Iz delovnih kolektivov naše občine
ŽG Ljubljana
Železničarji se ne bodo odpovedali samoupravljanju. Zadnji dve seji SJŽ, sta potekali v precej burnem ozračju različnih pogledov in mnenj, ki pa so se na koncu obakrat iskristali-zirali v ostro in enotno nasprotovanje pobudi, da naj zvezni komite za pro-met in zveze oceni, ali je treba pred ZIS začeti postopek o uvedbi začasnih ukrepov na JŽ v skladu z 19. členom zakona o združevanju SJŽ.
Delegati so z večino glasov zavrnili predlog o centralizaciji. Zavrnitev so utemeljevali s tem, da se mora težak ekonomski položaj železnice reševati po normalni poti v skladu z rešitvami in ukrepi, za katere so se na skupščini SJŽ dogovorili in pri tem poudarili odgovomost zveznih organov za nasta-li položaj. Zavrnili so tudi predlog o pvedbi začasnih ukrepov na JŽ, češ, da je ogrožena tehnološka enotnost in varnost prometa. Sprejeli so sklepe, v katerih se vse delegacije strinjajo, da je izredno težak gospodarski položaj železnice nastal predvsem kot posledi-ca neuresničevanja družbenih oprede-litev na prometnem področju. Železni-čarji se zavedajo svojih pomanjkljivo-sti. Pot za njihovo reševanje slabosti pa edino samoupravna in ne začasni ukrepi.
Metalka Ljubljana
Metalka izvaža sodobno tehnologi-
jo. Nedavno je Metalka kot izvoznik skupaj s proizvajalcema, Mariborskim TAM in Metalno, podpisala s sovjet-skim kupcem Stankimportom iz Moskve pogodbo o dobavi fleksibilnih proizvodnih linij tipa PRO. S. 3.
S tem je Metalka stopila v krog tistih izvoznikov, ki posredujejo na zunaryih
trgih sodobno tehnologijo. Gre za funkcionalno linijo, ki bo služila obde-lavi motornih blokov. Linija je raču-nalniško vodena in se prilagaja posa-meznim izdelkom, ki jih je potrebno obdelovati. Ta pogodba je začetek dol-goročnega sodelovanja med omenjeni-mi partneiji in nekaterimi drugimi, prihodnost sodelovanja pa naj bi te-meljila na oblikovanju skupne firme.
Na trgu se moremo prilagoditi po-trošniku. Drobna prodaja v Metalki intenzivno išče svojo novo podobo, nov in boljši način pristopa do kupcev ter se vse bolj osredotoča na končnega potrošnika. Dober trgovec mora poz-nati posebnosti vsakega trga, katerega sestavni del je izredno močna in razvi-ta konkurenca in se temu prilagoditi.
Največja novost pri novi opredelitvi je, da želijo za vsako ceno preiti od ekstenzivnega poslovanja k intenziv-nemu, od količine k kakovosti; vse po-slovanje je usmerjeno v pridobivanje dohodka. Gre za iskanje najboljših po-ti in načinov, tudi inovativriih, da ob-vladajo posamezne elemente, ki so se-stavni del trženja. Tako tudi vsi pro-grami in videnje sedanjega stanja niso nikakršne dogme, ampak je njihov cilj najvišja stopnja fleksibilnosti. V tem smislu je program indentifikacije in samostojnosti dejavnosti odprt dialog v katerikoli smeri. Toda vsaka smer mora drobni prodaji potrjevati inden-titeto in fiziognomijo ter ji dajati ustre-zen rezultat. Trgu se bodo torej prila-gajali tako, da bodo imeli program in izdelke, ki jih trg oziroma potrošnik išče. Vzporedno s tem se bo spremi-njal tudi odnos do dobavitelja in ku-pca iz dneva v dan, zaradi sprememb na trgu. V tem smislu so v sistem vgra-dili osnovni princip, naj bo dobavitelj fleksibilen, posloven in konkurenčen. Tak dobavitelj  pa mora poleg tega
imeti ustrezno programsko naravna-nost.
PTT Ljubljana
Mobilizacija   ustvarjalnih   pobud.
Prenova v Zvezi komunistov zahteva mobilizacijo ustvarjalnih pobud in šir-še uveljavljanje znanja. Ta misel je bila v OO ZK motiv za novo obliko izobra-ževanja v PTT. Kot značilnost naj omenimo dobro udeležbo na seminar-ju, visoko motiviranost slušateljev, do-bro pripravo, visoko strokovne preda-vatelje, ki so bili predhodno seznanje-ni s problematiko PTT in vprašanji, ki najbolj tarejo njihove delavce. Tride-set slušateljev je pazljivo sledilo izva-janjem Živka Preglja, Toneka Grahka, Jelke Debevec, Cirila Baškoviča, Mila-na Balažiča in Vere Kozmik.
Glede na udeležbo in odmeve med udeleženci pa lahko ugotovimo, da je ta oblika v sedanjem obdobju za veči-no prikladnejša od drugih daljših nači-nov usposabljanja. Znanje, kakovost-no podajanje ter aktualna teme? Boga-ta vsebina, ažurnost podatkov ter is-kreni in konkretni odgovori predava-teljev na vprašanja so vsekakor prvi-ne, ki govore v prid tovrstnem uspo-sabljanju.
KOMPAS Ljubljana
Uspešna hranilna služba. Že dobre tri mesece deluje v Kompasu hranilna služba. Število varčevalcev stalno na-rašča. Trenutno varčuje v Kompasovi hranilni službi 307 zaposlenih. Stanje njihovih vlog znaša že preko 160 mili-jonov dinarjev. V aprilu je znašala obrestna mera 111%. Sredstva v hra-nilni službi, zagotavljajo organizaciji kvaliteten vir za obratna sredstva. In še to je treba poudariti; sredstva daleč presegajo stroške poslovanja hranilne službe.
SCT Ljubljana
Če ne delaš s srcem stvar ne uspe.
Na prvi seji nedavno novoizvoljenega delavskega sveta DO SCT so obširno razpravljali o poslovanju delovne or-ganizacije v preteklem obdobju ter o smernicah za nadaljnje delo. Veliko so govorili o postavitvi organizacijske-ga in poslovnega modela, ki bo spod-bujal k doseganju višjih ciljev in na-grajeval produktivno, inovativno in prizadevno delo.
Predvsem bodo morali bolj pogum-no nagrajevati tiste delavce, ki so go-nilna sila, ne glede na strukturo in sre-dino. Rezultat dosežen v prvem trome-sečju letošnjega leta, čeprav ni slab, bi lahko bil še mnogo boljši, če bi izkori-stili vse notranje potenciale, sile in re-zerve. Če hočejo napraviti red, je treba spodbuditi in motivirati delavce, da na delo hodijo radi, ne pa da na silo nabi-rajo potrebne ure. Če ne delaš s srcem, stvar ne use.
Elektro Ljubljana
Kam s pepelom iz ljubljanske To-plarne. Ljubljanska Termoelektrarna toplama (TE-TOL) pokuri letno pre-ko 800.000 ton premoga, od tega več kot 500.000 ton iz Zasavja, ki vsebuje do 40 odstotkov pepela. Od pokurjene-ga premoga jim ostane 250-300.000 ton pepela. Do lani so ga vozili na traso ljubljanske južne obvoznice, konec lanskega leta pa so dobili dopis ljub-ljanske Javne higiene, da ni več mož-nosti odlagati pepela na dosedanje od-lagališče. Tudi na ljubljanskem cen-tralnem odlagališču komunalnih od-padkov toplarniški pepel ni več zaže-len, ker so na tem odlagališču pričeli s poskusnim pridobivanjem bio plina, ki nastane z izgorevanjem organskih odpadkov.
Trenutno najbolj oprijemljive reši-tve za pepel iz ljubljanske toplarne so: gradnja športnega letališča na Barju (ta bi rešila odlaganje pepela za dve leti), trasa avtoceste in zasipanje gra-moznih jam.
Lojze Cepuš