Veliki mojstri JAROSLAW IWASZKIEWICZ JAROSLAW IWASZKIEWICZ je v svojem dolgem življenju (1894-1980) opravljal vse mogoče pomembne službe, od diplomatskega udejstvovanja pred vojno do političnih funkcij v povojni Poljski. Vendar pa ni nikdar pozabil na svoje pisanje - na ustvarjanje novel, romanov, dram in, seveda, poezije. Ta izbor iz njegovih 13 zbirk predstavlja pesmi od prvih najzgodnejših ter dveh iz tridesetih let in dveh iz šestdesetih in sedemdesetih let pa vse do zadnjih dveh, ki ju je napisal tik pred smrtjo. Sodobnost 2001 I 1086 Jaroslaw lwaszkiewicz * * * Cestne svetilke komaj brlijo, nad vsem visi megla. Srečamo se kot po navadi: ženska, pes in jaz. Vabi nas nočna pozaba, pod meglo jeseni puščobni park, za črnim parkom vode Leta. In tako blodimo kot sence -jaz in ta pes in ženska. V temnem mestu so in solze in smeh. Ne vemo, od kod smo prišli v temi noči. Vem, da vsi verjamemo v enak konec. Beli Amor se odpelje v zlati kočiji, izgubljamo se sredi senc - ženska, jaz in pes. 1913 * * * Pokazal si mi iz puščav kostanjev vinograde z meglicami v dolinah, pokazal si zeleni mi bršljan, rastoč na rdečih ruševinah. Pokazal si mi prah zvezdnih cest, raztresen po globoki vodi, pokazal si laboda mi iz zvezd, ki je letel po nebu na zahodu. Pokazal si daljavo mi, višino, in več, kot bi dojeti mogel, pokazal si mi vrtnico in križ, popotno palico in cilj in pot. * * * Sodobnost 2001 I 1087 Jaroslaw lwaszkiewicz Ves beli božji dan že čakam, da zvezdni bo večer nastal, ko me vsekdar iz polčloveka v polboga spreminja čas. Spet se potopil bom v črnino, v telesni vozel s tabo spet, in dan mi izbrisal bo iz spomina zgnetene rose sladki med. Uzrla bova zvezde, ki zametel jih je vihar v zlat vrtinec, in najin dih nad vlažno zemljo se bo spremenil v ptičje krike. Strmeča v noč, prisluškujoča pticam, se res nikdar ne bova več vrnila? Kaj res naj take sanje bi lovila, da v njih lahko prespala bi hlad svita? Zakleta v žalne stoke ptic, vkovana v črni krog noči, čakava, da sine dan, podoben tvojim zlato rožnatim rokam. Ker veter in noč in senca in drevesa ljubezenskih so polni sanj -nihče ne ve več, kdo je, ki to poje -zemlja, ptič, gozd aH midva. * * * Brez listja v soncu so drevesa, moder predpasnik vihra na vrveh. Srce ti moje osivelo, težko je reči sebi: ne! Mesto je polno že pomladi, s strehami češe soncu prav vsak las. Pa ne poslušaj, kaj nam pravi notranji, ves preplašeni glas. Sodobnost 2001 I 1088 Jaroslaw lwaszkiewicz Na zimsko žaganje se potresa zelena kaša - droben list. Take, ljubezen, so ločitve: ti moraš it -jaz moram it... Pariz, marec 1931 VIRGINIJIN PROFIL They seem to me something else besides human life William Blake Mrzla ograja pod dlanjo most nad reko vidim mesto sadovnjak velikanov, sileč navzgor v nočni senci ob luni rasejo vrhovi in konice, kupole tisoče žarnic se vžiga tisoče jih ugaša na temno modri zavesi stojim in gledam: življenje daljni šum hrobočejo kot hrošči v škatlici ljudje, zaprti v sinjih skrinjicah rotacijski stroji brnijo ljudje morijo ljudi ljudje sodijo ljudem pod kupolami Sodobnost 2001 I 1089 Jaroslaw Iwaszkiewicz nad stolpovi vzletajo v meglo bele in modre ptice in tu pred mano na mostu žene veter plahto odvrženega časopisa zakaj in čemu? to je samo gledališka zavesa ki se bo dvignila in pokazala prizor Virginijin profil na mostu in oči, začudeno odprte roko zamrlo v kretnji lova za nedosežno vero goloba, kijeodletel * * * na terasinem robu so posadili tuberoze vsaka od njih je mali vodomet dišav so rože samo za to da budijo v nas spomin? Ne, ne. Tudi za to daspremljajozaslovo Sodobnost 2001 I 1090 Jaroslaw lwaszkiewicz ZADNJA PESMICA POTUJOČEGA VAJENCA Lahko noč, sinje rožice, lahko noč, rožnati svit, lahko noč, ptički za oknom, lahko noč, vrtnični vonj, lahko noč, večerna tišina, v kateri en sam ton je skrit, lahko noč, ohlajajoča se duša, lahko noč, vroče telo. Na svidenje, sen in ljubezen, na svidenje, beli cvet, na svidenje, nočno trpljenje, lahko noč, sveži jutranji piš, lahko noč, ljubi psiček, lahko noč, celi svet, lahko noč, visoki topol in Ti, ki na pragu stojiš. NEUDOBNOST Neudobno je to vreme, neudoben veter, takšna kapa ni udobna, takšen kratek šal, neudobni so ti čevlji, suknjič prav tako, takšna teža gnete prsi, takšen težek pesek, ni udobno to življenje, takšen prazen dom, kako je čudna ta kočija, čudno hrza konj, kot železne rokavice, kako neudobno je ležat, kako je tesen, neudoben, kako je mrzel grob. Iz poljščine prevedla Katarina Šalamun Biedrzjcka Sodobnost 2001 I 1091