezuspešni sovjetski napadi na področju Tarnopol—Kovelj - Pridobitev ozemlja s protinapadi -17 terorističnih bombnikov sestreljenih v Porurju žal in prepustil srbski narod samemu sebi, 011 in angleška politika še vedno nista dala miru. Anglija je preko Mi-hajloviča skušala znova spraviti srbski narod v krvoprelitje v korist Anglije, in ko tudi ta poskus ni uspel, se je pojavil kot novi činitelj na pozornici nesrb Tito-Broz, da bi z angleško pomočjo nasledil Mihajloviča. 4 Tako spoznava danes srbski narod vso perfidnost angleške politike. Srbski narod je medtem spoznal", da je komunizem največji sovražnik srb-stva in da mora biti zato brez usmiljenja iztrebljen s srbskega narodnostnega področja. Zatorej morajo biti vsi Srbi združeni v enotni fronti. Pozabimo na vse napaie in stranpota. Nimamo nobene izbire. Odločiti se nam je samo za rešitev ali za propast. Bolgarija neomajno zaupa v zmago Sofija, 25. marca. Vladni list »Dnes« prinaša uvodni članek z naslovom »Naše upanje«, v katerem pravi med drugim: Sovražniki Bolgarije se dnevno čudijo nad neomajnim upanjem bolgarskega naroda v končno zm jo. To upanje pre-Jinja predvsem najbolj zdrave dele bolgarskega naroda, v katerih so vse nadc za bodočnost. Ta up ne temelji na sentimentalnosti, temveč na jasnem opazovanju dejstev. Na Bolgariio nikakor ne vplivajo strahovalni napadi na zapadu in izkrcevanja v južni Italiji. Kar se vzhodnega bojišča tiče, se morajo Sovjeti boriti sedaj proti vsem onim neprijetnim činiteljem, proti katerim se je morala Nemčija boriti pred Stalingradom. Druga bojišča pa ne slabijo nemška vojske, temveč nasprotno Angloamerikanco. V kolikor uspevajo Amerikanci na novih bojiščih, je razvidno iz Italijanskega, burmanskega, avstralskega in occanskega bojišča. Tudi letalski napadi ne dosegajo svoiefa namena, ker Hm nemška obramb* FOhrerjev glavni stan, 27. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Ob spodnjem ukrajinskem B u g u so se izjalovili novi sovjetski napadi ter poskusi za prekoračenje reke. Med Prvomaiskim in Balto so čete vojske ter vojaške SS zavrnile močne sovražne napade. Na srednjem D n | c s t r u je sovražnik ojačil svoj pritisk. Jate borbenih letal so zadale napredujočim Sovjetom težke izgube. Zlasti južno od Proskurova stoje naše divizije v težkem- obrambnem boju. Na področju Tarnopol-Kovelj so boljševiki zanam napadali. Severozapadno od K o v 1 j a smo z našimi protinapadi vkljub žilavemu sovražnemu odpora pridobili nadaljnje ozemlje. Na področja Pripfetakih močvirij so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi med Stirom in Gorinom. Med Dnjeprora in Č a u Š i j e m so boljševiki z močnimi silami nadaljevali s svojimi probojnimi poskusi. Naši junaški grenadirji so jih v uspešnem sodelovanju r. letalstvom v hodih bojih odbili. Pri tem se je vsled posebnega junaštva odlikovala prva četa mot. grenadirskega oolka 51. pod vodstvom nadporočnika Hunckeja. V bojih obeh zadnjih dni fe izgubil sovražnik tu preko 3.500 mrtvih, 39 oklepnikov, 42 topov in mnogo ostalega orožja. Na vojnem podroČiu jnaovzhodno od Os t rov a so oddelki latvijskik SS prostovoljcev sknpno z nemškimi četami zavrnili naval več sovražnih divizij. Krajevni vdor so zajezili. Na bojišču pri Narvi so naši grenadirji, ki so jih sijajno podpirali topništvo, oklepniki, metalci megle in borbeni letalci, prebili močno izgrajene sovražnikove postojanke ter očistili neko vdorno mesto. Major Rudel, sknpinski poveljnik neke jate borbenih letni, je na jugu vzhodnega bojišča v enem dnevu uničil 17 sovražnikovih oklepnikov. Iz Italije poročajo le o obojestranskem izvidniškem in udarnem delovanju. !Ša vzhodni obali genovskega zaliva smo v boju severozapadno od L a Spezije uničili skupino severnoameriških komandosov v jakosti dveh častnikov in 17 mož. Po dnevnih sunkih severnoameriških bombnikov proti jugovzhodni Nemčiji so britanski strahovalni letalci v pretekli noči pri strnjenih oblakih napadli več mest v Porurju. Zaradi odmeta številnih rušilnih in zažigalnih bomb je nastala škoda in izgube med prebivalstvom predvsem v stanovanjskih predelih fcssenn in Oberhausen a. Sile protiletalske obrambe so pri teh nnpm lib in pn nnd zasedenimi znpadnimi ozemlji kljub najtežjim obrambnim pogojem uničile 17 šti-rimotornih bombnikov. »Times« o ponesrečeni cassinski ohnzivi Ženeva, 26. marca. Londonski »Times« razpravlja v uvodniku o bojih za Cassino in jih naziva »besne in ogorčene«. Trajajo že nad teden dni, ne da bi bili pri tem dani vsaj prvi znaki za osvojitev mesta in visoko ležečega samostana. Celo zimo žc trajajo ti boji, ki naj bi zaveznikom odprli dostop v dolino reke Liri. Prejšnji sovražni napori so bili'porfvzeti za preprečitev totalnega napada. Medtem pa sc je pokazalo, da je ta načrt nemogoč, in zato so zavezniki že pred več kot tednom dni prešli k čelnemu napadu. Toda niti po korakih ne pridejo naprej. Nasprotniku je v teh bojih uspelo zopet osvojiti višine, ki so jih prej četo 5. armade Ie t. največjim trudom in najtežjimi žrtvami zasedlo. Cassinski dopisnik edinburškega lista »Skotchman« piše svojemu listu o težkih letalskih napadih na Cassino: »Brez izjeme so bili ti napadi najgro-zovitejša igra, ki smo jo kdaj na tem bojišču rfoživeli. Prav gotovo še ni nikoli padlo toliko ton liomb na tako majhen košček zemlje. Ti letaHki napadi so imeli popolnoma jasen cilj: uničenje sleherne hiše in poslopja v Cassinu. Vse naj bi bilo spremenjeno v prah in pepel, predvsem pa stnre, trdne kamnite hrše, v katerih so bili nešteti nemški topovi. Ti topovi so namreč tako trdovratno preprečevali i napredovanje 5. armade.« Največji uspeh nemških lovGev Berlin, 23. 3. DNB. Nemški nočni lovci so dosegli v noči na 25. marec svoj dosiej največji obrambni uspeh. Po doslej prispelih, še nepopolnih poročilih fta bila sestreljena 102 britanska bombnika pri napadu na Berlin v noči na 25. marec. Uničenih je bilo torej več kakor četrtina britanskih letal, ki so v petek zvečer okoli 2t. ure priletela preko Nemškega zaliva v severovzhodni smeri proti Berlinu. Nemški nočni lovci so se spustili proti sovražniku že nad morskim področjem Helgoland. ?.c nad severnim Frieslandom so sestrelili prve bombnike. V glavnem pn so se izkazali nemški lovci v letalskih bitkah nad Berlinom. Kljub temu, da so angleški bombniki lahko izkoristili goste oblake, so jih vedno in vedno znova napadali. Ze v nedeljo zjutraj ob šestih smo dobili poročilo v 94 sestreljenih angleških bombnikih. Osem nadaljnjih sovražnih letal je bilo skoraj gotovo tudi sestreljenih, vendar domnevamo, da se bo to število še zvišalo in da je anglonmeriško letalstvo doživelo enega največjih porazov, ki jih je kdaj sovražno letalstvo doživelo nad Nemčijo. Vsi dogovori s Sovjeti so brezpomembni zadaja hude udarce. Pravilno ocenjena dejstva potrjujejo tudi za bodočnost zaupanje bolgarskega naroda na končno zmago. Budimpešta. V zadnji številki uradnega lista je objavljena odredba vlade, v kateri je bilo odvzeto madžarsko državljanstvo: madžarskemu poslaniku v Stock-holmu Ullein Reviczki-ju, poslaniku v Madridu Ambri-ju in opolnomočencu madžarske reviziiske lige v Ženevi. 2eneva, Generalni opolnomočenec UNRRA-e Lebmann je prispel v Kairo, da izvede organizacijo UNRRA-e na Bilkanu. Amstcrdnm. Kakor javlja angleška po-čevalska služba, jo Churchill Izjavil pred ameriškimi padalskimi četnmi. da bodo imele »kmalu« priliko sodelovati pri bodočih bojih, da Izvedejo »velik udare. Churchill je hotel s tem očividno ponovno napovedati skorajšnji vdor ln !o se« daj, ko so že vsi napovedani roki potekli. Madrid, 24. marca. Barcia Trelles pri-občuje v listu »ABC« zanimiv dokumentarno izvrstno sestavljen članel' o načrtni hlinjeni igri sovjetske zunanje politike. Članek navaja besede prolesorja za mednarodno pravo na moskovskem vseučilišču Provina, ki je o mednarodnih obveznostih Sovjetske zveze rekel med drugim: »Med državami meščanske in marksistične kulture ne more obstajati nikaka solidarnost in nikak skupni kriterij. Od-nošaji med Sovjetsko zvezo in drugimi državami so zgolj začasne narave. Sovjetska zveza si pridržuje pravico, da se umakne sprejetim obveznostim, kadar in kakor sc ji to zdi pravilno.« Ze na ženevski konferenci leta 1922., tako fiitamo v tem listu, je sovjetska delegacija izrecno ugotovila, da se nc čuti vezano z nobeno prejšnjo pogodbo, in da smatra za razveljavljene vse socialne in politične obveznosti, ki se nanašajo na sedanji socialni red Jasno smo videli, koliko so bile vredne nenapadalne pogodbe, ki jih je leta 1943. na londonski razoro-žitveni konferenci sklenila Sovjetska zveza s številnimi državami vzhodne Evrope. Anglija in Amerika sta na podlagi te duhovne izgradnje moskovske politike v skrajno tetivnem položaju Učinkovitost njih pogodb, sklenjenih s Sovjetsko zvezo, je zelo dvomljiva. Člankar končuje z ugotovitvijo: »Mednarodne pogodbe izgubijo sleherni smisel in sleherni praktični pomen, čim 3e en pogodbenik smatra upravičenega, da vsak čas lahko prelomi svoio besedo in tako že v naprej izključi učinkovitost dogovorov. In to je primer pri Sovjetski zvezi.i ■II — Vezuv ie vedno bruha Barcelona, 25. marca. Izbruh Vezuva je v petek po poročilih iz južne Italije še naraste!. Videti je, da je ogroženo industrijsko mesto Torre Annunziata, ležeče jugovzhodno od Vezuva. Dež pepela in kamenja pada preko vse pokrajine. Lava se razliva istočasno v desetih tokovih po hribu. V Salernu, ki je 30 km oddaljen, so dobili angloameriški vojaki povelje, naj si zaščitijo glavo s čeladami. V Bariju — Bari je oddalien 200 km zračne poti — so morali dopoldne prižgati luči, ker so oblaki pepela zatemnili nebo. Madžarska in židje Bratislava, 27. marca. »Sedaj je postalo v Madžarski vso jasno«, izjavlja jGardista«. »Dogodki niso mocrli nrose-netiti nikogar, ki se je zavedal, da Velika Nemčija skrbi za usodo Evrope. Madžarska v židovskem vprašanju nI pokazala dovolj odločnosti. Ta židovski eldorado je imel kaj slab vpliv na sosednje države. Sicer pa ho se kazali v Madžarski tudi drugi nezdravi izjavi. V času, ko je bilo potrebno organizirati vse sile proti boljševizmu, so je Madžarska smatrala zgolj za »vodilni narod« na področju Karpatov. Po zadnjih dogodkih na Madžarskem moramo pričakovati, da je bilo doseženo ono, za kai gre: dobro sodelovanje in uporaba vseh sil in rezerv v boju proti bol jševizmu I »Ni nikaka tajna, da je imelo na Madžarskem 800,000 Židov največji vpliv na politiko«, piše »Slovenska pravda«. Drusa ovira na Madžarskem so bile levičarske stranke, ki so bile odkrilo usmerjene za London in Washington. Berlin. Govorice o skorajšnji konferenci treh veleeil med CbtirchUlom, Roo-scveitom in Stalinom, oziroma o sestanku med Churchillom in Rooseveltom. smatrajo v Berlinu za verjetne. Po mnenju tukajšnjih krogov jim ne primanjkuje snovi zn razgovore, ker je tako angleški kot ameriški tisk posebno v zadnjem času ugotovil številne nesporazume v zavezniškem tnboru, ki bi jih bilo nuino potrebno razjasniti. Carigrad, V Carigrad j? prispelo romunsko trgovsko odposlanstvo, ki potuje naprej ▼ Ankaro. Romunski glasovi k položaju Bukarešta, J6. marca. Vsi listi zavzemajo na najvidnejših mestih svojo stališče k novemu položaju, ki je nastal i vključitvijo romunskega obmejnega ozemlja v vojaško nastope. »Mi no prikrivamo resnice o težkih časih, ki jih liomo doživljali,« tako čitnmo na primer v vseh listih, »Toda že dolgu stoletja poznamo le težke pogoje življenja. .Naša tako pestra zgodovina nas je z vsem sc/nnniln. Ona nam danes ukazuje, naj ne zgubimo zaupanja v našo moč in našo pravico. Ukaz današnjega časa je, gledati nevarnostim v oči, ne se pred njimi skrivati, ne so jim izogniti, temveč jim stopiti naf-pro-ti s trdno vero v narod, v državo in v vojsko. Naša državna organizacija nemoteno i/polnjnje svojo dolžnost. Narod je enoten, vojskn pa je opora našega obstoja kot države in naroda.« Belorusko domobranstvo nastopa Minsk, 23. marca. Naliori za belorusko domobranstvo, ki so bili i/vedc-ni na povelje predsednika beloruskega centralnega sveta, so kaj dobro uspeli. Vpoklicani in nevpoklicani letniki so prišli na nabore v tako velikem številu, na jutrišnji narodni praznik plapolala nad vso lle lado in vsi pošteni rodoljubi jo bodo pozdravljali. Velikodušna politika nemškega naroda spoštuje in časti vse majhne narode, ki se borijo za svojo srečo. Tako more Grčija svečano proslaviti svoj narodni praznik.« Atene, 27. marca. Na grški narodni praznik je bila v Atenah ob udeležbi velike množice prebivalstva in članov vlade svečana proslava Ministrski predsednik Rhallys je položil med zvoki narodno himne venec pred spomenik Neznanega vojaka Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi zastavami. Nemški opravnik poslov jc obiskal grškega ministrskega predsednika in častita! k narodnemu prazniku grškega naroda. V Solunu je bila v prisotnosti nemških in grških oblasti v cerkvi sv. Sofije svečana služba' božja. Po službi božji je solunski metropolit govoril narodu. V svojem govoru je opozoril na narodni in cer-kveni pomen praznika, ter pozval Grka v borbo proti sovražnikom narodnih in verskih idealov. Badogl'o utira pot Stalinu Ženeva, 23. marca. Poročilo o priznanju Badoglievo vhde po Sovjctih je « poročilom iz Londona, da namerava Stalin vzpostaviti »neposredni stik« z Badoglievo vlado, dobil dokaj globlji pomen. »New York Times« pripominja k temu, da bi Kremelj rad neposredno t Italijo obravnaval sredozemska vprašanja. Neposredni slik z Badogllem naj bi služil »operativnim ciljem*, namreč razširitvi sovjetskega vpliva na Sredozemlje. I o pomeni torej, dn se je Badoglio sedaj ponižal tako daleč, dn utira pot Stalinovi politiki razširjanja na Sredozemlje. Izdajalec očiviefno upa, da ga bodo boljševiki /n tc suženjske usluge izdatno nagradili. Napetost v Palestini Ženeva, 26. marca Ozračje v Palestini postaja vedno bolj napeto, ker ostane angleška Bela knjiga o vseljevanju Židov le še teden dni v veljavi. Židje in Arabci so, tako poroča Reuter iz Kaira, zaradi pristojnih izjav vznemirjeni in opazujejo potek dogodkov, z napeto pozornostjo. 7:dje so odločeni, nuditi odpor uredbi, da se po 31. marcu ne smejo več vseljevati brez arabskega privoljenja. — Obstojajo tri ilegalne židovske oborožene organizacije, med njimi majhna skupi-ra »Stem«, ki io smatrn:o odgovorno za zadnje atentate in bombne eksplozije Po neki nadaljnji Reuterjevi vesti iz Jeruzalema ie bila proglašena prepoved gibanja v mestnih okrajih Tel Aviva in židovski četrti Haifs med 17. ii 5. uro. Slična prepoved velja žo od petka za je« ntzalemsko židovsko četrt. t f Prelat dr. Anton Breznik - slovenski shmmr jBBBr M MU Vedeli smo, da je nekaj malega bolehal zadnji čas in da je na kliniki, kjer Bele opazujejo njegovo bolezen, da pa nam bo umrl, nismo pričakovali. V nedeljo ob dveh popoldne pa je prenehalo biti njegovo srce, ki je bilo tako dobro in plemenito, kakor malokalore-ga človeka. In orosile so se oči toliko in toliko njegovim učencem, prejšnjim in sedanjim, ki jih je v zavodu sv. Stanislava vodil v lepoto slovenskega jezika, slovensko književnosti, še l>olj pa slovenskega duha, ki ga je bil poln. Pa zajokal bo tudi ves kulturni slovenski svet, ko bo zvedel, da tega marljivega raziskovalca slovenskega jezika in duha v njem, tega treznega zakonodav-ca pravopisnih načel, lega velikega znanstvenika ni več: da jo sklenil z našim svetom račun in našel svoje končno razodetje vseh ugank v Njem, v katerega je veroval z otroško vero in kateremu je služil kot zgleden svečenik. Ravnatelj gimnazije zavoda sv. Stanislava dr. Breznik je veljal v naši javnosti zadnja desetletja poleg prof. Ramovša za najboljšega poznavalca slovenskega jezika ter je postal že kot skromen profesor v St. Vidu član učenih društev. 2e zdavnaj je bil ud Društva za slovensko narodno pesem, ki jo je tako vestno in na znanstveni višini zapisoval šo kot dijak za Streklja. Po prvi vojni je postal tudi član Znanstvenega društva v Ljubljani, predhodnika naše sedanjo slovenske Akademije, kj ga jo leta 1940 sprejela za 6vojega dopisnega člana: velika odlika za velikega znanstvenika in za čuda skromnega človeka. To pa je s svojim delom dr. Breznik tudi zaslužil, saj je služil vse življenje samo znanosti in sicer najlepši znanosti za vsakega Slovenca, poznavanju in lepoti slovenskega jezika'. Kajti po kratki kaplanski službi v Postojni leta 1907 je šol študirat filozofijo v Gradec, kjer je bil promoviran za doktorja modroslovja in šel takoj v zavodo v št. Vid, kjer je bil ob preselitvi v Ljubljano gimnazijski ravnatelj in to vršil do svoje smrti. Znanstveno pa jo začel delovati v javnosti io kot semeniščnik, saj jo njegova prva razprava izšla natančno pred — štiridesetimi leti v Domu in svetu 1. 190-1 (Slovarski navržki). Pleleršnikov slovar, ki ga je že takrat začed dopolnjevati, je fiotem nosil vse svoje življenje k seboj in ga popravljal, čistil in mu dopisoval svoje opombe, tako da mu je vse življenje bil spremljevalec. In ta Pieleršnik mu je bil tudi med tistimi redkimi knjigami, ki so ga spremljale iz Št. Vida v Ljubljano, kjer je kot gost v Marijanišču nadaljeval z nezmanjšano silo svoje znanstveno delo prav do zadnjih trenutkov. Nič se mu niso poznala leta v delu. na postavi pa samo toliko, da se je nekoč visoko zravnana postava nekoliko upognila, oko pa mu je ravno tako živahno sledilo vsem zunanjim pregibom slovenske zgodovine in dojemalo gtobokeje kot kdaj prej skrivno rast slovenstva v besedah izpred tisočletja. Kot mladenič se je zadnja leta poglabljal v skrivnost slovenskih krstnih imen in lastnih imen ter je kot študent dvajsetih let presedel ure in ure v muzeju ali Vseučiliški knjižnici in si izpisoval gradivo za ta velevažna znanstvena odkritja. Vse to bo odslej ostalo kot gradivo, kl bo opominjalo bodoče sloveniste, naj zgrado stavbo Brezniko-vega dela do konca. Prepričani smo, da jo njegova ostalina bogata, saj je bil Breznik neumorno delaven znanstvenik, ki ni izgubil nobenega dne. Štirideset let neumornega dela kot šolnik, kot profesor v zavodih, nekaj časa kot profesor na Dramatski šoli in kot honorarni profesor na teološki fakulteti. vedno in vselej pa kot raziskovalec učenjak, pomeni mnogo. In ravnatelj Breznik je opravljal to delo i ljubeznijo in z uspehom Nima sicer pokazati mnogo svojih posebej izdanih knjig, zato pa toliko več člankov In razprav, ki naj bi dočakale še skupno objavo morda v obliki, kakor je on začel izdajati spise svojega predhodnik« in zglednika p. ftkrabca. Toda te izda ne knjige so važne za vse Slovenre. Mislim na Slovensko slovnico, lz katere se že trideset let (1016) uče lepega slovenskega knjižnega jezika slovenski dijaki, kajti Izšla je že v štirih izdajah in je vzgojila tudi sc«lanje >čitankarjec. Tej slovnici je dodal še pravopis, kakor ga je kodificiral v družbi s profesorjem Ramovšem (tri izdaje). S temi deli jo bil Breznik postavljen za največjo avtoriteto v naših slovniških vprašanjih, ki mu je nihče ni izjiodbijal. Prepričani smo, da bo Breznikovo znanstveno delo opisalo sedaj ob smrti bolj poklicano pero, v tem članku bi rad samo nakazal, v katerih smereh se je njegovo delo vršilo. Zanimalo ga je, kako Je s pisavo tujih imen pri nas, kako z besednim redom, kako so besede jemljejo in o izposojenkah v našem jeziku iz slovanskih jezikovnih zakladov. Tako ga je zanimala rast slovenskega besednega zaklada ter je zato spremljal pod tem vidikom vso starejšo slovensko književnost od Trubarjevih prvih knjig do naših sedanjih klasikov. Ta razvoj se mu je najočitneje pokazal v raznih prevodih evangelijev in listov, v razpravah. ki jih je pisal v Dom in svet, prvo torišče njegovega znanstvenega uveljavljenja. Iz tega ugolavljanja slovenskega jezikovnega gradiva je z leti prešel na ugotavljanje razširitve posameznih izrazov in njihovega prihoda v naš knjižni jezik, torej z ceografske in historične strani. To je ugotovil predvsem z natančnim razborom jezika naših pripovednikov Jurčiča, Tavčarja, Kersnika itd., o katerih je natančno dognal, kdaj so jemali izraze iz ljudstva. kdaj iz knjig in celo iz drugih slovanskih jezikov (hrvaščine, češčine in ruščine!). Se prej pa je s tega vidika primerjal vse slovenske slovarje med seboj ter ugotovil, kaj so sestavljale! prepisovali iz prejšnjih del, in kaj so vnesli v slovarsko evidenco svojega; in tudi. kakšno je to novo blago. Na ta način jo ugotavljal stare pristne slovenske izraze ter modne izposojenke. Javnost so jo prepričala o notranji vrednosti besede ter je bila postavljena pred odločitev: ali naj rabi staro besedo ali novo izposojenko, večinoma spakedran-ko. Tako je lo Breznikovo delo imelo dvojen pomen: kol do potankosti vestno in dokumentirano jezikovno znanstveno delo. na drugi strani pa kot izrazito sodobno praktično navodilo za naše književnike, časnikarje in vse. ki hočejo "pisati lep slovenski jezik Tako je bil moderni slovenski leksikograf, katerega liogate ugotovitve predstavljajo temelj sodobnih pravopisnih načel. Vendar pa Breznik ni nikak diktator slovniških pravil, kakor so bili prejšnji slovničar-jl, temveč z ljubeznijo in tankim posluhom prisluškuje snovanju živega jezika; gladi mu samo izrastke in napačne poganjke, ne da bi ovirale naravni razvoj, kakor ga določa Stvarnik vseh živih bitij in organizmov, izmed katerih je eden tudi narod in njegovo občilo. Še v drugih smereh se je gibalo Breznikovo delo. predvsem v ugotavljanju slovenskih naglasov, pregibov slovenskega glagola, pa tudi pri iskanju novega izrazoslovja za povsem novo panoge slovenskega kulturnega življenja (tehniška, pravna, železničarska terminologija itd.). V vseh teh razpravah, ki jih je veliko in ki jih je pisal do zadnjega. se je vedno izkazal kot na sodobni višini stoječ znanstvenik, toda ne suhoparen ,pred svetom zaprt učenjak, temveč raziskovalec živih resnic, ki imajo sodoben značaj. Tako je vsaka njegova ugotovitev imela praktično sodobno pomembnost. Vzemimo samo zadnji dve ugotovitvi, kl sta dvignili toliko prahu: Ljubi sam sebe! ter zakoni slovenske nikalnice. Z nikalnico sc je pečal v zadnjih razpravah v izdanju Aka- demije. popularizirati pa je hotel prak tično uporabo v Slovenskem učitelju kjer se je rad oglašal. Sploh se je ravnatelj Breznik rad odzval vsakteremu vabilu, ter je pisal članke za Mohorje\ koledar fzadnie leto je bil član odbora Mohorjeve d ■), pn tudi za Slovon čev ter je stal našemu dnevniku vedno rad s peresom in z nasvetom v pomoč Zdaj je njegova marljiva roka mrtva Njegov razglabljajoči in iščoči duh miruje Ostali smo tu njegovi učenci in ča stllri niegovega dela. Glave klanjamo pred spoš'ovanjem tega dela. klanjamo pa jih tudi pred žalostjo nad smrtjo člo- veka, o katerem bi lahko s pesnikom rekli: »Umrl jc tnoili Spominjamo so sodaj, ko kropimo njegove telesne ostanke, vseh tlsllh lepih ur, ki nam jih je lajal od svojega bogatega znanja, a ti-itih še posebej, ki nam jih ,e odsiopai od svojegu zlatega srca V našem spo mlnu bo živel kot velik rnanstvenlk, ■enkočutni poznavalec našega roln«ga jezika, kot dobrosrčen vzgojitelj, kot 'gleden duhovnik, ki je ljubil samo dvoje: Boga in slovenstvo! In to zadnje v duhu jezika, ki ga je nam in tujcem razklndal na jasne sestavine, da nam je postala celota toliko dražja in da smo se je toliko bolj zavedali Pokazal nam je lepoto in bogastvo naše govorice, g katero on sam zdi j že poje hva'o svojemu Bo*tu. ki naj bo in i" njegovo naj- večje plačilo! td »Saj so v OF sami nacionalisti!« Ljubljana, 27. marca Tako je le nedavno neka vidna ljubljanska dama z vso vnemo razlagala politični značaj komunistične Osvobodilne fronte. A ne samo ona: komunistična propaganda se z vso zagrizenostjo trudi, kako bi prikazala domobranstvo kot nekaj zgolj strankarskega, OF pa kot nekaj narodnega nadstrankarskega. Res je. tako pravi ta propaganda, da jc v OF tudi komunistična stranka; toda ta stranka je tako nepomembna in tako maloštevilna, da nima nobene besede pri OF. Namen te propagande j« seveda zelo prozoren: onemogočati domobranstvo kot neko strankarsko prizadevanje, poveličevati OF kot Izraz naroda. Čeprav danes ni skoraf človeka, ki se ne bi nasmehnil ob takih trditvah, je vendar prav, da vedno znova poudarjamo čisto resnico: OF je le slepo orodje v rokah komunistične stranke, j« vidni izraz komunizma. Vso besedo v »osvobodilni fronti« ima izključno komunistična stranka. Kot ponoven dokaz navajamo k temu navodilo »štaba ljubljanske brigade« batalionskim Štabom iste brigade, ki jc bilo zaptemen^ ob nedavnih bojih i to komunistično tolpo: Ljub- Stab X U B »Ljubljanske XVIII Divizije NOV ir. POS na položaju 20 ckt 1943 Bataljonskim Štabom X U. B Ijanske«! Sporočamo vam direktivo centralnega komiteta KPS, o kateri smo na sestankih birojev že govorili, da postavlja in premešča vse namestnike politkomisarjev čet, bataljonov, brigad, in dh- zij izključno le Centralni komitel oz Štabi » privolitvijo Centralnega komiteta KPS. Namestniki politkomisariev brigad morajo gornje takoj sporočiti vsem namestnikom politkomisarjev in vsem Štabom Ako tudi v bodoče Štabi ne bodo upoštevali omenjene direktive CK-)a in bodo samovoljno postavljali, odstavljali ali premeščali namestnike politkomisariev. je treba viak tak primer takoj javiti CK-ju Namestniki politkomisarjev «o odgovorni, da se štabi ravnajo po odredbi. S F. - S N.f Namestnik politkomisarjai Komandant: (podpis nečitljiv) (podpis manjka) Torej: izključno le Centralni komite komunistične partije Slovenije! Kje je tu kak nacionalizem? Ljubljana: Moste 1:0 (1:0) Ker se nam v bližnji bodočnosti obetajo nekateri važni nogometni nastopi v proslavo obletnic obstoja ljubljanskih klubov se nogometna moštva marljivo pripravljajo za napovedana tekmovanja. Taka priprava je bilo tudi nedeljsko prijateljsko srečanje med enajstoricama Ljubljane in Most Sobotni veter, ki ie grozil, da bo onemogočil redni potek igre, se je v nedeljo unesel tako da je bilo glede »zunanjih« pogojev vse v redu Zmagi Ljubljare ni oporekati, čeprav bi neodločni ali celo obratni rezultat morda bolj odgovarjal moči, odnosno naporu obeh enajstoric za dosego uspeha Igra je kazala znake pomladanske mlahavosti in hitrega upehanja. Prave povezanosti med igralci ni bilo; videli smo zgolj 22 posameznikov. ki skušajo z večjo ali manjšo srečo obvladati žogo, ki jim po večini Se dela preglavice Zaradi raztrgane igre obeh napadalnih petoric (ki ne premoreta strelca) se jc igralo bolj v sredi igrišča, kar je napravilo igro mlačno in nezanimivo. Od posameznikov sta pokazala omembe vredno igro edino oba vratarja s svojimi pravočasnimi posegi v tok dogodkov Edini gol dneva je dosegla v prvem polčasu leva zveza Ljubljane, ukanivši z lepim strelom sicer dobrega MoSčma Sodil je g. Ehrlich, gledalcev okoli 200. V proslavo 25 letnice svojega obstoja je priredil Z S K. Henres v soboto in v nedeljo jubilejna tekmovanje v namiznem tenisu, ki je veljalo obenem za prvenstvo pokrajine ▼ tej športni panogi. Tekmovali so* mofki posamezno, dame posamezno in moštva Med moštvi je odnesel zmago Korotan, prvak med oosa-mezniki je postal prirediteljev član Bogataj, med posameznicami se je uveljavila Pogačarjeva (izven kluba). Podrobnejše poročilo o poteku tekmovanja bomo priobčili v jutrišnji Številki. t Domobranec Zabavnik Ivan V nedeljo 26. marca ja podlegel hudim ranam, ki jih je dobil v petek ob 11. uri ▼ Velikih Lipljacih borec grosupeljske posadke Ivan Zabavnik. Rodil se je U. dec. 1921 na Igu Študiral ie na klasični gimnaziji v Ljubljani Skoro leto dni je preživel skupaj z mnogimi sedanjimi domobranci-dijaki, v gon,irskem taborišču Znamenje, kdo je spravljal naše ljudi v badoljovska taborišča, kdo je bil izdajalec! Ko je domovina klicala, se je mladi jurist Ivan takoj prijavil v njeno domobransko vojsko. Ni šel v boj, da bi branil svoje življenje, saj je bil v Ljubljani vsekakor bolj na varnem, ni ga nagnilo k temu koraku sovraštvo, ker bi mu bili morda komunistični razbojniki pokončali dom ali pobili svojce. Kakor križarji nekoč - »am je bil vsa gimnazijk« leta Frančiškov križar — je vzel v roke orožic, da bi branil krščanstvo pred neverniki. Ivani Nič več Te ne bomo videli pri frireditvah Frančiškove mladine nič več e ne bo na sestanke akademske kongre-gacije »Sedcs Sapientiae«, ki je v tebi izgubila prvega jurista-vojaka Poslei ne boš več stregel v stolnici pri svetih mašah ampak boš skupaj > svojim očetom-orga-nistom, ki je pred tremi meseci odšel na oni »vet, prepeval s »vojim zvonkim tenorjem pred božiim prestolom Sedaj, Ivan veš, da nI bilo prazno, v kar smo peli, kadar nam e zločinska krogla iztrgala tovariša: Mihi enim vivere Christus est et mori lucrum Komur je Kristus življenje, temu je smrt dobiček; v tej misli bo utonila naša bol, ta misel naj tolaži tvojo mamo in sestre. Pogreb bo z 2al v sredo ob ool 3. popoldne na družinski grob pri Sv Križu. Sv. maša zadušnica pa bo danes v torek ob pol 8. pri frančiškanih. Mi za narod proti komunizmu ali s koim?srzi*om — proti narodu: to je danes vprašanje. Kdor je za narod, bo pod-oisal narodno spomenico proti komunističnim zločinstvom! Obvestilo uprave policije glede prodaje pretiskanih znamk lipruvu policije v Ljubljani pre|>o-veduje v namenu, da zaščiti iulercsc imetnikov znumk Ljubljanske pokrajine pred borzijanskiui. špekulativni-mi triki organi/irunih kupcev, ki uu nedovoljen način znižujejo pravo vrednost znamk, zbiranje tj udi na črni borz; v vseh lokalih tukajšnjega mesta. — Kršilci te odredbe bodo od slej policijsko kazuovuni. I z Trsta Samo x delavsko knjižico. Pripetili so se slučaji, da so tržaSka podjetja sprejela v delo delavce, ki niso imeli predpisane delavske knjižice. Preicktuia sedaj razglaša, da mora imeti vsak delavec delavsko knjižico in da sme podjetje zaposliti delavca samo po posredovanju delovnega urada. Delodajalec in delavec, ki se pregrešita proti tem predpisom oosta kaznovana. Delna ukinitev cestne železnice. Na podlagi odredbe pristojnega mesta ie ravnateljstvo tržaških cestnih žcleznic razglasilo, da bo posloval tramvajski in avtobusni promet samo ob sledečih dnevnih urah: od 6. do 9. ure zjutraj, od 11. do 2. popoldne ter od 5 do 8 zvečer. Sirena bo tulila opoldne namesto ob desetih. Zaradi varčevanja z električno silo bo po odredbi prciekture poskusni alarm siren v vsem me«tu opoldne in nc več ob desetih dopoldne Pri bližanju sovražnih letal sc bo kljub štedenju z električnim tokom ob vsaki uri dal alarm s sirenami. Zaključek operne sezone. V gledališču »Verdit je bila v četrtek zadnja predstava VVagnerjevega »Lohengrinu«, s kutero je bila zaključena operna sezona. V nedeljo pa je bil koncert stolnega orkestra pod taktirko dirigenta (.ianandrea Gavezzenija, ki jc izvajal Rossinijevo sinfonijo »Italijanka v Alžiru«, De Zuccolijevo »Noč v getse-manskem vrtuc, poleglega pa Beethovnove in Frunkove skladbe. Ukinitev izmenjave paketov z inozemstvom. Uprava pošte in telegrufa obvešča občinstvo da je s takojšnjo veljavo ukinjeno pošiljanje paketov v inozemstvo. V veljavi ostane le dovoljenje pošiljanja paketov v italij»nskc pokrajine, v Snn Marino, Vatikansko mesto, v Nemčijo ter v češkomoravski protektorat. Nesreče. V četrtek popoldne se je prevrnil v bližini državne postaje pri Sv. Andreju tovorni avtomobil, katerega je vodil 42letni šofer Avgust Iofa-nin, stanujoč v ulici 20. septembra 40. Pri padcu z voza se je potolkel po glavi in po levi strani telesa. — V soboto je prišla v bolnišnico Adnlgisn Bianco, stanujoča v ulici Castaldi 4. Doma je hotela piti vodo iz steklenice, pa se je zmotila in pila namesto vodo "klorno kislino. — 77letna Amalija DelHvello je v svojem stanovanju v nlj.ci Ud i ne št. 20 tako nesrečno padla, da si je zlomila levo bedrno kost. — 17 letna Adri-jana Fabijan iz Sv. Danijela nn Krasu je padlo z voza, v katerega je bil vpre-žen par volov in se je potolklo po glavi. Prepeljali so jo v tržaško bolnico lx Gorice Drzna tr' ina. Pred dnevi je ob 6. zvečer stopil v trgovino nekega uraria v ulici Mazzini 25 letni moški ki j-- želel kupiti zapestno uro. Urar je mož« že 'd prej na videz poznal in mu je hitro postregel. Po kratkem ogledovanju ie mladi človek nepričakovano vtaknil tri ure in se nekaj dragocenosti v žep in potegnil revolver, ki ga je naperil proti preplašenemu prodajalcu Z grozečim glasom ie nato drzni tat zahteval ključ od trgovini in denarnico. Naglo je zaprl vrata in zginil skozi zasilni izhod Sele sedaj se je prepadeni urar znašel in hitel klicat policijo Z denarnico vred je predrzni lopov oškodoval uraria za 25 tisoč lir. Varčevanje z elektriko. Zaradi pomanjkanja električnega toka je Vrhovni ko.ai-sar za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje« ukinil na vsem področju električno moč za razsvetljavo, kuriavo in male stroje v času od 9—11 ure predpol-dne in od 2.30—4 30 popoldne. Nesreče s strelivom še vedno na dnevnem redu. V Voljčji dragi je neki fant našel strelski užigalnik. Nemarno ga je vrgel po tleh Zaradi eksplozije, ki je nastala, je bila njegova 18 letna sestra nevarno ranjena in so io morali odpeljati v bolnišnico v Gorico Tam se zdravi večje Hevilo dečkov in dcklic poškodovanih od streliva. Izraelove mreže nad svetom 3» Narodi in narodnostno vprašanje. Ni ga skoraj vprašanja, ki bi v zadnjih stoletjih tako razgibalo narode in njih zgodovino, kot narodnostno vprašanje. Neštete vojne, najbolj krvave vojne, kar jih pozna zgodovina, so se vršile v znamenju borbe za neodvisnost in samoodločbo narodov. Včasih, pred 110 leti, še niso poznali takih vprašanj in v tem obsegu, izgleda povsem, da je moral biti tu nekdo na delu, ki je razpihavul to vprašanje ter htijskal narod zoper narod v medsebojno borbo. Na delu je mogel bili samo nekdo, ki ga prej ni bilo, oziroma, ki ni imel prej tako prostih rok, kol jih ima danes. Tudi tu najdemo — Juda, ki je dobil v zadnjih stoletjih vedno več svobode in pravice ter s tem možnosti, da se vmešava v človeško zgodovino. fndi za svobodo narodov velja načelo, kot ga navajajo sionski protokoli IV/3: »Svoboda bi mogla biti tudi neškodljiva za blagostanje narodov, če bi se opirala na nnčeln vere v Boga, na bratstvo med ljudmi, brez one ideie o enakosti, ker je enakost v pro- li" tislovju z zakoni narave, ki zahtevajo neko podrejenost... Zaradi tega je naša dolžnost omajati vero, iztrgati iz možganov gojev sam princip Boga in ga zamenjati z materialističnimi potrebami.« V knjigi »Weltfreimaurerei, Welt-revolution, VVeltrepublik« dokuzuje avtor dr. Fr. Wichtl, da je angleško masonstvo navdihovalo in podpiralo načeloma vsa prevratna gibanja v inozemstvu (Košut. Mazzini, Lima itd.), ki so imela predvsem narodnostni značaj. Toda s to narodnostjo se je tako pretiravalo, dn so zašli narodi v medsebojne boje in preziranja. Pojavil se je med narodi še materializem, za njim zavist in sovraštvo, in s tem so se pojavile tudi centrifugalne (sredo-bežne) sile, ki so morale prej ali slej dovesti do razsula. To poglavje nam lepo opisuje dr. Krek, ki predvideva razpad države iz istih razlogov, kot smo jih gori navedli: »Svoboda (tudi narodov) bi mogla biti tudi neškodljiva zn blagostanje narodov, če bi se opirnia n' načela vere v Boga.« In dalje: »Ni vprašanja med narodi, ki se ne bi dalo rešiti na pameten in prijateljski način, če se narodi med seboj raz-govarjajo in sporazumevajo. Toda ni vprušunja, ki bi se dalo medsebojno pravilno in koristno rešiti, če se vmeša vmes Jud.« In Jud se je vmešaval vedno in povsod, kjer se je mogel. O tem piše v sionskih protokolih ter v judovski literaturi več kot preveč, da se nam lahko oči odprejo, n. pr.: »Nas bi mogla začasno ovirati ali premagati vesoljna koalicija volje, če nas ne bi varovala s te strani njih globoko koreninjena razdvojenost, ki je ni mogoče iztrgati. Proti nacionalnim interesom gojev smo vzbujali njih osebne koristi (materializem), poleg verskega nasprotstva smo netili še plemensko (nacionalno) sovraštvo. Tako smo vzgajuli njih srca skozi stoletja. Zaradi tega ne bo dobila niti ena državo pomoči od katere koli druge države, ker si mora vsaka misliti, da bo sporazum proti nam škodljiv za njo samo. Preveč smo močni in trebu je 7. nami računati, še nepomembnega sporazuma ne morejo skleniti države med seboi. ne da bi bili mi pri njem skrivaj udeleženi.« (V/3.) »Ounošaje med vsemi narodi tat med vladami in njih podložniki v naj različnejših državah moramo nepre stano spravljati v zmedo ter ljudi utruditi s prepiri, zavistjo, bojem in sovraštvom, s pomočjo trdega po- manjkanja, z lakoto in revščino, da ne bodo videli drugega izhoda kot pomoč našega denarja, naše moči. naše oblasti.« (a/25.) »Izzvati moramo v vsej Evropi razdore, nemire in medsebojna sovraštva, z njih pomočjo pa tudi po tujih kontinentih« (p. VII/2). Teodor Herzl, najuglednejši vodja Judov v času sestavitve protokolov, piše v svojem delu »Judovska država«: »Če tonemo, postanemo revolucionarni proletarijnt, podčastniki revolucionarne stranke. Ce vstajamo, vstaja tudi naša strašna denarna moč.« Slično se izjavlja Eustace Percy (iz Kanade) »Liberalizem in nacionalizem sta nam (2idom) odprla vrata in nudila meščansko enakopravnost. 2id je prišel, si ogledal moč in sijaj nejuilov, jib izkoriščal, položil roko takoj na živčni center njih civilizacije, jo vodil, ji dal smer, se je okoristil in jo potem — odklonil... Liberalizem in demokracija sta napram Zidom sicer bolj strpna kot despotizem vendar ne more 2id računati pri naraščajoči konsolidaciji zupadnih narodov na neomejeno toleranco. V svetu dovršeno organiziranih držav ima 2id računati samo na dva izhoda: da poruši stebre nacionulnili državnih sistemov, ali po si mora ustvariti sam svojo teritorialno državo.« Dalje »Židu je vsak nežidovskt sistem vladanja osovražen.« V luči sionskih protokolov in judovskih načrtov za podjarmi ienje sveta izgleda vprašanje nacionalizma, neodvisnosti in samostojnosti narodov čisto drugače kot s prostim očesom. Tu se nam pojavlja prilično ista taktika in metoda kot pri rušenju osebne svobode človeka ali prs rušenju gospodarskih naprav nejudav, kot so industrija ali kmetijstvo. Taktika gre za tem, du se prižene narodnostno vprašanje v pretiranost, v nacionalni šovinizem ter nacionalni imperializem, nakar sledijo medsebojno sovraštvo, prepiri in vojne Tu nastopi 2id kot do-/.devni rešitelj ter svetuje izmučenemu človeštvu, da odpravi meje, državne in narodnostne. Jud prišepetava ljudem Se več, da ie poudarjanje narodnosti zastarelo ali nesmiselno, da se je treba med seboj pomešati ter napraviti eno samo veliko človeško družino. To je točno isti recept, ki ga jc »red 100 leti nasvetovul rabin Baruch Levy Kurlu Marxu: »Svojo oblast bo doseglo judovsko ljudstvo čez vos svet po zlitju ostalih ras, po odpravi meju in monarhij, teh obrambnih naprav človekovih posebnosti in z ustvaritvijo vso zemljo obsegajoče republike, ki bo povsod jamčila za judovske državljanske pravice ^ tej organizaciji človeštva bodo sinovi l/nela s »vojn posehn> rasno izobiazbo povsod vodeči element.« Francetu Bajcu in Feliksu Pivku v spomin Ob ustanavljanju domobranstva sa Notranjskem se je tudi v tem delu nale lepe, a dane* tako trpeče domovine ustanovila poleg drugih tudi postojanka v Hotedršici, od tedaj sta vidva, France in Feliks, sodelovala, verovala in upala v uspeh naše pravične stvaril Ti Francel Padel si po drugem brezuspešnem komunističnem napadu. Ne v boju, ampak iz zasedel Zakaj ? Bil si mlad, pogumen fant, ki nl poznal strahu, fant kakršnih potrebuje naša domovinal Že v prvih početkih odpora proti komunizmu si vedel, kje je Tvoje mesto! Koliko sc si prizadevali, da bi te izvabili v gozd. Z najrazličnejšo propagando in vabami so Te hoteli spraviti k sebi Posebno šc po 8. sept., ko je kazalr . da ni izhoda! Toda Ti si bil zna-čejen In niso Te zmotile še tako zapeljive obljube. Na katerem koli mestu si bil, vedno si službo vestno opravljal. Naj bo stražarska ali kurirska na motorju! Da, Tvoje veselje, motor! In ravno na motorju Te je dohitela »mrtl Kot kurir si bil na poti smrtno zadet, a nisi popustil. Pripeljal si te do konca in omahnil v naročje tvojih prijateljev soborcev, rekoč: »Smrtno sem Kadet, a nočem, da bi umrl med morilci!« Nas pa «i opomnil: »Ne prenehajte z našiti* pravičnim bojem!« Žalost jt napolnila nrtis sr&s ob Tvo- jem pogrebu, a tudi upanje: »Narod, ki ima tako mladino, ne bo propadel!« In Ti, Feliksi Žrtev tretjega brez-uspeinega napadal Tako mlad, itel si komaj 18 pomladi io že si položil na oltar domovine največjo žrtev: življenje! Doma iz naie bližnje okolice si prišel med nas. Tvoje delo je bilo: vestno opravljanje dela pri svojem gospodarju ln pot v cerkev. Niti s« sramoval, kot toliko drugih mladih fantov, udeleževati se pobožnoeti prvih petkov in sobot. Danes je Tvoje mesto v cerkvi prazno; Zakaj? To je terjala krutost bratomorilcev, ki se niso sramovali napasti svoje rojstne vasi, kjer so te učili v materinem naročju izgovarjati prvo slovensko besedo, katero so danet oskrunili s krvjo svojih bratov. Zadet v glavo si še potem t tvojim štiridnevnim trošenjem daial zadoščenje za svoj narod. Upali smo, da boš okreval, taj tmo te prepeljali v ljubljansko bolnišnico Toda volja Vsemogočnega je bila: Pridi in pridruži se družbi zaslužnih junakov! — Nemo je stopala četa domobrancev, ki Te je tpremliala na zadnji poti. Ni bilo dano Tvojim bratom, da bi vzeli tlovo od Tebe! Le veter iz Tvoiega domačega kraja Ti je prinesel pozdrav in zašuštele to jelke nad Tvojim grobom, kjer snivai poslednji sen v družbi junakovi Počivajta v miru, junakal Novi frrobovi -f" Bemardka Safbic. V LjuMje.ii j« umrla hčerka sobotllkarjeva mala Bw-nardka Sajbic. Pokopali jo bodo v tore> ob petih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. + Marija Potočnik V visoki starottl 91 let je za vedno zatisnila oči mati go* spa Marija Potočnik roj. Prevc. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v torek ob pol štirih popoldne iz kapele tv. Marije na Žalah. Naf rajni počivajo ▼ mira, preostalim naše iskreno sožalje. Zgodo*';~«ki paberki 27. snBca: I. 1713.. je izbruhnil veliki (»'minski punt. Povod so dali novi državni davki. Vlad je uvedla 1706. 1. po vsem Goriškem davek nn meso in vino, ki naj bi skupaj znašal 12.000 goldinarjev. Novemu davku so se Tolminci vztrajno upirali, zlasti od mesa niso hoteli nič plačevati. Glavni davkar za Goriško je bil tedaj neki Bandel, strog človek, ki ni nikomur prizanašal in si pri davkariji nabral veliko premoženje. Imel je okoli sebo mnogo davkarskib pomagačev, ki so enako skrbeli pred vsem za svoje žepe. Tolminci so bili že nekaj let z davkom na dolgu ln Bandel jih je šaman opominjal,1 baj te zaostanke poravnaio. Na 11-hem^ je začel snovati proti Bandlu upqr' središče je bilo v idrijski dolini. Ko Tolminci vzlic vsem opominom niso Jiojelj poplačati zaostalih davkov, jo dal davkar prijeti vse one s konji in tovori, ki so prISli po kupčijskih poslih v Gorico in jih dal zapreti v goriški grad. Kot blisk se jo raznesla ta vest po Tolminskem in kmetom razgrela kri. Hitro se jih zbere kakih 500 in krenejo proti mestu, toda goriški glavar grof Strassold jih je že pri Solkanu razgnal. Zato so so zbrali naslednjega dne v večjem Številu, okrog 5000, deželni brambovci, ki jih je poslal glavar k solkanskemu mostu ustavit kmete, so se tem pridružili. Ko je pri-drla kmečka vojska do Gorice, je zahtevala od glavarja, naj izpuati zaprte kmete. Glavar 6e jc umaknil na grad, kmetje pa so razdrli Bandlovo bi&o. Ko so zagrozili, da bodo isto storili tudi z glavarjevo, se je ta udal ia izpustil zajete Tolmince. Proti večeru so se kmetje podali domov. Upor se je sedaj razširil še med Brici in segel tudi na Vipavsko. V tej stiski sc je deželni glavar obrnil po pomoč na Dunaj. Vlada je poslala 700 Hrvalov in nekaj drugih čet, ki so v kratkem ukrotile upornike. Vodje upora so ujeli iu odgnali v Gorico, kjer se ie začela koncem julija preiskava, traiala je skoraj devet mesecev. Enajst voditeljev je bilo obsojenih na smrt, njihovo premoženje pa zaplenjeno, 150 upornih kmetov pa je bilo kaznovanih z zaporom. Kazen se je izvršila 20. aprila na Travniku, kjer stoji steber sv. Ignacija. Kazen je bila stroga, če se oziramo na to, da so bile pritožbe Tolmincev delno upravičene, toda gosposka je hotela s strogostjo prestrašiti podložnike in jih odvrniti od nadalnjih uporov. Veliki tol- minski punt nam je lepo opijal pisatelj Ivan Pregelj v svojem delu Tolminci; L 1796., je prevzel Napoleon Bona- parte poveljstvo nad južno francosko armado In ustvaril v kratkem iz razcapanih, lačnih In nediscipliniranih čet vojsko, ki je šla s silnim navdušenjem preko vseh zaprek k znagam. 23. sušca: I. 1483.. se je rodil slavni renesančni slikar Rafael Santl; I. 156fi„ je umrl na Dunaju Sigls-mnnd Herberstein. diplomat ln zgodovinar. Rodil se je 14&">. leta v Vijjavi, se šolal najprej doma, pa odšel nato k sorodniku Wi!helmu NVeltzerju, proštu v Krškem na Koroškem, od koder ga je pregnala kuga. Odšel je na Dunaj in stopil na univerzo, pa se po šestih letih vrnil v rodno Vipavo. Udeležil so je nato boja z Ogri in Benečani, kjer 60 je zlasti v drugi beneški vojski tako odlikoval, da ga je cesar povišaj v viteški stan in ga imenoval za dvornega svetnika. Odslej je bil v stalni službi pri cesarju, ki ga je rabil kol svojega odpo slanra v težavnih in kočljivih diplomatskih misijah. Bil je na Danskem, v Švici, Španiji, na Češkem in Ogrskem, šel v Italijo, hodil na Poljsko ln v Turčijo ter obiskal dvakrat Rusijo. Za prvo potovanje v Rusijo {1516. 1.) je cesar najprej dolpčil ljubljanskega škofa Krištofa Rauberja, ki bi ga naj spremila! Herberstein, toda ker je škof okleval, je prevzel nalogo Herberstein sam. Tudi drugo potovanje je bilo diplomatskega značaja (152(^27). toda poleg tega je imel Herberstein še naročilo, naj proučuje verske razmere na Ruskem in zbira cerkvene knjige. Na teh potovanjih mu je mnogo koristilo znanje slovenščine, ki se jo Je že kot otrok naučil. V svojih spisih ponovno omenja, koliko mu je koristila slovenščina na ruskem Iti turškem dvoru. Od njegovih spisov so najpomembnejši »Iterum Moscovitarum com-mentarji«, izišli na Dunaju 1549. leta in nato še desetkrat. V tem delu je zapad-nemu svetu Rusijo tako rekoč odkriL V ostalih »pisih so je pečal z genealogijo raznih dinastij, s popisom lastnih doživljajev in dogodkov svoje dobe. Obilica dokumentov, ki je vanje vpletena, jim daje še danes ceno znanstvenih virov. Govoril je sed<»m jezikov in bil po svojem značaju toleranten kozmopolit, bogato obdarjen od narave na telesu in duhu, z živo zavestjo za plemiške dolžnosti, toda brez plemiške nadutosti. Her-bersteinova slovansTca orientacija ni izhajala samo iz polihistorlčnega interesa, temveč je Izvirala iz bistrega opazovanja slovanskega sveta in koreninila v zavednem prepričanju o jezikovni la krvni sorodnosti vseh Slovanov; 1. 1592.. se je rodil v Mivnlcl na Mo-ravskem Ivan Komenskjr. znani vzgojitelj 17. stoletja in nenavadno plodovit didaktični pisatelj. Umrl je L 1070. v Amsterdamu; I. 1814., je umrl v Beogradu srbski pi«a'elj In proevetitelj Dositej D. Obra-i dov 16 Vsakdanja Ljubljana po kromstovih zapiskih Lep Marijin praznik Prvi pomladanski dnevi so nam zjutraj prinesli še primerno porcijo mraza, tako da so se ponekod napravile ledene rože po okenskih šipah. Tudi po ttoječih vodah se je razpredla tenka ledena plast. Marijin praznik v soboto je bil lep dan, tudi nedelja je bila sončna, toda oba dneva je vela mrzla burja, ki povzroča, da Se niso nastopili prav topli pomladanski dnevi. Zbor ptičev-pevcev se je pomnožil. Oglaša se tudi še krivokljun ali »tavžentvižar« Pravijo sicer, da nam pomladanska Marija pripelje v deželo la-stavice, toda leto6 teh ljubkih ptičic še ni k nam. Domobranski maši v Ljubljani V soboto, na praznik, in nedeljo so Ljubljančani imeli pred deveto uro dopoldne priliko občudovati strumne vrste slovenskih domobrancev ljubljanskega moštva, ki so z godbo korakale po glavnih ljubljanskih ulicah k cerkvi svetega Jožefa. Obakrat je bil na trgu pred cerkvijo pred častniki domobranskega štaba vojaški raport, nato pa v prostorni cerkvi, ki so jo domobranske vrete zavzele do zadnjega kotička, služba božja Domobrancem je pridigal njihov kurat nakar ie bi'« sveta maša, pri kateri sta stregla dva domob^nca v unifirml. Na koru pa ie igrala domobranska godba Po službi božji so domobranci z godbo zopet odkorakali po glavnih ulicah mesta v tvojo vojašnico. Občinstvo je po- Za današnji dan Koledar Torek, 28. tuleai Jan. Kap I stran, tpo inav.i Slktt III., pap.; Ountram, kralj. Sreda, 2). sušca: Ciril, mnčsneci Bertold, opat in ustanovitelj reda; Pastor. mučenec; Ivana, vdova. Dramsko gledališče ■ .ilatnra«. Ited Torek. Ob 18. Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Rod A. Ob 18. Kino Matica »Sestrici« ob 15, 17 ln 19. Kino Union »tmo na belem«, ob 16 ln 19-15. Kino Sloga »Sanjavost mladega peantba«. ob IS, 17, 19. Lekarniška služba Nočno dežurno služIm Imajo lekarne! dr 1'lccoll, Bleivrelsova costa 6; mr. Ho- * čovar, Celovška cesta 62, ln mr, Gartus, Moste, Zaloška costa 47. Prof. dr. Artur Gavazzi Dne 12. marca t L je umrl v Zagrebu univ, profesor v p. dr. Artur Gavazzi v visoki starosti 82 let. Pokojnik, ki je deloval zadnja leta pred svojo upokojitvijo kot profesor fizikalne geografije na zagrebški univerzi, si je stekel mnogo zaslug tudi za ljubljansko univorzo, kamor je bil poklican ob njeni ustanovitvi za profesorja geografije. Tu ni ustanovil samo Geografskega instituta, v katerem so je vzgajala pod njegovim vodstvom večina danes delujočih geografov, marveč tudi Zavod za meteorologijo in geodlnamiko, kateremu je po svečal vedno največjo skrb. Kot upravnik meteorološkega zavoda je organiziral gosto mrežo vremenskih opazovalnic po vsej Sloveniji. Slovencem je bil zelo naklonjen in ie naše težnje vselej s simpatijami spremljal. Zaslužni jiokojnik si je pridobi( pri nas veliko prijateljev, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu. nekod v špalirju in z vidnimi simpatijami opazovalo čvrste domobranske vrste. — Enak na6top domobrancev je ob tem času v Ljubljani na Vsak praznik La vsako nedeljo. Skrb ca red po mesnicah Kakor čujemo, bo Prevod začel s posebnimi kontrolami po mesnicah. Pregledi so postali menda potrebni zaradi manipulacij, ki se ponekod dogajajo. Zadnje čase so namreč ugotovili, da ob petkih nekateri mesarji pripeljejo v svoje mesnice razmeroma še precej mastno meso. V soboto zjutraj, ko pridejo stranke ponj, je pa že vsa _ maščoba popolnoma izginila z mesa. Samo pusto meso visi še s kljuk kakor borova skorja ter je rdeče, kakor bi pa pleskar prepleskal. Ker stranke ponekod mastnega mesa ali kake malenkosti mozga nikdar niso dobile, so zasumile. da gre ta porezana maščoba na črno borzo. Dalje je bilo ugotovljeno, da so pred vojno mesarji velike kosti od govejih nog žagali, sedaj jih pa nekateri kar stolčejo s sekiro. Pri tem izgine ves mozeg iz njih. Tako potem ponekod* dobivajo stranke le gole trde kosti, ki so kakor kamen in dajejo nn tehtnice le večjo težo Zato pozdravljamo ukrep o pregledih. Razne nesreče in pogodbe Nezgodna kronika ni od petka dopoldne do ponedeljka zjutraj zaznamova- Dramsko gledališče Sreda, 21, marca, ob 18: »Hajbltl vrč«. Red Sreda. Premiera drame »Azazet«, idrulena • proslavo II letnlee njenega avtorja dr. Ivana Prerija, bo predvidoma o velikonočnih praznikih. Delo bo trežlral M. SkrbinSek Glavne vloge »o v rokah Ukmar-Boltarjeve, Jana in VI. Skrblnftka. Glasbena spremljava M. Tomca, dramaturška priredba prof. J. Modra. Operno gledališče Sreda. ». marca, ob 18: Baletni večer. Iz ven. Cene od 36 tir navtdol. Foerster »Gorensk! starček«, opera t 8 dejanjih. Osebe: mati — fcameJU-Kovlčevn. Minka — Vidalljova, Franjo — Llpušček, Chansonetlo — Janko, Nlnon — Krietova, Francozinji — Baukartova in Sanoinova. Štrukelj — Zupan, Rajdl — Banovoe, Lovro — Dolnl&ar, krčmar — Gregorin, ael — Pla-neckl. Dirigent S. Hubad, režiser E. Frelih, koreograf P. Golovin. V kratkem bo premiera Mozartovega »Don Juana«, opero v 9 slikah. Besedilo na pisal Lorenzo da l'onte. Zasedba: Lcporello — Betetto, Komtur — Lup&a, donnn Ana — Hoybalova, donnn Elvlra — Mlejnikova Zerlina — Patikova ln Baukartova, don Juan — Popov, Masctto — Dolničar, don Octavio — LlpuSček. Dirigent A. Neffat. režiser In koreograf P. Golovin, kostumi J-Vilfanova. Oddajnlika skupina »Jadranska primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ta 28. maree: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7,30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemSčini ln slovenščini nato koračnica — 12 Opoldanski konoert — 13.30 Poročila v nemSčini la slovenščini — 12.45 Vedro glasbo Izvaja radijtkl orkester pod vodstvom dirigenta D- M. ftljanca — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemu ne kal — 17 Poročila v nemSčini ln slovenščini — 17.15 Skladbe 3. Brahmsa - 18.45 Dr. Va lentin MerSol: VI in vaS zdravnik — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 poročila v v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glas bona medigra — 20 Poročila * nemSčini — 20.15 Dunaj pozdravlja LJubljano — 21.15 Komorni koneort izvaja Ljubljanski godalni kvartet — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Lepa je noč. Mož e in fant e vseh iiub< anskh tara Pripravite »e na udeležbo tridnevno velikonočno duhovne obno ve, ki bo ta va vso od 1. do 8. aprila v frančiškanski cerkvi z zaključno pobožnostjo v stolnici. Podrobnejši spored bo na tem inestu šo objavljen naslednje dni. Nad vsako pričakovanje ogromni obisk mož in fantov na duhovnih obnovah zadnjih mesecev je dokaz, da je duhovni prerod vsem moškim nujno potreben in zažoljen. Dejstvo da je uršulinska cerkev za obisk teh duhovnih obnov poslala premajhna in se bodo morale zato odslej vršiti v frančiškanski cerkvi, je znamenje, da jo v današnjih Časih tudi moškim potrebna duhovna hrana. In prav te duhovne vsakomosočne obnovo imajo namen dati možem in fantom čim večkrat take hrano, da bodo obstali neomajni v idejni borbi današnjih dni. fsdmi sinfoniČni koncert VII. sinfonlčni koncert povečanega radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Marija Sijanca, bo imel naslednji spored: 1. Wagner: Tannhfiuser, uvertura; 2. Wagner: Car velikega petka; 3. Tome: Varijaclje na narodno pe sem »Od kneza Markac; 4. Rimski Kor sakov: Šeherezada. Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne 3. aprila točno oh 10 v veliki unlonski dvorani. O posameznih tofkah bogatega koncertnega sporeda, bomo še govorili, dam« pa že opozarjamo na prvo izvedbo Tomčevlh varijacii za sinfonični orkester. — Prodprodaja vstopnic bo od Jutri dalje v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. V naših pisarnah ▼ Gradišču In v Ulici 3. maja dobite tom-bolske tablice za knlitnn tombolo »Zimsko pomoči«. Ne odlašajt« i nakupom; čakajo Vas lepi dobitki! Al ete že prebrali GAGER.NOVE MEJAŠE v slovenskem prevodu? Če še ne, potem jih preberite takoj, saj b< sle v knjigi izvedeli marsikaj n >vega. Vsak naj prebere Mejaše Dobite jih v vseb kniigarna" n pri upravi SVETA v Kopitarjevi ulici št. 6. la večjih in številnejših nesreč. Pri stavbeniku Živcu na Rimski cesti zaposleni zidarski delavec Viktor Pogačnik je med delom padel in si zlomil levo nogo. — V Črni vasi na Barju j« posestnikova hčerka Frančiška Škrabova padla ter je dobila hude poškodbe po glavi in drugod. — Iz Logatca j« bil v ljubljansko splošno boln:šnico pripeljan progovni čuvaj, 9-Ietnl Josip Arhar. V nedeljo je pregledoval železniško progo med Logatcem in Planino Stopil ie na mino, ki je takoj ektplodirala Čuvaj jc dobil hude poškodbe po vsem životu, potebno po trebuhu. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic Mestni prcskrbovalnt urad bo odrezks nakainio vseh raclonlranlh živil in tobaka za mescc maroo prevr.cmal v aobl 8 II. nadstropje Mestnega doma, talto da pridejo na vrsto v naslednjem rodu: Dne 3. aprila peki z začetnicami A—J. 4. aprila K-P. 5. aprila Pl-Ž. Dne S. aprila prldojo na vrsto trafl-kantl t aačotnlenml A—Km, 7. aprila Ko— Pi, 8. aprila PI—i. Pno 10. nprila pridejo na vrsto trgovel z začetnicami A-Ba, 11. aprila Bo—E. 12. aprila F—O, 13. aprila H -J. H. aprila Ka—Kol, 15. aprila Nabavljnlna zadruga drž. ».eleznKSar ov, 17. aprila trgovci Kom— Krn, 18. aprila Ku-Mal, 19. aprila Mar— Ml, 20. aprila Ml-O. 21. aprila Pa-Pl. 2J. aprila Po-Re, 24. aprila Ho-S. 25. aprl la S-To. 26. aprila Tre-Vi, 27. aprila Vo-«, dno 18. aprila po vsi trgovel a bonboni. Vso mnrSne odrezko, pobrano po gostiti-sk4h obratih, bo mestni proskrbovalni urad prevzemal v sobi St. 9 II. nadstrop e v Mostnem domu tako. da pridejo na vrsto 3. aprila ooratl » začetnico A, L nprila ž začetnico B, 5. eprlla C-C, «. aprila Da-De. 7. nprila Do do konca to trke, 8 nprlln E—K, 10. aprila O. 11. aprila n, 12. aprila I—J. 13. aprila Ka-Kom, 14 aprila Kon do konca te črke, 15. aprila L. 17. aprila M, 18. aprila N-O. 19. aprila P. 20. nprila R. 21 aprila 8. 22 aprila 9, 24. aprila T—IJ. 25 aprila V in 2« aprila 7. In Z. Vsi naj se natanko ravnajo no tom razporedu. Dnevne novice Za pokojnega odbornika Družbe sv, Mo Iiorja prelata dr. Antona llretnlka bo v četrtek. 30. marca, v stolnici ob 7 daroval prodsednlk Družbo slovesno irno sv. moio. ftkofljska dobrodelna pisarna pro-i ta rovno bogunko, ki bo te dni odpuščena Iz bolnlSnleo, na posodo kompleluo posteljo. Blaga srca, ki bi bila pripravljena posteljo posodili, prosimo, da pouudbo pošljejo naravnost pisarni, Mikloilčova 7-1. Mesečna rckolekdja gg. duhovnikov bo namesto prvega petka v aprilu (ker je veliki potek) na ovelnl petek, 31. marca popoldnn t običajnim sporedom, na kar so vsi ck. duhovniki opozarjajo. — Vodstvo. Uprava mestnega vodovoda bo današnji torek, 28. t m., snažlla svojs uradne prostore ler zato no bo mogla sprejemati strank, pač pa bo v nujnih priinorlb na razpolago dežurni uradnik. Razstava slikarja Lojzeta Perka bo do konca t. m Zato n* zamudite priliko ogle. dati si jo v prehodu nebotičnika — Balon Kos. Izšla Is pred dobrim tednom nova zbirka Stanko Premrlovlh orgelskih akladb x as slovom »Predigre la mcdlgre«. Vsebuje 6H orgelskih krnjšlh Iu daljših Igor v najobičajnejših durih in molili. Dobi se v Ljudski in Matični knjigarni. Ccua 40 lir. Baletni večer. V sredo, t. J. Jutri, bo Izvajan v Operi nov »Balotnl večor« v koreografiji Maksa Kirbosa. Obsegal bo Iri dele: I. »Na ternal«, komičen enodejaiiskl balet na glasbo Janka Uregorcai 1 •Mandarin'. pantomimičen enodejanski bnlcl na glasbo W. A. Mozarta; 3. »Ikar«, bajesloven hnlet v enem dejanju » spremljavo tolkal po sestavi M. Kirbosa. — V'sl ti trije buleii imajo rs osnovo koreografijo svetovno sna-nlh plesalcevi Mjasins, Foklna Iu Deraiua, ki jib jo priredil M. Kirbos v okviru naših Izvajalskih možnosti. Pri večern bo sodeloval celokupni balet t vsemi solisti la Ireno Klrbosovo kot gostom. Uprava Državnega gledališča v I.juhljanl razpisujo tnln mosta v opernem orkestru: 4 I. violine. 2 violini, 1 violo, čelo, flavto, oboo, klarinet. V poStev prihajajo lo prvovrstno moči. Reflektantl naj »e rglasijo pri ravnnteljn Opero. Pomočnice ta hISno prvo pomoč, ki so s« udeleževalo tozadevnih tečajev, bodo dobile potrdita o obisku tečaja pri vod«t\u zdravstven« protiletalske zaščite v mestnem flzlkatu v Mrstnem domu, »oba 10. Ta potrdila morajo provzell do 31. t. m. v dopoldanskih In popoldanskih nrah, od 1. aprila do 8 nprila pa aamo oh popoldanskih urah. Oh toj priliki znova opozarjamo, da več hlSnlh rospodar ev In hiSnlb stanem Se nl prijavilo pomočnic za hISno prvo pomoč, kar morajo čimprej storili, ker bodo točajl v kratkem prenehnll. Vsaka vočjta-novanjska hiša mora Imotl svojo pomočnico za bitno prvo pomoč. Lastniki pokrajinskih znarrk! Se Je čas, da slgnlrate po znižani oe»l 80 I. za komplet vaAe taiogo. Posamezna " r ' slgniram ter ateMlrum v razmerju z njihovo vrednostjo, KUPUJEM POKVARJENE KOMPLETE! Nabavil som nokni znamk lz vseh ohstoje,1!!! sorij ter Jih nudim Javnosti po nizki ceni. da «1 zamoro komiiletirntl svoj eventualno pokvarjeni komnlet. ICVPUJEM znamko EVROPE ter PREKO. MORJA, posamezno, v sorllnh ter male in vollke zbirke. Tlačam vUoko dnevno cenel JULIJ n\R sodni izvedenec, najstarejša trgovina znamk LJubljana. ErankopsnskH nllcn 21. Delovne ure lo od 14 do 18 Nakaznice za tobačne izdelke Trafikanti naj pridejo po nakaznico zn tobnine izdelke za mesec april v mestni preskibovalnl urad od 8-12 v »obo 8 II. nadstropja Mostnega doma, tako da pridejo nn vrsto 28. marca trnfikanti z začetnicami A-O, 29. marea U—Ko. 30. marea Kr—N, 81. marca O—Z. KULTURNI OBZORNIK Nove skladbe 12 odpevov k litanijam pretv. Srca Jezusovega. Zložil Alojzij Mihelčii. Z odpevi za lltanije M B so naši cerkveni zbori dobro založeni; majhno je pa število odpevov za litanlje S J Temu pomanjkanju bo ta zbirka odpomogla Glasbeno so vsi odpevi zloženi v običajnem načinu te vrste skladbic in se vsi lepo pojejo: s tega vidika ie vsa zbirka sprejemljiva Pri nekaterih odpevih posebno pri tistih, ki že v betedilu nito ritmizi-rani, je pa dek!««natorična ttran »labše zadeta. Saj bi bil vsak tkladatelj v resnici v zadregi, kako nai bi na primer že besede »Srce Jezusovo« pravilno ritmi-ziral, da ne bo zašel pr. eni ali drugi besedi v nepačne naglase Docela posre čeni so v tem oziru odpevi it 4, 7. 9, 10, deloma 11 V drugih vlada v tem oziru večja ali manjša negotovost, ki io bo moral spreten pevovodja t pravilno interpretacijo razjasniti. — Zbirko cerkvenim eborom priporočamo M T Tri poobhajilne za mešani zbor. Harm. dr. Fr. Kimovec. HI. natis. Dejstvo, da so pesmi izšle že v III. natisu, jih samo po sebi priporoča Prva je prirejena po cerkljanskem napovu, druga po Štajerskem, tretja nima tozadevne opazke, je pa čisto ljudsko občutena Priredba je dokaj pestra, včasih morda že preveč umetna, da skoraj moti gladko tekoč ljudski napev oziroma mu zamegli njegov pravi obraz. Značilno za pesmi je tudi to. da ie prva pisana v 7'4 taktu, v zadnjih dveh se javi 6/4 takt. Cena 2 50 lir. pri skladatelju 2 liri. Štiri pesmi Marijinemu Srcu t odpo-vom. Zložil dr. Fr. Kimovec. Pri po-manikanju tozadevnih skladb bodo te pesmi dobrodošle. Za izvajanje so lahke, ponekod kar ljudske Zaključni odpev se je posebno v stolnici že udomačil ter ea ob nedeljah zvečer z navdušenjem pojo. Cena pesmim 5 lir, pri skladatelju 4 lire. M. T L. Mav: Molimo za mir. Tri cerkveno pesmi za mešani zbor. 1944. Samoza- ložba Ljubljana S cerkvenim odobre-njem. Opalograf: M. Kunaver. Vso tri pesmi so kakor nalašč za današnje čase. Prva se vsa skesana obrača naravnost na Gospoda, Boga, naj v krvi ječeč! zemlji da mir. — Druga iz vseh teh boli na pomoč kliče Marijo, našo milo predobro Mater, naj v silni stiski kol naša Kraljica »obvaruje naše domove, grozdje v goricah, v polju naš klas<. — Tretja, priznavajoč našo greš-nost. s toncčlini apostoli kliče Jezusa, nni. kakor je pomiril viharje na morju, zdaj zaduši peklenske strasti in nos otmo. Pa so pesmi tudi po kleni glasbi za grozo naših dni enako primerne. Razen tega melodiozne. pevne. pesniSko vsebino dobro pozaieinajoče in dvigajoče, tako da bodo duše pretresene, srca ob njib mogočnem petju pripravljena za vdan sprejem božje pomoči in božje volje. Saj so tudi glasbeno kakor krik. živ izraz Irpe-čega naroda, ki samo od Boga pričakuje rešitve, od Marije r Jezusom pomoči. — Skladbe prav toplo priporočamo. Cena 4 lire. IL Stanko Premrl: Predigre in mrdigro za orgle (VIII. zbirka). Ljubljana 1044. Natisnil in založil Roman Pahor. Cena v knjigarni 10 lir. Na 44 straneh prinaša ta zbirka 00 zaiger, ki bodo za praktično porabo pri službi božji zelo prav priSle organistom. Nekatere so prosto iznajde-ne, druge so pa motivlčno povzele po znanih pesmih, tako po Cerinovi »Mogočno se dvignit, po ljudski »Je angel Gospodove, po Preinrlovi »Le spi« itd. Druge zopet nosijo značilne naslove, ki označujejo njih vsebino; da omenim samo nekatere: Gloria in excolsis Deo, meditacija, koral mlserere, Deo gralias in podobno. Večina skladb je akordično, honinfono zloženih, nekatere so živahno razgibane v smislu fucriranlh odstavkov: ludi pravi kflnon dob!mo med njimi. V dališo oceno zbirke se na tem mestu nl mogoče spuščati, pač lo pa zaradi nienu bogaie vsebine vsem organistom topi^ priporočamo, M. T, tte krvavi uruii nas ilmimski nacvd 37 Prve naselbine itskokov so bile v Liki na severni strani Volobita okoli Celina in okoli Kllsa v Dalmaciji. KI is se je I! 1537. branil pred Turki, čoprav je bil tir) vseh strani obdan od njihovega ozeni-lia. Uskoki so iz trdnjave neprestano izpadali na sovražnikovo ozemlje. Pri teh izpadih jih jo zadnja leta vodil drzni Peter Krušič. Ko jo ta trdnjava padla v turške rok«, sc je glavna čela uskokov umaknila v Senj ob morju. Bilo jih je kakih 000. Ferdinand jim jo odkazal zemljišča in jim obljubil plačo, da bi mu služili v voi-. s!et-dest goldinarjev na leto, vsaki zadrugi pa po dva stara žitu. Leto nato sta prišli spet dvo uskoški četi. Naselili sta so v ogulinski in niodruširi okolici. L. 1531. so se naselil prvi uskoki v gospodstvo Žumberk in v naslednjih letih tudi v druge krajo pod Gorjanci, kjer še danes žive. Za stotnika jim je bil imenovan Ivan Ptlchler. Pravoslavnim je bila priznana verska svoboda, medsolx>jne sporo so jim razsojali domači vojvodi, ki so bili tudi zajiovedniki manjših oddelkov v vojski. S plačo in orožjem so jih oskrbovali kranjski deželni stanovi. Za dvajset let so bili priseljenci oproščeni vseh davkov in najemnin, zato pa so morali bili vedno pripravljeni, da udarijo na sovražnika. Ker okrog Zumberka ni bilo več prostora, dohajale pa so vedno nove trumo uskokov, so jim odltazali prostor v va-raždinski, koprivniški, belovarski in sve-tojurski okolici v gornji Slavoniji. O kranjskih uskokih, njihovem življenju, šegah in navadah je marsikaj napisal Valvazor. Zelo hvali njihovo hrabrost, ki pa je včasih prehajala, kar se tako rndo zgodi, včasih tudi v divjost in nasilnost. »Zato krotek in dober poveljnik,«: kot pravi Valvazor. pri njih ničesar ne opravi. Čim strožji pn Je z njimi, tem bolj ga cenijo. Orožje jim je največje vesolje in najdragocenejši okras.« VendaT so imeli tudi nekateri uskoki smisol za mirno poljedelstvo. V 15. in 10. stoletju so so naseljevali ti zlasti v Istri. Za njihovo potomeo je šo danes v rabi ime »čič*. čič pomenja enako kakor Vlah, nomada, ki hodi s svojo živino iz kraja v kraj in išče primernih pašnikov. Ker od samega poljedelstva niso mogli živeti, so se ukvarjali tudi s krošnjarjenjem. (čiči iz Mun so šo pred prvo svetovno vojno prodajali kis po Krasu, ohranili so šo svoj »čiribirski« — romunski jezik.) Med Buzetom in Ve-princem so so precej strnjeno naselili. Dali so tej pokrajini ime »Cičarljac. Begunci iz Bosne in Srbije so igrali v obrambi naših dežel pred Turki poni ebno vlogo. Ze za Maksimilijana so jih uporabljali kot stražarje ob vdornih potih. Njihova nalogn jo bila, da so sporočali v notranjost dežel bližanje sovražnika. Zaradi zakletega sovraštva do Turkov so bil kot obmejni stražarji zelo uporabni. Ker so 6e ukvarjali tudi s poljedelstvom hi živinorejo in jim nI bilo treba dajati tako visokih mezd kot ostalim najemniškim četam. Za koristi svojo nove domovine so bili tudi bolj vneti„ kot pa kakšni španski ali nemški najemniki. Medlem, ko so v 15. stoletju deželni vpoklici še mogli odvrniti kdaj turški vpad, v 16. sttofetju ta način ni nič več pomagal. Turki so bili namreč v zapuščene predele hrvatskega kraljestva, ki so jih tedaj osvojili, naseljevali liojevite ljudi iz notranjosti Balkana. Tako so si pridobili delavce na spahij-skih posestvih in obmejne stražarje. Brali smo že, kako so ti martolozi strahotno uničevali obrobne predele naših dežel. Ker »o ostajali v naših gozdovih, ni bilo ubogo ljudstvo nikoli varno pred strašnim presenečenjem. Na Blokah se jo do današnjih dni ohranilo ustno izročilo o »ljubeznivosti* teh roparjev. Ko so ujeli nekga kmeta pa je ta začel klicati na pomoč, ga je turški ropar tolažil: »Brate! nomoj da vičeš! Samo za jednu glavu ču te pokračiti — bratec ne vpil; le za eno glavo to bom skrajšal.« In danes koljejo slovenski in hrvatski komunistični razbojniki pošteno Slovence, ki so jim bili še pred mesecem obljubljali svobodo in raj na zemlji. Kakor ni našim dedom nič pomagalo, če so jim krvniki pred smrtjo rekli »brate«, tako nam danes nič ne koristi, če nas pehajo v nesrečo in nas uničujejo »tovariši«. Trpka ironija le veča bolečino. Proti neprestani novarnosti s strani martolozov je bilo nujno mislili na stalno vojsko ob bosanski meji. Osvajalska moč bosanskih paš je tudi bila vedno večja. Hrvatska se je ožila, bati se jo bilo celo za obstoj Kranjske. Pod Ferdinandom se je začela urejati. Vojna krajina, ki je rešila naše dede muslimanskih roparjev, ki bi brez srbsko-bosau« skili uskokov ne mogla nastati. t Dalje.)' Vsak, ki mu je mar usoda Slovencev, bo s podpisom na protiko-munistični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zločince ! Slovenski Rdeči križ poroča 1'rljave prenočišč za morebitne liombar-ilranec. Slovenski Bdeči kri?, v Ljubljani prosi vao družine odnosno samostojna go-»foJinjstva, ki so žo ali pa Selo bodo pro-jcla uaše vabilo tu prostovoljno prijavo prenočišč, naj ne vržejo tega vabila t koS, ampak naj »c mu velikodušno odzovejo in so lsknžejo pripravljeno pomnitnli svojemu sorodniku, prijatelju, sosedu ali tudi no-znancu. vobčo bližnjemu, ki bi ostal zaradi bombardiranja brez strehe, na ta način, da inu za neknj časa po nesreči nudijo vsaj Ir/.iSče. Vsakdo mora pomislili, da bo ta akcija morda celo njemu samemu oziroma njegovim dragim v prid. Kdo pn moro biti pre. pričali, da prav njegovo domovanje ne ho f^fcndnvono ali celo poruScnof Gotovo bo Tsnkdo y nesreči rad sprejel prijavljeno ter pripravljeno ležišče, ki mu ga bo nudil so-r'"l»Til,r1 sosed, znanec, prijatolj, skratka nje-pov,4wižnJl. Tin-ho mogočo 5e vnnprej vedeti, koliko ooijrečnitfer bo v«mj m prvo silo možno »praviti pod streho onib, ki bodo tnko l srečni, da no bodo prizadeti po bombardiranju, Jo treba, da vsakdo žo sedaj sporoči, kje ln koliko ležišč je voljan pripraviti. V primeru dejanske potrebo so bodo vsekakor vpoštovale želje prizadetih, katero prijavljeno ležiščo si bodo izbrali, tako da boino nnpotill sorodnike k sorodnikom, znanca k znancem, prljateljo k prijateljem. Službe. KK ponovno opozarja, da so vsa službena mesta pri njem zasedena tor so do nadaljnjega vso prošnje za podelitev službe brezprodmetne. V bodočo 11K ua tako proš. njo nc bo mogel odgovarjali. Pozivi. V polzvodovalneni oddelkn naj ee pri rof. III. zgluso naslednji: svojci Se-vor.ia Martina, Podlognrjn Ivana, Slojkn Staneta. Zavrsnlka Hada, Ceruta DuSana, ArnejSka Emila, Merzeka Knrln, Spnrovca Milana, Martiča Draga, Onima Staneta, Jan-kovca Janka, Oruma Ignaca, Strleta Ludvika ln Grebenca Franca, nadaljo svojci naslednjih Internirancev: ftublca Knrln, Trčka Ludvika, Sclnvelger.la Verlja. Zupana Otona. Orožnika Ludvika, Mah kovca Alojza, Jeločnika Zvonimirja, Oblaka Avgusta in dr. Jegliča Žol.lkn. F.nnko naj so javijo pri navedenem referentu Dolar Fani, Logar Franc i/. Gor. Jezorn, Kralj Josip, Truppi Franc. BarjaktaroviC Ibrahiin *or Smal. celj Ivau. TEL KI IVO »l72VfOJVc poročila » simpatičnim dimnikarjem. V ostalih -»J^ah: Elfricde Datr.i«, Paol llorbiffer in Ilans llolt Predstave ob delavnikih: )C in 19.15 fEL KINO »MATICA« 7?)tvrmva ?, 17 ln 1> KINO »SLOGA« ^ Odličen in zabaven film z zaljubljenimi iu komičnimi prizori Sanjavost mladega pesnika «11 »MALA PUSTOLOVŠČINA ...» TVinnte Mnrktis, Ilans llolt, Paul Komp, Trudc Marico. Lucie Engllsch, Heinz čšalfncr. - Režija: Jilrgcn von Allon. Predstave ob delavnikih: Ii. 17 ln IS PARCELO cn. 421*1 m*, nn Ko. deljevem oddam v najem najvišjemu ponudniku, katera Je primerna zn ob. delovanje. — Ofcrto nuj so naslovi nn: »Združenje trgovcev, Ljubljana, Trgovski dom . TRGOVSKI IOKAI. v središču I jubljane iščern. Ponndhe upravi »Slov., pod >1 okal v centru* it. 2144. (n PISALNI STROJ dobro ohranjen . po možnosti boljše znam ke, I;uptin. Gerovac. kolodvorska al. 8. (k KUPUJEMO prazne cementne in ilične papirnate vreče. PETRONAFTA, T>rSe. va c. 3Sa. SKOBELNO MIZO (ponk) kupimo. Ponudbe upravi lista pod značko: 'Mizar, ua« štev. 2320. 1 MAH OGi.ftSt VRTNARJA ZH popoldanske nre -sprejmem. Domobrau-sku Cehlu 7. Šiviljsko POMOCNICO za obleke, samostojno, takoj sprejme salon Rup.ir, Miklo. šičovn cost.i Sfi. GOSP. POMOČNICO ki zna tudi kuhali, takoj sprejmem. Oskrba dobra, plačo po dogovoru. Zglasitl se dnevno od 11 do 12 v ordinaciji zobozdravnika na Sv. Pctrs c. U-L __0> MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokoočatc » »tropom, ki pn dobite v drope-riji KANC, židovsk« nlica št. I. ZGUBIL SEM denarnico z 410 lir donnrja, oblačilno in osebno izkaznico, ki so glasi na imo Ciril Itrovat. Ker sem revež bcinmoc, pro. slm najditelja, da odda vso lia nnslov: samostan. Šmartno t« GOZDNI POSESTNIKI Večje število petletnih presajenih smrekovih, triletnih borovih sadik in triletnega ame. rikanake?« jesene — kakor tudi večjo množino smrekovega semenja proda - Začasna .državna oprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, B!eiwcisovn cesla I-I., kjer se dobijo tudi vsa pojasnila. INSTRUKCIJE NOVI TRG 5 Dijakom in privati-storn nudimo v skopi, nuli učno pomoč Ura f lir. Diplomirani ti. lozoti. VOLNENO BLAGO sv-otlomoder karo iu temnomodro za dumah! spomlad, plašč, ter nokuj štren pa-volc, prodam. - Ze. ljnrsku ul. 11/1. Lil m BLAGA za moško obleko, l.lffl ia blaga za moSke hlačo in 10 parov nogavic za pumpnrice, prodam. Nožor, Sv. 1'etra cesta 3.1. 1 PREPROGA (tekač), kokos rdeče barvo, parkrat rab. IJon, ugodno prodam. . Gosposvetska cesta 10-1., desno. Ratnjc. STEKLENIČK razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vato željo jih prevzamemo na domu. - H. Guštin, Vodnikov trs št. 2. STARE PLASCE in zračnice zn kolesa, tudi v norobnem stanju, kupim. Mehanik Ambrož, Ciril Metodova (Tyršova) ulica 71. k STARO HIŠO hlev ali slično poslopje ali samo zemljišče za ureditev delav-oiee kupim ali vzamem v najem proti plačilu 10 do 20 letne najemnine. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Znotraj bloka. 25S3. Umrli so naša mama, gospa Marija Potočnik roj. Prevc stara 01 let. Pogreb drage pokojnice bo v to. rok. 28. marca 1014, oh pol 4 pop. ■i Žal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1044. Žalujoča rodbina POTOČNIK Umrla nam Jc naša ljubljena hčerkica - edinka Bernardka Sajble hčerka sohosllkarja Pogreb bo v torek, 28. marca 1944. ob S popoldne z Zal, iz kapelico sv. Petra k Sv. Krlšu. Ljubljana, dn« J7. mnrca 1044. Žalujoči: Marija ln Ferdinand, starši in ostalo sorodstvo Berite knjige Slov. knjižnice! ZAVOD SV. STANISLAVA V LJUBLJANI ■poroča prežalostno vest, da je na tiho nedeljo ob 2 pop. umrl prečastiti gospod prelat Nj. Svetosti, ravnatelj škoiijske gimnazije, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti itd. Bil je steber in ponos našega zavoda; zato je naša bolečina velika. Tolaži nas pa sladka zavest, da bo 2. Jegličem, Gni-dovcem in Zoretom tudi naprej brez nehanja delal za tako ljubljeni zavod. Ohranili mu bomo najzvestejši spomin v molitvi. Kropili ga bomo v Zavetišču sv. Jožefa, pontifikalno mrliško opravilo bo v sredo ob 8. uri v cerkvi Srca Jezusovega, pokop pa isti dan ob 4 popoldne E Žal, kapele sv. Andreja. Ljubljana 27. marca 1944. Vodstvo zavoda sv, Stanislava, Baragovo semenišče. Kaša blaga mama, gospa Ljubic Uršula roj. Ocvirk je dne 24. marca 1944 Bogu vdano dotrpela. Od dne 26. marca 1044 počiva pri Sv. Križu. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti — Iskrena hvala. Zgornja Šiška, dno 27. marca 1944. Žalujoči: LOJZE, soprog; SLAVKO. TONE. MILAN, sinovi — ALBINA roj. Ronko, ANGELA roj. Kovač. DA. NIČA roj. Vertt, snahe — Slavček. Tonček, Metka, vnuki V kuhinji so slali ljudje pri oknu in gledali za bratom ta sestro, ki sta stopala čez dvorišče, držeč sc za roke, kot bi bila še otroka. On je bil še v športni obleki, ona v poletni in razoglava. Da je mogel ta fant postati pastor! Loviza je vtaknila kos prepečenca Lovrencu v žep in sama je imeia sol s seboj. Zgoraj so se na ograjenem trav-riku pasli rjavi, črni in rdečkastorjavi konji, ki so koj priskočili in pozdravili Rospcdinjo. Mlada žena je stala sredi konj, ki so ji li/.ali roko, ona pa se je smejala, kramljala z. živalmi in jc bila vsa' v ognju zanie. »Tak pokliči svojo z-, oljenko!« je rekla Lovrencu. Siva čistokrvna kobila je dvignila glavo, ki jo je joklical in je slednjič prišla k njemu z žrebotom visokih nog. Potrcpljal jo je vratu, a ona ga je potezala za obleko. Pomislil je na čas, ko jc bil zadnjikrat tukaj. 2iva! je pritiskala smrček k iegovemu licu — o, koliko se je odtlej prcmenilol Spotoma domov sta se pogovjrjala j materi z Bruseta in o starih časih. Slednjič st« se usedla na obronek in /r)u na dvorec nizdol. ROMAN NAPISAL JOHAN ROJER »Kaj pravi mati?« jo je vprašal. »Rada bi videla tiste kraje, kjer sva imela svoje prostore za igranje. A jaz sem rajši počakalo, dokler nc bi bil ti tukaj.« •■Pa oče?« »Saj skoraj nič ne reče. Prav nič se mi ne bi zdelo čudno, če ne hrppeni spet po svoji koči . .. Nemara nisem zmožna, držati tistih pri sebi, ki so mi blizu.« Pregriznila je bilko in Lovrenc jo je pogledal in molčal. Slednjič je dejal: »Loviza.« »No?« »Ali ti je ... dobro?« »Pa tebi?« »Odgovori mi.« »Meniš, da je lahko na to odgovorili? Je pač odvisno ; d tega, kakor človek občuti. Da bi bil ti le včasih pisal!« *Ti... si me večkrat zaničevala, ali re'« »Lahko bi me bil vzel s s sb o j na . .. nivo pot. ki si krenil nanjo. A ti si pre-4 <_dil preptd it? pa nisem smela 2« te boj.« .Zahvaliti se ti moram za ne-kaj.« Približal ss ji ie. »Meni? Nikar se spet ne norčuj!« »Za listo, ko me nisi spustila.« »Zakaj si pa hotel na vsak način proč od mene?« S(.ei ta je pogledala ir» priprla oči, a pri tem je z eno roltj pulila travo iz zemlie. Po.'tsil je glavo in je molčal. »Sai moraš vendar priznati, da. .. da ni bila moja krivda.« »,'hidobni nagibi, L,)'iza. To ni Lilo tako lahko. A edoj, hvala Bogu, je to za menoj. Zahvaljena bodi, da me nisi pustila od sebe proč.« »Iztegnil je roko, pa je nI prijela, ampak se je nagnila k njemu, se mu zastr-mela v obraz, in ko je našla tisto v očeh, kar je iskala, se ga je oklenila okrog vratu. Za njima so slali konji in režgetali čez ajva, teciva, kdo bo prvi?« je dejala Loviza nato in planila kvišku. »Kdo bo prvi pri senčnici!« Spodaj na verandi so bili oni trije še zmeraj skupaj, ko so se vrtna vrata mahoma odprla in je Loviza planila na vrt in koj za njo fant, ki je preskočil ograjo. To je bil Lovrenc, pastor. A čim se je dotaknil z nogami tal, niu je spodrsnilo in padel je na kolena, a koj je bila Loviza pri njem in je zavpila: »Lop — prav ti jel« »Kakšna otroka!« je rekla Merle, pristopila k ograji verande in ju začela oštevati. »Kakšen fant ti je tol Saj bi ti bil kmalu vse kosti polomil!« ograjo. »Da »Daj no, mati, še malo!« jc zaprosila Loviza in brez sape pritekla k njej. »Le daj, matil Toliko časa je že, odkar sem bila poslednjič oštevanal Ali ne boš tudi mene?« Bilo je še nekaj časa do večerje, vsakdo je utegnil iti po svojih potih, a Merle je hotela na vsak način na tiste kraje, kjer sta sc nekoč igrala. Tedaj se je Rud poslovil, češ da mora še nekaj pisem odpraviti. A Loviza, da ne in ne. »Bodi tako dober in pojdi z nami,« je rekla. A ker je bilo to preveč slišati kot ukaz, mu je segla pod roko in proseče dejala: »Jorgen, saj vendar razumeš, do moraš biti zraven!« Ne trne imeti občutka kakor da ne spada v njih krog! Stopali so med griči nad dvorcem in Loviza je zares našla še ruševine hišic, ki sta jih bilo z Lovrencem sezidala, ko sta bila še majhna. Mati ju je opazovala in Lovrenc je motril mater. Prvikrat jo je videl v pokrivalu. Imela je porumenol slamnik s črnim trakom in širokimi kra-jevci na glavi in pod njim ji jc bil obraz čisto majhen, a obrvi so bile široke in temne. Tedajci je vzela kamen v roko in ga je božala. Bržkone si je priklicala v spomin mladost sina in hčere. »Ali je bila lo tvoja izbica, Lovizo? In tale kamen je «bil najbrž medved, ki si ga ti ukrotil, Lovrenc?« Ves čas se je smehljala, a n)en glas je bil čudovito poživljen. Rud je s strani opazoval to družino, ki je bila tako razkropljena, a se je skušala zdaj zbrati. »Tako, Lovrenc, zdaj pa pojdi v hišo in se preobleči za k večerji,« je rekla slednjič Loviza. »Nazajgredc sta šla oče in sin vštric, in Per je vprašal: »Ali se nc bi še malo z menoj sprehodil, preden bi šel spat?« »Prav rad, oče.« Merle pa je zvedela,.da je stara oskrbnica v postelji, in tako je morala seveda k njej, da bi z njo malo pokramljala. 8. Jako pozno je že bilo, ko sta Per in Lovrenc polagoma stopala po stari kolovozni poti ob pobočju. Ptiči so odšli ža spat, veter je utihnil in po nebu so »3 razpredali sivi in rdečkasti oblaki. Lovrenc ie pričakoval dolgega razgovora, a oče je govoril le o vsakdanjih stvareh, izpraševal ga je o življenju ribičev tam na zahodu, o ljudskih šegah in ribiških navadah, saj je bil sam sin ribiške vasi. Nato je za čas pomolčal in je skušal pregledati pokrajino, toda njegov pogled mu pač ni segel daleč. Slednjič je obstal in se je zazrl v sina skozi naočnike. To je dobro, da vi, mladi ljudje, toliko delj vidite kot mi.« »Meniš, da res vidimo delj?« »Nam, starim, ne ostane drugega, ko da lepo pospravimo svoe reči Nemara je higi ena nar.ive taka, da se nam tudi ur-' sanje uresničijo.« »Oče — ti tako govoriš?« *Ur >L)udik» tiskarna« — V.» Ljudsko tLskarno; Jožo Ursmarič — lleratiigeber, tz* Jatelj: tui, Jož« Sodja — SrtmfUeilej. urednik; Janko tJafnei.