Bped. in abb. post. II. gruppo
Lit. 25.—	VIDEM,	1.- 15. JANUARJA 1953.	Leto	IV. — Štev. 56
UREDNIŠTVO in UPRAVA vìa Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300.— lir.
SLOVENCI V ITALIJI SMO VSI PRIPADNIKI ENEGA IN ISTEGA NARODA. MANJŠINSKI PREDPISI VELJAJO NE SAMO ZA GORIŠKE, AMPAK TUDI ZA NAS BENEŠKE SLOVENCE. ZAKAJ TOREJ GOVORIJO OBLASTI SAMO O GORIŠKIH SLOVENCIH? ALI BI NAS BENEŠKE SLOVENCE, KI SMO NAJŠTEVILNEJŠI, RADI UTAJILI?
Zakaj	nas
LJUDSTVO JE Z NAMI
Pregled dela in uspehov našega lista v dveh letih
Za Cuneom spada videmska pokrajina med največje pokrajine v Italiji. Njeno ozemlje sega od avstrijske meje do Jadranskega morja in od reke Livenze do Idrijce in na tem ozemlju živi skoraj milijon prebivalcev. Tako obsežna pokrajina nudi italijanskim političnim strankam dovolj veliko območje, kjer lahko vršijo svojo propagando. V primeri s celotno pokrajino je Beneška Slovenija tako majhna, da bi bilo logično, če bi sploh ne vzbudila njihove pozornosti, zlasti če pomislimo, da je to najtežje dostopen predel in je le slabo povezan s cestami in potmi. Poleg tega pa tvorijo Slovenci v videmski pokrajini komaj nekaj nad 6 odst. celokupnega prebivalstva.
Kljub temu pa so vse italijanske politične stranke, vštevši jurlanske avtonomiste, vezane z določenimi političnimi cilji na naše kraje in tako vidimo vsak dan živahen promet poslancev in senatorjev vseh barv, ki krožijo po naših vaseh in si sku-švjo pridobiti prijateljstvo beneških Slovencev, da bi izvabili njihov glas pri bližnjih državnih voliivah.
Poslanci in senatorji Carron, Ceccherini, Beltrame, Barbina, Zanfagnini, Piemonte, vsi ti prihajajo med nas in obljubljajo našim Ljudem grad in pristavo, kot bi bilo prav od njihovega glasu odločilno če bodo ti poslanci dobili stolček v prihodnjem umskem parlamentu. Resnica pa je povsem arugacna. Vse italijanske politične stranke delajo pri nas mnogo več propagande, kot pa po drugih krajih pokrajine, ker se bojijo, da, se ne bi Slovenci, ki živijo v Italiji, predstavili sami na volitve in bi tako dosegli eno poslansko mesto v parlamentu. Nikakor si ne moremo drugače tolmačiti njihovo »skrb« in njihovo tnaklonjenostu tako imenovanim »Nadiž-kim dolinam«.
če pogledamo podrobneje pisanje italijanskega tiska v Vidmu, bomo opazili, da je prostor, ki je odmerjen probleniom Beneške Slovenije, večji od onega, ki je namenjen Karniji in področju na desnem bregu Tilmenta, čeprav je tam petkrat več prebivalstva, čeprav vedo, da naši ljudje le s težavo čitajo italijanščino, lovijo naše čitatelje, kot da bi svojih časopisov ne mogli drugod razpečati. Kjer pa ne more pi odreti italijanski tisk, najdemo tisk v furlanščinl, ki prav tako išče somišljenike in podpornike med Slovenci, kakor da v Furlaniji ne bi bilo Furlanov in bi ti časopisi brez Slovencev bili v nevarnosti za svoj obstoj.
Vendar pa nima nobeno od teh političnih gibanj v svojem programu obrambo noše narodne manjšine, vštevši tisti demo-krščanski izrodek, ki se naziva nfurlansko ijudsko gibanje za deželno avtonomijo.« Napačno bi bilo misliti, da se omenjeno dihanje poteguje za našo obrambo, ko je Vendar znano, da je demokratično stvorc-nje in so jasni njegovi pravi name i. To gibanje je bilo ustvarjeno za pcdporo demokristjanom in njegov na men je, da nas Vcjurlani, če jim ne bo uspelo, da bi nas Poitalijančili.
Zato je potrebno, da se združimo vsi Slovenci, kar nas je pod Italijo, brez kakšnih političnih predsodkov in da sami stopimo v borbo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Dovolj nas je da zbe-remo potrebne glasove in izvolimo svojega Poslanca, ki nas bo zastopal v zbornici, tudi bo veljal nov volilni zakon z večinskim sistemom, o katerem se sedaj razpravlja v parlamentu.
Beneška Slovenija šteje okrog 60.000 Iju-z Goriško in Kanalsko Dolino pa do-*eže število Slovencev pod Italijo 80.000. V Primeru pa, da bi vseeno ne dosegli kvo-
cienta, ki je potreben za izvolitev enega poslanca, naši glasovi nikakor ne bodo izgubljeni, ker obstojajo še druge poti do uspeha. Lahko se bomo povezali z drugimi narodnimi manjšinami v Italiji in nekdo bo vsekakor izvoljen, ki nas bo zastopal. Volilni zakon, o katerem sedaj razpravljajo, nam dovoljuje to možnost, ker predvideva porazdelitev poslanskih sedežev med manjšinske skupine po čisto proporč-nem sistemu, medtem ko je volilni zaTton iz leta 1948 predvideval izkoriščanje ostankov na vsedržavni listi samo tistim strankam, ali političnim skupinam, ki so dosegle tolikšno število glasov, da so vsaj v enem volilnem okrožju imele izvoljenega enega poslanca.
Ne smemo pozabiti, da nismo samo Slovenci, ki se borimo v Italiji za naše narodne pravice. Tudi južnotirolski Nemci in Francozi v dolini Aosta morajo braniti svoje narodne koristi in so v ostrem nasprotju z rimsko vlado prav zato, ker jih ta hoče italijanizirati, prav kakor hoče iialijanizirati nas Slovence. Z nami bi se lahko povezali tudi resnični furlanski avtonomisti, kakor morda oni od spe fede-racion dai popui«.
Na podlagi teh ugotovitev in v zvezi z zanimanjem italijanskih političnih strank za Beneško Slovenijo, je nujno potrebno, da. se Slovenci v Italiji združimo in preizkusimo naše sile, da s tem pokažemo našo i>aliji in svetu.
Kljub vsemu videzu in objestnim zatrdilom določenih časopisov je pravica v Italiji kaj relativna stvar. Sodniki, ki so služili veliki misli, da je treba spoštovati zakon in da v svojem delu ne smejo podlegati političnim vplivom, so izginili ali pa izginjajo.
Oglejmo si dva tipična primera sodnikov. V. Turinu je bil predsednik prizivnega sodišča znani pravnik Peretti Griva. Njegova velika krivda je bila, da se je strogo držal določil zakona in duha ustave. Tako je na primer priznaval sodbam o razvezi zakona izrečenim pred tujimi sodišči veljavnost tudi v Italiji. Da bi ga prisilili k spoštovanju volje večinske stranke, so celo pripravili poseben zakon proti rjemu.
Zdaj je šel Peretti v pokoj, ker je dosegel starostno mejo. Ob njegovem odhodu je demokristjanski tisk izrazil odkrito zadovoljstvo in verjetno nihče ne bo imel poguma, da bi se zavzel za upokojenega sodnika.
Nasprotno pa slavi zmagoslavje druga kategorija sodnikov, kot so naprimer nekateri sodniki iz Vidma. Za te vrste sodnikov je zakon v nekaterih primerih preprosta norma, ki lahko velja za osebe do katerih smo neutralni, ki pa se razlaga na ta ali oni način, če gre za osebe, ki se r.am zde nasprotniki ali prijatelji. Jasno je razlaga v tem primeru ugodna ali nevgodr.a: v vsakem primeru lahko vemo vnaprej, da sodba ne bo odraz pravice temveč političnega prt pričanj.i sodnika.
Na procesu zaradi tožue župnika g. Kra-čine proti listom »Corriere della Sera« in »Messaggero Veneto« smo imeli že priložnost opazovati, kako deluje tako sodstvo. Zdaj imamo pred seboj podoben primer.
Na upravnih volitvah leta 19.10 je v volilnem okrožju Tarčent nastopil kot neodvisen kandidat za pokrajinski svet Slovenec Aleksander Molaro. Slovenskega kandidata je silovito napadel demokristjanski
Leto 1953, v katerega vstopamo s to številko, je četrto leto obstoja našega lista. Prav nič ne skrivamo težav, ki smo jih .morali premagati v začetku, da je lahko prodrl naš glas do vseh prebivalcev Beneške Slovenije. Sovražniki našega ljudstva so se poslužili vseh sredstev, tudi protizakonitih, da bi zavrli našo pot. Na desetine agentov, ki so jih zbrali krajevni trikolo-risti je šlo na delo, da bi zastrašili in pripravili naše ljudi, da bi zavrnili ta skromen časopis, prvi, ki je zagledal luč v naši deželi in ki se je brez oklevanja postavil v bran za gospodarske in narodne koristi beneškin Slovencev, koristi, ki jih zanikajo in teptajo že skoraj eno stoletje.
Mi pa nismo odnehali in smo premagali preizkušnjo. Premagali smo jo zato, ker se zavedamo, da smo na pravi poti, da smo na poti časti in naše ljudstvo je kljub vsem šikanam in preganjanjem, ki jim ne najdemo primere v zgodovini, ostalo na naši strani. Danes to skupino odpadnikov vsi prezirajo, celo Italijani sami. Dovolj je poslušati razgovore v Čedadu, Tarčentu, Vidmu in drugod, pa bomo izvedeli, kako mislijo o njih. Njihovo ime je pokrito z blatom in mi ga tukaj ne bomo niti navajali, ker se nam studi prav tako kakor našim čitateljem. To so isti izmečki, katerih se je posluževal že faši-zeiL v borbi proti Siove-iO-*— in Ki so za-'
kandidat Eugenio Morra, ki je trenutno podpredsednik pokrajinskega sveta. Na volilnem zborovanju v furlanski vasi Cas-sacco je Morrà obtožil Molara, da je »nastopil na volitvah s slovenskim znakom, da je proti Italiji in za slovanski imperializem, da je zapustil politiko mitraljeza in se lotil taktike kupovanja ljudi z razdeljevanjem paketov ter pošiljanjem otrok v otroške kolonije in v slovenske šole v Gorici in da je zdaj kandidat na volitvah, da bi potem zahteval priključitev tega področja k Jugoslaviji.«
To pomeni, da je demokristjanski kandidat šel daleč onkraj meja, ki so dovoljene v volilnem tekmovanju. Popolnoma je potvoril smisel Molarove kandidature, da bi prestrašil javno mnenje, obenem pa je žalil osebno čast človeka, ki ga je na ta način napadel.
Molaro je vložil tožbo. Po 18 mesecih je namestnik državnega tožilca dr. Biancar-di predložil preiskovalnemu sodniku vlogo, v kateri zahteva, da se proti generalu Morri sodni postopek ustavi, ker je »besede in stavke, ki jih navaja tožba, izgovoril kot politični kandidat v volilni borbi, v okviru priznane in dovoljene možnosti kritike nasprotnih stališč in političnih
I
osebnosti.«
To pomeni z drugimi besedami, da je mogoče o slovenskem kandidatu govoriti vse, kar se komu zdi.
Zanimivo je tudi, kako so v teh primerih potvarja sodni postopek. Italijanski zakon predvideva, da je treba, če je vložena tožba, zbrati informacije o tožencu, nato pa uvesti sodni postopek. V tem primeru pa se je državni tožilec, kot izhaja iz njegove vloge, ukvarjal samo z zbiranjem informacij o osebnosti in o politični preteklosti tožitelja. Že to je zadosten dokaz, kakšno j,e italijansko sodstvo do Slovencev
man trošili čas in napor da bi preprečili našo pot.
»Matajur« — glasilo beneških Slovencev — pride do svojih čitateljev v vseh 207 vasi in zaselkov Beneške Slovenije in ni človeka od 90 letnega starčka do 6 letnega šolarčka, ki bi ga ne poznal.
Vez med domovino in izseljenci
»Matajur« pa ni omejil svoje delo samo na območje naših dolin, ampak je šel še dalja. Upoštevajoč da imamo skoraj 20.000 izseljencev — ena tretjina našega prebivalstva je namreč razpršena po vsem svetu —- je postal naš list vez med temi našimi rojaki in njihovo rodno zemljo. Naši delavci, ki žive razpršeni po celem svetu, so prisluhnili našemu glasu, o katerem se je v začetku zdelo, da jih sploh ne bo dosegel. Sedaj pa obstojajo krožki »Prijate-
PRVI EVROPSKI URADNI LIST — Zn novo leto je izšel uradni list Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ta prvi evropski uradni list izhaja v štirih uradnih jezikih evropske skupnosti:	v	nemščini,
francoščini, italijanščini in holandščini. Ta list bi lahko imenovali tudi prvi zakonik za evropsko skupnost, ker so v njem navedeni vsi sklepi, ki so jih doslej sprejele v skupnosti včlanjene evropske države. V njem so določeni tudi prispevki, ki jih bodo morale včlanjene države plačevati za upravo Sveta skupnosti v sorazmerju z dohodki svoje proizvodnje jekla in premoga.
PRETEP V ITALIJANSKI SKUPŠČINI — V italijanski skupščini je med razprar vo o reformi volilnega zakona nastal pretep. Poslanec komunistične partije Italije Pietro Amendola je udaril po obrazu socialdemokratskega poslanca Matea Lombarda, nakar je nastalo obračunavanje med poslanci teh dveh parlamentarnih skupin. Predsednik skupščine je izključil napadalca od naslednjih dveh sej.
AMERIŠKE POŠILJKE V INOZEMSTVO — Funkcionarji obrambnega ministrstva so izjavili, da je pošiljatev ameriškega orožja v tuje države dosegla v oktobru rekordno raven in da se bo verjetno v takih množinah nadaljevala. Skupno je bilo v oktobru poslanega v evropske, azijske in južnoameriške države za 329 milijonov dolarjev vojaške opreme.
JUŽNA ŽELEZNICA V MIROVNI POGODBI — Predsednik italijanske vlade De Gasperi je predložil poslanski sJbornici sporazum, ki ga je Italija sklenila z odborom imetnikov obveznic »Železniške družbe Donava-Sava-Jadra"« (nekdanje Južne železnice), ki je bil sklenjen 11. oktobra 1951. S sporazumom se je Italija obvezala, da bo plačevala v obrokih svoj dolg nasproti železniški družbi v smislu rimskega sporazuma (23. marca 1923). Pariški odbor je izračunal, da je Italija dolžna za čas od 1938 do 1950 30 milijonov zlatih frankov za izkoriščanje prog Južne železnice. Na prošnjo Italije je pariški odbor znižal svoje terjatve na 50 milijonov francoskih frankov za zaostale obroke in 437 tisoč 271,42 zlatih frankov za obroke, ki so zapadli kasneje in sicer do 30. junija 1952. Odbor je priznal veljavnost povrnitve obveznic, ki jih je italijanska vlada izročila družbi na podlagi Brijon-sl. ega sporazuma iz leta 1942, ki je bil razveljavljen z mirovno pogodbo z Italijo. Tako je italijanska vlada prišla zopet v
ljev Matajurja« v Parizu, Belfortu, Di-stroffu, Valpriondi, Montceau les Mineš, Armieresu, Attingnevilleu, Steinbaku, Talangu, Lionu na Francoskem; dalje v Bruslju, Liegeju, ChatelineaU, Seringu, Taminesu, Morlanwelzu in Charloeroiu v Belgiji; v Schaffhausnu, Zuerichu, Ver-nayazzu in Valdisticu v Švici; v Beloitu, Clevelandu, Buenos Ayresu, La Plati, San Faulu in Ottavi v obeh Amerikah. Tudi v Avstraliji in sicer v Victoriji in Smethfiel-du, kjer je nekaj stotin naših izseljencev, bodo v kratkem organizirali krožke naših prijateljev. V vseh teh mestih uživajo nar ši rojaki, čeprav so tam le gostje, popolno svobodo in so ponosni na svojo narodnost. To dokazuje tudi dejstvo, da so mnogi beneški Slovenci zahtevali od tamkajšnjih oblasti, naj jim na njihove osebne doku-(Nadaljevanje na 3. strani.)
posest 395.641 obveznic in zadevnih kuponov, ki jih je izročila med vojno družbi pod nemškim nadzorstvom.
NESREČE OB NOVOLETNEM PRAZNIKU V ZDA — V ZDA se je ob Novem
letu pri prometnih nesrečah ponesrečilo
389 oseb. Skupno se je v ZDA ponesrečilo pri prometnih nesrečah za Božič in Novo leto 1153 oseb.
FRANCIJA IMA NAD 42,7 MILIJONOV PREBIVALCEV — Po poročilih francoskega inštituta za statistiko se je število prebivalcev v Franciji lani zvišalo za nad 350.000, tako da ima Francija sedaj 42 milijonov 700.000 prebivalcev, število prebi-vatcev se je zvišalo zaradi naraščanja rojstev. Odstotek umrljivosti novorojenčkov je bil v Franciji leta 1952 najnižji odkar pomnijo in je znašal 41 otrok na 1000 prebivalcev.
ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA V LETU 1952 PASIVNA — Po podatkih italijanskega statističnega urada je vrednost italijanskega uvoza v prvih 10 mesecih 1952 dosegla 1.210,2 milijarde lir. Uvoz se je povečal za 7,6% nasproti uvozu v istem razdobju leta 1951, Vrednost italijanskega izvoza je dosegla 712,8 milijarde lir in se zmanjšala za 15,7% nasproti lanskemu letu. Po vsem tem je bil italijanski uvoz za 497,4 milijarde večji kakor izvoz; primanjkljaj se je v primeri s primanjkljajem v istem razdobju lanskega leta povečal za 77,4%.
DEGASPERIJEV OBISK V GRČIJI — Pretekli teden se je predsednik italijanske vlade De Gasperi ihudil na uradnem obisku v Atenah, kjer je imel razgovore s predstavniki grške vlade v zvezi z obrambnim vojaškim paktom za Balkan in Vzhodno Sredozemlje. Od tega obiska si italijanski vladni krogi ne obetajo nikakega posebnega uspeha in bo moral verjetno De Gasperi opustiti intransingentno stališče svoje vlade, ki jp doslej stala na stališču, da je treba najprej rešiti tržaško, vprašanje v korist Italije, in šele potem bi lahko prišlo do sodelovanja z Jugoslavijo, čeprav je tako sodelovanje predpogoj za vstop Italije v omenjeni obrambni pakt z Grčijo in Turčijo.
PRVA SEJA NOVE FRANCOSKE VLADE — Francoski ministrski predsednik René Mayer je imenoval vse državne tajnike. Nova vlada se je prvikrat sestala preteklo soboto in je razpravljaja o organizaciji notranjega dela tn o pripravah za odobritev proračuna do 31. januarja.
!l!l!l!|i|:|;il|;lllll!ll|:|:llltl!l:l!l;llliriilll!lllllllllllllllll!lllll!l!l!lllllllll:l!lll|;|i|||l|]|!|;|l|i|l|!|!lil!|j|!lll;lllll!lllllll;l:i!lllllllll!l!|;|!ll|ill|||||||||||||!II|[|||!|]|||HI|||!|||!|l||
PRAVICA V ITALI)I
0 slovenskemu kandidtilu je mogoče govorili kar se komo zdi
e PRI NAS IN PO SVETU O
IZ NAŠIH VASI
GORJANI
Pred kratkim so se riunili naši kumun-ski poglavarji an zbrali šindika. Vebran e bi Isola Alfonso, kandidat, ki e imù največ preferenc. Komisar prefeticjo e mu dau konsenje an takoviš odnjetà čemo mjeti človjeka iz našega kumuna, ki on če nas miništruati.
Ve vjemó, ki novi šindik on če mjeti dosti težkih problemov za rešiti. Naš kumun on je pouan debite an marnò vasi, ki te fcizunjo jim cjesto an škuole narditi. Zdrava politika an dobar akordo z nami Slovenji to če novemu šindiku najbuj pomati za afrontati probleme, ki no ga čakajo. Tuole o ne smije uzabiti.
BREG — Pred kratkim smo zvjedali, ki več naših judi so bi klicani od karabinjer-jeu an od tribunalja tu Tolmječe zavoj tega, ki so zavamili čertifikade za jeti votuat.
BRDO
PRED NAŠIM KUMUNSKIM KONSE-JU so spekat judje iz Brega preložil domando za se odcepiti od Gorjani an se priključiti Brdu. Tele to e žej te trenči-krat, ki judje te vasi no se obračajo našemu kumunu za vidati njih rikješto sodi-šfano. Itako šperajmo, ki naši možje no dan bot za simpri uzomita tu konsidera-cjon te judi, ki nazadnje ro njeso nardili dcmande za dan kapricih ma zavoj tega, ki njih ekonomija an usi njih afarji no spadajo pod našo dolino.
MUZAC — Tej ki to e usjem znano, tu naši vasi ve marnò no koperativo boškivo, ki na e ta, najbuj močna an najljeuše or-ganizana od cjele Berečhe. Usako ljeto na uzcme djela za host posejči or po Karni-ji an tu Reziji an takoviš to e dosti naših judi, ki no majo djelo. Ker smo čuli, ki Barbinski kumun on prodaja no host blizu našega kumuna, bi propošto nardili naši koperativi, ki na se interesej in mut, ki ra tuo onà kupi
FOJDA
CENEBOLA — Zavoj tega, ki starši naših otruok njeso tjeli pošijati u šolo njeh te male, ker prostor, kjer so tjeli jih učiti o nje bi za tuo, so pred dnevi paršli ta z Vidma neki funkcjonerji od proveditorada an obečali, ki no če use narditi, zak’ na bodi nareta nova šuola še tu naši vasi. Zaenkrat so jal naj nati ljudi so kjmter.tajo tal.m L_' ..'.crejo.
TORJAN
Dita »Italcementi«, ki na ima svoje kamnolome tu naišm kamunu, nje	še
uzela tu konsideracjon pravičnih pretez r.aših djelouceu, ki so že dvakrat imjeli šjopero. Naši djelouci so mjeli pred kratkim riunjon an so sklenili, de	če
»Italcementi« ne bo dala jim tuo,	ki
njih sindikalne organizacije uprašajo, bodo še šjoperal. »Italcementi« nejče na nobedno vižo čut, de je trjeba našim dje-loucem izbuojšat stanje. Takuo trošta-mo se, de naši djelouci bodo znal stat usi kupe u teli borbi pruot tistim, ki nejčejo priznat njih pravice an tarduo deržal dok »Italcementi« ne bo na zadnje klonila.
ČEDAD
Pred kratkim je vojaška komanda u
Čedadu dala na ašto mule, ki so bli re-
f or m ani za njih službo. Ker mule veliko
služijo našim ljudem, posebno tam, kjer
ni cjest, de jim prenašajo bremena, je
biuo zanje veliko zanimanje. Nekaj mul
so jih rjes kupil naši kmeti, a kot smo
ču' pravit, njeso nardil dobre kupčije, zak
so jih plačal preveč draguo.
* * *
Oštjerju Namorju je u prejšnjim tjednu umrla po dougi an hudi boljezni njegova žena Lojza, stara 60 ljet. Prizadjeti družini izrekamo naše sožalje.
SV. LENART
Novico, ki jo je parnesu naš žornal pred ne duoeih cajtam o zapuščenem vojaškem britofu an cjerkvici sv. Miklauža, so si jo oblasti zarjes uzele h sarcu. Kot smo zvje-dal, pred kratkim je paršu u našo vas nek gospuod iz Vidma an se je za tisto rječ zelo interesirou. šu jo na tist britof an usi smo ga videl kakuo je gledou zapuščene grobove an potlé je nekaj zapisovou.
Ce je ta gospuod kakšen funkcjonar, sigurno naša kamunska miništracjon ne bo nardila ljepe figure, zak mislemo, de je bla njena dužnost poskarbjet za uzda-že-vanje tega britofa an za poskarbjet, de bi se cjerkvica postrojila.
DOLENJA MJERSA — Dne 26. preteklega mjesca se je poručila naša vaščanka Stanič Irma. želimo ji pouno sreče an vese j à u novim stanu.
OšNJE — Med srečne mamice spada tud naša vaščanka Krizetič Elsa. Zvjedal
smo, de pred kratkim je rodila fajnega puobča. Mladi materi, ki živi u Genovi an njenemu sinu dosti zdravja an sreče.
KRAVAR — U Belgiji, kamor se je pred ijeti preseliu an tam ušafu djelo kot mi-nator, se je poročiu glih pred Božičem Angel šibau. Za ženo je uzeu Zovano Lau-retič iz Podgore u Srednjem, želimo ji dosti zdravja an sreče an troštamo se, de ne buosta pozabila na svoje domača tla, ki jih je uzredila.
SREDNJE
PODGORA — Decembra mjesca je umrù naš vaščan Bordon Ciril u starosti 54 ljet. Pokopal so ga na britofu pri Sv. Pavlu, kamor ga je spremilo dosti ljudi iz raše an okuoliških vasi.
POROKA — Nje dougo od tega kar je šla u Belgijo Lidija Bordon za svojim no-vičem Danilo Lauretič, ki djela u tisti daržavi. Pred Božičem pa sta si obljubila za nimar zvestobo. U zakonskim stanu želimo novoporočencama dosti ljepega.
SOVODNJE
SPET NAS SNUBIJO — Malo dni pred Božičem nas je paršu gledat znani deputat Ceccherini iz Vidma. Zbližu je več naših ljudi an jim obljubljal, de se bo on intere siru za uredit u našim kamune use tuo kar manjka. Ljepe an sladké so tiste cbljube, de bi jih le rjes izpouniu, samo naši ljudje mu ne verjamejo dosti, zak takih snubačeu pred vctacjoni je bluo an jih bo še dost. Glih takuo so nas hodil snubit pred petimi lieti an vjemó kulk imamo donàs od tistih obljub. Mi vjemó, de pravi en pregovor, de »obljubit an dat je preveč« an zatuo bo težkuo, de nas boju razni italijanski politikanti prepričal za njim dat naš voto. »Muš gre samó enkrat na led,« zatuo bomo vjedli katjerc pot zbrat, ki nam bo dala tuo kar vjemó, de lahko dà. Ceccherina pa uprašamo kje je biu do donàs. Tistemu pa, ki ga je par-ppjù h nam, povjemó, de nam je usem znano kulku bandjer je spremeniu.
DREKA
Nje dougo od tega, ko so financarji u dreškim kamunu ušafal moža, ki je kuhu žganje an so mu pobral blaguo an posode. Mož jim je pa uteku an zatuo njeso mogli zvjedat duo je biu.
Ob tej priliki hočemo povjedat, ne de bi zagovarjal moža, ki je kuhu žganje, de je zlo težkuo, de bi se naši ljudje dar-žal lecà, ki prepovjeduje žganjekuho. Kot je znano, je Beneška Slovenija, posebno naš kamun, zlo bogata na sadju, a na žalost u naši okuolici nje niti ene distileri-je, ki bi kupovala sadje za žganje kuhat an u naše kraje tud ne pridejo kupci, de
Nekateri zainteresirani judje no po naših vaseh raznašajo dan kup debeiih laži za diškreditati naš žornal. Zatuo te jušto, ki ve mi povjedejmo ke so naše pozicjoni an kateri so naši skopi.
Predusem mi njesmo kuintn Italiji an njemamo majednega separatizma po glavi. Smo kuintri governu (daržita ljepo na pamet, ki biti kuintri governu to ne pride rejci biti kuintri Italiji) zavoj tegà, ki za našo zemjo an za naše judi o nje naredu fin donàs kej dobrega. Za 80 ljet ne Roma pustila naše vasi zapuščenč brez škuol, brez poti an brez teh komoditadi, ki civilizirani svjet o bi muoru mjeti med tjem, ki z drugim krajam, od governa so naši judje bili šfrutani s tasami an so našim sit om storil kri prelivati po frontah za interese te druzih. Kar te bo paj bizunjo dan kroh se uodinjati, naši judje so muor-li narditi fagot an jeti se djelo uprašat tu Francijo ali tu Belgijo.
Di front takemu tratamentu mi njesmo inorli moučati. Postavili smo tele žornal za svjetu povjedati resnico an za pretendati jušticjo še za naše kraje, zak smo še mi judje, ki ve marnò dirit do človješkega žnenja tej te druzji citaninje Italijani. Governo, ki o mà velik strah pred našim ustajanjem (forse e kudóu ki nova gene-recjon na ča spati tej naši te stari) e od-per oči an tu tele zadnje ljeta a rjes za-čeu reke j se intere suati. Tu tri ljeta od-
bi nam ga kupil, čeglih prodamo precej sadja na čedadskim targu, nam ga useglih še dosti ostane tistega slabše suorte an s tjem ne vjemó kaj bi z njim nardil. Več kot tulle se ne skrani, zak njemamo niti premjemih prastorou za ga daržat an zatuo sadje začnč gnit an ga je trjeba potlé viejč na gnoj. Mi smo ljudje, ki zlo dje-lamo an se nam zdi greh metat proč par-djelek s tulkim maltrom pardjelan an zatuo nje neč čudnega, de marsikajšen pozab, de je u Italiji lec, ki prepoveduje, de bi se tud iz slabega sadja žganje skuhalo.
Naj povjemo še, de par nas ljudje ne kuhajo žgania, za z njim kontrabant dje-lat, kuhajo pa ga zatuo, zak je usakemu kmetu potrjeban an za ne metat sadja na gnoj. Par nas poznamo še nimar žganje za rarbujše zdravilo an vjemo tud, de djela zlo dobró, če se ga popije eno kap-lico kar se pride petni an zmaltrani od djela damou. Zavoj tega bo par nas zlo težkuo zabranit žganje kuhat an oblasti bi muorle zastopit naše stanje an nas ne takuo stiskat za vrat. Cs tistega lecà ne morejo proč ga vrejčt, naj usaj poskarbi-jo, de bi se gor postavila u Nediški dolini kajšna distilerija, ki bi kupovala naše sadje. Ce pa tega ne morejo nardit, naj governo zastopi, de mi smo ljudje, ki zlo tarpimo an zatuo naj bi poskarbiu dat tistim, ki imajo dost sadja dovoljenje z ne-velikimi dauki za kuhat žganje.
DREŠKA ZIBELKA U BELGIJI - Mladim za,končam Gildo Trinko an Rozina Borž, ki sta se pred nedougim preselila u Eelgijo se ie rodila pred kratkim hčerica, ki so ji d'ili za ime patrono minatorjeu Barbara. Naj bi mala Barbara rastla gor zdrava an naj se nimar zaveda iz katje-rega roda prihaja čeglih ji teče zibelka na juški zemlji.
RIM JE ZAVRNIU PROŠNJO — Iz Rima je ministrstvo za jaune djela pošju našemu kamunu pismo an obvestiu našega šindika, de ne buodo financirali zgra--uteu ejeste, k,VaSČ> .jo mjel začet ljetos, k«”-dreški kamun ne daje garancije za de bi potlé izplaču dolgove. Zavoj tegà, so Dre-čanji zlo razburjeni an u kratkim cajtu bo posebna komisija šla h prefektu za imjeti pojasnila.
SV. PETER SLOVENOV
Dosti naših ljudi je za tuo, de bi se u Sv. Petru Slovenov ustanoviu tud kakšen kors za naučit našo mladino kakuo je trjeba pravilno obdjelovat zemljo an dobrega gospodarjenja, šuolarji, ki že hodijo u šuolo profesjonal u špjeter bi se lahko u istem cajtu naučil poleg svojega meštjerja še agrarje ar. živmoreje. Tuo b: rjes zlo koristilo usem, zak par nas imajo skoraj usi kaj premoženja an kra-
kar sme ini začeli pisati po našim žorna-lju e naredu škuolo tu Brezjah, škuolo tu Frosnide; ljetos no če narditi še drugo škuolo ar. azilo tu Tipani an tej, ki smo zvjedah, to ne bo posalo tekaj timpa, ki ro če narditi škuole še tu te druge vasi. Ministro od djela e koncedou še 40 milijone ejerke našemu kumunu za narditi viškuoški an brješki akuedot an novo električno centralo, ki na se če začeti djelati tu ljete tu Karnahti. Ve vjemó, de tuo to nje dosti ma kej te kej, neč te neč; in-teresanto to je, ki no bodita začeli.
Ne kudajta, ki tuo kar e governo dau to je merit naših šindikou ali naših amini-stratorjeu, Ce so bli naši judje nje čakali so tjeli pasati še drugih 80 ljet prej, ki on bodi governo odper oči. Governo e tuo dau zatuo, ki e móu strah pred našim gibanju. šindiki so prefetu simpri pravih, ki naši judje so bruni, so »italianissimi«. Njeso maj povjedali, ki naši so slovejskega roda an ki zatuo to ma naše judi ljeuše je tratati. E kar smo mi začeli pisati kuo smo an kateri so naši diriti so prefeti an governo uha natehnili an strah pred nami e je primuoru dati tuo malo, ki so dali. An bosta vidali, ki no če šnje dati, če judje no boju z nami simpri tej ki so bli fin donàs. Mi ne bomo se plejali, ma èemó jeti indavant fin, ki naši governanti no ne boju dali našim judem use njih dirite.
vico u hljeve. Se ne smlje pozabit, de če je par nas velika mizerja, tuo je predusem krivo tudi tuo, ki naši ljudje premalo poznajo moderne sisteme obdelovanja zemlje an reditou živinoreje, če bi bli naši ljudje dobro poučeni o telih ma-terjah bi se lahko zlo izbujšalo naše gospodarstvo an dostim ljudem ne bi bluo trjeba hodit po svetu služit kruha. Zavoj neznanja tarpi par nas največ živinoreja an sadjarstvo, zak prau naša dolina ima najbuoišo klimo za sadje an tud za živinorejo ne manjkajo pogoji, saj so naši hribi dobri pašniki.
Za ustanovit to šuolo ali poseban kors bi se muorle interesirat naši kamunski predstauniki.
* * •
Oficih za djelo (ufficio di collocamento) r.ašega kamuna je dau vjedat ljudem, de morejo iti na djelo u Francijo več varst specializiranih djelouceu, moški ali ženske. Ta oficih priporoča nai se ir.teresirani ljudje javijo na sedež u špjetar an naj parnesejo sabo djelouno bukvico (libretto di lavoro) an osebno izkaznico (carta d’identità). Usi djelouci, ki mislijo iti u Francijo muorajo dobró poznat meštjer, ki so se ga zbral, zak bo ena posebna komisija potlé natančno pregledala, če so rjes kopač djelat tuo kar so povjedal. Komisija bo tud pregledala zdravje usakega človjeka.
DOLENJI BARNAS — Na dan ro Božiču naš vaščan Marijo Dorboló se je pen) z lambreto iz naše vasi do Čedada. Po poti, an tuo se je godilo tik pred Čedadom, je nesrečni mož teu prehitit en kamjon, ki je šu počasi na tisto smjer, kar mu nje uspelo, zak kamjon je pru u tistim cajtu obarnù na čamparno roko an takuo se je Dorboló u vanj zaletou. šaferji od kamjo-na so se hitro ustavili, za pomat nesrečnemu možu, ki pravzaprau nje zg'ed?lo, de bi sa toliko hudega nardiu. Saj je sam gor ustóu an povjedou, de mu nje n:č. lua« . 'ih so mu dal nasvet naj gre h mjedihu u špitau. Tle, ko so ga preg'e-dal, so ga zadaržal notar an drugi dan se je njegovo stanje zlo poslabšalo an pruoti večeru je ubogi Marijo Dorboló umrù zavoj možganskega pretresa. Nas’ednjo ne-ck jo je biu pogreb rancega u naši vasi na katjerim je paršlo pouno ljudi. Ranci zapušča žen6 an enega puobča.
AŽLA — Nesreča pri djelu — Pred kratkim se je pri djelu ponesreču zlo hudo naš vaščan Jusič Karlo, star 43 ljet. Nesrečni djelouc, ko je prenašal na hrbtu breme darvi pruot svoji hiši, je krivo stopr.u an zavoj tegà mu se je noga popuznila in pa-du je na tlà. Pri padcu mu je brjeme dalo čez glavo an ga je partisnilo z brado na kost, ki veže rebra. Nesrečni mož je biu sam an po krajšem odmoru se je dau korajžo ar. počasi napotiu pruoti duomu. Ko je paršu damou so hitro klical mjediha an ga pejal potlé u videmski špitau, kjer se bo muoru zdravit najmanj 40 dni Z našim krajam želimo Karlu, de bo hitro ozdraviu.
POROKA —■ Pred kratkim se je u špje-
tarski ejerkvi poručila naša vaščanka
Frapotnik Marija. Poročila je znanega in-
dustrijalca Bartolomea Cosca iz Bardoli-
ra u veronski provinci.
* * *
Zakor.cama Galanda Ivan an Tropina Marija se je rodiu četrti puobič. Novorojencu želimo pouno zdravja,
PE LEJAH — Ljudje iz naše vasi so večkrat zaprosil na kamun, de bi poskarb-jeli za zgradit u nji! vasi britof, zak do Spjetra je preveč deleč. Britof oi služu tud za vasi Lipa, Mečana an Bjarc, ki so u bližini Fetejaha. Prou bi bluo tud, de bi se nam tud duhounika dalo, saj use tele vasi imajo zadost ljudi, de bi ga uzdarzal an takuo bi ne mjel potrjebe hodit do Spjetra h maš. Sevjeda, de duhounik bi muoru bit Slovenc, zak takuo bi zastopiu naše ljudi an oni bi zastopil tud pridigu.
PODdONESEC
Zvjedli smo, de tisto cjesto, ki je bla u načrtu za jo zgradit od Zapotoka do Črnega vrha, ne boju začel djelat. Ministrstvo za jaune djela je sporočiu, de zaenkrat njemajo soudu an de bo trjeba počakat še kakšno ljeto. Zavoj te novice so bli posebno Crnovršani zlo žalostni an o božičnih praznikih se nje drugega guorilo par nas, ko e tej zadevi.
GRMEK
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DJELOUCEU U BELGIJI — Na nedeljo 17. decembra preteklega ljeta je paršu gledat naše djelouce, ki djelajo u jamah po Belgiji okuoli Tami-nes (St. Eugenie) znan slovenski misjo-nar, Jožef Vidmar, ki je pridgu po naših vaseh večkrat.
Naši djelouci, ki so tam že več ljet, so ga z velikim vesejàm pričakoval an tro-štajo se, da se bo še krat v armi. Misjonar Jožef Vidmar ie šu potlé tud u Francijo, kjer je obiskou	še	več	naših bratou, ki
tam dielaio an	u	adnim kraju	je naše
minatorje šu gledat tu jamo 600 metru pod zemljo.
TRUŠNJAK ZANET NAS JE ZA VEČNO ZAPUSTIU —- Kot blisk se je raznesla žalostna novica, de je u čedadskim špitalu za večno zatisnu oči 47 ljetni Truš-r.jak Zanet, doma iz Gorenjenga Brda. Ranci Zanet je biu dougo cajta bolan, zavoj tegà, ki u desetih ljetih, ki je djelu u mini u Belgiji,	se	je	nabran	u pluče
dost čarnega prahu an	tiste je	ubogega
človjeka mučilo dok ga nje spravilo še mladega s tega sveta.
Pogreb je biu u Ljesi par dni pred Božičem. Ranci Zanet je biu pošten človek. Usi so ga radi imjel. Biu je nimar zaveden Slovenec an zvest sin naše zemlje.
Daržal ga bomo nimar u večnem spomine. Buoh mu daj večni mir an naj u mje-ru počiva na tisti zemlji, ki jo je tulku ljubiu. žlahti an njegovi ženi se pridružujemo ob taki veliki žalosti, de lahnejše prenesejo nesrečo, ki jih je zadjela.
KOSTNE — Dne 26. decembra je Ceci-Ija Kjabaj — Polentarjova — rodila dve ljepi čečici, a na žalost so obe novorojen-ke kmalu potlé, ko so bile karščene, umrle.
PLATA.C — Božič je parnesu družini Tilha Vogriča an Matilde Arme ovc zlo ljepo darilo. Rodil se jim je fajan puobič an karstil so ga za Nadalia. želimo, de puobič bi hitro zrasu zdrou an veseu, de bi takuo prjet pomagu pri djelu svojemu očetu.
DOLENJI GRMEK — Letošnji Božič je parnesu pouno rojsteu u naš kamun an tud našo vas je bogato obdarou. Mlademu paru Feletič Albertu an njegovi ženi Ma-faldi se jim je rodila čečica.
GORENJI GRMEK — Tudi naša vas nje bla pozabljena. Glih na zadnji dan ljeta se je Mohorjovi družini rodiu puobič. Mislimo, de mu buodo dal za ime Silvester.
TOPOLOVO — MALO ZA ŠALO, MALO ZA RJES — Iz Topolouoškega smo dobil tale dopis an ga radi publiciramo, de se boju ljudje posmejal ob dougih zimskih večerih: »Pretekli tjedan Zajc iz Trinka je biu u Topolovem, kjer je ubù debelega prašička. Ko je Zajc pripraviu mesnino, je gospodinja večerjo skuhala an tadà se je združiu z imenitnim topoluoškim Škofom an skupaj sta večerjala an trinkala na ime debelega prašička.
Ali sta še kdaj slišali, de je zaje pri škofu jedu?«
II lllltlHII lili! Hilli llllll Hill Hll lltllll III It II II IIIIHtlHIUMltlltlHI
POŠTA
Prijatelji »Matajurja« — Montceau Les Mineš — Francija — Sporočamo Vam, da smo se zanimali pri tozadevnih oblasteh zaradi nerednega dostavljanja našega lista. Ce pa še v bodoče ne boste v redu prejemali naših pošiljk, prosimo, da nas o tem obvestite in mi vam bomo potem pošiljali ne posamezno kot doslej, ampak bomo poslali večim naročnikom skupaj v priporočenem zavitku.
SKUR ANTON — Knjigo »Poeti S n ženi Moderni« imajo v prodaji vse večje knjigarne v Vidmu. V slučaju, da je knjiga razprodana pa se obrnite naravnost na tiskarno »Stabilimento tipogralico Carlo Colombo, Via Campomarzio, 74 — Roma.
TOMAZETIC IDA — Svetujemo vam, da čimpreje nadaljujete s plačevanjem »contributi per l'assicurazione contro la vecchiaia« prostovoljno, ker zakon o zavarovanju za starost dà možnost, da v slučaju brezposelnosti zainteresirani lahko sam nadaljuje s plačevanjem. Za podrobnejša pojasnila pa se lahko obrnete na »Istituto Previdenza Sociale« v Vidmu.
TOMAZIN M. — Za sprejem vašega otroka v zavod za slepe v Trstu morate napraviti prošnjo potem vaše občine na pokrajinsko upravo (Amministrazione provinciale).
llllll III | llllll || | Il 111111 UHI III II It 11 Mil 1111 Mlllil.llllllllilll Hll 11 III II 11 llilil 11,I III II I lllilllllll liMlIHIl liIllilllUlMI
TAJPANA
Sai ni branimo interesa naših vas
Nikola Tesla
Ob desetletnici njegove smrti - Genij znonosti in tehnike
Zanimivosti o koledarju Q sldUlllSkill IlciriUlllili II OSilll
Dne 7. januarja je poteklo 10 let, kar je umrl v Ameriki — v svoji drugi domo-yini —, slavni znanstvenik Nikola Tesla, Rodil se je leta 1856 v Smiljanu pri Go-spiču v Liki. šolal se je na Rakovcu pri Karlovcu, tehniko pa je dovršil v Gradcu in Pragi. Kot inženir je dobil prvo službo Tri telefonski družbi v Budimpešti, odtod pa ga je zvabila Edisonova kontinentalna
družba v Pariš, kjer so se mu odprla vrar ta v Edisonov laboratorij v Ameriki. V New Yorku ja kmalu ustanovil svoj laboratorij in začel bogatiti svet z vedno novimi izumi in vedno novimi publikacijami.
Pregled njegovega dela je preprostemu človeku komaj mogoč. Poglavitni pomen Teslovega znanstvenega in tehničnega dela je v odkritju proizvodnje in uporabe polifaznih električnih tokov, s čimer je doživela tehnika uporabe električne energije temeljit preporod, še zlasti v prenosu na daljavo. S sestavo prvih strojev za proizvajanje tokov visoke napetosti v velikem stilu je Tesla teoretično in tehnično pripravil teren za odkritje brezžične telegrafije, s čimer se je pozneje okoristil Guglielmo Marconi. Tesla je bil velik pionir in pravi poet elektrotehnike; brez njegovih izumov ne bi danes svet sijal in žarel v razkošju električne luči in energije.
Tesla je kot genij, kakršni ustvarjajo nova obdobja, pripadal vsemu človeštvu. Toda vse življenje je bil ponosen na svoje jugoslovansko poreklo in prav zato je tem večja naša dolžnost, da ga slavimo
Tudi za koledar veljajo zakoni. Nobeno stoletje se ne začenja v sredo, petek ali soboto. Mesec oktober se začenja vedno z istim dnem kakor januar, april vedno z istim dnem kakor julij, december kakor september; februar, marec in november pa začenjajo z istim dnem. Le za junij in avgust ni pravira. Za prestopno leto te določbe ne veljajo
Koledar se ponavlja vsakih 28 let čisto natanko, tako da je mogoče letos uporabljati koledar iz leta 1925.
Mnogo se je že govorilo o reformi koledarja. Reformo predlagajo predvsem astronomi in praktični trgovci, na primer v Ameriki so nekoč predlagali, naj bi se koledar reformiral tako, da bi štelo leto 13 mesecev po 28 dni torej 364 dni. Tako bi padel vsak datum na določen dan v tednu.
Študij o ženskem izobraževanju
Na novo ustanovljena komisija »Ameriškega sveta za izobrazbo« bo vodila obširne študije o izobraževanju žensk. Svet bo stavil v treh letih zaporedoma na razpolago po 5 tisoč dolarjev za podpiranje teh študij.
n i 111 M ili nim i nmi n i i m 1111111 n i i i in 11 i i i illuminili nin 11111111 m n 111111111 i t 11 ili ili l i 11 i i im i ii
TISTIM, KI NE VEDO
V Beneški Sloveniji je bilo rojenih mnogo slavnih mož, katere bi radi sedaj nekateri spravili v pozabo. Tako je naš rojak Jakob štelin, ki spada med najslav-NIKCLA TESLA	nejše	filozofe	XVIII.	stoletja.	Jožef	Kva-
rnim ih n i i i n n 11 m 1111111 m i n 11 in i m i m iniiiiiiiinii iiijiiii i iiiiiii.i i iuii i iuti.i iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LJUDSTVO JE Z NAMI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mente poleg italijanskega državljanstva zapišejo tudi, da so slovenske narodnosti. To je jasen dokaz, da zahteva naš narod tam, kjer se čuti svoboden, kjer ga ne od-Pustijo z dela če je Slovenec, da ga priznajo za to, kar je. »Italianissimi« so naši ljudje samo v fantaziji italijanske nacionalistične propagande, ki trobi najbolj nesmiselne trditve, samo da bi pred kulturnim svetom zakrila brutalne sisteme, ki jih italijanska vlada uporablja pri ravnanju s slovensko narodno manjšino.
Resnice se bojijo
Kakor da bi ne Dilo dovolj, da smo že v Beneški Sloveniji podvrženi vsakovrstnim krivicam, skušajo italijanske oblasti podeči tudi v politično življenje naših izseljencev v tujini. Od naših čitateljev v Bel-Siji smo izvedeli, da so se uradniki tamkajšnjih italijanskih konzulatov v preteklem letu že večkrat pozanimali in obiskali tista rudarska središča, kjer delajo teneški Slovenci, ter tam poizvedovali o tistih naših ljudeh, ki prejemajo naš časopis. Poleg tega so se zanimali tudi za imena tistih delavcev, ki so bili pobudniki za ustanovitev krožkov »Prijateljev Matajurja«, ki so jih ustanovili v teh krajih. Tako daleč so torej prišli, kot bi ne bilo bcvolj, da so se poslužili najnizkotnejših sistemov in celo poštne sabotaže, da bi t-rt p ref ili dostavljanje našega časopisa.
Toda zastraševanja in sabotaže ne mo-
rejo zakriti resnice, ki jo mi objavljamo. Naš narod je odprl oči, o tem naj bodo prepričani tudi gospodje na vladi. Beneški Slovenci vedo, da če je bilo kaj storjenega v njihovih krajih, je bilo to napravljeno samo, ker Rim ni mogel biti slep in gluh spričo umirjenih obtožb, ki so bile objavljene v stolpcih tega lista in ki so prikazovale popolno zapuščenost našega ljudstva od strani rimske vlade. V manj kot štirih letih je vlada potrošila za javna dela v Beneški Sloveniji mnogo več kot je prej potrošila v 80 letih. To so prvi sadovi naše borbe.
Res je, da je bil večji del tega denarja potrošen za gradnjo šolskih poslopij, otroških vrtcev in jasli, da bi pospešili raznarodovalni proces, kar je njihov končni politični cilj. Toda prepričani smo, da bodo prav te šolske sobe, ti otroški vrtci in te jasli, nekoč vodili učitelji, ki bodo poučevali naše otroke v njihovem materinskem jeziku, ker je dolžnost vlade, da nam da tisto, kar nam pritiče in noben zakon, nobena mednarodna uredba ji ne dovoljuje potujčevanja.
Pravica do svobodnega kulturnega razvoja, do svobodnega življenja, nam je zajamčena v mirovni pogodbi in v ustavi italijanske republike, kakor tudi o izjavi ONU o človečanskih pravicah, časi »Roma doma« so za nami; danes je treba dati cesarju, kar je cesarjevega in ljudstvu, kar je od ljudstva.
IVAN TRINKO;
«iiiiiiiiiiiiiiiiiMiui iiMMiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinndiiiiiiiii nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiittui
ČRTICE )N SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Pa g lanski popoldan
Potem so prišli zopet na vrsto po istem •^du. Miha ni zadel; Pavlek je zadel zad-bjo stavko, tako da je ostal na zgubi edini Jakec, kar ga je precej jezilo.
Segli so zopet po denar in ga nastavi-'i za zopetno igro. Po srečkanju je bil ^iha zopet prvi. Drugi je bil Jakec, poslednji pa Pavlek. Mihi je izpodletelo, ^akec je dobil novec. Vanček tudi enega, ^aviek je napravil ničlo. Miha je zopet r,a Vrsti; zajme, pa novca ne padeta Ugodno. Jakec zbije s krepkim sunkom 'lepar, ki daleč odleti; en novec se mal-Ce potoči po ploščadi in se prevrne, pa 116 ugodno; drugi odleti Se dalje in službo ostane pokoncu, prislonjen na ne-0 iz tal molečo korenino. Jakec urno sfrese korenino in novec pade po njego-Ve,h; toda ostali se vržejo vsi skupaj
nanj, trdeč, da ni dobljen pravilno. Jakec ga je hotel s silo. Prepirali so se glasno in živahno. Jakec v besnosti klofutne Miho, Miha, ne bodi len, ga s sunkom zvr-r.e po tleh. Razjarjeni deček se jokaje hitro postavi na noge, ročno popade denar in zbeži po travniku. Tovariši ude-rtjo vsi trije za njim, ga dotečejo, vržejo na tla, mu izpulijo novec, povrh mu dajo še par klofut in se vrnejo na orej-šnje mesto.
Jakec je nekaj časa sedel, jokal in zmerjal druge, ki so mu pa nemilo za nedrago vračali in se mu smejali. Potem urno skoči na noge in se pobere jezen in togoten. Ko je bil v primerni oddaljenosti, je začel kamenjati tovariše in zadel Pavleka. Pavlek ja zavpil in se začel strašno drett.
Če bi začeli primerjati narodne noše posameznih narodov, bi skoraj ne vedeli, kje naj začnemo, kajti vsak narod ima različne vzorce, katerih število se ravna ne samo po okusu ljudstva, temveč tudi po okoliščinah podnebja in zemlje, kjer prebiva, načina življenja, zgodovinskega vpliva sosednjih narodov, po posebnih gospodujočih in drugih vzrokih. Naj navedemo samo par značilnih primerov pri Slovanih.
Trdijo, da so južni ljudje veseljaki, a severnjaki preračunljivi in resni. Res je tako, toda le do gotove mere. Oni, katerih življenje je trdo, težko in skromno, morajo prilagoditi temu primerno tudi svojo nošo. Tako vidimo naše Rezijane v solidno
primer. Čehi bolj preračunljivi, niso tako mikavno in živo oblečeni, kljub bogatosti svoje zemlje, kot temperamenta polni Slovaki, dasi se opaža med oblekami obeh velika medsebojna vez.
Razkošnost in okus posameznih narodnih oblačil se ravna tudi po lastniku samem, ki jih okrasi v okviru običaja svojega bivališča — seveda svojemu bogastvu primerno. Nekatere slovenske narodne noše imajo dragocene zlate okraske (zaponke, uhane, pas, motivi na zavijački, verižice itd.). Da se ženske bolj lepotičijo in da imajo razkošnejšo obleko kot moški, tudi kar se tiče narodnih ncš, je samo po sebi razumljivo.
Naj omenimo na tem mestu, da so tudi
rina, osebni zdravnik avstrijskega cesarja je bil tudi naš rojak. Rodil se je v Dolenjem Barnasu. Prav tako je bil naš rojak nek profesor, ki je v preteklem stoletju poučeval na ruskem carskem dvoru v Petrogradu. Ta se je imenoval Blazu-tič, bil je doma iz Viškorše in je sorodnik neke družine, ki stanuje tam še danes in se imenuje Blasutto.
Slovenci iz naše dežele, ki so napravili šole v Čedadu in bogoslovje v Vidmu, so bili vedno odličnjaki. Lepo število profesorjev po italijanskih vzgojnih zavodih v Vidmu, so bili beneški Slovenci. V preteklem stoletju je bil predsednik akademije v Vidmu vitez Klodič, rodom iz Hlodiča. Nek njegov brat, Anton Hlodič, o katerem torno govorili pozneje, je bil več let šolski nadzornik r.a Primorskem in v Istri. Tudi čedadski župan v dobi od 1882 do 1886 je bil sin Beneške S’ovenije.
Duhovščina iz naše dežele se je vedno odlikovala v pridiganju. Naj omenimo tu samo jezuita Bankiča in Tomazetiča, ter profesorja Antona Podreko, ki je bil postni pridigar na vojvodskem dvoru v Parmi v preteklem stoletju.
Mnogo naših ljudi je bilo zaradi popolnega obvladovanja tujih jezikov zaposlenih po italijanskih poslaništvih v tujih državah. Tako je v preteklem stoletju bil zeposlen nek Oriecuja iz Ronaca pri italijanskem veleposlaništvu v Atenah in r.ek Trušnjak iz Trušenj pri Dreki, pa je bil uslužben pri italijanski ambasadi v Petrogradu.
Navedli pa smo s tem komaj majhen del naših slavnih mož iz pretek'ega stoletja.
t
SKUPINA REZIJANOV V NARODNIH NOŠAH
trajnih toda skromnih, mrkih oblekah do-čim imajo tam, kjer so življenjski pogoji boljši, razkošnejše in bolj bahave narodre noše.
če gremo k severnim Slovanom, se nam to vnovič potrdi, čenoslovaki so jako lep
i ii m 1111111111111111111111111111111 ni.ini.i i ■ < • n n«
areztttt
no šjori (Sjušii
Sako rječ, ki to obeča,
to uzóme dan péjz ta na sve pleča.
Za se od ta péjza diščerjdti to ma obečo sodiš J Ati.
Se ja Tarezini no šjori Gušti, san občču poslati dan augùr tou bušli e oné so mi óbééale pouno kolèda čno bombóne za mjétì usta od mèda.
S cjélem moj sàrcam, Senjé vèó, koj k
móram
prašam, ke Buóh déj zdravje ta Ijépim
dvem èjóram. Od sake slabine nej Buóh je ohràni,
Zak’ no méjte no Ijéto buójSe koj làni!
Buóh déj zdràvje usjém tu u njih hiši, e té, ko je zùnah, naj spekaj jim piši, ko jim déj noticje, ko je uésou no zdróu Ano ko poSjé soute za kupiti kej tu kotóu.
Bótem koj tuo še dan druhi augùr, jc e uàn djélam véro de kùr 6nu de kùr èón za uàs Bòga pjéti, ke ne stuójta več koj tuo ke ste, se
debeljéti.
narodni običaji, posebno pa narodno petje v precej veliki zvezi z narodnimi oblačili in seveda tudi z značajem naroda, katerih čisti odsev so ravno narodne pesmi ir njih napevi.
Radi raznih vzrokov je začel nared opuščati narodne noše; cenejšim in enoc.av-nejšim industrijskim izdelkom je bila lahka pot; bili so podpirani od modne blaznosti in so se začeli uveljavljati tudi na deželi, ko so si že popolnoma osvoji.i mesta. Dostikrat slišimo tožiti stare ženice, da današnji svet omalovažuje stare družinske spomine in svetinje. V svojem svetem navdušenju za starino so sklenile, da vzamejo v gtob sviene rute, obleke itd., ki so jih imele one in njih matere pri poroki, ker so prepričane, da bi mladina ne znala ceniti svetosti teh družinskih zakladov.
Uvidevajoč nevarnost, ki preti narodu z izgubo narodnega blaga, so začeli posamezniki z energičnim delom za ohranitev tega, kar je živa priča nekdanjega življenja naroda. Svetovni pisatelji, slikarji, kiparji človekoljubi itd., so začeli obdelovati motive, kjer ne pride samo do izraza, temveč tudi do časti narodno blago. Se pri kinomatografskih podjetjih je prodrla ta ideja, da ne omenjamo modnih kraljev, ki zajemajo gradivo za vedno se spreminjajočo modo, ravno pri narodih samih, ki imajo nešteto najraznovr tnej-ših osnutkov, če bi se vsakdo količkaj potrudil za ohranitev starih narodnih motivov in običajev, bi naše babice več ne obupavale v strahu, da se izgubi družinska svetinja — stara narodna noša.
»Jeeejzus!« je vzk iknil Miha, lej, kako ga je zadei!«
»Glavo mu je razbil razbojnik! je pristavil Vanček in letel za Jakcem. Jakec pa je zabrusil še par kamenjev proti njemu in zbežal, da ga ni bilo več videti.
Vanček se je vrnil nazaj. Pavlek je bil precej krvav po licu in je še vedno jokal.
»Molči, molči, saj ni nič ! Preide,« mu reče Vanček.
»Kaj se boš drl!« pristavi Miha. »Pojdi, tamle je studenec, umiješ se, pa bo prav.
Pavlek se je le naprej jokal in stokal.
»Eh, no! Saj te ni ubil. Molči že!«
»Saj te m konec. Kak junak pa si. Ujokanik !«
»Do — ma me--------------------------me	bodo
te-----------tepli,« je sunkoma odgovoril,
»ko zve — ee — do, da smo se —------------------
in------------da---------ss — — s smo
pajčinali.«
»Osel, saj ni treba praviti. Mi ne povemo.«
»Pa Ja---------------Jakec	c	bo!«
»Ne bo ne.«
»Pa bo — —.«
»Naj pove! Potem mu povemo pa mi, kar mu gre.«
Pavlek se je dal peljati k vodi in se umil.
Sonce se je bilo medtem sklonilo že precej k zatonu in drv seveda še ni bilo. Stoprv sedaj so se resno zmenili za nje. Vrgli so se v gozd, posekli, polomili in pobrali v naglici, kar jim je prišlo pod loke, dobro in slabo. Napravili so si butare, jih zadeli in se pobrali domov. 2e gori visoko pod vasjo so zaslišali Jakca, ki je pel. Nekje je bil ukradel par lepih polen in jih nesel namesto drv; zdaj je počival na običajnem počivalu.
»čakaj, ga bomo!« pravi Miha.
»Da, čakal te bo!« odgovori Vanček.
»če hočeta, grem okoli, da ga prehitim; vidva pa prideta počasi po poti; ujamemo ga v sredo.
»Da, tako neumen je! Uteče po polju in drl se bo kot sraka, da bodo ljudje slišali in potem zve ves svet, kaj je bilo.«
»No ga pa pustimo; namažemo ga o priliki.« In tako so šli naprej, a Jakec urno pred njimi, ko jih je zaslišal. Prišli so domov o mraku.
»Ah ti, grdina grdinasta! Kot hodiš toliko časa?« je zavpila mati nad Pavletom, ko je prišel domov in vrgel butaro. »Kod si se ves popoldan potepal, a? Kaj ti nisem rekla, da mi prinesi drva o pravem času, da bo večerja, a?«
»Saj sem hitel, pa nisem mogel tako hitro!«
»Molči! Kaj boš lagal? Trikrat bi jih lahko prinesel in časa bi ti bilo ostalo.«
Ko se ji je približal, je zagledala, da ima na čelu rano, ki mu je še krvavela.
»Kaj si si naredil na čelu? Ali ste se tepli? Moj Bog! Kaj bo iz tebe?«
»Saj se nismo.«
»Kaj pa je to?«
»Udaril sem se, ko sem drva bral....!«
»Ni se udaril, ne!« se je izza ogla og'a-sil Jasec, »igrali so se za denar in se tepli; in mene so stepli. Le dajte mu!«
»Saj si tudi ti in ti si me s kamnom...« se je izvilo Pavleku iz ust,
»Ah, tako? Ah, tako? Grdina! Na!« in ga je lopnila po hrbtu, da se je daleč slišalo. »Še lagal mi boš! Igravec boš! Laž-nik in igravec! Moj Bog!«
Popadla je šibo in ga začela tepsti.
Pavlek je udaril v glasen jok, a izza ogla so mu je Jakec rogal in oponašal.
Potem so se vsi skupaj izgubili, Pavlek z materjo v hišo, Jakec pa gledat, kaj se godi ostalima dvema. Njemu se ni nič posebnega zgodilo, ker se doma niso bri • gali zanj.
Taki so paglavci brez učila.
(Nadaljevanje . ' i
Stran 4
MATAJUR
Štev. 56
ZA NAŠE DELO
Starost, ki jo dočakajo drevesa
Starost, ki jo dočaka sadno an tud drugo drevja, je različna. Nekatjera drevesa dorastejo an odmrjejo že po nekaj desetletjih, druga zdarže več stuolet, nekatjere varste rastejo tud taužent an več ljet.
Marelica uzdarži 20 da 25 ljet. Breskeu raste do 30 ljet, češpla pa pride tud do stuo ljet. Do enake starosti pridejo tud čerješnje. Jablane an hruške rastejo do 150 ljet. Brest raste nad 300 ljet; smrjeka, jelka an buor pa do 350 ljet. Maklen raste do 500, breza pa do 600 ljet. Oljka, ki raste na suhih kamenitih tleh pride do 800 ljet starosti. Bukve rastejo lahko tud do 000 ljei,, kostanj pa zdarži tud 1000 ljet. Enako an še večjo starost pričakajo lipe, platane an orehi. Hrast je narbuj močan, saj pričaka tud 1500 ljet.
Cedre rastejo do 2000 ljet, tise pa celuo do 3000 ljet. Mamutovo drevo pride do 4000 ljet starosti, use pa prepasa cipresa, ki muore doseč starost 6000 ljet.
Kako zaflikate Ijes
Uzomite čisto žaganje, če muorete iz bukovega lesa an ga pomješajte z vodo u katjeri ste raztopil lim (kola). S tisto rečjo dobro zamažite jamo ali razpoko, ki jo čete zataknit. Potlé potrosite po varhu še drobnega žaganja an dobro potoučite. Ko se to mazilo posuši, pogladite s glažo-vo karto. Ta blek iz žaganja je kot najbolj tard ljes an darži tud usak cvek.
bkaibite, da ne bo živine zeblo
Usak živinorejec muora lepuo gledat, de ne bo živina na mrazu. Dobro je trjeba sada pregledat hljeve, de ne manjkajo glaži po oknah an če manjkajo an jih ne muorete kupit zataknite odpartine z dtakam ali s kartonom. Posebno je trjeba skarbjet, de ne stoji živina na prepihu, zak je tuo zlo škodljivo za njeno zdravje. Kadar je zlo hud mraz je dobro, de zataknite s slamo use jame, kjer se vam zdi, de notar piha. Par tjem pa muorte sevjeda skarbjet, de se useglih hljeu usak dan odpre, de takuo dobi živina frišen aj&r.
Mraz težkuo prenašajo use živali, a nekatjere buj kot druge. Koze na primer so za mraz zlo občutljive, medtem ko domačim zajcem mraz ne škoduje. Znano je tud, de se prase zlo slabo pita, če nje u gorkim an suhem svinjaku. Zlo težkuo
prenašajo mraz kokoši an zatuo jih je trjeba u hudim mrazu daržat na gorkim pr&storu.
Vjedati pa muorate tud, de tuj dobro ko buoste fuotrali živino manj bo tarpje-la mraz. Bouno an lačno živino buj zebe kot pa zdravo an sito an zatuo dajajte živini pozim, posebno kadar je hud mraz, narbujši fuotar.
Ne dajajte živini pozim marzie vode
Ce pije živina preveč marzio vodo, ss njeno teluo, posebno pa žalodec an čreve preveč ohladijo an konseguenca tega je, de živina ne prebavlja dobro. Krava, ki
U našim listu smo že večkrat pisal gor mez žvepleno japneno škropilo (brozga) kftjero se nuca za škropit sadno drevje. Žvepleno japneno škropilo lahko kupite u agrariji, lahko si jo pa tud sami nardite.
Za nardit žvepleno japneno škropilo nuc&te žveplo u prahu, japno, vodo an ko-tou. Ta kotou ne smije pa bit iz rama, zak žveplo ga razjeda. Prej ko začnete kuhat to škropilo muorate vjedat kulk ga rucate an kulk naj bo koncentriran. Za zimsko škropljenje sadnega drevja se nuca ponavad 20 do 25 par stuotna koncentracija, za poljetno škropljenje pa 2 par stuotna. Z drugimi besjedami povjedano: za nardit 100 litrou zimskega škropila se r.uca 20 do 25 litrou žveplene j apnene brozge. Ce vjeste kulk etolitrou škropila rucate za poškropit vaš sadounjak, po-tlé lahko zračunate kulk litrou brozge muorate pripravit.
Povjedali vam bomo kakuo se skuha 10 litrou žvepleno - japnene brozge. Nucate 1 kilogram živega j apna ali 3 kilograme na frišno ugasnjenega japna an 2 kilograma žvepla u prahu. Ugasnjenemu japna se doda žveplo an potlé use skupaj dobro premješa. Medtjem ko mješate dodaste 10 litrou vode an postavite na ne preveč močan ogenj. Kar začne brozga vreti je trjeba prelit še malo vede an med kuhanjem večkrat premješajte. Takuo naj vre približno eno uro dok ne rata ardečkdsto rjave farbe. Vjedajte, de če brozga preveč dougo cajta vre postane zelene farbe an ta ni več dobra.
Po kuhanju pustite brozgo, de se ohladi
pije preveč marzio vodo, ušafa lahko drisko, če je pa breja lahko pa tud povar-že. Napojit s preveč marzio vodo slabo djela tud mljeku. Takuo kot škodo djela preveč marzia voda, djela slabo tud preveč gorka voda, zak živina je popije preveč. S tjem se živini želodec preveč razšir an soki, ki so u njim oslabejejo, živina rata švoh an rada zboleje. Za napojit pozim je narbujša tista voda, ki ima deset do 15 gradou C. Tisto gorkuoto pa ušafa voda če postavite sod u gorak an suh hljeu an jo nimar dolijete kadar jo živina odpije. De se pa voda ne bo pokvarila zavoj prahu an stelje očedite večkrat tisto posodo, kjer daržite vodo ali jo pa darži-ta nimar pokrito.
an očisti an čez nekaj ur odlite čisto tekočino (likuid) od gošče. Ta čista tekočina je temelna žveplena brozga z 20 par stuotno gostoto an služi za nardit škropilo, ki se ga napravi takuo, de se brozgo razredči s potrebno mjero vode.
Ce use te temelne brozge ne ponucate preča jo muorate dobro zaprjet u posode, rajbuojše bi ble flaše ali damigijane, zak tam not brozga se dobro shrani.
lmi\m Min med
Na osnovi videmskega akorda, ki so nar-d)li Italija an Jugoslavija 3. febrarja 1949 u preteklim mjescu so med obema darža-vama zamenjali telo blaguo.
Uvoz blaga iz Jugoslavije u Italijo: je bluo danih 12 dovolilnic od targouske zbornice (Cameia di Commercio) za par-pejat u Italija iz Jugoslavije blaguo za urjednost 4,687.000 lir. Blaguo, ki je bluo sem parpeljano je les za nuc, darvà za žgat, žaganje, bukovo oglje, mljeko an mlječni pardjelki.
Izvoz blaga iz Italije u Jugoslavijo: je bluo danih 17 dovolilnic (permessi di esportazione) za 18,926.960 lir za telo blaguo: električni materijal, posebne kose za kamjone an automobile, kose za mašine za šivat, mehanično oicdje an orodje za
Izberite kokoši že sada za rejo
Zlo važno za kokošjerejo je, de gospodinja pozim gleda katjere kokoši so u tjem cajtu znesle največ jajc, de bo od njih zbrala tiste za rejo. Tiste ki imajo senjane gniezda tuo lahko hitro vidijo a u našim krajam tjeh posebnih gnjezd njemamo an zatuo je trjeba kokoši gledat. Stari kokošjerejci pravijo, de so teli znaki za dobro kokoš jajčarico: ljepa široka an blješčeča krešta (greben); srednje doug an armen klun an srednje velik podbradek; živo, veliko an jasno oko; srednje doug an rahlo spregnjen vrat (šija) ; hrbet spredaj an zadaj muora bit dnam-jerno širok; široko nastavjen rep an ozadje veliko; zadek (rit) velik, mokar an elastičen; p j er je lesčeče, peruti tesno pritisnjene na teluo; noge srednje visoke an kremplji naj boju obnucani, teža kokoši pa srednja.
Potlé ko ste vidale, de kokoš nese tud pozim jajca, gledajte še na te znake, ki smo jih povjedal an imjele buoste zlo dobro uzrejo kokoši.
Menjava denarja
Zlata Sterlina	7250
Napoleon	5800
Dolar	636
Sterlina karta	1640
Švicarski frank	143
Francoski frank (100 fr)	149
Belgijski frank	12,40
Avstrijski šiling	25
Zlato po gramu	766
Srebro po gramu	16
JlIllMIO » Italijo
djelo, posebne kose za stroje za zemljo cbdjelovat, oblačila an druge potrjebščine.
Stanje (situazione) autonomnega kompenzacijskega računa z dne 30 novembra preteklega ljeta je pa tale: Prejeta plačila: 675 milionou an 556.179 lir; izplačila znašajo pa 568 milionou an 737.522 lir. Plačila za targovino u teku zrašajo 29 milionou 423.888 lir.
Ker se je h nam obarnilo več ljudi za poizvendat kako je trjeba nardit za tar-govat z Jugoslavijo, povjemo, de targouci se muorajo obarnit do targouske zbornice (Camera di Commercio) an tam jim buodo dal use navodila, saj »Camera del Commercio« rade volje vidi, de bi naši targouci čim več targovali z bližnjo dar-žavo.
i m.i i i i.i u i i i i h m i vi m n iii>Mii!iiMiiii!iiiiiiiiitiii!iii‘iMiiii:iiiii:ii|iiiiiiiiii!liiilililiiilil!lilii'Miiiliiil!i!i 111111111111111 II 11 ■ 11111111
Kako pripravimo žvepleno japneno škropilo?
in n i II111 m u iri n i lil 11 mi i Hlini umi iiniiiiinii imunimi ■ 11 min i niI n mm i mi ninnimi iiiiiiiiimhiiii
A
GOSPODARSTVO
‘TÒenesHa	tjudstia	pravca	:Zl00j6V3 SlTl6t3n3
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Po kg.
Krave	L.	220	do	25® ;
Voli	»	210	»	270
Jenice	»	250	»	280
Teleta	»	500	»	55®
Cvce	»	150	»	170
Koze	»	100	»	120
Praseta	»	300	»	32® j
Po glavi
Krave mlekarice	L.	135000 do	18500®
Jenice breje	»	140000 »	19000®
Fraseta od 12 do 20	kg »	2800 »	480®
PERUTNINA	-	ZAJCI - JAJCA
Po kg.
Kokoši	L.	6C0 do	65®
Fiščanci	»	570 »	62®
Race	»	520 »	58®
Purani (dindje)	»	480 »	560
Zajci	»	260 »	280
Jajca usako	»	42 »	44
ŽITARICE			
		Po kuintalu	
Ušenica	L.	7400 do	760®
Sjerak	»	5080 »	6100
Ušenična moka	»	8150 »	9350
Sjerkova moka	»	6800 »	7500
UšeniCni otrobi	»	4800 »	510®
SENO			
		Po kuintalu	
Djetelsko seno	L.	2100 do	240®
Navadno seno	»	1550 »	185»
GRADBENI LES			
	Po kubičnem m.		
Bukovi hlodi	L.	13800 do 1520®	
Orjehovi hlodi	»	18500 »	1950»
Čerješnjovi hlodi	»	17500 »	18000
Smrjekovi hlodi	»	12500 »	1400®
Kostanjevi hlodi	»	11500 »	1200»
Jesenovi hlodi	»	21000 »	2500»
DARVA			
	Po kuintalu		
Bukove darvà suhe	L.	1150 do	125»
Bukove darvà surove	»	950 »	100®
Druge mehké darvà	»	750 »	800
Bukovo oglje	»	2800 »	300»
SADJE AN ZELENJAVA			
		Po kg.	
Jabuka	L.	40 do	50
Hruške	»	40 »	60
Kiompjer	»	25 »	35
SER AN MASLO			
		Po kg.	
Mlekarniško maslo	L.	1000 do	110»
Domače maslo	»	900 »	950-
Ser čez 2 mjesca star	»	550 »	650
Ser do 2 mjesca star	»	420 »	450
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Nek Rezijan vidi v inozemstvu prvič de-	vi čudež. Komaj se gospodinja obrne, ji	svoji ženi v Rezijo. Zena začne mesti smelati maslo in zato se mu je zdelo to pra-	ukrade nekoliko smetane in jo vesel nese	tuno in napravi toliko masla, da ne ve
au svetuje, da naj pri pisanju pogodbe	ljeno svečo. Rezijan uboga duhovnika in	je bilo naročeno. Ko zlodej vidi, da je
eznancem pokaplja papir z blagoslov-	ko pride zlodej, napravi vse tako kot mu	Rezijan bolj piemeten kot on in ga je
kam z njim. Ko pregleduje maslo, stopi	kupil. Ker je mož vedel, da mora biti to
v hišo neznanec in se ponudi, da bi ga	sam zlodej se o tem posvetuje z župnikom,.
ukanil, zatuli in zbeži. V Reziji pa delajo od takrat maslo in ga nikomur ne
prodajajo, ker jim komaj zadostuje zat stoje potrebe.