oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 23, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 17
mvi GROBOVI
Mary muhic
Po dolgotrajni bolezni je sno-ci preminila na svojemu domu Mary Muhič, rojena Fink, stara ^5 let. Stanovala je na 3715 E. 77 St. Doma je bila iz vasi Smuke pri Hinjah, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Mike, hčeri Mrs. Mary Plute in Mrs. Regina Cseplo, brata Joseph Fink in vnuke ter Pravnuke. Pogreb se vrši v pe-zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia y cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri nato na pokopališče Calvary.
joseph zupan
Na svojem domu je umrl po 'dolgotrajni bolezni Joseph Zu-P&n, star 63 let. Stanoval je na ^&ycox Rd. v Avon, Ohio. Doma j® bil iz Hrvatske, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Maršič. Pogreb vrši V petek zjutraj ob 8.45 ^ri iz pogrebnega zavoda Louis Perfoiia v cerkev sv. Pavla na 40 St. in St. Clair Ave. ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
Rusija se ne zmeni za proteste!
ŽENEVA, Švica, 22. januarja—Sovjetska zveza se ni zmenila za povabilo, da se udeleži sestanka komisije Združenih narodov, ki naj reši boleče vprašanje, kakšna je usoda vojnih ujetnikov iz zadnje vojne na sovjetskem teritoriju. Deset zastopnikov držav se je sešlo vkljub odsotnosti sovjetskih zastopnikov.
Zastopniki desetih držav so
Lo 'f -Eisenhower
Pariz, 22. januarja — Gene-Eisenhower je imel konfe-^Gnco z zastopniki tiska, kate-je odgovarjal na razna vprašanja.
Glavno, kar je trdil general Eisenhower, je sledeče:
Rusija se ne more resno bavi-z mislijo, da bi začela splo-sno vojno. Tak njen korak bi bil neumnost.
Zapadna Evropa se mora ^družiti na federalni podlagi in ^0 čisto ustavno. , Eisenhower se je prvič izja-konkretno glede močnejše ^^padno evropske enote, kateri 3e treba dati federativno ustavo, je mislil pri tem na ameriško
federacijo.
stavka, ki traja od
27. avgusta 1951
Pogajanja med stavkujočimi hite Sewing Machine Co. in lastniki podjetja niso do-do zaključka, še manj pa o prekinitve stavke. Na stavki ^ ^>200 nameščencev, stavko vo-' Unija C.I.O. Stavka traja že
Od 07	v
avgusta 1951. Stavkujoci obdolžili podjetje, da je za-^'0 žene preddelavcev in rav-^ delo nadaljuje. 0(J	namerava zahtevati
.^'^^išča, naj se prepove "pi-iranje"—postavitev straž.
dobili podrobna poročila od svojih vlad. Na tem sestanku je treba določiti nadaljne mere, kako izvedeti %a usodo vojnih ujetnikov in končno, kako jih spraviti v njihove domove.
Ameriko zastopa pri tej komisiji kongresnik Michael J. Mansfield. Mansfield je trdil, da je več kot milijon vojnih ujetnikov, o katerih ni točnih poročil, razen, da se nahajajo v rokah Sovjetske zveze.
Podrobna poročila so poslale države Japonska, zapadna Nemčija, Avstrija in Italija. Predvsem je zapadna Nemčija tista, ki izkazuje na stotisoče svojih vojakov, ki so na seznamu vojnih ujetnikov v Rusiji in se še niso vrnili domov, oziroma je njihova usoda neznana.
Za zapadno Nemčijo je po vrsti Japonska, ki reklamira za sebe tudi nekaj stotisoč vojnih ujetnikov, ki da so v ruski oblasti. Nato sledite Avstrija in Italija.
Itahjanski vojni ujetniki so ostanki "Mussolinijevega ekspe-';ci->kcga zborih," -kot SJ ac inio-novali tisti oddelki italijanske vojske, ki so bili poslani Hitlerju na pomoč v Sovjetsko zvezo. Ti oddelki so operirali le v Ukrajini. Mnogo italijanskih vojakov 3e je vrnilo že med vojno samo.
Kot povdarjeno, se je Sovjetska zveza uprla, da bi se sestavila komisija, ki naj preiskuje vpojne ujetnike in njihovo stanje / območju Sovjetske zveze. Vkljub temu je bila ta komisija leta 1950 sestavljena. Ko se je sedaj ta komisija sestala, je Sovjetska zveza odklonila svojo udeležbo in se ne zmeni ne za delavni program, ne za obtožbe iznešene na tem sestanku.
Od svoje strani Sovjetska zveza v glavnem zanika, da bi imela vojne ujetnike drugih držav. Prizna pa, da je na njenem teritoriju nekaj tujih vojakov z bivše svetovne vojne, ki ali prestajajo kazen, na katero so bili obsojeni, kot vojni zločinci, ali pa so v preiskavah.
Pogodba z Japonsko pred senatom
WASHINGTON, 22. januarja — Ko gre za ratifikacijo mirovne pogodbe z Japonsko od stra-ai senata, so bili o tej pogodbi zaslišani general Bradley, John Foster Dulles in državni tajnik Dean Acheson.
Vsi zaslišani so zagovarjali takojšnjo odobritev te mirovne pogodbe. Značilna je bila izjava generala Bradleya, šefa glavnega zveznega stana, ki je dejal, da je ameriška vojaška sila za to mirovno pogodbo, da pa upajo vojaški voditelji, da se ne bo začela uveljavljati, dokler ne bo ukrenjeno vse potrebno in ustvarjen tak aparat, ki bo potreben za nadaljno bivanje ameriških čet na Japonskem.
Dulles je pogodbo zagovarjal, ker da je treba držati Japonsko vstran od komunizma.
Dean Acheson je naglasil, da bo ta pog; .(Jba, ko bo stopila v ^iivijeilje; VlŠCvai-iia trdno temelje ameriški politiki v Pacifiku, kakor tudi ojačila medsebojne yezi vseh svobodoljubnih narodov.
Senat ima istočasno na mizi obrambene pogodbe med Ameriko in Filipini ter med Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo na drugi strani, da jih odobri.
tak zakon se ne splača . . .
LOS ANGELES, Cal., 22. januarja — Oženjenemu Albertu E. Keedu je bilo 88 let, ko se je pojavil pred sodiščem in zahteval razpoi^ko, oziroma razveljavljen je njegovega ^kona. Njegova žena je stara 52 let.
Albert Keed je o svoji poroki podal kratko zgodovino: Novembra 1950 je naletel na svojo sedanjo ženo v tramvaju. Po prvem sestanku deset dni kasneje se je z njo 28. novembi-a 1950 poročil. Šla sta na poročno potovanje.
Po poročnem potovanju pa se je začelo . . .
Žena ga je končno dobila za to, da je prepisal na njeno hranilno Imjižico $10,000 prihrankov; da je plačal $1,000 za dolg na avtomobilu, ki ga je kupila hčerka; od žene; da ji je dal diamant, vreden $750, ki ga je nosila njegova prva žena. "Te pesmi mora biti enkrat konec," je zatrdil Albert Reed.
Albert Reed je tudi prepričeval sodnika, da stvar ne bo tako težka. Žena je na vse pripravljena, le da ji šs enkrat plača $5,000 v gotovini.
^ obiska
Mrs. Rudolph in Jen-ha	ki vodita gostilno
St. Clair Ave., sta se Jll ^ ^ ^ obiska v Great Lakes, gj.' sta bila navzoča pri ce ^^^Uskih obredih mornari-gJ kateri je tudi njun sin. ^od ^ta obiskala tudi so-ScV ^"ton Ludvik in Peter ter njih družine v Mil-
2ahv ^y' ' katerim se lepo ■ja ^ jujeta za sprejem in pri-bili Graduacijski obredi so in vežbališče ter Gtr. 1 "Mornariški prostori v ij, Lakes, 111., so zelo veliki lepo urejeni.
Sestanek za Tržaški dom
Jutri, 24. januarja ob 8. nri se vrši važen sestanek za kampanjo v korist Tržaškega kulturnega doma, ki ga nameravajo zgraditi tržaški Slovenci. Na ta sestanek so vabljeni vsi zavedni Slovenci iz širnega Cleve-landa, brez ozira na prepričanje. Sestanek se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v zgornji dvorani.
zmešnjava z ujetniki na koreji
Zavezniki imajo 132,000 kitajskih in severno korejskih vojnih ujetnikov. V debati o izmenjavi teh ujetnikov moža za moža z zavezniškimi, ki se nahajajo v rokah komunistov, je nastala težava, ker se ujetniki, ki jih imajo v rokah zavezniki, nočejo vrniti nazaj. Od 132,000 teh ujetnikov, se je do sedaj prijavilo 21,000 takih, ki na noben način ne marajo nazaj med komuniste in so si dali napisati na roke, pravzaprav tetovirati, da so pro-tikomunisti. Zaveznikom hočejo 3 tem predočiti, da če bi jih vr-lili nazaj komunistom, jih čaka tam samo neizprosna smrt.
churchill odpotoval v anglijo
NEW YORK, 22. januarja— Danes zjutraj se je vkrcal na ladjo Queen Mary britanski ministrski predsednik Winston Churchill, da se vrne domov. Churchill je bil včeraj pri mestnem županu New Yorka, Impel-litiari in v mestni hiši.
Več premoga v Ameriki
WASHINGTON, 22. januarja —^Notranji oddelek wezne vlade je najavil, da se bo produkcija premoga v letu 1952 zvišala na približno 600,000,000 ton, ali za 24,000,000 več, kakor je znašala produkcija v letu 1951.
Višja produkcija premoga je potrebna, ker da ga je treba več izvažati, obenem pa se rabi doma več premoga pri zvišani obram-beni produkciji.
*
800,000 novih hiš dovoljenih
Zvezna vlada je dovolila 800,-900 novih hiš v letu 1952. Leta 1951 je bilo zgrajenih 1,090,000 ali 22% več kot se predvideva za leto 1952. Popre je je bil načrt, da se dovoli gradnja le 660,000 zgradb.
Volilno gibanje se je razgibalo;
MacArthur noče kandidirati
Anglija zaprla konzulate v Iranu
TEHERAN, 22. januarja — Velika Britanija se je udala iranski zahtevi, da zapre vse svoje konzulate v Iranu.
Gre za devet konzulatov, ki so praktično žs nehali poslovati. Eden od britanskih konzulatov ie zastopal tudi belgijske interese v Iranu.-
Britanske oblasti so izrazile upanje, da konzularno osobje ne bo preganjano, marveč uživalo isto svobodo kretanja, kot jb. uživajo Iranci v Veliki Britaniji.
Iranska vlada je pri tej priliki—verjetno radi vljudnosti—zatrdila britanskim zastopnikom da je njena želja ta, da pride do trdnejših prijateljskih odnoša-jev z Veliko Britanijo.
SENATOR LODGE POVZDIGUJE GENERALA EISENHOWERJA
CHICAGO, 22. januarja—"Jaz sem začuden nad številom tistih vodilnih republikancev, ki mi javljajo, da bodo podprli kandidaturo generala Eisenhower] a na republikanski listi. Na konvenciji republikanske stranke bo imenovan general Eisenhower za uradnega republikanskega kandidata že pri prvem glasovanju," je zatrdil senator Lodge iz Massachusetts, ki je glavni propagator kandidature Eisenhower j a.
Senator Lodge je o kvalitetah^
generala Eisenhowerja kot poli ■;ika navajal:
CE SI SAM OPERIRAŠ ŽELODEC
NEW ORLEANS, 22. januarja—Tukajšnja bolnica je dobila nujen telefonski poziv, naj pride na dom nekega delavca, ki se nahaja v kritičnem položaju.
Njegovo zdravstveno stanje je bilo res kritično, vendar ne obupno, razen če še nastopi zastrupljen je.
Slučaj je sledeči: Bolnik je bolehal na želodcu. Odločil se je, da se operira sam, da izreže tiste dele črevesja, kjer je čutil bo-
lečine. Prerezal si je z nožem trebuh, izrezal del črevesja, ostale dele lepo zmil v kuhinji, spravil nazaj, ko je opazil, da sam ne more zašiti rane.
Slučaj je redek in je bolnik imel večjo srečo morda, kot bi jo imel, če bi izvršil operacijo strokovnjak. Ker možnosti zastrup-Ijenja skoraj ni, rana je zašita, okrevanje ne bo trajalo dolgo, bo šel bolnik v kratkem ozdravljen na delo.
žalostna vest
Iz stare domovine je prejel Mr. Frank Meserko iz 1046 E. 72 St. žalostno vest, da je smrt tam pobrala dva člana njegove družine. Dne 12. decembra je umrl njegov dragi oče France Meserko, Ki je dočakal visoko starost 86 let, zatem pa njegov brat Anton, star 42 let. Oba sta bivala v vasi Catežka gora pod Zaplazom. Oče zapušča v stari domovini šest sinov in eno hčer ter več sorodnikov, tu v Ameriki pa sina Franka in več sorodnikov. Bodi obema lahka domača gruda!
Iz bolnišnice
Mrs. Gertrude Bokal se je vrnila iz Charity bolnišnice na svoj dom na 731 E. 157 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Dodatek
Mrs. Katarina Bartol, soproga pokojnega James (Ignac) Bartol, o čigar smrti smo poročali v ponedeljek, je doma iz vasi Bizovika, fara sv. Petra v Ljub Ijani.
zvesti in nezvesti zvezni uradniki
WASHINGTON, 22. januarja —V Ameriki je na službi kakih 4,000,000 federalnih nameščencev. Tako kongres, kakor tudi agentje FBI, so izvedli na razne obtožbe preiskavo, koliko je komunističnih eksponentov med to armado zveznega nameščenstva. Trdilo se je, da je bila namera komunistov, da se vrinejo v važne državne službe.
Po štiri in pol letnem preiskovanju se da ugotoviti sledeči rezultat :
570 teh nameščencev je bilo odpuščenih iz službe.
1935 je zapustilo svoja mesta, kakor hitro so zaznali, da se bo začela proti njim preiskava.
1,848 je zapustilo službe potem, ko je bila zoper njih že uvedena formalna preiskava.
vicki sansbury ni izginila
Od zadnje sobote so pogrešali 15-letno Vicki Sansbury, ki da je šla za službo kot varuhinja otrok. Družina Sansbury stanuje na Cedar Ave. Vicki je močno razvita. Ker je Ai bilo domov, se je začela policijska preiskava. Slučaj je bil hitro rešen. Vicki je šla z nekim šoferjem, ki je bil zasačen z njo v Philadelphiji. Kako se bo in če se bo postopalo zoper šoferja, bo odvisno od tega, kar bo navedla Vicki o vzrokih, zakaj je odšla z njim.
ameriška pšenica za jordan
AMMAN, Jordan, 22. januarja—Amerika je poslala 9,650 ton pšenice. Ta pošiljka se je izvršila v okviru ameriškega programa za pomoč gospodarsko zaostalim krajem. Ameriški poslanik v Jordanu, Gerald Drew, je formalno izročil pošiljko žita jordanski delegaciji.
Ike ve o važnih vprašanjih vojne in miru več, kakor pa katerikoli od drugih.
Eisenhower bo zavaroval trajen mir, bo rešil več narodnih vprašanj, bo zmanjšal državne izdatke in davke. General bo lahko črtal $5,000,000,000 vojaškega proračuna, ne da bi to črtanje škodovalo vojaškim interesom.
General bo kandidiral, Eisen hower je republikanec! Kar pa se tiče njegovega programa, bc Eisenhower stal na braniku ame iMŠkih civilnih svobodščin, bo za govarjal zvezno pomoč v stanovanjski akciji, zvezno pomoč pri vzgoji in ne bo zavzel čisto libe ralnega stališča v gospodarstvu.
MacArthur odklan ja kandidaturo
SPRINGFIELD, 111., 22. januarja—Na obvestilo, da je postavljen za primarne volitve v Illi-noisu tudi general MacArthur je slednji izjavil, da bo to imenovanje preklical in svojo kandidaturo umaknil. Njegovo ime da se je postavilo brez njegovega privoljenja in znanja. MacArthur bo s svoje strani podprl kandidaturo Tafta.
Iz Columbusa pa poročajo, da se je governer Frank J. Lausche zavzel za to, da nastopi v volilni kampanji za senatorja države Ohio, Michael DiSalle, bivši župan Toleda in sedanji šef urada za stabilizacijo cen.
Homatije rdeče Kitajske
HONG KONG, 22. januarja— "Ljudski dnevnik," glavni organ kitajske komunistične stranke, 3e bavi z delovnim programom Kitajske v letu 1952. List napoveduje, da je začeti borbo zoper korupcijo, da je treba začeti z varčevanjem in povečati produkcijo.
Vojna na Koreji in stroški, ki 30 s tem zvezani, ne kažsjo komunističnim oblastnikom druge 3oti. Predvidevajo se visoki davki, odzvem premoženja, predvsem takega, ki služi v vojne namene, in graditev novih tovarn.
List priznava, da so na delu podtalna gibanja, da se zruši se-lanji režim na Kitajskem, in da 38 izkoristi te^ko gospodarsko stanje države. Režim pa je dovolj močan, da se ne samo zdrži, ampak tudi ojači.
Za celinsko Kitajsko s svojim ogromnim teritorijem in s sto milijoni prebivalstva, je značilen njen državni proračun. V dolarski valuti znaša komaj $5,000,-000,000. Kitajska se je udeležila gospodarske razstave v Bom-bayu v Indiji, da so ji Ihdijci povedali, da je Indija bolj industrializirana kot pa Kitajska
izgubljen ček, rana in resnica . . .
TOLEDO, 22. januarja — V bolnici se je pojavil delavec, ki jc trdil, da je ranjen na roki. Svoji ženi je hotel dopovedati, zakaj j. prišel brez čeka domov. Trdil je da mu je zadnja tedenska plačt bila ukradena. Zadnjo soboto je bil napaden, so mu neznane, ukradli ček in ga celo obstrelili
Ko se je pojavil v bolnici in pokazal rano na svoji roki, je zdravnik ugotovil, da rana ne more biti stara dva dni, ker je povsem sveža. Mož je priznal, da je vso svojo plačo zapravil, da se je sam obstrelil v roko in skon-študiral zgdobo, s katero naj prepriča svojo ženo, zakaj da n denarja.
Neprevidnost s sankami in drsalkami!
ODESSA, N. Y., 22. januarja —Štirje otroci in 20-letni univerzitetni študent Allen Sibley so bili pogrešani. Čez sto prostovoljcev se je javilo, da pomagajo oblastem pri iskanju, kaj se je zgodilo s pogrešanimi. Mala rdeča rokavica, ki je bila najdena, je vodila do luknje v ledu na jezeru Lake Cayuta. Začeli so razbijati led in so našli pod ledom univerzitetnega študenta
Allena, ki mu je bilo 20 let, nje govo sestro Klaro, ki ji je bilo 6 let, njegovega brata Jonata, starega 10 let. Poleg teh dva ostala od družbe v starosti šest in devet let.
Allen Sibley se je drsal na jezeru in je vlekel za seboj dvoje sani, pri čemer se mu je po vsej gotovosti vdrl led in je izginil v vodi sam in njegova družba mladih otrok.
letalo se zrušilo; 28 mrtvih
ELIZABETH, N. J., 22. januarja—V tem mestu se je po presledku 38 dni zgodila druga težka letalska nesreča. Zrušilo se je potniško letalo, ki je treščilo v stanovanjsko hišo. V letalu je bilo 23 potnikov, med njimi bivši tajnik narodne obrambe, Robert Patterson. Vseh 23 potnikov je mrtvih.	,
Pri tem, ko je letalo treščilo v stanovanjsko hišo, je prišlo ob življenje pet stanovalcev v tej hiši.
Pred 38 dnevi se je zrušil v tem mestu potniško letalo, ki je pokopalo pod seboj vseh 56 potnikov na krovu.
Mestni župan je spričo teh dveh nesreč stavil predlog, da se letališče na vsak način odstrani daleč stran od mesta.
"west point"
v evropi
BONN, Nemčija, 22. januarja —Kakor smo že poročali, ima Nemčija pripravljen načrt, da rekrutira svojo lastno armado 300,000 do 400,000 vojakov. K vojakom bi šli mladeniči od 19. lo 21. leta.
V zvezi s tem načrtom je za-padno-nemška vlada Konrada Adenauerja predlagala, da se ustanovi po ameriškem vzgledu 'Evropski West Point," kjer bi ie vežbali in vzgajali nemški, Tancoski in drugi kadetje, ki naj notem služijo v skupni zapadno-3vropski armadi.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEAderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
23. januarja 1952
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________»_____5,00
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________" g oo
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) _________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________
For Three Months-—(Za tri mesece) ____________________
_$10.00 .. 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAM NAJ GREDO ITALIJANI?
(3)
Ko je prišel predsednik Truman s predlogom, da se navežejo med Ameriko in Vatikanom redni diplomatski odnošaji, je svoj predlog utemeljeval v tem: posebno ameriško poslaništvo v Vatikanu bo zbiralo potrebne informacije in pomagalo v borbi proti italijanskemu komunizmu.
Ameriška opozicija zoper ta predlog je odvrnila, da ima Amerika itak svoje poslaništvo v Rimu in to poslaništvo mora dati ameriški vladi vse potrebne informacije o žit ju in bitju prebivalstva države, v katere središču se nahaja. Konkretno—glede vseh Italijanov.
Padla je pri tem zanimiva pripomba, ki gledano na realno življenje kot tako, tudi drži, namreč: v državah,
kjer si lasti Vatikan, to je rimokatoliška cerkev, zase vse prebivalstvo kot najbolj goreče pripadništvo, to je v Italiji in v Franciji, je izven sovjetskega bloka, največ komunizma. Tega pojava ne srečamo v državah s protestantov-sko večino. Ce ni že Vatikan s svojo cerkveno organizacijo bil v stanu, da odvrne in zatre v svoji sredi komunistično nevarnost, kako naj jo ubogi urad—ameriškega poslaništva v Vatikanu?!
Tudi druga trditev je bila iznešena. Da namreč komunizem uspeva tam, kjer je bil in je povdarek na autoriteti in autoriteti največji. To drži za Italijo, za njo pa za Francijo. Komunizem je izrabil i^or zoper to večno povdarje-no avtoriteto.	i,;. ^
Dejansko stanje v Italiji v pogledu kulturne orijenta-cije je v resnici svojevrstno. Italijanski delavec ali kmet ali srednji sloj, katerega si lasti komunistična stranka, izpolnjuje svoje verske dolžnosti, kakor kak pristaš druge politične stranke. Tudi on rad pogleda v severni Italiji na katedralo St. Maria Maggiore degli Angeli blizu znanega mesta Assisi in čaka, da bo videl kako prikazen. Na jugu se sprosti, kakor vsak drug Italijan, ko zahteva, naj se mu pomaga z božjo pomočjo. In vendar misli, da je komunist.
Povdarili smo, da je dala Moskva Togliattiju izjemo in gotov privilegij, da sme organizirati svojo komunistično stranko po svoje. To Togliatti tudi dela. v litaljanski komunističkni stranki gre kakor splimo in oseko,
z naraščanjem in vpadanjem morja. Togliatti jeva šola ni trda, ni pot discipline in prisege, marveč pot oportunitete. Togliatti se zeveda sam, da ni v Italiji prvo vprašanje socializacije in agrarna reforma, marveč preobljudenost italijanskega prebivalstva. Kakor smo že svoječasno povdarili bi tudi najradikalnejše izvedena italijanska agrarna reforma in socializacija v kateremkoli smislu ne mogla preživljati Italijane v človeka dostojnem "Slovenski ameriški narodni svet življenju, da bi se tako izoblikoval stabilen standard italijanskega življenja. Pravilno pravi Amerikanec Feighan, da je rešiti splošno italijansko vprašanje in v tem okviru tudi vprašanje borbe proti italijanskemu komunizmu z EMIGRACIJO! Toda kam z Italijani?! Ce bi na primer prišlo na misel britanski vladi, da je Britansko otočjo premajhno za 50,000,000 Britancev, emigracija Britancev ne bi bilo vprašanje. V Kanado jih gre lahko kolikor jih hoče, le da se omilijo britanski emigracijski zakoni, ki zahtevajo za te Britance zunaj Velike Britanije v njihovem bodočem standardu življenja preveč visok zaslužek in previsok standard življenja.
Italijani te poti nimajo. Feighan predlaga, naj gredo v Afriko. Toda kam po Afriki? Feighan mora priznati, da je pol milijona Italijanov po zadnji vojni že pribežalo iz iste Afrike. Amerika trdi, da ima na obalah Sredozemlja severne Afrike svoj lastni interes. Amerika snubi arabski svet. Arabski svet ne mara Italijanov. Morda nazaj v Etijo-pijo ali Abesinijo? Spomini na Italijane v tej pokrajini so grenki, četudi je priznati, da se je za časa njihove okupacije po zavzetju Abesinije na kulturnem in na polju civilizacije mnogo storilo. V britansko kolonijalno posest v Afriki? Je prihranjena za Britance. Med Francoze v severni Afriki? Arabci hočejo izgnati tudi Francoze iz teh francoskih kolonij.
Nadvse stvarno dejstvo postaja Amerikancem iz dneva v dan bolj očito: Italija naj bo ameriški zaveznik. Edina trajna in pozitivna rešitev italijanskega socialnega vprašanje ^e italijanska emigracija. Vsi težki.milijoni dolarjev,
ki se dajejo Italiji v pomč, so brez emigracije sipanje v žrelo, bolje rečeno v jamo, ki nima nobenega dna. Z emigracijo Italijanov, če bo Amerika pristopila k realizaciji tega vprašanja, bo Amerika pokazala, da je zagrabila problem v njegovem jedru, obenem pa bo pokazala, da ji humanost ni prazna fraza, marveč vrojena tako, kakor njena demokracija. Bati se je le, da se pri rešitvi tega koncepta ne obstane—sredi pota.	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
iz urada Slovensko ameriškega narodnega sve+a
CLEVELAND, Ohio — Novoletno voščilo iz Ljubljane od učencev pomožne šole, poslano v urad SANSa, je v obliki albuma s slikami, izrezane iz papirja in narejene po učencih prvega in drugega razreda, in z besedilom: "Srečno Novo leto želimo svojim dobrotnikom!" Od tretjega do šestega razreda pa so slike s svinčnikom in barvami z bese dUom; "Vsak dan se vas spominjamo, želimo vsem dobrotnikom srečno in zdravo leto 1952."
Ravnatelj pomožne šole pa pi še na naslovni strani:
"Dovolite, da se Vam v imenu učencev pomožne šole v Ljubljani vljudno zahvalim za vse Vaše darove in Vfeo Vašo naklonjenost v letu 1951
"V imenu učiteljskega kolek tiva, učencev in v svojem imenu, Vam želim mnogo zadovoljstva in obilo sreče v novem letu!
"Pozdravljam Vas s pozdravom 'srečno novo leto 1952!'
"Sušnik Rudolf, ravnatelj pomožne šole, Ljubljana, Komenska 19."
K gornji zahvali pa gre prisrčna zahvala prijatelju otrok, Jack Obedu, kateri je naročil vse potrebščine za šolo, zraven pa še brezplačno dodal kemično barvo in barvaste svinčnike. Torej, Jack, naj Ti bo sreča in zdravje v letu 1952, tako otroci in odbor SANSa žele vsem do brotnikom.
Pismo, katero je bilo poslano skozi Slovensko izšeljeniško ma tico v Ljubljani, se glasi:
"Sporočam Vam, da smo pre jgli od Vas sest komadov medicinskih ur za laboratorijsko rentgensko in oddelčno uporabo. Ure te vrste smo na naši ustanovi dolgo časa pogrešali Ker je darilo jako dragoceno je nam dvakrat dražje, ker pri haja od naših slovenskih izse Ijencev.
"Vedno bomo znali ceniti žrtve, ki so jih zlasti člani SANSa in pa krožki Progresivnih Slo venk doprinesli za naše ustano ve. še enkrat prisrčna zahvala naših otrok, sester in zdravni kov za vse, kar smo od naših izseljencev prejeli. Podpis:
"Dr. Avčin Marij."
Drugo pismo, tudi iz Ljubija ne, pa se glasi:
"Spoštovani tovariši:
"Z veseljem Vam sporočam da smo danes dvignili v skladi šču na Reki štiri zaboje in en paket materiala za opremo naše klinike, ki ste nam ga poslali Ko smo pripeljali zaboje na ustanovo v Ljubljani, smo sku paj s tovarišem tajnikom Slo venske izšeljeniške matice od prli pošiljko in v veselje vseh uslužbencev ustanove ugotovili da ste nam poslali tri krasne sesalce za prah in tri stroje za čiščenje parketov in drugih tal na ustanovi.
"Ne morete si misliti, koliko ste nam s tem ustregli in koliko ste pomagali dekletom, ki so do slej opravljale vse to delo ročno Vsekakor bodo tudi predvsem bolni otroci deležni večje čisto če in hitrejšega ter mirnejšega čiščenja ustanove.
"Sprejmite naše najiskrenej še pozdrave in toplo tovariškc zahvalo iz 'starega kraja,' kjer znamo ceniti Vašo plemenito prizadevanje. Tudi 145 prijemal k, ki smo jih prejeli, je otroke in nas izredno razveselilo.
"Smrt fašizmu—svoboda narodu! Za otroško kliniko: "Dr. Avčin Marij, predstojnik."
Med tem pa smo še prejeli od podružnice št. 48 SANS vsoto $73; poslal tajnik Andrew Bo-zich.
Pri podružnici št. 39 SANS pa so darovali sledeči:
Po $25: Oruštvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ; krožek št.
2 Progresivnih Slovenk, in društvo Slovan, št. 3 SDZ.
Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ $15.
Pevski zbor "Zarja," $10 in Primož Kogoj $2.
Najlepša zahvala vsem od odbora SANSa.
John Pollock, tajnik.
St. Clair Rifle and Hunting Club
CLEVELAND, Ohio—Že zopet smo lovci na programu namreč naš banket, katerega bomo, kakor že več let, tudi letos priredili. Vršil se bo dne 9. februarja. Datum se hitro bliža in se kar že sedaj pripravite, da ne boste zamudili prilike do fine večerje.
Banket se vrši v Slovenskem delavskem domu^ na Waterloo Rd. in se prične ob 7. uri zvečer. Serviralo se bo kot ponavadi srnjakovo pečenko in pohane pi-ške ter ocvrto (Pavlino, menda) sereče. Tako sem slišal od naših kuharic.
Vstopnice dobite pri klubovih članih ali pa pri Jožetu Dovganu na Waterloo Rd. in pri Frank Kramer ju na E. 185 St.
Gotovo ni treba; da bi obširno pisal o poteku in nebeško okusnih dobrčt, ki spadajo k banketu. Vsega bo na razpolago, no ja, saj veste tako kakor vsako leto. Kakopak, 9. februarja pride na soboto, torej se nam ne bo mudilo domov in ga bomo lahko žingali tja do nedelje zjutraj.
V najemu imamo obe dvorani, tako da se bomo ta stari lahko malo pomešali med ta mlade, itd. Torej, cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno na poset banketa. Za točno postrežbo bomo skrbeli mi lovci. Pridite!
J. Novak.
Ložanje vabijo
CLEVELAND, Ohio—V času veselic smo in vsak dan lahko čitamo v naših listih vabila raznih društev, ki prijazno vabijo svoje člane in prijatelje na veselo zabavo. Eno takih veselic priredijo tudi Ložanje ali bolje rečeno člani Samostojnega društva Loška dolina in sicer v soboto 26. januarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Za plesaželjne bo igral poznani in priljubljeni Johnny Vadnal in njegov orkester. Saj veste, da ti fantje tako zaigrajo, da se čloMek mora za vrtet, če mu le kak revmatizem kaj ne nagaja v stopalih. Prav tako bo tudi dobro poskrbljeno z vsem, da bo vs^k posetnik dobro postre-žen z okusnim prigrizkom in dobro kapljico.
Da je pri Ložanih vedno dovolj zabave in veselja, mi ni treba še posebej poudarjati, saj to veste vsi, ki ste že bili na naših veselicah. In kdor pa ne verjame, pa naj pride v soboto v avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in se bo sam prepričal.
Prav prijazno vabim vse člane našega društva kakor tudf vse naše prijatelje, da nas obiščete v soboto na našem plesu ter vam kličem na veselo svidenje!
Frank Baraga, predsednik.
petek, sem omenil, da žal se ni na proslavi 25-letnice Slovenskega delavskega doma omenilo imen požrtvovalnih družin Gubane in Plesec, ki so bili aktivni od početka ter kumovali pri otvoritvi.
Isto sem omenil v dobri veri, da je bilo istina, kakor mi je zatrdilo več oseb, ki so bile navzoče na proslavi od začetka. Jaz sam sem prišel že, ko je bil dobršen , del programa završen, torej sem se zanesel na izjave ljudi, ki so programu sledili. Sedaj me je opozoril Mr. Vincent Coff, tajnik Slovenskega delavskega doma, da se je imeni obeh imenovalo tekom programa, radi tega želim tozadevno popraviti, da ne bo kakšnega nesporazuma. Razumljivo je, da se mi je videlo nepravilno, da bi se na taki proslavi prezrlo ljudi, ki imajo velike zasluge pri uspehu Slovenskega delavskega doma, zato pa sedaj tudi radevolje po-
pravljam napačno mnenje, pod katerim sem tudi jaz bil vsled netočnih opazk drugih.
Joseph F. Durn.
Darovi za od toče prizadetim krajem pri II. Bistrici
CLEVELAND, Ohio — V pomoč od toče prizadetim krajem pri Ilirski Bistrici so darovali: Mr. in Mrs. John Novak, 18324 Reese Rd., $10; Mr. in Mrs.' Joe Grosel, 15410 Waterloo Rd., $5 v spomin pokojne Mrs. Frances Samsa.
Trgovina Mandel's Shoe Store na 6125 St. Clair Ave. je darovala nad 50 parov čevljev. Odbor priporoča javnosti trgovino v naklonjenost.
V imenu onih, ki bodo deležni darov, se pomožni odbor najis-krenejše zahvaljuje.
Odbor.
Indijanci so nas naučili pušifi
Nadaljni prispevki in popravek
CLEVELAND, Ohio—Pri podružnici št. 48 SANSa so še prispevali za sklad za nabavo zdravil za staro domovino sledeči: Mr. in Mrs. Mike Lah iz Kildeer Ave. $3 v spomin pokojnega John Oblaka ter $3 v spomin pokojne Mrs. Mildred Omahen. Odbor se jima najlepše zahvaljuje.
V mojem poročilu o prispevkih pri podružnici št. 48 SANSa, katero je bilo priobčeno prošli
Pred odkritjem Amerike ostali svet ni poznal tobaka. Ko je Krištof Kolumb odkril ameriški kontinent, o katerem je mislil, da je Indija, in je vsled tega imenoval domače ameriško prebivalstvo Indijance, je našel tu domačine, ki so pušili posušeno toba-kovo listje.
S tem se je začelo. Evropski belokožci so pričeli posnemati ameriške rdečekožce in v primeroma kratkem času se je razvada pušenja tobaka razpasla po vsem znanem svetu. Belokožci so k originalnemu pušenju tobaka še dodali nosljanje in žvečenje te delikatese. Po zgodovinskih podatkih je bil z velikega ameriškega otoka Santo Domingo tobak vpeljan v Španijp leta 1559 in od tam je bil še istega leta vpeljan v Francijo. Sir Francis Drake ga je leta 1585 vpeljal v Anglijo, kjer so najprej začeli pušiti touak v pipah plemiči in bogataši.
Od teh središč se je tobak hitro razširil po vsej Evropi, nato v Orient in v druge dele sveta. Danes rabijo tobak vsa civilizirana in tudi nekatera necivilizirana ljudstva sveta.
V tobaku je neka snqv imenovana nikotin, ki je v večjih količinah strupena, kakor je strupen alkohol. Pa vemo, da neke količine alkohola uživamo že s samim kruhom in drugimi nedolžnimi živili, in nam ne škoduje. Približno tako, se zdi, je z nikotinom v tobaku, ker vemo, da mnogi tobarji dosežejo visoko starost, mnogi pa umrjejo zgodaj; na drugi strani pa tudi mnogi nekadilci doživijo visoko starost, drugi pa umrjejo mladi ali v najboljših letih.
Značilno je, da je tobaku dal znanstveno ime "nicotiana" francoski znanstvenik Jean Nicot, ki ga je vpeljal iz Španije v Francijo. Vse vrste tobaka, ki jih je mnogo, nosijo znanstveno ime nicotiana. Na primer, znani in sloveči virginski tobak se znanstveno imenuje Nicotiana tabacum, vrtni tobak, ki se goji samo zaradi lepega in duhtečega cvetja, pa Nicotiana affinis.
Največ tobaka se pridela v Zedin jenih državah, namreč okoli 35% svetovne- potrošnje. Tu 30 ga pričeli kultivirati že zgodnji beli priseljenci, posebno v sedanji državi Virginiji. Zapiski iz leta 1615 pravijo, da so bili v mestu in okolici Jamestowna v Virginiji vsi vrtovi in polja ob-sajena s tobakom. V ameriških kolonijah je tobak tiste čase predstavljal tudi važno izmenje-valno oziroma plačilno sredstvo, torej nekako valuto.
Tobak se dandanes prideluje v mnogih deželah sveta, ki imajo primemo toplo podnebje. Sicer tobak raste in uspeva tudi v hladnejših severnih deželah, toda je za porabo slabe kakovosti. Na splošno se sodi, da je mogoče gojiti dobre vrste tobaka le v pokrajinah, kjer uspeva vinska trta in koruza in kjer pšenica dozori v drugi polovici julija.
Dežele, ki danes poleg Zedi-ijenih držav, pridelujejo znatne coličine tobaka, so: Turčija, Francija, Indonezija, Japonska, Italija, Puerto Rico, Santo Domingo, Filipini, Mehika, Južna Amerika, posebno Brazilija, in balkanske dežele.
V Jugoslaviji in tudi v nekaterih drugih balkanskih državah se prideluje mnogo dobrega tobaka. V "Proteusu," ilustriranem časopisu za poljudno priro-doznanstvo, ki izhaja v Ljubljani, beremo v razpravi Angele Piskernikove o tobaku v Jugoslaviji med drugim sledeče:
"Jugoslavija ima mnogo sort tobaka; nekatere prekašajo po svoji kakovosti tudi mnoge inozemske tobake. Najboljši naši tobačni sorti sta menda prilep-ski tobak iz Makedonije in neum-ski tobak iz Dalmacije. Razsežne kulture tobaka imamo med drugimi v Srbiji okoli Alekisitiča, Kruševca, Niša in čačka, v Črni gori okoli Trebinja, v Dalmaciji okoli Metkoviča, Gruža, Kotor-ja, Splita, Trogirja, Biograda in Zadra.
"In kdo še ni slišal o hercegovskem in bosanskem tobaku? Ne smemo tudi pozabiti bogatih tobačnih nasadov v Vojvodini in Banatu, ki zalagajo predvsem pi-parje in kadilce lažjih cigar. Tudi na Hrvatskem in v Slavoniji so takšni nasadi, predvsem okoli Požege.
"Najfinejši jugoslovanski cigaretni tobak pridelujejo v Makedoniji in Hercegovini, najboljši tobak za cigare pa prihaja iz Amerike (iz Mehike, Brazilije, z otokov Cube, Puerte Rico in San Domingo) in Azije (z otokov Java, Sumatra in Borneo ter iz Prednje Azije).
"Ko začno listi rumeneti, se prične žetev. Liste potrgajo ali
vse hkrati ali pa—kakor delamo v Jugoslaviji—v razmaku dveh do treh tednov od spodaj navzgor, ker so spodnji listi prej zreli kakor zgornji. Močno je treba paziti, da se listi ne pretrgajo in ne zlomijo. Celo rastlino od-režejo samo pri kmečkem tobaku.
"Kakor vsako drugo kulturno rastlino je mogoče izboljšati tudi tobak. Z raznimi imperičniffli in metodičnimi prijemi, s pravilnim odbiranjem, samoopraše-van jem, bastardiranjem in prilagajanjem tujih vrst na naše: podnebne in talne prilike ustvar-j jajo nove tipe tobaka, nove vari-j etete, nove sorte. Tako se je tudi našim gojiteljem tobaka posrečilo, da so v Makedoniji ustvarili najplemenitejši tobak Balkana, prilepski tobak, ki prav nič ne zaostaja za svetovno znanimi najboljšimi tobaki Amerike."
Evropske dežele pridelajo znatne količine tobaka, vendar ne dovolj za lastno porabo. Dobro četrtino potrošnje se ga uvaža, večinoma iz Amerike. Jugoslovanski tobak predstavlja eno sedmino evropske produkcije.
V	Zedin jenih državah, kot že omenjeno, se pridela več tobaka kot v kateri koli drugi deželi sveta. Istotako se tu porabi več tobaka kot v kateri koli drugi deželi. Kljub temu se še dobro tretjino tobaka izvozi v druge dežele.
V	svetovnem gospodarstvu j« tobak zelo važna postavka. Tako za države, ki ga pridelujejo, kot za države, ki ga uvažajo. V mnogih državah je tobak državni monopol in kot tak prinaša velike dohodke državnim blagajnam. V državah, kjer je tobak v prosti prodaji, kot na primer v Zedinjenih državah, je treba prodajne količine opremiti ^ davčnimi znamkami odgovarjajoče višine.
. .""si vemo, da tobak ni neobhodno potreben za življenje, toda ljudje, ki se ga privadijo, ga hočejb imeti, brez ozira koliko stane z davki vred. Mnogi toba-^carji so rajši lačni kot brez tobaka. To strast izrabljajo razne postavodaje za ■wr večjih ali manjših obdavčenj te luksuzno-sti, češ, kdor se hoče naslajati s tobakom, naj za to razvado pošteno plača. Tako so se Indijanci maščevali nad belci, ki so jin* vzeli njihovo deželo.
—NOVA DOBA
YOU.
can be tha woman of the year
PREPARE FOR NURSING—
th* most needed profession for women In a National Emergency
Talk to the Director of NurtiB ot your local hospital, or apply to a collegiate or hospital School of Nursing,
Kolubarski premogovni bazen bo dobil najsodobnejšo mehanizacijo
Odpiranje velikega premogovnega bazena ob reki Kolu-bari v zahodnem delu Srbije južno od Save, je lansko leto počasi napredovalo. Prihodnje leto pa se bo začelo delo za razvoj tega bazena v velikem obsegu. Iz kredita, ki ga je Jugoslavija dobila za rozvoj rudarske proizvodnje od Mednarodne banke, bo kolubarski bazen v relativno kratkem času popolnoma opremljen z najsodobnejšo mehanizacijo, ki bo omogočala že v letu 1954 proizvodnjo dva milijona ton premoga na leto, pri čemer bo povprečni delovni učinek vsakega rudarja štirikrat večji, kakor je danes.
Nova mehanizacija bo služila predvsem razvoju dnevnih kopov, naročena mehanizacija pa bo predstavljala vskladeno cc-loto. Predvsem bo bazen dobil l>et najsodobnejših bagrov. Dva orjaška bagra bosta služila izključno okopavanju jalovine in
jalovine na uro, drugi pa celo 80 kubičnih metrov.
Premog bodo kopali drugi ba' gri z zmogljivostjo okrog 300 ton premoga na uro. Za odvo« jalovine in premoga bodo dobili šest električnih in 11 parnih lokomotiv ter 70 špecialnih vagonov za jalovino po 25 kubikov io 30 špecialnih vagonov za odvajanje premoga po 35 ton, ki se avtomatično spraznujejo. Tudi razkladanje jalovine in premog® bo avtomatizirano.
Naročena mehanizacija bo prispela letos, in sicer tako, d* bodo najprej (£ez en mesec) p'"' speli bagri za odkopavanje jalovine, pozneje pa bagri za kopanje premoga. Za ureditev dnevnih kopov so v kolobarskem bazenu doslej odkopali okrog 400,' 000 kubikov zemlje, ki pokriva ^ debelini 20 metrov premogovno
plast, ki je sama debela 20 metrov. Do spomladi bo premogo^'
odkrivanju premogovnih plasti, na plast že toliko odkrita, da Prvi izmed teh bagrov bo nako- bodo lahko začeli pridobivati pal okrog 30 kubičnih metrov premog.
i
ENAKOPRAVNOffD
" stran 3
bukoynik studio
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 E. 185 St., IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
dobroidoča
delikatesna trgovina
na prometnem prostoru se proda radi bolezni. Zelo dobra prilika za podjetnega Slovenca.
Kdor se zanima, naj pride pogledat.
7234 ST. CLAIR AVE.
IŠČE SE DEKLE
ZA PISARNIŠKO DELO.
Prednost ima graduantinja višje sole z znanjem knjigovodstva
in tipkanja.
Zglasite se v soboto za intervj ali pokličite
John E. Lokar
RE 1-5515 L & M TOBACCO & CANDY CO. 784 E. 185 ST.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
IŠČEMO STANOVANJE
s 3 ali 4 neopremljenimi sobami; 2 gorkoto. Smo pripravljeni plačati do $65 najemnine. Na severni ali severno-zapadni strani. EDgewater 4-6167
TRUCKS & EQUIPMENT FOR SALE
Truck for'Sale — by "Owner "ODGE 1951, 21/2 ton, 8'/4 tires all around, 170 inch wheelbase, with or without body. Price $2750 without body. Glen Will, Milwaukee and Lake, Des Plaines, Phone VAnderbilt 4-7421. _yrite, wire or phone.
USED CARS FOR SALE
1950 BUICK Sedanefie $1,595
radio and heater perfect condition _ the car for the
Discriminating buyer BRUCE W. STRONG INC.
authorized chrysler plymouth dealer
2926 N. CICERO AVE.
BUSINESS OPPORTUNITY
MSIT^^NDOR route—downers grove, westmont and points west. IVa Duel wheel ■1950 Chevrolet truck in perfect condition. Investment back with-1 year. Sacrifice on account of other business.
Phone Downers Grove 1938 —__after 4 p. m.
Owner — Will Sacrifice TAURANT — Fully equipped; Sood business; well established; i^'^^llent location; factory dis-ro J' ^'ving quarters. Reasonable V ®nt; good lease. Selling due to ®alth. This is your opportunity, ^ust be seen to appreciate. 4945 Halsted. REgent 4-9521 Sat-ATlantic 5-9837 Sunday
Office—Fully equipped, inS	X-ray. Near west side
industrial area. Rent $55 month, for selling, too busy else-nere. Extremely low price.
CEntral 6-6361 —______or Vlncennes 6-1157
^IEat MARKET — S. W. side. ^ ntian shop. Sale or trade for '^ouse, lots or summer home, etc.
Hudson 8-0476
SCHOOL FOR SALE — y°oa location. 4282 Archer Ave. yea»?"'"'PPcd to take over. 16 $1 >?nn "A	address. Price
^^>500. Call Mr. Tose.
CRawford 7-5645 or CApitol 7-4780
^Ug Store—With small	living
quarters. Established 22	years. Owner retiring.
GLadstone	3-0512
C'RUg Store—S. W. side. No lunch, stablished 50 years. Have other interests.
Call Virginia 7-9678, Between 1 and 5 p. m.
o***********************************#*********#******
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK
vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
(Nadaljevanje)
Njemu se je zdela ideja imenitna in tako sva se pogovarjala o možnosti pošiljatve vseh knjig na razne šole skozi imenovano Narodno knjižnico. Omenil je tudi, kako zelo bi potrebovali mikrofilm aparat, da bi napravili posnetke vseh dragocenih rokopisov in spisov in jih tako ohranili za bodočnost. Sedaj se to že lahko stori, dokler niso še knjige in stvari razpadle in tako izgubljene za vedno.. Menil je, če bi ne bilo morda nam v Zedinjenih državah mogoče preskrbeti jim tak aparat za knjižnico, ker to je ena njegovih največjih želj. (Tudi to se je v kolikor mi je znano, izza tega pisanja že uresničilo. Op. prev.)
Nadaljevale smo pregled knjižnice in videle, koliko pride sem dijakov, da se poslužijo knjig, med katerimi je veliko število ameriških. Dobro se mi je zdelo videti, kako cenijo naše knjige in znanje, katero dobijo potom njih.
Vedele smo, kako je dr. Rupel zaposlen in nismo torej hotele več tratiti njegovega časa ta dan, obljubile pa smo se vrniti in imeti z njim še en obisk.
Name je napravil dr. Rupel močan utis. Ko je govoril o knjigah, zlasti kadar je omenil kako posebno knjigo, so se mu zais-krile oči, kakor materi, ki ljubi svoje otroke in vsakega posebej nežno pogladi, kadar govori o njem. Resnično, interesanten mož!
Naš prihodnji obisk nas je peljal v Narodno umetniško galerijo, katero so ravno tedaj prenavljali. Tu je razstavljenih mnogo slik neštetih velikih umetnikov, kot Wergantove in druge. Bilo je že pozno in hotela sem obiskati še nekatere ljudi, za katere sem imela pozdrave, zato smo odšle na obisk k August! Danilovi, ki živi blizu umetniške galerije. Ona živi dokaj udobno v apartmentu, obstoječem iz dveh sob, katero deli z njeno hčerjo, Silvo; z materjo delata za ljubljansko radio postajo. Bila je vesela našega obiska in ponosno razkazovala številne spominke in predmete, ki so bili last njenega moža in katere je ohranila pred uničenjem od sovražnika. Za ženo njenih let je izgledala nenavadno dobro, polna dovtipov in živega zanimanja. Ker pa je imela ob 7.30 radijski nastop, smo se kmalu poslovile. Izročila nam je mnogo pozdravov njenim številnim prijateljem v Ameriki.
Potem sem obiskala pa Jožo Keržanovo, sestro naše Viki Poljšak in G. Persin, sorodnike Mrs. Mocilnikar. Vsi so mi izročili pozdrave. (Od tedaj sta bili že obe, Poljšakova in Močilni-karjeva na obisku v domovini. Op. prev.)
Za isti večer sem bila povabljena na sestanek s časnikarskimi poročevalci in poročevalkami v uradu Poročevalca. Bilo jih je okrog 14 in ko smo si bili predstavljeni, sem ^e takoj počutila med njimi popolnoma domačo in prebila v njih družbi prav lep večer.
Zelo so bili željni slišati o ameriških Slovencih. Ali še govorijo njih materni jezik, učijo li njih otroke slovenščino. Kakšno delo opravlja večina naših ljudi, na kmetijah ali v industriji. Kako živimo. Smo li skupno naseljeni. Zasledujemo li novice iz starega kraja, itd., itd. V kratkem času, ki je bil na razpolago, sem jim povedala vse, kar sem mogla, toda posebno som povdarila, da moramo v Ameriki vsi delati, če hočemo živeti, da je veliko priložnosti pomagati si naprej, a brez napornega dela, da tudi tu ničesar ne dosežemo. Niso pa mogli zapo-pasti, kako da ne živimo vsi skupaj in da smo razkropljeni po
PRESTAVILA M. I.
mestih širom Zedinjenih držav, da je na primer New York 400 milj in Chicago 300 milj od Clevelanda, itd., da držimo medsebojne stike in informacije o naših aktivnostih po vseh naselbinah potom naših slovenskih časopisov, kot sta Enakopravnost, Prosveta, itd.
Najbolj pa jih je zanimala moja slovenska govorica, vzlic dejstvu, da sem bila rojena v Zedinjenih državah, ker so bili moji starši tu že preko 55 let.
Pravili so mi o njih težnjah in uspehih, zlasti pa so izrazili mnenje, da če jih bo pustil zunanji svet pri miru, namreč Jugoslavijo, da bodo, četudi z velikimi žrtvami, ustvarili lepše življenje zase in njih otroke. Od nas pričakujejo edino to, da jih skušamo razumeti in da vemo, da so si pot, katero hodijo sami izbrali, da je to ljudska volja. Skušamo naj jim tudi materialno pomagati, za kar nam bodo vsikdar hvaležni. Za vso poslano pomoč so se želeli ameriškim Slovencem iskreno zahvaliti in vabijo vse rojake in rojakinje v Ameriki, da še enkrat obiščejo njih rojstni kraj in se na lastne oči prepričajo o njih prizadevanju, ustvariti boljše življenje za vse.
V	družbi teh sijajnih ljudi mi je čas hitro potekel in kar nerada sem jih zapustila, kajti pred menoj je bil velik dan in tako smo se v zgodnjih jutranjih urah poslavljali z besedami: "Na svidenje!"
V	zgodnjem in jasnem jutru smo prihodnji dan pričele našo pot proti Novem mestu na obisk Ludvik Medveška, bivšega Clevelandčana, ki se je sedaj za stalno naselil v njegovi priljubljeni Sloveniji, dalje na goro Rog, o kateri sem slišala toliko pripovedovati od ljudi, katere sem srečala in ki so bili za časa vojne s partizani.
Naša prva postaja je bilo Šmarje Sap, kjer sem obiskala teto moje prijateljice, Josie Kra-šovec. Presenetila sem jo ravno, ko je pekla kruh in potico. Ustavila sem se le za kratek pozdrav in ji povedala, da pridem nazaj kasneje, ko bo doma vsa družina. Bila je tako vesela in razburjena, da je jokala in me objemala, rekoč, da moram za gotovo priti nazaj. Zagotovila sem jo, da se ustavim nazaj grede, ne gledp, kako pozno ponoči in četudi bi jih mogla zbuditi, da se kaj več pogovorimo.
(Dalje sledi)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 V2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, St. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št, 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Približna metrična dolžina po
ameriški meri; 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute"
milje oziroma dolžina milje,
sprejela potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
V Sv. Juriju pri Celju so zgradili zadružni dom
Iz mnogih krajev se oglašajo, zakaj bi se ne oglasili še mi Šent-jurčani. Zavedni šentjurčani so se postavili s svojo veliko zavednostjo še v času najhujšega ponemčevalnega pritiska in leta 1909 zgradili za tedaj najlepše šolsko poslopje kot protiutež raznim "schulvereinskim" šolam. V junija leta 1948 so pa začeli graditi enega največjih zadružnih domov v celjski okolici ter vsej Sloveniji.
Pobudo za gradnjo doma je dala tukajšnja Zveza borcev, ki je izvršila tudi prva dela na stavbišču. Današnja ponosna stavba, katere zazidana površina znaša 900 kvadratnih metrov, je prepričljiv dokaz vztrajnosti ter marljivosti naših množičnih organizacij, izmed katerih je s prostovoljnim delom največ pomagal tukajšnji sindikat lesne industrije. S ponosom lahko trdimo, da je to res naš zadružni dom, saj ga skoraj ni Šentjurčana, ki ne bi kakor koli pomagal pri gradnji. Celo naši pionirji so z veseljem podajali opeko in tako po svoje pripomogli pri zidavi.
Iz starih ruševin smo s prostovoljnim delom rešili 40,000 komadov opeke in 120 kubičnih metrov kamenja. 'Naši kmetje so po svojih močeh prispevali gradbeni material ter opravili razne vožnje. Skupno so domačini na ta ali oni način prispevali vrednost 1,500,000 dinarjev, investicijska banka pa napi je pomagala s kreditom 6,500,000 dinarjev.
Medtem ko so pri gradnji zadružnih domov marsikje klonili in seveda ostali le pri svojih temeljih ter zapadli v pozabo, delo na našem gradbišču ni nikdar prenehalo, za kar zasluži


priznanje zlasti naš delovodja tovariš Anton Ratajc. Seveda pa je bil delovni plan zdaj večji, zdaj manjši.
Stavbišče je ogromno, saj je v njem že zdaj v glavnem izgo-tovljenih 22 prostorov. Tako na primer že posluje knjižnica in čitalnica^ kamor Šenjurčani prav pridno zahajajo. Zelo lepa in velika je dvorana, ki bo lahko sprejela 400 gledalcev, medtem ko je oder tako obsežen, da bo na njem lahko nastopak) tudi katero koli državno gledaUšče.
Notranjost dvorane je izdelal domačin, kipar Hinko Podkriž-nik. Tudi opremo odra in dvorane : stole, kulise, pa so v delu po načrtih našega rojaka tovariša Ipavca. Dne 22. decembra ob 10. obletnici Jugoslovanske armade so jo s svečano akademijo slovesno odprli dvorano in naš dom je v celoti začel s svojo kulturno misijo.
Dograditi nameravamo še GOSTILNA NAPRODAJ
D 1, D 2 in C 2 LICENCE. TEDENSKEGA PROMETA $600.
Veliki prostori s stanovanjern. Pokličite SK 1-6252
MODERNA HISA S 5 SOBAMI
na 4 akrih zemlje. Dve garaži, 20x20', cementiran pod, "overhead'' vrata. Mlado sadno drevje 16 različnih vrst; razne vrste jagode kot raspberries, blackberries in strawberries, F 14 Farmall traktor; plug, sejalci in številnega drugega poljskega orodja. 1 Chevrolet truk V2 tone; 1 deep freeze 12 kub. čev.; kokšnjak 10x16'; 1 kokoš-njak 10x26' ter številna druga majhna poslopja.
Na Bass Lake Rd., Vz milje od Route 87 v Newbury, Ohio.
če se kdo zanima za tak nakup, lahko pride pogledat in mu bo lastnik vse razkazal, ker je napis "FOR SALE " pred hišo.
CENA $15,500.
Za nadaljna pojasnila pa lahko pokličite
CLIFTON REALTY BO 2-0911
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio
naznanja vsem članom korporacije Slovenski delavski dom,
da se vrši
redna letna seja korporacqe.
V nedeljo,
27. januarja 1952
v spodnji dvorani.
PRIČETEK OB 2. URI POPOLDNE.
VINCENTCOFF, tajnik
šest podstrešnih prostorov, kar pa je malenkost v primeri z že izvršenim delom. Med zidavo doma smo prvotni načrt še izpopolnili. To velja zlasti za dvorano in oder, ki po svoji razkošno-sti in praktičnosti prednjačita pred vsemi vaškimi dvoranami in odri v Sloveniji.
Da je naš dom zrasel v tako ponosno stavbo, se moramo zahvaliti predvsem Ljudski pro-sveti v Ljubljani, našemu rojaku profesorju Lišku ter gospodarskemu referentu Ljudske prosvete tovarišu Božidarju Horvatu, ki sta nas ves čas podpirala pri delu. Požrtvovalno so nam pomagali tudi inženirji He-rič. Trene in Suhodolec ter tovariš Konrad Gologranc, katerim izrekamo vse priznanje.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
DELO DOBIJO MOŠKI
ZAKONCA
srednjih let iščeta stanovanje s 3 ali 6 sobami v Collinwoodu ali Euclidu. Oba zaposlena. Pokličite pred 2. uro popoldne.
KE 1-4126
BRAT IN SESTRA
SREDNJIH LET IŠČETA STANOVANJE S 3, 4 ALI 5 SOBAMI.
Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-2452
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega pioti revmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
smmm:
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113
Naprodaj
Prvovrstna in dobroidoča trgovina s pivom in vinom, z D-2 in C-2 licencami, ki potečete 10. marca 1952. Izvrstna prilika za podjetno slovensko ali hrvatske družino. Nad $600 tedenskega prometa. Samo za gotovino se prodaja, nič na kredit. Oprema je vsa nova in moderna. Resnemu kupucu se pokaže poslovne knjige, ki se nahajajo v uradu računovodja. Najemnina je zmerna. Velika trgovina in poleg je stanovanje s 4 sobami in kopalnico. Cena samo $6,500.
Vdova prodaja podjetje, ker ji je nemogoče sami istega voditi.
Podrobnosti dobite pri
MIHALJEVICH BROS. CO.
6424 ST. CLAIR AVENUE HE 1-6152
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
, preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
. po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GPJDINA^SONS Funeral directors
fWKNITVKt DC
HEnJ^rsonimS -KUmoH i'Bm
TAPCO
potrebuje dobre molke
BULLARD OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE TOOL MAKERS TOOL ROOM POMOČNIKI CERTIFIED ARC VARILCI VSAKOVRSTNI BRUSAČI
stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika do napredovanja.
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob
NEDELJAH 13. jan. 20. jan. 27. jan.
poleg rednih uradnih ura bo delavnikih.
Pridružite se TAPCO delavcem
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE.
IZURJENI DELAVCI
DIE MAKERS ' DIE REPAIRMEN TOOLMAKERS TOOLROOM LATHE OPERATORJI
AUTOMATIC SETUP MAN (Gridleys)
LATHE HAND (Production)
• SHEET METAL DELAVCI
Vsa ta dela so stalna, podnevi, z dobro plačo od ure.
Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora.
Dobre delovne razmere; samo 12 minut od Square.
THE BISHOP 8 BABCOCK MFG. CO.
4901 HAMILTON AVE.
EN 1-1600
OLIVER
NA OBRAMBENEM DELU RABI OPERATORJE
za
LARGE AND SMALL DRILL PRESSES RADIAL DRILL PRESSES
LATHES LARGE & SMALL TURRET CLEVELAND AUTOMATIC ENGINE LATHE AUTOMATIC CUT-OFF FAY AUTOMATIC LO-SWING
MILLING MACHINE BORING MACHINE EXTERNAL & INTERNAL
GRINDERS CENTERLESS GRINDERS SURFACE FLANG GRINDERS
Incentivna plača takoj od začetka na zgornjem incentivnem delu.
SHEET METAL LAYOUT TOOL ROOM MACHINE
OPERATORJI TOOL AND DIEMAKERS
TOOL ROOM APPRENTICES CUTTER GRINDERS
Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzul la o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift, 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 euclid ave.
KE 1-0390
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST


BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
Miklausin je priskočil in uslužno odprl jedilničina vrata—o, kako dobro jih je poznal vračajoči se gospodar—in pustil gospo naprej. Potem se je umaknil in potisnil za njo v sobano nevoljno se branečega Gradnika. Gospa je odnesla pladenj h kredenci in starec je v svojo največjo zadrego naenkrat stal pred večjo, okrog mize sedečo družbo in služil za tarčo mnogim začudenim pogledom. Živahno kramljanje, ki ga je bilo sprejelo, je onemelo. Došlec pa se je hitro obvladal in prav po gradniško ponosno dvignil glavo. Iskaje z očmi gospodarja, a tudi Lovreka in Polo-nico, je stopil bližje.
Za božjo voljo! Ali se mu blede? Kaj ne sedi tam pri mizi on sam, njegova utelešena mladostna podoba? Kaj ne gleda nanj njegova dobra žena, v cvetu lepote in zdravja, kakršna je bila v prvih letih svojega srečnega zakona... Nepopisna muka stisne starcu srce kakor s kleščami. .. Tako strašno si svoje vrnitve ni predstavljal... Zdaj vstajata, hočeta k njemu... Gradnik zameži, kakor da ne prenese slik iz davne preteklosti. ..
"Oče! Oče!"
Iz dveh grl zaječi prestrašeni, razveseljeni, dvomeči in vendar verujoči vzklik, in obakrat pretrese do globine Gradnikovo 'dušo. Niti se še prav ne zave, že je sredi objemanja in prizemanja, vzklikanja in plakanja. Zasopel in zmeden zagleda ob sebi mladega moža—samega sebe v pomlajeni izdaji, in mlado ženo, upodabljajočo vrnjeno mladost in lepoto njegove umrle žene; svoja otroka...! Lovreka, Polonico...! Čustvo neizkreljivo ganjene, a hkrati otožne sreče zamegli njegov pogled, nepoznana sladkost ga opaja. Molče pritiska svojo deco na prsi—in čuti, kako vstaja z njih usodna teža, ki mu je doslej kalila radost in mu odvzemala pokoj. Konec je potika-nja po svetu! Ob njem slonita
njegova otroka, ki ga ne zapustita. ..
"Otroka!" se mu hripavo iztisne iz ust.
Čez nekaj časa se izmakne njunim objemom in ju premotri z ljubečo pozornostjo, dajajoč ji izraza s presekanimi kratkimi vzkliki.
"Ti si Polonica...! Kakor da se je rajna mama dvignila iz groba... In Lovrek... Cel možak. .."
"Ej, oče, saj že nosim tretji križ," se je nasmehnil Lovrek, hoteč iztrgati očeta iz njegove odrevenele zamaknjenosti in mu olajšati prehod k neprisiljenej-šemu in vsakdanjejšemu razgovoru. "Dolgo vas ni bilo pa se vam zdim izpremenjen."
"Poslej pač ostanete pri nas, oče," je šepnila Polonica.
"Seveda, dragi otrok. Drugače bi se ne bil vrnil."
Zdaj se je spomnila Gradniko-va trojica na goste, ki so brez besede ali pa samo potihoma šepeta je in z vidnim zanimanjem opazovali ganljivi prizor svidenja. Miklausin, ki je bil prisedel k mizi, pa je odtod z razžarjenim obrazom begal z očmi od Gradnika k vratom, skozi katera je bila malo poprej, po kratkem po-menku s starim trgovcem, smuknila mlada gospodinja.
Med tem ko je Lovrek vabil očeta, nap se priključi družbi ter ga vprav začel seznanjati s prisotnimi povabljenci, so se vrata nalahno odprla. Nato so se spet prislonila in izza njih se je zaslišalo polglasno prigovarjanje, ki je menda uspelo, kajti naenkrat so se odpahnila na stežaj.
IV.
V jedilnico sta pridrobila dva zala otroka, fantek in deklica v starosti treh let, in stekla naravnost k staremu, začudeno zrečemu Gradniku, ki ga je fantek brez strahu pocukal za desno hlačnico. Z nedolžnima očescema napeto zroč v neznani obraz, je zaklical z visokim, zvonkim glasom: "Dobrodošli, dedek!"
In mala deklica je ponovila: "Dobrodošli, dedek!"
Gradnik je prebledel ko zid in
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
STAKICH FURNITURE CO.
Quality al a Price — Easy Term«;
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
NAZANANILO
V nedeljo, dne 27. januarja 1952
SE VRŠI
LETNA DELNKARSKA SEJA
AMERIŠKO JU80S10VAKSKES> GENTIt
na 20713 RECHER AVE., EUCLID, OHIO ob 2. uri popoldne.
VABLJENI STE VSI DELNIČARJI TEGA DOMA,
DA SE TE SEJE GOTOVO UDELEŽITE. Za direktorij Ameriško jugoslovanskega centra
ANDREW OGRIN, tajnik
se v trenutni nemoči naslonil na svojega zastavnega sina, požira-je z očmi ljubka, pred njim stoječa malčka, ki se ju ni upal niti dotakniti. Tedaj je pristopila gospodinja, oklenila se z levico svojega moža, z desnico pa pokazala na oba otroka: "Saj dovolite, da vas pozdravita tudi vaša vnuka! To je Bojan, najmlajši Gradnik!"
"No, Bojan, daj dedeku roko!"
"Pa še ti, Metka!"
"Moja punčka!" je zažarela Polonica in pritisnila deklico k očetu. "Metka, tudi ti daj dedeku roko!"
Otroka sta slušala. Temnolasi Bojan se je srčno oklenil Grad-nikovega palca, zlatolasa Metka pa se je z boječo nežnostjo dotaknila njegovega mezinca. V tem položaju so nekaj časa obstali brez besede, zakaj starec se ni ganil, boječ se nestanka nepopisne radosti, ki se je kakor morje prelivala v njegovi duši. Samo mišice na njegovem obrazu so podrhtevale in ostre gube so se vnovič napolnile s svetlimi, nevzdržno polzečimi solzami. Ob pogledu nanj sta zaplakali še mladi ženi in celo Lovrek si je začel gnesti oči.
"Mamica, jočeš?" je vprašala Metka, pripravljena, da bruhne v plač, a tudi njenemu malemu bratrancu sta se ustnici že sumljivo kremžili.
Ob dekličinem vprašanju se je starec nasmehnil. Obrisavši si svoje solze, je pokleknil k malčkoma, vzel vsakega na eno roko, ju najprej tesno pritisnil k sebi, nato spt vstal in jima milovaje govoril: "O zlata srčka! Dušici nežni!"
S srečnim, nekako izgubljenim smehljajem se je oziral po sinu in hčeri.
Zdaj, je menila Vida, je bil čas, da si tudi njo malo natančneje ogleda, zato je rahlo dregnila moža in mu rekla polglasno: "Ej, Lovrek, snahe pa očetu ne maraš predstaviti?"
"Čisto sem pozabil," se je opravičil ta in jo odveHel k očetu, ki je še vedno v čudoviti zamaknjenosti opazoval otroka.
"Ljubi oče, še Bojanovo mamico, mojo ženko Vido morate spoznati!"
Starec se je zavzel: "Ta gospa... ? Ona je tvoja žena?"
"Seveda."
"Potemtakem si ti..."
"Da, oče, jaz sem lastnik Belega dvora," je z umevnim ponosom dopolnil sin. "Nisem pozabil vaših besed! Na svojem stojite, oče, zakaj Beli dvor je že nekaj let spet naš..."
"Spet naš?" je vzdihnil Gradnik. "Brez mene? Kar brez mene je šlo?"
In namesto, da bi se bil razveselil, ga je prevzelo globoko razočaranje, spojeno z neko topo žalostjo. Njegove oči so se uprle v tla, kakor da jih je sram dvigniti se k sinovim. Zazdelo se mu je, da so bile vse prestane muke zaman, ker ne prihaja domov kot reševalec, kakor si je bil tolikokrat naslikal v bridkih letih svojega pregnanstva, marveč kot berač, kot nebodigatreba, ki ga iz usmiljenja sprejmejo pod streho. Vida, ki se je s tenkočutnim umevanjem vživela v starčevo duševno stanje, je zašepetala svojemu možu nekaj besed na uho, nato prijela otroka za roki in ju odvedla k varučki na vrt, odkoder se je nekaj hipov pozneje zaslišal razigran otroški smeh.
Starec se je plašno ozrl na sina.
"Spet je naš," je z vzdihom ponovil in položil roko na svoje bolno utripajoče srce.
"Ali ni tako dobro, oče?"
"O, dobro, dobro! Toda, otroka moja," je zdajci planilo iz njega, "sram me je pred vama. Vse sta opravila sama, brez mene, ki sem si domišljal, da odkupim Beli dvor in ga vama poklonim. Sram me je! Za nič nisem na tem svetu! V sramoto sem vama bil v mladosti, v nad-
lego zdaj v starosti . . . Saj me ne moreta imeti rada..."
"Nikar ne govorite tako, oče!"' je zajokala Polonica.
Lovrek ga je rahlo prijel za roko in mu dejal z nežnim očitkom: "Kako vam pride kaj takega na misel? Vedno smo se vas spominjali v ljubezni... Sicer pa, evo vam dokaz!" je dostavil, kažoč s prstom na steno.
Starčev pogled je obvisel na dveh velikih oljnatih slikah, predstavljajočih njega samega in njegovo ženo, ko sta bila še mlada. Blesk proti zatonu se pomi-kajočega sonca se je poigraval po pozlačenih okvirih, obžarjal lepa obraza in jima vtiskal značaj spoštljive ljubkosti. Podobi sta učinkovali živahno, dasi sta bili očividno izdelani po fotografijah.
Starec je samo težko zasopel in stisnil otroka k sebi.
"Zdaj še drugo!" je nadaljeval sin. "Brez vas, da sva opravila? Kaj pa vaša pomoč v najhujši sili, vaš v slavonski šumi krvavo prisluženi denar, ki nama je bil nebeški dar ... le z vašo pomočjo smo se na Gradišču gospodarsko dvignili in vzdržali..."
Na očetovih ustnicah je zaigral sproščen smehljaj: "Ali je to res, Lovrek?"
"Res! Bog mi je priča!"
"Nu, če je tako, je pa dobro!"
Oddahnil se je, kakor da je odložil težko breme in se naglo-ma spomnil: "O ti preklicani Miklausin, ki me je vodil za nos! Saj bi mi bil lahko takoj vse povedal."
"Nemara vas je hotel presenetiti. .."
"Dobro se mu je posrečilo. Torej on ti je prodal posestvo? Drago?"
"Samo vaše resnične dolgove sem mu poplačal."
"Hudo se je spremenil? Kdo ga je neki tako predrugačil ?"
"Njegov sin..."
"Njegov sin? Glej no, saj mi je nekaj pripovedoval. Počasi se mi svita. Gotovo bi bil že prej uganil resnico, če bi ne bil preveč razburjen. Opazil sem namreč, da se je sumljivo izmikal, ko sem ga vprašal po sedanjem gospodarju Belega dvora..
"Vse podrobnosti izveste pozneje! Zdaj pa res ne smemo več puščati naših gostov samih, a vi, vi ste gotovo tudi lačni, žejni in utrujeni."
Oklenivši se očeta okrog pasu, ga je' odpeljal k mizi, kjer ga je predstavil svojim gostom.
"Prijatelji, moj oče stoji pred vami. V naše veliko veselje se je po dolgih letih vrnil na Beli dvor."
Gostje so zahruhieli, vstajali s stolov in se po vrsti seznanjali s starcem, ki je krepko stiskal iztegnjene roke, najprej svojemu zetu Janezu, njegovemu očetu in maferi, nato ostalim, Vidinemu očetu, domačemu župniku, dvema gospema, Vidinima prijateljicama, in nazadnje starejšemu, smehljajočemu se gospodu z gosto, že močno osivelo brado.
"Vas moram pa poznati," je menil Gradnik negotovo.
"Gospod nadučitelj Urbran-čič...", je povedal Lovrek s pomenljivim glasom. "Brez njega, ne vem, kako bi bilo z Gradnikovo deco..."
"Vi ste!" je vzkliknil starec in dolgo stiskal šolnikovo roko, spomnivši se na usodno noč svojega bega ter na srečanje pod samotnim križem.
Trudoma je iskal besed.
"Gospod nadučitelj," je dejal, "tistikrat vas je sam Bog poslal ubogemu grešniku v tolažbo. Ne premorem besed, da bi se vam dovolj zahvalil... Huda leta v slavonski šumi sem pretolkel edino s pomočjo vaših pisem... Venomer sem jih prebiral..."
"Nič zahvale," se je branil šolnik, "kar sem storil, je bila moja človeška in vzgojiteljska dolžnost. Hvala Bogu, da ni bilo brez uspeha.
(Dalje prihodnjič)
Naznanilo in zahvala
S fužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljšem boiehanju preminil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat
1886
1951
iinton
Pokojni je za vedno zaHsnil svoje oči dne 23. decembra 1951. Pogreb se je vršil dne 27. decembra po opravljenih pogrebnih obredih v pogrebnem zavodu Joseph Žele in sinovi na pokopališče Highland Park, kamor smo njegovo truplo položili k večnemu počitku.
Star je bil 65 let. Doma je bil iz Ivanjega sela pri Rakeku. V Ameriki se je nahajal 49 let in je bil član društva Janeza Krst-nika št. 37 ABZ in društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti pokojnika v zadnje slovo. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Jack Selan in družina, Mr. in Mrs. John Pestotnik in družina, Mr. in Mrs. John Zgonc st., Mr. John Zgonc ml., Mr. Charles Zgonc, Mrs. Rose Stelter, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Zgonc, Josephine Kolenc, Mr. in Mrs.* Joseph Cregorich, Mr. in Mrs. Joseph Raizis, Mr. in Mrs. Louis Strukel, Mr. Louis Planine in družina, Mr. in Mrs. Tony Cabrenija, Mr. in Mrs. Anthony Bogolin, Mr. Frank Kus, Viola in Henry iz Lorain, 0„ društvo Janeza Krstnika št. 37 ABZ, društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, Double Eagle Bowling Team, L. Greben, J. Zgonc, F. Zgonc, Al & Jo Marinch, Mr. in Mrs. Wm. Shrine in družina.
Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so darovali v gotovini ali pa v dobrodelne namene, in sicer: Mrs. Marcella Medveš in družina, Zella in Francis Strekely, Mrs. Bogolin, Francis Bogolin, Mr. Joe Bogolin, Mr. in Mrs. Ben Stanonik, Mr. Frank Pierce iz Spilker Ave., Mr. Matt Bajt, Mr. in Mrs. John Urban, Mr. in Mrs. John Muhič, Mr. in Mrs. Frank Matičič, Mr. in Mrs. J. Rossman, Mrs. Anna Kmc, Mrs. Anton Tanko, Mrs. Helena Debevec, Mrs. A. Loszack, Mr. Joe Apple, Mrs. Bober, Mrs. Cimperman, Mary Radel, Mr. Tony Cimperman, Betty Vargo, Mr. Spek, J. Ballish, Duchie, L. McCreary, F. DeVoe in T. Calvin.
Enako najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. John Pestotnik ml., Mr. Jack Selan ml., Mr. Joe Zgonc, Mr. Louis Strukel, Mr. Frank Matičič, Mr. Frank Kus, Mr. Jos. Clobokar, Mr. Louis Slapnikar, C. Cronin, H. Thomas, W. Wells in L. Sevenson.
Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru.
Zahvalo naj sprejmejo tudi pogrebci, ki so nosili krsto, kakor tudi vsi, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso postrežbo v dneh smrti, kakor tudi za vzorno voden pogreb.
Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime enega ali drugega, ki je nam izkazal svoje sočutje in pomoč v tem času, prosimo oproščenja, ter se vsem prisrčno zahvaljujemo za vse dobrote.
Ti, dragi soprog in oče, stari oče in brat, počivaj v miru v svobodni ameriški grudi. Cloboko pod zemljo, tam v ozki hladni zemlji, zdaj truplo Tyoje leži, rešen si vseh skrbi.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
KATHERINE, soproga ANTHONY in EDWARD, sinova MRS. JOSEPHINE VOCRIC, MRS. FRANCES KOLENC in
MRS. ELSIE RAIZIS, hčere PETER VOCRIC. MARIO KOLENC in FRANK RAIZIS, zetje MARY SELAN in JENNIE SELAN, sinahe devet vnukov: JACK, brat; MRS. MARY POSTOTNIK, sestra
in več sorodnikov v stari domovini pa sestra FRANCES ZCONC
Cleveland, Ohio, dne 23. januarja 1952.