LOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.56 USA-Dola-rjev.
ttegistro NaeioniU de la Propiedau Intelectual No. 032S78.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) VIII
BUENOS AIRES, 4. de Septiembre (Septembra) 1937 Núm. (štev.) 35 *
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVH.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Bazovica
V ponedeljek bo sedem let, odkar so na Bazovici pri Trstu padli štirje izmed petero največjih mučenikov naše narodne manjšine na Primorskem: Fedro Bidovec, Zvonimir Miloš; Vekosiav Valančid in Franjo Marušič. Padli so, zadeti od krogel fašističnega rabeljskega oddelka in napojili s svojo srčno krvjo ono ubogo in trpinčeno, a tako zelo vroče ljubljeno domačo žemljico, na kateri živijo naši bratje, ki jim ns-mila usoda ni dala zadihati svobodo kakor ostalim bratom na drugi strani krivične meje. Padli so v svoji najlepši mladeniški dobi, a padli so kakor zreli možje, kakor junaki, ki vedo, da je njihova žrtev potrebna za sveto stvar: za nadaljevanje pravičnega hoja za osvoboditev enega dela, ir velikega dela, našega naroda,, kateri noče živeti pod tujim go-spcdstvom, marveč hoče, in ima do tega tudi sveto pravico, biti na svoji zemlji, podedovani iz roda v rod, sam svoj gospod.
Mala antanta na strani velikih demokracij
VAŽNA KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV ČEŠKOSLOVAŠKE, JUGOSLAVIJE IN RUMUNSKE V SIN AJI — RAZOČARANJE ONIH, KI SO NAPOVEDOVALI SKORAJŠNJO SMRT MALEGA SPORAZUMA
In v tem pogledu žtrvovanje bazoviških mučenikov ni bilo in nikoli ne bo brezuspešno. Ne spominjamo se jih samo na današnji dan in zaradi koledarja. Svojo mučeniško kri so vbrizgnili tudi v naše žile in Se z njo misel n?,nje obnavlja v nas brez prestanka. In nas ta spomin opominja: Če so oni žrtvovali svojo mlado in svežo kri, oe so jo žrtvovali z nasmeškom na ustanicah in z mislijo na domovino, moramo tudi mi vsaj ohraniti zvestobo svojemu narodu; nikdar ni nikoli ne smemo pozabiti nanj, tudi če bi nas usoda, pognala še bolj daleč proč od krajev, kjer nam je tekla zibelka, nego nas je že. In prav posebno ne smemo pozabiti na oni del našega naroda, iz katerega so izšli Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš: na naš primorski narod, ki prenaša ied/jr ost s trdno vero v srcih, da bo bodočnost pravična in svetla.
Pritisk, ki ga fašistični režim izvaja že dolga leta nad našimi primorskimi rojaki, je nekoliko odne-hal, odkar je bil sklenjen beograjski sporazum. Taka poročila prejemamo iz naših kr?¡jev, a obenem tudi opozorila, da mnoge obljube, ki so bile tedaj dane, doslej še niso bile izpolnjene. Tako n?< primer glede podučevanja našega jezika. Morda Je res, da ni mogoče vsega storiti kar črez noč in da bo končno le zasijalo nekoliko ve svetlobe na mračno Goriško, Tržaško, Istro in Notranjsko. Upati hočemo. A tudi pri tem, da beograjski sporazum ni bil mogoč preko naše narodne manjšine na Primorskem, imajo zaslugo bazoviški mučeniki.
Večna jim bodi slava!
V Sinaji, na Romunskem, se je pretekle dni vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante. Za to konferenco je vladalo, kakor za inalokatero prej, izredno zanimanje ne samo v Evropi, marveč tudi izven nje. To zanimanje so ustvarile tendenciozne vesti, ki se iz nekate--ajSod a dsbo C¡ap 8z oCuis aojia i{ij dih Malega sporazuma in ki, z vprav trmast jo vztrajnostjo, napovedujejo skorajšnji razpad zveze, ki že od leta 1019 druži Češkoslovaško. Jugoslavijo in Rumunsko.
Kakor že večkrat prej, tako se je tudi takrat izkazalo, da so te vesti le izraz želja nekaterih zainteresiranih evropskih vlasti. ki jim je Mala antanta velika ovira pri njihovih prizadevanjih za politčno in gospodarsko mešetarenje v Podona-v.iu. Spet se je namreč izkazalo, da vezi, ki družijo države Male antante. še zmerom trdno držijo in da so pretvezna nesoglasja glede zunanjepolitičnih smernic Ma!e antante le navidezna.
Prezgodnji pogrebci Malega sporazuma so zadnja leta spretno izrabljali razna znamenja, ki so se dala tolmačiti, vsaj pri površnem proučevanju, kot znaki notranjega razkrajanja zveze. Opozarjali so. na eni strani, na pakt Male antante, po katerem imajo Češkoslovaška. Jugoslavija in Rumunija voditi skupno, zunanjo politiko, na drugi strani pa so s prstom kazali na dejstvo, da ima na pr. Češkoslovaška z Rusijo pogodbo, ki je tudi vojaškega značaja, dočim Jugoslavija sedanji režim v Rusiji sploh niti priznala še ni; opozarjali so na baje vidno naraščajoči nemški vpliv v liumuni.ii in obenem na nemške os-vojevalne načrte v pogledih Češko--.loV: Ske; samovoljno so razlagali, (¡.t je Jugoslavija zaradi sporazuma z Italijo vstopila v tabor fašističnih držav, dočim da je Češkoslovaška. zaradi svoje pogodbe z Rusijo, privezana na Moskvo in Pariz. Skr .lka — s svojimi razlagami so skušali dopovedati svetu, da je Mala antanta samo še na papirju, v prizadetih državah pa so skušali vpliv j ti s tem na javno mnenje, ki naj bi končno le izgubilo svojo vero v tnlfiost in umestnost Malega sporu z ižms.
\?h prvi pogled so se te stvari res mogle zdeti čudne. Če jih pa od bliža pogledamo, prav lahko spoznanj). da so neskladnosti le navidezne in da dokazujejo prav za prav bas nasprotno od onega, kar si raz-
DMME ŠESTI
Ni zmerom res, da je nehvalež-
nost plačilo sveta: general Franco se je izkazal hvaležnega Italiji, Nemčiji in Portugalski, ki so mu pomagale in mu še pomagajo v boju zop(>r vladno vojsko, ter je v priznanje za dobljeno pomoč prekrst.il največji park v Bilbau v "Park treh n irodov" — zaščitnikov revolucionarne armade.
H/iljeja Sejlasijeja vabi rtalija
spit v Abesinijo ,da bi tam vsaj na
i videz bil za kralja. Rimska vlada i '
upa, tla bi se na tak način pomirili Abesinci, ki povzročajo sedaj, in posebno v zadnjem času, velike preglavice italijanskim okupacijskim oblastem. Bivši neguš je novinarjem rekel, da se bo z Italijo pogajal le preko Društvo narodov.
300.000 lir je poslal papeS kot
poiioč otrokom v Santanderju, ki so ga revoluciona,rci zasedli pred nedavnim.
ni neprijatelji Male antante s svojo United Press vred prizadevajo razlagati ; dokazujejo namreč, da mimo složnega skupnega nastopanja v vseh vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav obenem, je v okvirju Male antante vsaki izmed prizadetih držav obenem mogoče skrbeti, v sporazumu z ostalim članicama zveze, za svoje posebne interese, ki se ne tičejo vseh treh držav. Poleg trdne sloge v skupnih vprašanjih, najdemo pri državah Male antante obenem tudi nenavadno složno razumevanje posebnih potreb vsake njene članice. In to je vsekako prej dokaz njene trdnosti, nego njene slabotosti.
Tako na pr., če pogledamo na od-nošaje med Rusijo in državami Male antante: Dokler je bila predhi-tlerjevska Nemčija v dobrih odnosih z Rusijo, Češkoslovaška ni čutila nobene potrebe, da bi navezala tesnejše stike z režimom, ki je obenem s svojimi diplomatičnimi zastopniki in trgovinskiipi komisarji pošiljal v tuje dežele t,udi agente Kom interne; isto je veljalo, brez ozira na Nemčijo, tudi za Jugoslavijo, dočim med Rusijo in Rumunijo že zavoljo Besarabije ni moglo vladati najboljše razpoloženje. Vse tri države so se tedaj z lahkoto sporazumele za enotno politiko napram Rusiji: za indiferentnost; niso se udinjale nobeni protiruski politiki, a tudi potrebe niso čutile nobene, da bi z njo navezale diplomatične stike.
S spremembo režima v Nemčiji in z nastpoom Hitlerja, ki je v svoji knjigi "Mein Kampf" določil kot eno. glavnih točk svojega programa združitev vseh evropskih Nemcev v eno državo, se je za Češkoslovaško, ki ima svoje tri milijone nemških državljanov v svojih mejah,jioložaj takoj spremenil: morala je iskati močnega zaveznika za slučaj, da bi jo močni nemški nasprotnik napadel. Sporazumno s Francijo je sklenila pogodbo z Rusijo, a sklenila, jo je prav gotovo tudi s privoljenjem držav Male antante, kakor nas prepriča ne samo dejstvo, da se radi tega Mali sporazum ni razbil, marveč še bolj dejstvo, da je tudi Ru-munska priznala, Rusijo in — lahko rečemo — prav zaradi svoje zaveznice Češkoslovaške izravnala svoje spore s sovjetsko državo. Zakaj? Ker bi edino preko rumunskega o-zemlja mogle ruske čete na pomoč češkoslovaški republiki, če bi jo Nemčija napadla. Za Jugoslavijo kot tako je ostal položaj, vkljub spremembi režima v Nemčiji, nespre menjen; ni imela torej nobenega razloga, da spremeni svoje prejšnje zadržanje v pogledih sovjetske vlade.
Če dobro premislimo, vidimo da na bolj složen način nego so storile, države Male antante nikakor niso mogle urediti vprašanja svojih odnosov do Rusije, ko se je za eno izmed njih pokazala ,nujna potreba, da sklene zvezo s to veliko državo. In koliko so baš radi tega pisarili o
pretveznem skorajšnjem razpadu Malega, sporazuma, ki da se zaradi Rusije prav nič ni mogel... sporazumeti.
Tako tudi kar se tiče sporazuma z Italijo. Jugoslavija je bila edina izmed držav Male antante, ki je imela interes, da zaradi miru na. Jadranu, ki'ga je potrebna, zaradi svoje trgovine in zavoljo naše narodne manjšine uredi svoje odnoša-je z Italijo na osnovi korektnega sosedstva, kakor so iz Rima ponujali. Nobenega razloga ni bilo, da bi kakšno posebno pogodbo sklenili tudi Čehoslovaki in Rumuni z Italijo. Razumljivo je in tudi uradno potrjeno, da je bil beograjski sporazum sklenjen v soglasju med vsemi tremi članicami Male antante. In koliko so spet baš zaradi beograjske pogodbe pisarili, da so v Pragi zelo v skrbeh, ker da se je Jugoslavija pustila privleči od ta-kozvane osi Berlin-Rim ter da je torej nekako prestopila na stran Nemčije, t. j. n» stran one države, pred katero se mora Češkoslovaška najbolj varovati!
S takšnim in podobnim zavijanjem so skušali slikati položaj tako, kakor so si želeli, da bi bil.
Pred jasnimi zaključki sedanje sinajske. konference so to gospodje dobili mrzel obliv, ali pa se vsaj tako delajo in sicer s prikritim namenom. da bodo čez par tednov spe; začeli govoriti o razpadanju Male antante. Konferenca je zanje, tako na glas priznavajo, pomenila veliko presenečenje: Mala antanta ni umrla, marveč je pokazala, da ima še prav mnogo življenjske moči v sebi. Uradni komuniké, ki je bil objavljen ob zaključku konference v Sinaji, to prav odločno naglasa, ko poudarja, da je med vsemi tremi državami najlepši sporazum in da ne čutijo nikake potrebe spreminjati pogodbo, ki že sedemnajst let dobro drži.
Fašistične in protifašistične sile niso zasejale v Malo antanto nika-kega razdora, marveč so vse tri države soglasno mnenja, da naj si vsaka država doma svoje stvari ureja, kakor sama najbolje ve,.zna in more, v notranje zadeve tujih dežel naj se pa nikar ne vtika. Zato Mala antanta, obsoja intervencijo v Španiji, ki jo zagovarjajo in izvajajo fašistične države. Pripravljena je sodelovati z vsemi državami, ki so dobre volje, prepričana je o potrebi Društva narodov in prav tako o potrebi spoštovanja mednarodnih dogovorov, katerim se priznava zvesta.
Sinajska konferenca ni pokazala samo, da Mala antanta še živi in bo živela, marveč je tudi pokazala, da stoje vse tri države, ki jo tvorijo, odločno za ona načela, ki jih zagovarjajo velike demokracije. To priznavajo redoma vsi nepristranski listi in neki buenosaireški večernik :e celo zapisal, da pomeni sinajska konferenca za svetovno demokracijo veliko zmago, kakšne, že Vež let ni poznala.
Veliki in mali listi
Na naše uredništvo prihajajo, kakor je razumljivo, mnogi listi iz Jugoslavije: listi različnih političnih in verskih tendenc, glasi a raznih strokovnih organizacij ter literarne, socialne, znanstvene in pedagoške revije.
Največji med njimi so politični dnevniki; največji po obsegu in moči, a ne vedno po vsebini. Hudo se večkrat med seboj napadajo, naravnost fanatični postanejo včasih v svojih bbjih in, baš zaradi tega, prevečkrat t^di odbijajoči. In vendar so to največji naši listi...
Najbolj skromni pa so delavski listi, dasi se nam zdi vse, od socialistične pa do krščatnsko-socialnle tendence, dobro pisane. Pravi pritli-kavčki so, ki se kot tedniki izgubljajo v kupih svojih mogočnih konkurentov in žalostno pričajo, da delavec in kmet raje segata po političnih in drugih senzacijah ter sporih, ki jih prinašajo dnevniki, nego po onih glasilih, ki si prizadevajo zagovarjati interese in tolmačiti potrebe delavBtva in kmeta.
Kar se revij tiče, smemo brez pre-tiranja reči, da nam po svoji vsebini res delajo čast in so živ dokaz, da imamo v Jugoslaviji mnogo izobraženih ljudi in resnih delavcev. Škoda je le, da jih politični šarlatani prevečkrat popolnoma prevpije-jo. Posledice političnega hujskanja in pretiravanja se potem kažejo'v spopadih, v tem, da v nekem eVha-ristični križ podrejo, včasih pa se še kaj hujšega zgodi, kakor takrat, ko je bil za časa Živkovičevega obiska v Ljubljani in Celju ubit katoliški akademik Dolinar.
Ko bi teh političnih strasti, ki jih partizansko dnevno časopisje podžiga. ne bilo, bi napredek, ki ga je v Jugoslaviji opažati na vseh poljih, bil še mnogo večji, vsej skupnosti v prid. Koliko dela je še na gospodarskem polju v vsej deželi!
Zelo ^visoko in na dobri podlagi stoji v Jugoslaviji zadružništvo. Škoda le, da je preveč lokalnega značaja. Tesneje bi moralo biti povezano in navezati bi moralo direktne stike s svetovnim trgom, da bi se osvobodilo prekupcev, v katerih žepe gre lep del dobička. Nekateri listi, ki zagovarjajo kapitalistične interese, pa baš to odsvetujejo, ker da je taka reč zelo riskantna. Takih vprašanj, ki čakajo boljše rešitve, je na kupe. Seveda ni za vse ne časa ne smisla in ga tudi ne bo, dokler bo javnost kazala zanimanje samo za pritlikave lokalne politične huj-skarije. Pred nekaj tedni so kmetje dobili svojo zbornico, kjer bodo reševali svoja kmečka vprašanja. Zamisel je lepa in bo od nje naše po-ljedlestvo imelo koristi, če bodo kmetje dovolj uvidevni, složni in samozavestni ter se ne bodo pustili zapeljati od nobene stranke v politične vode.
V listih se zrcali življenje narodovo. Ko bodo tisti pritlikavi strokovni tedniki in revije začeli rasti in se bodo dnevniki, ki politiko prodajajo. začeli manjšati, bo to za Jugoslavijo dobro znamenje, ker nam bo v dokaz, da, se je javnost Kučela bolj brigati za tiste stvari, od katerih more imeti narod korist in boljšo bodočnost.
Argentinske vesti
Jutri se bodo vršile predsedniške volitve
Jutri, v nedeljo, bodo v glavnem mestu republke in v vseh pokrajinah predsedniške volitve, za katere je bila propaganda v zadnjih tednih zelo živahna in, če pomislimo na celo vrsto kamijonov z hudo vpijočimi zvočniki, ki so priporočali tega ali onega kandidata — naravnost bučna.
Za oblast se bosta borili prav za prav le dve stranki, kakor je našim čitateljem znano, saj smo že večkrat pisali o tem: konservativci, ki sami sebe nazivajo nacionalne demokrate, in radikali; socialisti, tudi če bi ne bili razcepljeni, kakor so, in pa druge manjše stranke prihajajo v poštev le v toliko, v kolikor so se odločile, da bodo podprle kandidata enega ali drugega izmed zgoraj navedenih dveh taborov.
Nacionalni demokrati so trdno u-verjeni, da bo zmaga njihova. Glede nekaterih provinc ne more biti ■o tem nobenega dvoma. Tako na primer ni mogoče dvomiti o izidu vplitev v pokrajini Buenos Aires, kjer so preteklo nedeljo, ko so se ponekod vršile dopolnilne volitve za pokrajinski parlament, pokazali, kako... je treba voliti: javno, čeprav zakon predpisuje, naj bodo volitve tajne. Ker imajo oblast ,v rokah nacionalni demokrati in ker jo tudi krepko drže, so seveda nedeljske volitve izpadle nad vse Ugodno za vladajačo stranko, ki je dobila takoreč vse glasove. Izid je zelo podoben kolosalnim "uspehom" raznih "plebiscitov" v Hitlerjevi Nemčiji al; pa v Mussolinijevi Italiji. Po zadnjih podatkih so konser-vatici dobili 47.859 glasov, socialisti pa, ki so nastopili prav za prav kot jedina opozicionalna stranka, ker so se radikali vzdržali, so zbrali vsega 1.123 glasov za svoje liste...
Nedeljske volitve v buenosaireški pokrajini so bile take, da so socialisti začeli razmišljati, ali se sploh izplača iti jutri spet na volišča. In izgleda, da ne pojdejo, marveč da bodo zadnji hip koncentrirali vso svojo propagando v mestu Buenos Aires.
V Santa Fe, kjer ima vladni blok prav tako res aparat v svojih rokah, so napredni demokrati sklenili, da se zmaga kakorkoli zagotovi Ortizu in Castillu. Buenosaireška in santa-feška pokrajina sta najbolj obljudeni med argentinskimi in izid glasovanja bo močno vplival na sestavo skupščine, ki ima izbrati bodočega predsednika in podpredsednika republike.
Konservativcem pa je treba vse-kako priznati, da so se vrgli na propagando z največjo vnemo in so takorekoč preplavili vso deželo ne samo z letaki vseh vrst, marveč tudi z govorniki. V enem samem dnevu je na primer nastopilo v glavnem mestu republike več sto govornikov na 1«J3 shodih, ki so se vršili istočasno v raznih mestnih okrajih. V petek je vladni blok imel v Luna Parku zaključno zborovanje, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi.
Po tem, ker je bilo doslej videti in slišati, nimajo radikali preveč izgledov, da bi v nedeljo izvojevali zmago. Vkljub temu pa so se lotili dela z izredno vnemo. Njihova kandidata sta parkrat prepotovala notranjost dežele in tudi v Buenos Airesu je stranka skušala kar najbolje tekmovati s konservativci, da-si ji to vselej ni bilo mogoče v zadostni meri, ker pač ni razpolagala
s tako izdatnimi gmotnimi sredstvi. Radikali so svoje zaključno zborovanje opravili v sredo, prav tako v Luna Parku in ob nič manjši udeležbi.
Upajo najboljše in nekateri izmed bolj hudih njihovih propagandistov so celo naglasili ob raznih prilikah da si bo ljudstvo, če bo treba, znalo tudi samo zagotoviti pravične volitve. V zvezi s temi namigovanji je nekoliko razburil buenosai-reško policijo upokojeni ) ¡ge^eHal Molina, ki je izjavil, da pojde z Al-vearjem, naj se zgodi karkoli. Policija mu je radi tega določila tako izdatno število varuhov, da je moral gospod general sam do policijskega načelnika s prošnjo, naj nikar ne bodo tako v skrbeh za njegovo osebo...
Torej: jutri bodo volitve in Argentina bo z njimi dobila novega predsednika. Kot kronisti, ki imamo dolžnost, da obveščamo čitate-]je o vseh dogodkih, kateri jih utegnejo zanimati, smo zgoraj obrazložili, kakšen je položaj na predvečer predsedniških volitev. Kot izseljenci, ki se v notranje zadeve velike republike ne vmešavamo, želimo prav iskreno, naj Argentinci dobro izberejo moža, ki bo imel za bodočih šest let velik vpliv na razvoj dežele, v kateri živimo.
STRANKARSKA NESTRPNOST.
V Clodomiri, pokr. Santiago del Estero, so se spopadli pristaši bivšega guvernerja Castra in takozva-ui "unificirani radikali", ko so poslednje imenovani imeli pretekli nedeljo veliko volilno zborovanje. V spopadu je bil poslanec Casagrande ubit in policijski častnik Ricardo Lamas težko ranjen.
Ranjen in pozneje aretiran je bit tudi "castrovec" Metardo Juárez, ki je vodil napadalce.
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
NEVARNOST V RIU NEGRU MINILA
Radi prehitrega tajanja snega v gorovju se je nabralo v dolini Ria Negra preveč vode in obstojala je resna nevarnost, da bo nastala huda poplava. Zadnja poročila pa zagotavljajo, da eo si ljudje sedaj oddahnili, ker je voda začela vpadati in se ni več bati nobene hujše nesreče .Poplave, v kolikor so bile v nekaterih krajih, niso naredile hude škode.
NAPAD NA TISKARNO
V Villi Guillermini so neznanci tekom preteklega tedna kar dvakrat napadli tiskarno, v kateri se tiska list "Martin Fierro", ter uničili ves sestavek, ko je imel baš iti v stroj.
GENERAL AZAN JE ODPOTOVAL
Francoski general Azan, ki se je mudil več časa v Argentini, kjer je imel razna predavanja iz svoje stroke, se je v sredo, na parniku Mendoza odpeljal spet 'v svojo domovi-
no.
HRIPA V LA RIO J A
V La Rioji se je hripa začela tako močno širiti med prebivalstvom, da so oblasti bile prisiljene zapreti vse šole do 6. septembra. Tudi v več drugih krajih so radi iste bolezni prekinili šolski pouk.
KAJ PA BOLNIŠNICE?
—. . .. . _ . . . —
Mestna intendanca je predložila mestnemu svetu načrt za razne nove naprave ob "Balnearju"; ustvarilo naj bi se umetno peščeno nabrežje, s čemer naj bi se raširilo sedanje kopališče, in zgradil naj bi se nekak "vodni teater", kjer naj bi na mesto igralcev voda uganjala svoje "špase" — seveda s pomočjo posebnih strojev. Vsa ta reč bi stala občino okrogle 4 milijone pesov, pa so se nekateri listi vprašali, ali bi ne bilo bolj primerno, ko bi ta
denar šel za kakšne druge potrebe; in našteli so jih celo vrsto; razširjenje cest, postavitev novih parkov itd. Če ni že kdo drugi tega storil, bi pa mi radi še vprašali: Kaj pa bolnišnice, ki so prenatrpane tako, da ponekod bolniki celo po hodni-koh spijo?
ŽALOSTEN DOGODEK
V San Martinu de Tabacal, v Salti, v sladkornme mlinu Estela, je prišlo do spora med 250 delavci in njihovimi predstojniki. Delavci so baje celo gospodarja ugrabili, radi česar je vodstvo mlina poklicalo policijo na pomoč. Delavci pa so policijo napadli s kamenjem in tako je prišlo do streljanja, katerega posledice so bile tragične: trije delavci so obležali mrtvi, šest jih je bilo težko ranjenih in hude rane je dobil tudi policijski narednik Alberto Atosbery. Ko se je bitka končala, so delavci pobegnili v govor je. Oblasti so poslale za njimi dva kami-jona policajev, oboroženih s puškami. adnja poročila pravijo, da jih je umrlo še pet.
ŠKRLATINA NA PARNIKU
Na francoskem parniku "Lipari", ki vzdržuje promet med Havreom in Buenos Airesom, je izbruhnila škrlafina. Bolnike so na ladji sami izolirati ter nato oddali v bolnišnico Muñiz.
NESREČA PRI DELU
Ko so delavci podirali v ponedeljek zid neke hiše v okraju Maipú, se je ta iznenada zrušil ter ih štiri-nast pokopal. Reševalci so ozkopa-li tri težko in 7 lažje ranjenih, štiri delavce pa je ubilo. Imenujejo se: Alberto Navarra, Vicente Ba-lun, Alberto Díaz in Anselmo Bue-naga.	.. .;«C i
ŽRTVE NEVIHTE
Nevihta "sv. Rose", ki je razsajala v torek, je v tako imenovanem Campo Candelas, nekoliko pred deseto uro izvečer, zrušila hišo, v kateri je živel Domingo de Bocheti-no s svojo ženo in štirimi otroci. Ko so spali se je cela stena zrušila nanje, ter ubila mater, enega sina in eno hčerko; mož in ostala dva njegova otroka pa so zadobili težke poškodbe.
■4
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES

LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena znatno znižala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VASE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poslnženi.
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1(2.
POLICAJ USTRELIL HIŠNICO
Menda ga ni hišnega gospodarja in tudi hišnika ne, ki bi ne prav križem gledal najemnika, če zaostane s plačevanjem najemnine. In tudi če j enajemnik policaj, kakor je bil Manuel Bellagamba, stanujoč v ul. Pierez 225, ni nič na boljšem. Bellagamba je bil zaostal dva meseca, pa je radi tega hišnica Margarita Alvarez grenila življenje njegovi ženi. Med družino in hišnico so nastali napeti odnosi, ki se niso prav nič izboljšali, ko je Bellagamba končno poravnal svoj dolg. Hišni ca je le naprej in naprej zbadala ter je vsako priliko uporabljala, za to. In v nedeljo, ko je prišel mož domov, se je žena spet pritožila, da jo je hišnica nadlegovala. Mož je šel k Alvarezovi, a ga je ta tako sprejela, da mu je zavrela kri. Skočil je v svojo sobo, vzel službeni revolver ter sprožil v hišnico sedem strelov, da je takoj obležala mrtva. Policaja so zaprli.
POIZVEDOVANJE KR. POSLA NIŠTVA
Charcas 1705
Bs. Aires
Mehtel Ana iz Beočina, ¡-rez Ilok, Dunavska banovina. V Argentino je prišla pred kakimi petimi leti. Njen zadnji naslov je bil: San José 363, Bs. Aires, kjer je živela, s svojim možem in enim otrokom.
Metzger Nikola iz Srp. Miletiča, Zadnje časa je živel v Olavarriji FCS.
Humberger Josipina iz Pakraca, Savska banovina. Njen zadnji znan naslov je bil: Pino 2851, Bs. Aires,
Mayer Martin iz Srp. Miletiča. Zadnji njegov znan naslov je bil: Sarmiento 5134, Avelaneda F.C.S.
Pavic Stjepan iz Splita, ki je dospel v Argentino pred kakimi 7 leti. Njegov zadnji znan naslov je bil: Fac. Quiroga 1415 — Dock Sud.
Nadalje se iščejo tudi naslednji izseljenci iz občine Crveni Bok, Sa-vslka banovina, ki so tudi prišli v Argentino pred kakimi 7 leti: Po-povió Sava, Cladušič Ilija, Popovič Ljuban in Pralica Mladen.
Končno pa še: Marlon Dragutin
iz Osijeka, Holhik Ivan iz Sente, Nikolac Stjepan iz Pline, Bulic Marko iz Tugara in Abadžič Stojadin iz
Perovca.
Če bi pa kdo naših rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih izseljtendev, jte napro1-šen, da ga sporoči poslaništvu.
Franki Jerka iz Kastava, rojena 1884. leta. Doselil se je v Argentino 1912. leta. Zadnji njegov naslov je bil: San Lorenzo (Conesa) Río Negro.
Tonkovič Anton od Antona iz Mlini Župe pri Dubrovniku. Prispel je v Argentino 1926. leta. Omenjeni se je zadnjikrat javil iz postaje Hun-ter FCCGBA.
. .Djapič Josip iz sela Bačevac, občina Gradina. Njegov zadnji naslov je bil: are. sr. Miloš Ivančevič, Preste, R. Sáenz Peña — Chaco.
Mate Vekič iz Poljica, občina Vr-gorac.
Če bi pa morebiti kdo naših rojakov vedel za naslov od katerih teh imenovanih je tudi vljudno napro-šen, da javi na poslaništvu.
Dalje prosi naše poslaništvo, da bi se mu sporočilo, če je komu kaj znano o jugoslovanskem državljanu Branku Pušetiču, doma iz Osijeka, ki je 30. novembra 1935, leta v reki Lujan utonil. —Dalje o izseljencu Martinu Matkov^u, sinu Ivana in Ane roj. Vrviščar, doma iz Ra do vice v metliškem srezu, ki ga je vlak, 30. avgustu 1936. leta povozil blizu postaje Monasterio pri Chascomusu, ko je spal ob progi. Važno je sporočiti, če je pokojni zapustil kako \-> movino, da se to realizira ter pošlje njegovi družini.

IZ BRAZILIJE
SLOVENSKI ŠOLSKI POUK V SAN PAULU
Precl kratkim je šolski odbor SKD. Ornus razdal med slovenske priseljence tukaj in je še posebej .'objavil v Slovenskem Listu okrožnico, potoni katere je orisal pomen in potrebo slovenskega šolskega pouka za naše male.
Gori omenjena okrožnica je bila sprejeta z velikim navdušenjem od strani naših priseljencev, kar nam je dalo povod, da smo takoj sklicali šolsko zborovanje, ki se je vršilo dne 8. avgusta, z namenom, da nekaj ukrenemo z ozirom na narodno izgubljajočo se slovensko mladino v Brazilu.
Tega zborovanja se je bila vdele-žila velika večina slovenskih staršev s svojimi otroki. Ob tej priliki in do danes se je vpisalo za slovenski pouk trideset otrok.
Na gori omenjenem zborovanju se je med drugim sklenilo, da se začne za enkrat z nedeljskim Doukom in s katerim smo začeli dne 20. avgusta. V nadalje pa se bo vršil pouk vsako nedeljo od trete do pete ure pop.
Mesto nčiteljice je pifev radie volje sprejela gospa Pepea Kadunc, soproga inž. Antona Kadunc. Za plačilo ne zahteva nič drugega kot dober uspeh v prvi brazdi trde šolske ledine v San Paulu. Nadomesto vala pa jo bo z enakimi pogoji gospodična Angela Čopič: Obema požrtvovalnima učiteljicama se na tem mestu v imenu slovenske naselbine v Sao Paulu najiskrenejše zahvaljujemo.
Slovenski starši v S. Paulu! Zavedati se morate, da v razmerah katerih živimo, ne morete zahtevati od učiteljic, četudi v njih učno sposobnost nihče ne dvomi, da bodo takoj dosegle velik uspeh. In tudi od šolskega odbora ni mogoče pričakovati čudežev. Pač pa bomo vsi skupaj, če boste tudi starši napravili napram svojemu otroku svojo dolžnost, dosegli več kot si morda mislimo in upamo. V tem pogledu je predvsem nujno potrebno, da star-
ši skrbijo, da njih otroci redno obi-I skujejo slovenske tečaje, da mu ne ' samo pomagajo doma pri pouku, ' temveč da mu tudi pomagajo nalo-' go razumeti. Potrebno je zategadelj, da se z otrokom redno občuje samo v slovenskem jeziku, saj portugalščino si bo itak bolje drugje naučil. Ako se bo navedeno v-pofitevalo, uspeli gotovo ne bo izostal.
Oni starši, ki niste dobili šolskega povabila, naj nam oproste, ker se to ni zgodilo namenoma. Zato vas tem potom pozivamo da ako želite vpisati vašega otroka v slovensko šolo, lahko to napravite v društveni sobi Rúa Quiutino Bocayuva 76, II. nadstropje, soba 8, vsako nedeljo od 2 do 6 ure pop.
Šolski odbor SKD. Ornus.
S potrtim srcem naznanjamo, da je preminula naša dra-a hčerka
j J
. RASTICA KANDUS .
i v nežni mladosti stara komaj j 14 let. doma iz Vrtovina na j Vipavskem.
] Posrreb se je vršil v pon-deljek dne 30. avgusta na po-l kopališču na Avellanedi. v ve-; liki>m številu sorodnikov, pri-! ' jaieljev in znancev.
Vaj ji bo lahka tuja zemlji-', i ca!
Sv. .Maša se bo brala 26. sep I timbra na Avellanedi.
I
ŽALUJOČI OSTALI Starši: :Anton in Jožefa. Brata Zvonko in žarko. Tete. strici in ostali sorodniki.
i
H« Aires - Avelancda, dne :iO. i avgust:, 1»87.
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. b» - J723
VELIKA PRIREDITEV JVGOSL. IZSELJ. ZAŠČITE
Spored velike prireditve Jugoslo-vasske izseljenske zaščite, ki se bo vršila 18. t. m. v ulici Rodríguez Peña 361 pod pokroviteljstvom gospe Niče Cankarjeve in s sodelovanjem vseh jugoslovanskih društev v korist brezposelnih izseljencev, bomo objavili v prihodnjih številkah našega lista.
Že sedaj opozarjamo cen j. rojake na važnost te prireditve, ki ima kot glavni namen pomagati nagim potom Jugosl. Izseljenske Zaščite, potrebnim izseljencem potom Jug. Izseljenske Zaščite.
DOMAČA PRIREDITEV V TABORU
V nedeljo, 12. septembra popoldne, priredi Tabor v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924 domačo zabavo s sporedom, ki bo obsegal igro, več pevskih točk, dekla-macije itd. Začetek ob 4.30 popoldne. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
PRIREDITEV G.P.D. V DEVOTU
Vkljub malo čmerikavemu vremenu sem se v nedeljo popoldne poda! po Lope de Vega navzdol proti prostorom G.P.D.S., ker sem čital v »Slov. listu, da bocio vprizo-rili "Tri Sestre", lepo trodejanko vzeto iz življenja naših starih grun-1 tarjev. Začel je vzpored z nekaj dobro podanimi pesmi za kar je tudi zbor žel zasluženo pohvalo od strani občinstva.
Sledila je deklamacija "Slovenka sem", katero je dovršeno podalo malo dekletce.
Nato je sledila igra, katera je bi-; la nad vse pričakovanje dobro po-; dana zlasti še, ako pomislimo, da je večina igralcev šele prvikrat nastopila na odru.
Majdi je vloga stare tete izvrstno pristojala in podala jo je prav dobro. Oče se je vživel v svojo vlogo, kakor more le dober igralec. Mati in Špela sta tudi želi ;vseobčno pohvalo, tuda France in Anton sta svoji vlogi častno rešila in ne manj Ančka in Jera. Berač je tudi pokazal pristni tip našega premetenega "petlarja". Med odmori pa je dobro igral orkester.
Scenarija je bila zelo lepa za mali oder, le žal, da je bil od spredaj premalo razsvetljen.
Udeležba je bila zadovljiva. Videlo se je malo obrazov naše inteligence. Dobro bi bilo po mojem mnenju, ako bi se kaj več pozanimali in znali ceniti trud tega še tako mladega društva, katero, čeprav še v povojih, lahko pokaže sad svojega truda, nudeč svojim članom ne samo moralno, ampak tudi materialno oporo, za kar gre zahvala podjetnosti odbora in seveda ne manj požrtvovalnosti članov, ki znajo iz malega nekaj velikega narediti, kar je lahko v čast in ponos ne samo njim, ampak celokupni naši slovenski, ;'oziromia jjugosíjo'venski naselbini v Argentini.
Vipavski.
SPD. SE PRIPRAVLJA ZA PRIH.
PRIREDITEV
Slovensko prosvetno društvo s© temeljito pripravlja za prihodnjo prireditev, in bomo pravočasno poročali kdaj se bo vršila. To pot bo dalo na oder prekrasno dramo "MORJE", ki se odigrava v Trstu. Toliko na znanje za enkrat.
NEDELJSKI" KUBIKOV KONCERT
Kot je bilo napovedano, se je vršil preteklo nedeljo Kubikov koncert, ki je bil dobro obiskan posebno od strani Slovencev.
Če govorimo s tehničnega stali-šT-j. je bilo petje prvovrstno, ne pa tako po kvaliteti glasov, ki so samo nekateri res dobri. Priznati je treba, da je posebno moški zbor dobro uglašen, medtem ko je pri mešanem zboru večkrat prišlo do občutne neuglašenosti, posebno pa je bilo to slisa'ti pri odlomku iz opere Karmen.
		
Sc	»kol Kraljevine Jugoslavije VABI ■— na — SVEČANO AKADEMIJO	
ki se bo .vršila v soboto, 11. sept. 1937 ob 9 zvečer, v dvorani ulice Londres 1265 na Dock Sudu.		
Vsaka pesem posebej je bila burno aplavdirana, tri pesmi in sicer "Čolnarji na Volgi", "Kam" in "Plava Donava" pa je moral zbor ponoviti.
Ljubitelji lepega petja so imeli v needljo lep duševni vžitek kot si ga dandanes ni lahko in ob vsaki priliki privoščiti.
J. K.
KNJIŽNICA S.P.D. I.
604.	Morski Vrag (Jack London)
605.	Hadži Ahil. (Iv. Minčov Va-
zov)
606.	Venec slov. povesti (A. Gabr-šček)
607.	Čudežno oko (Diamir Feigel)
608.	Hojka Nedonošen (K.M.C. Chod.)
609 Tri povesti (Oton Zupančič)
610.	Slike iz Prirode (Nande Vrb-njakov)
611.	Dora se drami (Slavko Slavec)
612.	Zlata srca (Alojz Gradnik)
613.	Sanguis Martyrum (I. Rejec)
614.	Kovač in njego.v sin (J. M. Vdovič)
615.	Oče bodi volja tivoja (Ivan Pregelj)
616.	Mali ljudje (Milan Pugelj)
617.	Četrtek (G. K. Chesterton)
618.	Zeleni Kader (Ivan Zoreč)
619.	Gospodična Irma (Fr. Bevk)
620.	Rudi (Tone Seliškar)
621.	Ob tihih večerih (Ks. Meško)
622.	Tiho življenje (J. Lavrenčič)
623.	Tiho življenje (J. Lavrenčič)
624.	Ljubezen in sovraštvo (Domen
625.	Otok Zakladov (R, L. Steven-son)
626.	Gozdarjev sin (Fr. S. Finžgar)
627.	Vatomika (Janez Pučelj)
628.	Uijad'a (Homer - Andrej Kra-gelj)
629.	Misijonski Roman (Marica Sparli akel)
630f MisijVmteOri Roman .'(iMaiftca Sparhakel)
DOMAČE VESTI
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zveier
LIMA 1217, I nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov
GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE
nudijo Vam:
NASE DENARNE POŠILJKE
NAŠA HRANILNICA
NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV
NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidaji NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke.
Prijazno Vas vabimo
OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. Mitre 234
PODRUŽNICA Corrientes 1900
V BOLNIŠNICI SE NAHAJA
Že več časa se nahaja v bolnišnici Rivadavia ga. Gabrijela Ličen, kjer je pričakovala prvorojenca, ki pa je na porodu umrl in je bila vsled tega mlada mati v zelo težkem stanju, vendar je upati, da bo kmalu okrevala, kar iskreno želimo.
ZAHVALA
Kot je že v zadnji št. Slov. lista bilo javljeno, da je preminul Josip Komel, se na tem mestu najlepše zahvaljujem vsem rojakom, ki so pokojnemu v skrajni stiski pomagali, Posebno se zahvaljujem Slov. Prosv. društvu, ki je prispevalo 40.— za pogrebne njegove stroške. \
Ker pokojni ni imel nikoga svojih, sem imel veliko sitnosti in stroškov, da smo ga vsaj dostojno pokopali. Poleg pogrebnih stroškov sem moral plačati zdravniškega o-glednika, da je ugotovil vzrok smrti in še razne druge pristojbine, ki so v zvezi s tem, tako da se je nabralo vseh stroškov $ 174.—.
Pokojni je bil doma iz ugledne dru žine v Gorici, ki ima v lasti znano kavarno "Centrala".
Zahvaljujem se tudi Josipu Ri-javcu, ki je darov il krasen venec.
Še enkrat najlepša hvala Prosvetnemu društvu, ki je poleg že omenjenega tudi poskrbelo, da sein pravočasno zvedel za smrt sorodnika moje žene in sem tako zamogel u-kreniti vse potrebno, da bosta vsaj njegova žena in hčer vedeli za njegov grob, če bosta še kedaj prišlf v Argentino.
Josip Ferligoj.
IZ VILLE DEVOTO
Zopet nam je nepričakovana smrt ugrabila mlado mater iz naših vrst. Dne 30. avgusta smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Flores, Olgo Lozar, ženo Antona Hariča. Stanovala je v Villi Lugano, v ul. Corales št. 6570. Rojena je bila na Goriškem v Vrtovinu št. 92. Pokojnica zapušča tukaj žalostnega moža, dva mladoletna o-troka, brata Jankota in več sorodnikov.
Naj ji bo lahka tuja zemlja! Preostalim pa naše sožalje!
ŠTORKLJA
Dne 31. avgusta je obiskala štorklja Franca Čotarja ter njegovo ženo Zoro; prinesla jima je srčkano punčko. Čestitamo!
NAJDENO
Na nedeljski prireditvi GPDS. v Villi Devoto je našel 14-letni Lean-der Birsa denarnico z manjšo svo-to, ki jo je izročil odboru in jo lahko prizadeti v društvu dvigne v soboto ali nedeljo popoldne.
Vsa pohvala in priznanje poštenosti pa gre mlademu dečku, ki je s tem lepo dokazal, da je pošten slovenski fant, kar lahko vzame vsak za vzgled, čeprav je v splošnem med Slovenci poštenost še vedno globoko vkoreuinjena.
KDOR BI RAD NAROČIL
kako knjgo: strokovno, zabavno ali pia- abecednik ali kako drugo knjigo za svoje otroke iz Ljubljane, lahko to stori v Slovenskem prosvetnem društvu. Ceniki na razpolago. Denar je treba nakazati naprej. Čas za prijavo do 5. septembra.
k
. .TRŽAŠKA POKRAJINA V ŠTEVILKAH
Statistični urad je objavil v svojem 34 zvezku izvleček iz ljudskéga štetja 21. aprila 1936 za Trst in ír-žaSko pokrajino.
Tržaška pokrajina obsega 30 občin in statistični podatki so objavljeni na 13 različnih tabelah z isto-tolikimi različnimi podatki, (gostota, družine, hiše itd.) Seveda ni nikjer omenjene razlike v narodno6ti. Podatki se nanašajo tudi na zadnja ljudska štetja in to iz let 1869, 19Í0, 1921, 1931 in 1936. Od ljudskega štetja 1. 1931 pa do 1936 je prisotno 357.142 to je za 2,5 posto, bivajoče prebivalstvo porastlo od 348.494 na prebivalstvo pa od 350.220 na 351,-595, t. j. za 0.4 posto. V Vzh. Afriki in drugih italijanskih kolonijah se nahaja 3.465 oseb, od teh je 2,609 iz Trsta z vštetimi 16 ženskami (v kolonijah so torej samo moški!) in 856 ter ena žena iz province. V inozemstvu je bilo 987 oseb od tega 864 iz Trsta in 123 iz province. Od prirastka 8,648 oseb gre na račun prirastka rojenih nad umrlimi 4,655 in na račun in&igfaCije (to je priseljevanja tako imenovanih "regnicolov") pa 3,993.
v trstu rekrutirajo vojake za španijo
Trst, julija 1937, (Agis.) — Zadnji rekruti, ki so bili vpoklicani so bili v Trstu razdeljeni in odbrani v dve skupini. Ena skupina je v običajpjh uniforjpah vadila in parafirala po mestu, druga skupina pa je dobila posebne uniforme in kape, in je ostala strogo izolirana v vojašnicah. Sprva so mislili ljudje, da bodo poslani'v italijanske kolonije, toda po uniformah so spoznali, da to ne drži. Kmalu se je pojavila misel. da so namenjeni ti rekruti za Španijo. Res so po nekaj mesecih i/giñílf in do Šgatfj' domačini od njih niso prejeli glasu, kar bi če bi šli bodisi v notranjost. Italije, ali pa v italijanske kolonije. Zato so tembolj prepričam.'da so bili poslani v Španijo.
"JLČIČ ALBERT IZPUŠČEN IZ
preiskovalnega zapora
v, Trst, julija 1937. (Agis. — Pri-speia je vest, da so italijanske oblasti izpustile iz zapora 27-letnega Al-
Ako hodete piti dobro vino imi t poceni obrnite se do mene, ki ga dostavim tudi na dom.
franc kurinčič
ÍGARAY 3912, Bs. Aires
EiOJAČNlCP
MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega hlaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi parila iti vseh drugih molkih potrebščin. Prepričajte se!
Sf^ast'an Mozetič
'fcfttff OSORI0 - 502f> i TE VOS AIRES PATERNAL^
berta Sulčiča, kamnoseka, po rodu iz Sv. Križa pri Trstu. Imenovani je pred leti pribežal preko Francije v Jugoslavijo. Šel je z doma da bi našel zaslužka. Iz Jugoslavije je šel dalje proti jugu, kjer pa so ga grške oblasti prijele in predale italijanskim. Tu je bil skoro eno leto v preiskovalnem zaporu izrednega sodišča. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, je bil pred nekaj meseci izpuščen in poslan na odslužitev vojaškega roka v Sardinijo.
popisi sumljivih
Trst, 30. julija 1937. -- V Trstu in sosednih krajih sestavljajo oblasti seznam vseh sumljivih, seveda predvsem Slovencev in Hrvatov, ki naj bi se meseca julija preventivno-za več dni zaprli. Za tiste dni namreč pričakujejo v Trstu Mussolinija. Tedaj bodo spustili v morje novo oklopnjaeo "Vittorio Venet©" in za to priliko da je duče prijavil svoj obisk. To je tem bolj verjetno, ker so že razne ustanove in društva prejela ukaz, da naj si preskrbijo italijanske trobojnice za vsa okna svojih sedežev
Ladjo so že davno splovili v morje, a Mussolinija pa le ni bilo v Tret.
—V imeniku, ki so jih prinesli
italijanski listi o padlih v Španiji sta omenjena Furlan Vit in Gregori (Gregorič?)' Ludvik.
—V Grgarju so po dolgem času
aretirali Ivana Doljaka, znanega tatu. ki je obdolžen, da je okradel cer
kev v Šempasu in naredil 6.000 lir	...	. , ,nn
dru- t°varna aluminija proizvajala 1UU
—V Fužinah pri Ajdovščini je u,
tonil 59-letni Fran Šapla.
—Težje je bil' ranjen 45-letni Josip Medved iz pivače) ko se je pé-ljal z vozom proti Trstu. Zaradi avtomobilov so še voli splašili in prevrnili voz in voznika.
.í'iij'	■■ i C. i--";. -	,
NOVA TOVARNA ZA ALUMINIJ
V Lozovcu pri Šibeniku je bila slovesno otvoirjeua tovarna za aluminij.
S postavitvijo te tvornice je Jugoslavija uvršena v vrsto maloštevilnih proizvajalcev te (kovine na svetu. Važnost "aluminija kot industrijske surovine. postaja z vsakim dnem večja, zlasti v industriji, ki dela za državno obrambo. V naši državi obstojajo vsi pogoji za tako ponembne industrije. Poleg vodnih sil in poceni električne energije razpolagamo z ogromnimi skladi banksita, glavne surovine za proizvajanje aluminija. Naši skladi ba-uksita so cenjeni na več kot 100 milijonov ton. Doslej je samo podjetje v Mostah pri Ljubljani izkoriščalo bauksit za proizvajanje aluminijevega oksida. Aluminijev oksid in bauksit se izvažala zlasti v Nemčijo. S priČetkom dela v tovarni aluminija v Lozovcu bomo sedaj del bauksita in alumfnijivega oksida, ki smo ga doslej izvažali, sami pre--delavali v surovi aluminij. Ta'ko se-bo naša država s proizvajanjem su-rvega aluminija znebila od'visnos-ti od inozemstva v preskrbovanju s to kovino. Že od prvega leta bo
sp. ¡v(ezarie na sedanje njene lars,tni'-> ke, in sicer za dobo .15 let. Sflmo ju' jgoslovanski državljani morejo biti delničarji družbe, "Aluminijev ¿k d." ter se more prenos delnic 4a druge jugoslovanske državljane vršiti ^dinole' po odobritvi ministrstva za trgovino in indus tri jo.n Carinske in davčne olajšave tej tVoru niči so upravičene, če se upošleva, da je tO prvo zasebno narodno podjetje, ki proizvaja aluminij, name-' njen v glavnem za izvoz. il1( • ; -t ! zunanja trgovina z nekli-rinškimi državami ,
Priobčili smo že podatke o naši zunanji trgovini, iz katerih je razvidno znatno povečanje našega izvoza v prvem polletju 1937. Če primerjamo naš izvoz v klirinške države z izvoaom v neklirinške državfer potem vidimo, da se je izvoz v neklirinške države narsproti 1. 1936¡ povečal v znatnejši meri kot pa ostali izvoz.
Zunanja trgovina z neklirinšfeimi državami je bila v primeri z 1. 1936 v milj. din sledfeča::
škode. Xa vesti ima se mnogo
gih tatvin.
—NA 1 leto zapora n 2.000 denarne kazni je bil obsojen: 70-letrti Josip Uršič iz črnič, ker je kradel napisne tablice z vojaških grobov.
—Možetič Viljem iz Mirna je dobil težke poškodbe pri avtomobilski nesreči.
—V PodbreŽi pri Sežani se je zgo-
,dil strašen umor. Ko se je' 'vračal 50-letni Ivan Bencina s sežanskega sejma, kjer je prodal za okrog 5.000 lir živine, proti domu, so ga napadli neznani roparji in ga ubili. Domneva se. da so bili dobro informirani o Bencinovem denarju, katerega pa je Benčina izročil svoji hčerki, tako da so morali morilen zadovoljiti samo s 300 lirami. Karabineirji so uvedli strogo preizltavo.
—V Furžinah pri Ajdovščini je zgorela hiša posestniei Vovk Mariji ki trpi okrog 10:000' Tir škode. Gospodarsko poslopje je zgorelo Alojziju Bratini iz Ajdovščine. Pri tem so uničeni vsi shranjeni pridelki.
čdo 1000 toirsurovega aluminija. Ce se upošteva, da je po vojni znašal naš uvoz aluminija in aluminijskih izdelkov največ 236 ton na leto, je jasno, da bomo razpolagali z velikimi količinami te kovine za izvoz. Pogoji za plasiranje aluminija so< bili poslednja leta zelo povo-Ijni, ter je bila proizvodnja znatno manjša kakor pa povpraševanje
Izv'oz uvoz
1936
326:2 640)01
1937
603.9 638.8
Naša zunanja trgovina z nekli-rinškimi državami je bila v prvem polletju lanskega Ibta pasivna za |3I3.ff milij. din, letbs pai je pasivnost znatno manjša,, znašale 35 milij'. din. Izvoz v države, s katerimi nimamo kliringa, je' letos za 90% večji kot Eeta 1936, uvoz- iz teh .držav pa ni narastel, ampak je <relo nekoliko' padel.
Naraste! je predvsem izvoz v sledeče držav« : v Anglijo za 89.5 milij. . v Holando za 4.T.6 milij. in na Dansko1 za 36 mili. Gornji' podatki kažejo;, da je naši trgovinski politiki uspelo preorienti-ranje izvoza v neklirinške države, ki plačajo z devizami'. Seveda je
Tako je leta 1936. proizvodnja alti-i razl°? te spremembe tudi v izbolj-minija na svetu znašala okoli 300 '>nju konjukture, a del tega razvo-
fisoč ton, poraba pa se eeni na okoli 340.000 ton. Veliko število podjetij na svetu, ki pridelujejo aluminij, je včlanjeno v mednarodnem kartelu/ aluminija s sedežem v Basi ur. Naša-tvornica aluminija iti ima srednjo» kapaciteto, ni v tem- kartelu; ter se-bo na domačem in inozemskem trgu pojavljala s svojimi proizvodi k»t disidentsko podjetje. Ob priliki podelitve koncesije tvornici aluminija je bila v tisku izražena bajazen, da bo mednarodni kartel odkupil tudi to koncesijo in preprečil proizvajanje aluminija pri' nas. Ta bojazenll. skupine rudarske zadruge ter je neosnovana. Olajšave tej tvornici Zveze strojnikov Kr. Jugoslavije.
ja pa so brez dvoma povzročili ukrepi, 'ki jih je naša država podvze-la s kontrolo uvoza.
delavstvo tpd zahteva zvišanje plad
V" soboto, 24. julija se je vršila v Trbovljah po Delavski zbornici sklicana konferenca zastopnikov vseh treh. delavskih strokovnih organizacij', v katerih je organizirano rudarsko delavstvo (Jugoslovanslka strokovna zveza, Narodno - strokovna zrveza. Zveza rudarjev Jugoslavije),
LADIJSKE VOZNE
LISTKE
za vse parohmLna družbe pri nas dobite po najnižji eeni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah
Iniciativa za sklicanje konference je prišla iz vrst rudarjev samih, ki-so na sestankih in sejah svojih »strokovnih organizacij in II. skupine razmotrivali o vedno težjem položaju, v katerega je prišlo vse delavstvo, posebno pa še rudarji vsled naraščanje draginje v splošnem, zlasti pa porasta cen najvažnejših življenskih potrebščin od sklenitve sedaj veljavne kolektivne pogodbe daije. Na konferenci se je ugotovilo, da ,je položaj, rudarjev kljub irenotno večji zaposlitvi težji od položaja ostalih industrijskih delavcev, ker mora rudar poravnavati dolgove, v katere je brez lastne krivde zabredel v dobi brezplačnih dopustov .Te obveze na eni strani, na drugi pa dejstvo, da je draginja toliko porastla,da mora (Mati rudar 4 dni mesečno za to, da krije vsled draginje povečane izdatke, imajo za posledico nevzdržno stanje rudarskih družin, za katere je od-poinoč nunjno. potrebna.
Polnoštevilnoi obiskana konferenca, katere so se udeležili tudi. krajevni zaupniki in odposlanci iz Zagorja. Trbovelj,. Hrastnika, Hude jame, Kočevja in Rajhenburga. je pOt.ekla v popolni enodušnosti in soglasnosti. Po referatih načelnika II.. skupine, ki je'predsedoval konferenci ter predstavnikov vseh treh jstjro(kovnik zvez, so bile soglasno sprejete sledeče zahteve:
S posebnim dodatkom k sedaji veljavni kolektivni pogodbi od 31. 8. 1936; naj se:
a)	povečani diraginji odgovarjajoče zvišajo prejemki delavstva.
b)	definitivno revidira akordne postavke, kar že itak predvideva $ 6 kolektivne pogodbe, kar pa doslej ni bilo izvedeno.
e)> sporazumno izdelajo potrebna tolmačenja nejasnih, odnosno dvoumnih določb obstoječe kolektivne pogodbe.
Konferenca je končno sklenila . predložiti Trboveljski premogokop-n i družbi v rešitev vsa še nerešena lokalna vprašanja (zidanje stanovanjskih hiš, postavitev Kopalnic, ureditev razsvetljave in sffčno) na podlagi predlogov podružnic strokovnih organizacij in II. skupine iz posameznih krajev.
Poseben akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov prizadetih strokovnih zvez in II_ skupine bo v okviru spsrejetih sklepov izdelal spomenice ii» stopil v stik s predstavniki Trboveljske preiuogokopne družbe, da se ta pereča vprašanja čimprej ugodno rešijo.
izkušena Babica
ANA CHRP OVA
Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno
prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo entre rios 621
U. X. 38 Mayo 8182
Velika moderna krojačnica
HERMINIO BIDINOST
Ex-cortador de el Jokey
Če hočeš biti brezhibno in elsgantno oblečen, prepričaj se sam.
AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires

DALMACIJA POGREŠA VTŠČARJEV.
LETO
Poročila izt Dalmacije trdijo, d* je letošnja sezona za tujski promet
je letošnja sezona za tuj* promet, j* ^ m ime[ vg¿ ^^ mogi da zelo slaba. Medtem ko je bilo v tem, rF*
času ostala leta skoraj vsa obala polna letoviščarjfev, je zdaj mnogo mest skoraj praznih. Na Rabu n. pir. je tako malo gostov, da govorijo kar ■a praznem Rabu, ki pa je bil vsa leta najbolje obiskan kraj. Zakaj to, odkod ta padec gostov t Čehi so se nam v precejšnjem številu izneverili. To baje zaradi padca njih valute. Letovanje v svetovno znanih domačih toplicah je zanje cenejše kakor Dalmacija. Mnogo tujcev pa je iz Dalmacije izvabila Italija. Odkar imamo "italijansko-jugoslovan-sko" bratstvo, odhaja mnogo Jugoslovanov na izlete v Italijo. Ker pa Italija zna sprejemati in streči tujcem, je letošnje poletje zvabilo v Italijo baje več tisoč Jugoslovanov. Mesta so tam lepša, morje je lepše, ljudje postrežljivi, cena je ugodna, reklama iznajdljiva — pa je Italija zvabila mnogo tujcev, ki so bili doslej zvesti našemu Jadranu. — Da je Čehov letos mnogo manj k nam, bo vzrok najbrže tudi politično vedenje Jugoslavije, zaradi katerega nas precejšen del češkega tiska napada. Naše prijateljstvo z Italijo in Nemčijo nam na Češkem pač ne bo pridobilo niti ohranilo dobrega prijateljstva.
SMRT ZARADI "POTUNKANJA"
Marbor, 27. juli. — Grda navada med kopalci je "potunkanje" soko-palca pod vodo. Večkrat se konča to s smrtjo, če dotični slučajno ne zna dobro plavati, kakor kaže naslednji žalostni primer iz Ruperč. V Pesnici se je kopala na Lipuševem travniku v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici mladina. Med kopalci sta bila tudi 1-4 letni Feliks Lipušek ter 15 letni Mavrič Miroslav. Pesnica je na dotičnem mestu globoka do tri metre, pa si Lipušek, ki ni znal plavati, ni upal dalje od brega v vodo. Mavrič. ki je videl, kako se Lipušek boji vode, ga je naglo prijel za ramena ter ga potegnil za seboj v globino, kjer ga je potopil v vodo. Mavrič je razigrano splaval k bregu, češ. "pošteno sem ga po-
ttlttkal"; toda kmalu se je prestrašil, ko je videl, da se Lipušek bori 8 smrtjo. Skušal ga je rešiti z vejo, Matero mu je motil nad vodo, toda
bT se oprijel, ter je izginil pod gla-dino. Šele pozeje so odrasli Bpravili vtopljenca iz globokega tolmuna na breg. Mavrič je iz strahu pred posledicami pobegnil ter ga doslej še nišo mogli najti.
STRAŠNE
NEVIHTE NIJI
V SLOVE-
Skoro iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo poročila o hudih nalivih in. toči, ki so prejšnji mesec napravici, posebno v Sloveniji, na Dolenjskem ogromno škodo. Poglejmo kaj in koliko je uničila toča samo v novomeškem okraju, glede katere škode je okrajno načelstvo v Novem mfcstu dosedaj od vseh prizadetih občih zbralo podatke o povzročeni škodi v okraju. Škoda, vsaj približna namreč, se ne more še točno preceniti, vendar pa je ugotovljeno, da so poleg 756 lia koruze, 405 ha ovsa, 139 lia prosa, 50Ó ha ajde, 673 ha vinogradov — po toči uničeni tudi vsi ostali poljski sadeži, in sicer 547 ha krompirja, 1017 ha detelje, 9.62 ha fižola, 11.75 lia zelene koruze, 120 ha pese, 223 ha korenja, 37.65 liq zelja ter vsi vmesni sadeži in vse strniščne detelje. Ogromna je tudi škoda na sadnem drevju, podrtih je nad 15 kozolcev, pobitih ogromno število šip in nad pol milijona strešne opeke. Deloma uničenih ali celo zelo poškodovanih je nad 60.000 jabolčnih, nad 20.000 hruškovih, nad 18.000 češpljevih in veliko število črešnjevih dreves, breskev in marelic. Uničeno je nad 6600 y jabolk, 980 y hrušk, 527 y češpelj. 44.5 y breskev, 1192 y oivhov, ne vštevši koš tanj od 11:800 dreves v občini Šmihel-Stopiče. Pričakovati je, da bo znašala detajlna ocena škode nad 10,000.000 dinarjev. Dolžina pobite
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERT0 CERMČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 _ 3588
proge znaša približno 47,5 km2 ali 21.375 ha. To je dosedaj največji obseg katastrofe po toči v eni nevihti in tukajšnjem okraju, kar pomnijo najstarejši ijudje.
Banska uprava" v1 Ljubljani je v sredo, 28. julia, poslala v novomeški okraj komisijo, katero vodi uradnik kmetijskega oddelka ing. Simonič. Ta koriiisija ima halog, da sfe na licu mesta prepiiči o obsegu in višini napravljene š^ojle in tudi s svoje strani čimprej predloži svoje poročilo. Župani vseh prizadetih občin gredo seveda komisiji na roke, da v najkrajšem času to delo dokonča, da bo banovina lahko čimprej s primernimi ukrepi priskočila na pomoč. Član banskega sveta D. Weble je v četrtek v odsotnosti gospoda bana podbanu dh Majčenu osebno poročal o obsegu in višini povzročene škode. Gospod podban je izjavil, da bo banovina takoj' po sprejemu vseh uradnih podatkov, kar pričakuje v par dneh, podvzela potrebne korake v pomoč prizadetemu prebivalstvu.
SODBA RADI PRIHOVSKIH DOGODKOV
V petek 30. julija je bila po 2-dnevni obravnavi v Celju razglašena razsodba proti 21 pristašem JNS, ki so bili obtoženi napada na ljubljanske akademike v prihovskem klancu pri Konjicah, kjer je bil do smrti zaboden akademik Rudolf Do-linar.
Oproščeni so bili: Milan Orožen, jurist in sin celjskega odvetnika dr. Milan Gorišek. sin odvetnika pri Šentlenhartu v Slovenskih goricah, dalje vsi tisti obtoženi iz Šentlen-harta, katere je tisti dan v svojem avtomobilu vozil Milan Gorišek m'ajši. Ti so: Ivan Beigott, Korošec Mirko, K ra n j c Mirko, Neuwirth Feliks.
Obsojeni so bili: delavec Dugina Viktor na 3 leta robije in tri leta izgube državljanskih pravic, ker je zabodel Dolinarja. Upravnik mariborskega "Večernika Jutra" Slavko Reja, ki je pohod proti Prihovi vodil in organiziral, je bil obsojen na 5 mesecev zapora. Sodišče pa mu je dalo 3 mesece odloga za nastop kazni. Anton Pa ra v ¿ n je bil obsojen na 4 mesece zapora, pa je tudi nje-
mu za nekaj časa odložena kazen.
Pogojno pa so bili obsojeni na 4 mesece zapora: Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanjšček Mirko, Ra-nar Mirko, Stancar Drago in Urban-Čic Ludvik, Kodrič Franc. Silič I-van je dobil 3 mesece in pol, Mar-kež Vinko pa 5 mesecev zapora!
Ker so bili vsi zadnji obsojeni le pogojno, onim dvema pa je nastop kaisni odložen za nekaj Časa, je po obsodbi ostal ■v' zaporih edino le Dugina Viktoi.	L¡ ■., .••.v' i ■' JANKO VODOPIVEC UMRL
Pretekli mesec so v lepi vipavski vási Kamnje položili k večnemu počitku daleč naokrog znanega nadu-čitelja v. p. g. Janka Vodopivca,.ji. znanega vipavskega čebelarja. Marsikdo se bo ob čitanju teh vrst spomnil na že priletnega, a kot kmetska grča zdravega moža. ki je še s sedmimi križi na hrbtu opravil vsa svoja številna pota na — kolesu, ki ga je takorekoč stalno spremljajo. Dolgo pot iz Kamne v Ljubljano je v svojem življenju neštetokrat prevo-. zil, tako še pred nekaj leti. Zadnje čase pa se je mnogo vozii z motorjem. čemur so se mnogi, ki so vedeli za njegova leta. še bolj čudili...
Pokojni Janko Vodopivec je izvrševal svojo naporno učiteljsko službo polnih 46 let. Po začetnem uči-teljstvu v Branici pri Rihemberku, v Konjskem v goriških Brdih in v Plaveh v Soški dolini, je še kot mlad učitelj prišel v Kamnje na Vipavskem, kjer je ostal do svoje smrti. Tu si je uredil svoj dom, tu se je y prostem času posvetil gospodarski
vzgoji svojih Kamenjcev, med katerimi ni deloval le kbt učitelj njih najmlajših, temveč kot vsestranski
{¡gojitelj vseh občanov. Užival\je
»led razsodnega cioveka, ki je; s
oterimi nasveti znal koristiti domačinom, ti pa so se v mnogih zadevah obračali nanj kot na strokovnjaka.
•Pokojni Vodopivec si je pridobil velike zasluge zlasti za pospeševanj domače sadjeyeje, y vinorodni . okolici, v kateri je,živel, pa je .^e.,prav posebej., trudil za dvig vinogradništva, trtorejp. ip umnega kletarstva. S .svojim znanjem in:, svojimi bogatimi izkušnjami, je imel pameten nasvet za vsakega, ki se je (.uanj obrnil. Postregel pa mu ni le § nasvetom, saj. je bil tudi drugače mož odprtega srca. Če ni imel drugega pri hiši, kozarec pristnega domačega medu je bilo gotovo na mizi... Kot spreten čebela^r je bil v prvih vrstah goriške čebelarske organizacije, kjer se je uveljavil s svojimi velikimi izkušnjami in t¡eo-fetičnm znanjem. Za svoje zasluge tem polju ga je odlikovala tudi italijanska vlada.
Kako zelo je bil pokojni Vodopivec priljubljen v kraju svojega uči-teljevanj^i, je najbolj zgovorno pokazala njegova zadnja pot, ko so ga prišli spremit k večnemu počitku iljudje od blizu in daleč. Poslovilne besede mu je spregovoril domači župnik g. Černigoj. Pokojui zapušča tudi v Argentini mnogo svojih učencev, ki se ga s hvaležnostjo spominjajo. Naj mu bo lahka vipavska zemlja!
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v reda. Našli boste v tem zdravilišča specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniško naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VEUANOVTO sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
in sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8 ure
F A VST A
"To pomeni, da se pripravljate na smrt'', je ponovila Hugeta. "Pardaillan, dovolite mi, da umrem z vami. Kako me morete nagovarjati, naj se skrijem v klet ter poslušam bojni hrup in zmagoslavno vriskanje vaših sovražnikov? A'li res mislite, da bi mirno čakala konca? Ce je taka vaša misel, Pardaillan, tedaj me niste nikoli razumeli. Znajte, da nimam več česa iskati na tem svetu, ako poginete vi... Vem, vem, da vam no morem biti nič, ako-ravno ste vi meni vse. Vem, d¿ bi žalila vašo pokojno gospo in smešila sebe, če bi rekla, da vas ljubim. A mislite si, da sem vam sestra, ki nima nikogar razen vas; ali ta, da sem vam mati. Ta beseda me dela staro, jelltc... a saj tudi res nisem več mladenka. .. Mati, da!..."
ZUhtela je in zamrmrala:
"Zdaj vidite, da sem zadovoljna z najponižneJSim kotičkom vašega srca. Pardaillan,. sinko moj dragi, dolžnost matere je, da vas ne ostavi samega v vaši težgi uri!.. ."
"Prestanite, Hugeta, prestanite!" je revel Pardaillan s tihim, drhtečim glasom. "Ne «ostra mi niste ne mati, am Pak najdražje bitjo za ubogim angelom. ki mi je bil vzet... Ne, umreti vam no dam... in tudi Jaz ne mislim umreti! O, še se hočem krepčati s sladkim vincem iz vr.še kleti in s še slajšo tolažbo, ki rrihaja iz vaših ust..."
Tako govoreč Je hodil po izbi sem ter tja Na oko se ni zdel razburjen, le bled jo bil kakor smrt. V srcu pa je mislil takole: •... "i-vy, princa jo ura. da poplačam do-
bri krčmarici očetove in svoje dolgove. . . Uboga Hugeta! Za vso vdano in vzvišeno ljubezen, ki si mi jo izkazala, zahtevaš samo pravico, da ne umreš od žalosti Tega ti žal ne morem obljubi ti,- zakaj volkovi, ki tulijo pred hišo, hočejo mojo smrt Lahko pa te očuvam strahote, da bi morala gledati, kako me trgajo na kose... Ako boš videla moje smrti, se morda vendarle u-tolažiš!"
Skrivaj se je ozrl na Hugeto. Plaka-la ni več, toda njene sklenjene roke so še vedno izvažale prošnjo, od katere ji je gorela duša.
"Ne umri. . . ali pa mi daj, da umrem zraven tebe...''
"Oče moj!" jo pomislil Pardaillan "Ti, ki si me učil, kako se je treba boriti in kako umreti, daves boš videl, kako se tvoj sin preda!"
Izdrl je meč in ga jo prelomil na kolenu
"Kaj delate?" je vztreietala Hugeta
!zdrl je bodalo in ga je z glasnim «mehom vrgel od sebe.
"Pardaillan:, . ."
"Vidite, dragica, poslušati hočem vaš dobri svet: dal se bom prijeti. Zaigrati glavo, da si prihranim nekaj mesecev ječe, bi bilo res preneumno. živeti
¡'točeni, Hugeta!... živeti hočem, ker ste mi dokazali, cia je še sreča zame na tem svetu!... čakajte me brez skrbi no bojte se. da bi strohnel v Basti-ljl! .
••PardaillanI Pardaillan!" jo dihnila ¡ 1'-..treta, vs¡: blažena od slutnje, ki jo Je prešinila pri teh besedah...
Toda Pardaillan j" n; več poslušal. Podiral je zaslon, ki ga jo bil nagrma-d'1 pred vhodom!... Nato je odprl vrata baš kn se je vzdignilo na ulici 'donebesno vpitje:
"Guise! Guise! živol veliki Henrik!
živel! živel naš Henrik! Sveti!"
In res je bil Guise. Obdan z bogatim spremstvom, se je pravkar ustavil pred gostilno
"Visokost", mu je javil 'Maineville, "vse je i ripravljeno. Ali naj naskočimo? ..."
Tedajci so se odprla vrata. Na pragu se je pokazal Pardaillan.
"Pardaillan!" je zamrmrala Hugeta in pala na kolena, drgetajo od radosti in strahu.
Obrnil se Je k njej in se široko odkril.
"Do svidenja, dobra krčmarica!" je viknil smehljaje se.
"Do skorajšnjega, veselega svidenja!..."
T0 rekši je stopil s praga na cesto. Stražniki, lokostrelci in arkebuzirji, plemiči na konjih, Guise sredi njih, meščani, ki so zijali' skozi okna, vse to ljudstvo, ki Je pravkar še rjovelo, je zdajci umolknilo in obviselo z očmi na rf.ztrgiftneta, okrvavljenem Pardailla* nu. ki je krenil naravnost proti vojvodi Guiškemu.
Vsi so se umikali, še zdaj, ko je bil sam in neoborožen, jih Je navdajal s strahom Pred vojvodo je obstal. Sredi globoke tišine, ki je visela nad množico, se je začul njegov trdni, malce posmehljivi glas:
"Predam se, Visokost!..."
Guise ga Je gledal skoro minuto kakor neumen. Pardaillan je Htal pred nJim z dvignjeno glavo in mu je zrl naravnost v obraz. Vojvoda je nezaupno begal z očmi okoli sebe Tišina je po stala strašna.
"Ne bojte se, Visokost", Je j ovzel Pardaillan "Nikake zasede vam nisem pripravil. . .*»
j Te nezaslišane boSede so zadele vojvodo Guiškega kakor bič. PreMedel je
in mahnil z roko. Kakor bi trenil, so vojniki obkoliil Pardaillana. šele ko so ga obdali z vseh strani, je Guise izpre-govoril:
"Predate se, gospod! Pa so trdili o vas, da ste neukrotni in nepremagljivi kakor kaj vem kdo! . . . Predate se!. . . Bogme. nekam smešni smo s svojimi lokstorelci in arkebuzirji... ko bi zadoščal en sam birič..."
Pardaillan je prekrižal roke. Guise je skomignil z rameni.
"Eh". je dejal, "prišel sem, da bi videl junaka, toda ukanil sem se!.. . »pravite mi tega človeka v Bastiljo; žal mi je, da sem se dal motiti zaradi klavrnega strahopetca."
Pardaillan se je nasmehnil. Iztegnil je roko in pokazal s prstom na vojvodo Guiškega. Z glasom, ki se je zdel vsem prisotnim čuda miren, je odgovoril:
"Mislil sem, da se (.redam krvniku, pa sem se zmotil: predal sem se sai.io Henriku Oklofutancii. Držite me do-dobro, 'Henrik Lorénski, dokler me držite! Ubijte me do mrtvega, dokler imate priliko! In če verujete v Boga, ki ste mu pred šestnajstimi leti v dar zaklali dvajset tisoč nedolžnih ljudi, priporočite se mu v zaščito! Zakaj na ime svojega očeta se kolnem: ako ne ubi-jete vi mene, ubijem jaz vas! Pobral sem besedo, ki ste mi jo vrgli v obraz, i in pride dan, ko vam jo zarinem v grlo s konico svojega bodala!... Straža, stopaj! Marš! ..." j Odkorakal jo sredi arkeliuzirjev, kakor bi jih vodil. . .
¡ "V Bastiljo!" je zarenčal Brazgoti-nec, krvavo gledeje okoli sebe. '-'V Bastiljo! še to minuto pokličite zapriseženega mučitelja!.. .'"
Hugeta, ki je klečala v izbi na tleh, {.a je Šepetala:
"Zdaj je na meni, da te otmem!..."
XLIV.
Rodbinski svét.
Guise je odrinil proti svojemu dvorcu. Divje vzklikanje ga je pozdravljalo vso pot. Vojvoda je čutil, da se izraža v vzhičeni ljubezni tega naroda zgolj sovraštvo d0 drugih ljudi. Spominjaje se Pardaillanovih besed je zamišljeno dvignil glavo proti nebu. kakor bi ga vpraševal, ali ni že čas za novo krvavo daritev.
"živel Guise! živel Henrik Sveti! živel steber Cerkve!..."
"živela maša! živel naš katoliški kralj!. . ."
"Smrt Herodu! Smrt Navarcu! Smrt krivoveroem! živela Loréna!..."
t'Bog hoče! Bog hoče!..." In že je ljudstvo potegnilo Henrika Guiškega s sedla in ga je neslo na ramah. Zadaj so pokale arkebuze. Kdorkoli je imel orožje, je streljal na vsako hišo, ki.se je zdela sumljiva. ¡Ljudje so o-gledovall drug drugega z mrzko blaznostjo; gorje mu, kdor ni nosil rožnega venca okoli vratu! Kakor bi mignil, je ležal krvav in raztrgan na tleh, naj je bil katoličan ali ne. . . Do trideset ljudi je bilo ubitih v slavo vojvode Guiškega, ki se je smehjal na vse strani ter dvigal klobuk in klical: "Da, prijatelji! Bog hoče!..." Večerilo se je. Vojvoda Guiški je dal zapreti vrata svojega dvorca. Ne zato, ker bi ga bilo česa strah v tom mestu, ki je s koprnejem čakalo migljajev njegove roke. Le zbrati se je hotel in dobro premisliti vse, kar jo videl v teku današnjega dne. Zakaj {.otrpežlji-vost Parižanov je bila očividno pri kraju. Troba jim je bilo najti posla in zabave.
¡ Guiso je stopil v svoj prostorni ki-
Slovenska zemlja v Buenos Airesu
Ai, Padre Esloveno! Glejte no,
kaj je prinesla pošta!
Pa res, kaj bi bilo? Zanimiv zavoj ček. Kot da bo v nem kaka čaša. Kako zdravilo, kdo ve kaj ?... Edino kar je pošiljka povedala, je bilo. Ljubljana 2, oddano 1. auvgusta priporočeno, z namko 30 Din. Moj naslov in ničesar več!
Atención! Bomba je! je menil šaljivo tovariš. Nevarno!
Zares me je imelo, kake tajnosti bi vtegnil vsebovati tisti zavojček. Nedotaknjem je prehodil vso dolgo pot, nobeno radovedno oko se ni drsnilo pogledati v skrivnost. Nepoškodovan je bil voščeni pečat.
Previdno sem odmotaval.
Lesena posodica, s tesno prijenim pokrovčkom, stružena in bročene barve, kakor gruda zemlje iz brazde vrezane v slovenskih tleh.
Vsi so radoveno oprezovali, kaj vtegne biti znotraj. Odprem.
Listka sta mi razrešila skrivnost: na enem: belo, modro, rdeče slovenska narodna barva; na drugem: modro, belo, rdeče-jugoslovanska državsa barva. Na obeh listkih pa besede: slovenska zemlja.
Začudeni so gledali prisotni, gledali in gledali, pa nič videli. Ona dva listka pač, toda, kaj sta jim povedala!
Iz posodice pa je bistro gledala mala vrečica, zavezana z vrvico v slovenski narodni barvi...
Nič nisem odgovarjal na vpra-
rastel hrast, kdo je .stružil posodico/ Óé tudi bi-ezdomci na tuji" zemlji, kdo šival vrečico, kdo potegnil s če tudi vemo, da naša ljuba domo-
šanja. Kar umaknil sem se. Čudno, sem si mislil Toliko sil je na delu, da bi pripravile človeka do tega, da bi zatajil samega sebe in bi ostal nič drugega, kakor stroj in žival, — mašina, ki naj poganja napredek in kup mesa, ki naj streže svojim čutnim željam in potrebam...
Tule v tej posodici pa najdem peščico prahú, morda pobranega na ljubljanski ulici. Prahú, ki sem ga nekoč z nevoljo otepal iz svoje suknje in drgnil iz umazanih čevljev., tedaj ko smo zabavljali čez "blatno Ljubljano", ki je zatajila svoj pridevek, da je "bela"...
Da vrečica zemlje, ki ni nič! Kaj bo neki! Nekaj gramov komaj... in tukaj v tej deželi, ki ima tako ;v'e,lAkamske planjave brezkončnega plodnega polja, z debelo plastjo zemlje, kjer. plug ne more zadeti v skalo... Zares, čutil sem, da sinovom te dežele in te domovine ni nič in prav nič tisto, kar je vsebovala posodica in vendar je meni... srce
je vse glasneje vdarjalo in toplo mi je postalo. Vstavilo se mi je ve vse drugo delo in kdo ve kod so tekale moje misli, ki so zbežale daleč, daleč tja čez morje in pustile moje telesno bitje kakor zgubljeno v daljni, daljni tujini...
Da, da. C'e je človek res le kup mesa in kosti, kakšno vrednost, kak smisel more imeti peščica prsti iz slovenskih tal? Saj niti ne 'vem, katera roka je zemljo pobrala, kje je
čopičem suovensko barvo na listek kdo je pošiljko oddal... In vendar mi stoji sedaj na mizi, kot ljub spomin, kot dragocen okrasek, kot pozdrav, ki ga mi je poslala vsa domovina.. ..
Bo rekel kdo: to so sentimentalnosti za pesnike.
Da, za pesnike so te sentimentalnosti. Pa so tudi za druge in za vse. Zakaj iz tiste zemlje in iz tistih tal, kjer smo prvič gledali božji dan, kjer smo poslušali prelepo petje zvonov, koder smo trudno po brazdi stopajoč sejali v upanju in veselo vezali snope, kjer smo živeli ure brezskrbne mladosti, pa tudi trudnega, deda. Če je samo za pesnike, potem smo pesniki pač vsi, vsi vredni otroci naše domovine, zakaj vsi ljubimo našo pesem.
EXPRESO "GORMA"
Agencija
POTNI
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759
Samo pri nas dobite najceneje ladijske lisltke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
' i" —	Ij&tf fi^EKu '^n
	* «Li
^! - "*®U	
	
U.
FRANC LOJK
Calle VHjLAROEL 1476 T. 54 Darwin 5172 in 2094
Fotografija "LA MODERNA;
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NO VOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
vma trpi, pa je vseeno ne morejpo in nočemo in ne smemo pozabiti, kakor vreden otrok svoje matere liikoli ne pozabiti.
Žal je tudi takih otrok slovenske matere, ki so svoji-materi le svoje "telo ukradli", a njenega duha in njenega srca si niso usvojili. Kot kruhoborci so šli v tujino, z rokami samo in nogami za delo in z usti iu telesom za užitek... In kakor oni brez srca po svetu hodijo, tako jih tujina, dežela brezdomcev, brezsrčno in brezdušno sprejema. Pozabljajo, da sramujoč se svoje domovine in naroda svojega, dajejo pravico mogočnikom, da ravnajo z njimi bolj brezsrčno kot s tovornim živine etom, zakaj 'človek ka'terem\i domovina ni nič, kateremu je pesem in vera in beseda le nebistven o krasek... tudi nima več pravice, da v njem kdo človeka spoštuje. Brez-domstvo in brezboštvo sta dve osnovni napaki modernega človeštva. In prav v službi najhujšega materijali-zma, ki je v gospodstvu vedno kapitalizem, stojijo tisti, kateri oznanjajo internacionalizem, s katerimi se lastnemu narodu izneverjajo.
Prava modrost je tista, ki ljubi in čuva svoje, tuje pa spoštuje. Ničvreden pa je vsak, kogar je svojega naroda sram. In nič vredni smo tudi mi Slovenci, če smo tako malo zvesti otroci svoje slovenske matere da nimamo ljubezni do naših stvari.
CERKVENI VESTNIK
a. šept. maša na Snavedri ob 10.30. Molitve na Paternaiu.
12. sept. maša. na Paternaiu na Av. Del Campo ob 10 uri. Proslava jugoslov. ■ parodnega praznika rojstnega dne kralja Petra. Vdeleže se zastopstva vseli naših organizacij in g. minister.
Molitve tudi na Paternaiu.
8. sept. je god Marijinega roj" stv'a (mali Šmaren) Praznik ni zapovedan.
Hladnik Janez.
Vsakega, vrednega Slovenca zadeva je slovenska šola. Prav v tem je treba, da vsak po svoji najboljši volji pokaže, da se svoje dolžnosti zaveda, da doprinese kar more, da jo podpre.
6. septembra slavi domovina svoj narodni praznik, god svojega, kralja. Mi tu v tujini «•■?. bomo tudi pridružili domovinski ljubezni rojakov tam daleč.
V nedeljo 12. sept. ob 10 uri bo naša cerkvena slovesnost v kapeli na Paternaiu (Av. del Campo 1653) katere se vdeleže vsa društva in u-radno v uniformi tudi g. minister dr. Cankar.
Zapel bo pa moški zbor, tako da ne bomo samo mi dali domovini dokaz svoje ljubezni, temveč nam bo tudi ona dala svoj dar — prelepo pesem...
Hladnik Janez.

Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJ* PO FRANCOSKIH TN NEMŠKIH NAf.INIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in n?redno perilo. — Sfecija- l.rti za pljučne, srčne, živ
reumatičnp bolemi
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
SSnreiema se od 9. d" 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
rAUF rANQALLO 1542
binet, Maineville in Bussi-Leclerc, njegova milostnika, sta mu sledila za petami.
"Kje pa je Maurevert?" je vprašal vojvoda "Ne vidim ga."
"Visokost", je odvrnil Maineville, "Maurevert je Sel v svoj hram in je zapri duri, da se v Bogu pripravi na osveto."
"Aha, on in Pardaillan sta bila velika sovražnika. Lahko si mislim, da je zadovoljen."
"Leclerc in jaz", je nadaljeval Maineville, "se gotovo lahko pohvaliva, da imava tega prekletega skitača na muhi. A z Maurevertovo mržnjo se najina ne more primerjati. Videl sem ga, Visokost, ko je stopil bahač iz gostilne in se je sam predal vojnikom. Maurevert me je zgrabil za roko, da bi bil najrajši zavpil, in mi je rekel: ,Vidiš, to je najlepši trenutek mojega življenja'. Nato je prebledel kakor smrt. Baš toliko, da se ni onesvestil od radosti. . . Ko so odveli Pardaillana, je skočil s konja; in ko sem ga vprašal, kam gre, mi je pokazal Jetnika in jo je molče ubral za stražarji".
"Da", se Je oglasil BussKLeclerc, "hotel se je uveritl. Kakor da Bastilja ni zanesljiva ljubica!"
"Posebno odkar si ti njen skrbnik!'* je rekel vojvoda iGuiški. "¡Nu, gospoda, pustimo Maureverta in pomenimo se o naših ligarjih. Treba je, da se nekako odločimo..."
"Da, dragi brat", mu je pritrdil oso-ren glas, "čas Je, da se odločimo."
"Ludvik!" Je vzkliknil Henrik Gui-ški, zagledavši prišleca, ki je izrekel te besede.	•
"lin Karel!" je dejal drugi dožlee, ki je tisti mah stopil v sobo, puhaje kakor vol.
"Pa uboga Katarina!'' Je rekel žen-
ski glas, poln laskave porednosti.
"Im tvoja mati, Henrik!" je doda» drugi ženski glas, ki se je zdel težak, od mrke resnobe.
Vojvoda Guiški je mignil z roko. Maineville in B;ussi-Leclerc sta se poslovila z globokim naklonom in sta zaprla vrata za seboj. ..
"Bodite mi dobro došli'', je izprego-vorii vojvoda, ko so ostali sami. "Drago mi je, da vas vidim okoli sebe v tem resnem trenutku, ko gre za slavo našega imena in ko ima rod, kateremu načelujem, priliko, da si osvoji prvo i mesto ma svetu."
"Baš za to osvojitev gre", je rekla vojvodova mati. "Tvoja rodbina, Henrik, tvega vse, imetje, slove« in celo življenje, da bi ti ugladila 'Pot do prestola. Samo koraka je še potreba. A ti se ne odločiš za ta korak. Ako ga ne storiš, dokler je čas, bomo vsi izgubljeni."
Vojvoda Guiški je prebledol in se je prijel za čelo. Čuteč, da ni več moči odlašati odločitve, Je povabil goste, naj sedejo.
"Nu, mati'*, je odvrnil, ko je sedel tudi on, "pogovorimo se, ako treba! Vsi veste, da rajši dam glavo, kakor da bi vas gledal v nevarnosti..."
Tako se je začel usodni posvet med vojvodo Guiškim in članstvom njegove rodbine. Ludvik Lorénski. kardinal Guiški, Karel Lorénski, vojvoda mayenn-ski, Marija Katarina Lorénska, vojvo-dinja montj.ensierska, in Ana dlEbte, vojvodinja nemourska, vdova po Francu iGuiškem, so bili zbrani okoli ene mize in so tehtali bodočnost svojega rodu...
Obraz vojvodov© matere je bil fanatičen. S svojimi sivimi lasmi Je bila nekoliko podobna Katarini de Medicis. Razlikovali sta se le v tem, da je bila
kraljica-mati pred vsem praznoverna, mati Guiških pa vernica v najstrašnejšem pomenu, ki ga je mogla imeti ta beseda v onih dneh.
Vojvoda Mayennski je bil uživalec, veseljak, dobrojedec in dobropijec, v mišljenju in dejanju pa počasen kakor večina deheluhov njegove vrste. Vzlic temu si ga ne smemo misliti nerodne-ža in zanemarnika. Narobe, bil je izkušen človek iu prebrisana giava; spoznanje, da blagri. ki jih me moreš ne pojesti ne potiti, prav za prav niso vredni pohlepa, s katerim jih svet lovi, mu j je celo dajalo neko prednost pred ostalimi člani vojvodske rodbine.
Kardinal Guiški je bil živo nasprotje vojvode Mayenskega. Kot tretji sin Franca Lorénskega je moral po običaju tedanjih vellkašev postati svečenik, čeprav bi se bil iz njega tako gotovo napravi! sijajen vojak, kakor gotovo je bil vojvoda Mayennski rojen za meniha. Tega kardinala si malokdaj videl v cerkvi, tem večkrat pa si ga srečaval v oklepu na čelu plenilskih tolp. Njegova čud je bila surova in nasilna kakor narava, starejšega brata, le s to razliko, da ga je mimo tega še odlikovala politična prevejanost in diplomatska preudarnost, ki Je veliki Henrik ni imel. Njegovo častihlepje se je gnalo za visokimi, daljnimi cilji; če je tolikanj priganjal brata, naj se polasti kraljevske krone, ga je priganjal zato, kor je skrivaj upal, da se ta krona kedaj preseli na njegovo lastno glavo!
Marijo de Moiltpensier so čitatelji že spoznali; o njej vemo, da je bila zmožna z nasmehom na zalom obrazku u-svojiti vsak zločinski naklep, ne da bi pomislila, kaj dela. . .
Kardinal Guiški Je prvi izpregovoril.
"Ona, ki nag vodi", je dejal, "mi je poslala nalog, naj bom pri Naši Gospe
in naj čakam na svojega brata Henrika. Vse je bilo ukrenjeno za kronanje, šest kardinalov in dvanajst škofov, poslanih po 'njeni Svetosti Favsti, je stalo okoli mene Tri sto župnikov, dekanov in vikarjev je čakalo migljaja, da bi se razhiteli po Parizu in bi oznanili veselo vest. Vse je bilo pripravljeno, samo mojega brata ni bilo k Naši iGospe!"
Henrik je nagrbančil obrvi. Toda že se je oglasil vojvoda Mayennski.
"Bogme", je rekel, "na FSivstin poziv sem v najhujšem diru prijahal iz Auxerra v Pariz, kar zame trtbušnika ni majhna stvar. ,Sa.mo da bi prišel za za časa!' sem stokal spotoma. Xu, prispel sem celo prezgodaj. Dva tisoč bojevnikov sem imel na ulicah, s tisoč su-ličarji sem bil zasedel Louvre. Jaz sem bil v l^ouvru, brata Henrika ni bi!o'.''
Henrik se Je ugriznil v ustnice.
"Pet sto meščanov in prostakov sem imela zbranih na Grévskem trgu", je izpregovorila vojvodinja. de Montpen-sier. "Favsta mi je dala znamenje. Zaklicala sem: .živel kralj!'... .Živel kralj T' so zagrmeli moji ljudje na vse grlo... Toda kralja, kakor se vidi, ni bilo nikjer! Povem ti, gospod brat, da je Pariz zelo razočaran, ker je vzklika! kralju, ne da bi ga dobil."
"Pariz je pijan", je rekel vojvoda i Mayennski "Vsi veste, kako opasna je pijanost Pariza."
"Pariz renči", je osorno dodal kardinal. "Nas nc vara to, da danes kliče .živel Guise!'... Kmalu bo našol drugo besedo... Gorje mu, kogar se Pa i riz naveliča".
"Pariz! Pariz!" je vzrojil vojvoda Guiški. "Kakor da je Pariz vsa Francija in ves ostali svet! Kaj pa dežela? Pokrajinske skupščine me obtožujejo, da sem upornik. Škofje, kar Jih Je v-rinraih Rikstu, zahtevajo, da se v vsem
uklonim Rimu. španski kralj me vabi, naj dokažem svojo pravico do prestola. Kaj porečete? Da, voljan sem biti kralj, zaradi vas in zaradi sebe; toda le s pogojem, da me ne bo pobunjena Francija podila z mojega prestola. Vi, ki mi ponujate Pariz: ali .ml morete dati tudi pokrajine, škofe, Rim in Španijo? Ne!. ... Je pa ženska, ki mi daje vse to z eno sanio besedo: Katarina de Medicis!
(Nadaljevanje)
PRVA SLOVESKA KROJAČNICA
LEOPOLD UŠAJ
Ob svoji deseti obletnici vam je* porok, da boste vedno in v vsakem ozira najbolje posrečeni.
GARMENDIA 4047
Bs. A"'res
Med Slovenci v Bosni
Ljubljana, julija 1937 — Pod gornjim naslovom je zadnje nedeljsko Jutro prineslo daljši člančič našega rojaka, ki ga je slučajno pot nanesla v Bosno, kjer je naletel na naše e-migrante. Med drugim pravi:
".. .Moje začudenje je pa doseglo vrhunec, ko sem stopil na bližnji hribček in pred seboj zagledal prekrasne vinograde, brajde in latnike, kakršni so v navadi pri nas na Vipavskem in Tržaškem. Ni dvoma, to morajo biti Slovenci, sem si mislil. Ni mogoče, da bi Bosanci gojili trto, posebno ne na tak način. In ni mogoče, da bi Bosanci dosegli že tak standard življenja, stanovanja in obdelovanja zemlje! Moje slutnje so se uresničile, ko me je pot pripeljala mimo neke hiše, na čigar vrtu sem opazil — radič, Radič. — znamenje primorskih Slovencev! Nepobitno znamenje! Ni več dvoma — to so naši ljudje!
Nagovoril sem prvega človeka, ki sem ga srečal. Bil je postaran možak. ki je z vedrom krevsal nekam po vodo:
—	Ej, po Bogu brate, kaži ti meni, jesu li ovo Bošnjaci zasadili to-liku ložu? Insanu to bješe kada za-branjeno? A i hriščani više volješe prepečenice nego vino? Dede, čiko, kaži!
Možic me je pogledal s svojimi svetlimi očmi, zmajal nekam čudno z glavo, snel klobuk in odgovoril:
—	Vejste, gospud, jest jih prov neč al pej prov malo zastopim. Sto-pte v hišo pa ta mlajša vprašajte. So bolj vajeni tega čudnega jezika!
Tako sem se srečal z našimi izseljenci, oziroma naseljenci. Ko sem spregovoril potem z možakom v slovenščini, mu je vedro padlo iz rok in v očeh se mu je zaiskrilo neznan-
sko veselje, ki je izsililo dve, tri komaj vidne solze.
Seveda me je takoj peljal v hišo, triumfalno takorekoč in najdražji zaklad. In po stari slovenski navadi so me počastili s poličem — verjamete ali ne! — pravega pristnega, domačega vipavca.
Okoli 50 družin živi v tem kraju že celih 12 let. Grmeki, Tavčarji, Milkoviči, Vodopivci iz Dornberga, Prvačine, Kobilje glave, Števerjana in eden je celo iz Skale sante pri Trstu. Neznosne prilike so izgnale te naše ljudi iz rojstnega kraja, da so šli s trebuhom za kruhom, poiskat si novo domovino. Vzeli so s seboj trto (o, simbol našega kraja!) in jo tukaj, v kraju, kjer je bila popolnoma neznana, čudovito aklima-tizirali, da je rodila prav tako vino kakor prej doma. Tudi breskve so prinesli in vsa naša raznovrstna semena in rastline, da si uredijo dom, ki naj bi jih docela spominjal na rojstni kraj. Prodali so na Primorskem svoja posestva, kupili tukaj bosensko "džunglo", podrli gozdove in izorali zemljo, da se je zablestela na soncu in začela roditi spočita in deviška, stoteren sad. Ko stopi danes človek na okolne griče, ne vidi več samo gozdov, ampak prekrasne njive in travnike, vzorne vinograde, prelepe sadne vrtove. Slovenske roke so zgradile nov svet — novo domovino !
Zadovoljni so ti naši ljudje Primorci v Vrbaski banovini. Mlajši so se popolnoma privadili, starejšim gre seveda teže. Radi tožijo po domu v Vipavi ali na Krasu, vendar na koncu pristavijo;
— Zemlja, zemlja je pa le dobra in jako rodovitna. To nas drži.
Vpako leto izvozijo na vagone sa-
Dr. J. HAHN
Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje in slabokrvnost.
Ultravioletični 'žarki Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer
TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón u t. 47 cuyq 7eoi
dja, posebno breskev. Tudi vino prodajo in le malokateri ga ima še kaj doma. Poskusili so aklimatizirati tudi refošk, pa se jim ni obnesel. In fige tudi ne. Oh, pravijo, če bi nam še to uspelo, pa bi imeli raj, kakršnega si še doma na Primorskem nismo želeli.
Mladina je kajpada aktivna. Ima svoje pevsko in izobraževalno društvo. Prirejajo tudi diletantske pred stave. Le obisk je pičel, ker sobratjt slabo razumejo slovenščino. Zato sklenili sedaj, da bodo prirejal predstave v srbohrvatskem jeziku. Otroki pa govorijo skoraj samo — srbohrvaščino. Ni čuduo. Družijo se z otroki teh krajev in v šoli se uče tudi le srbohrvaščine.
Starejši so si želeli kajpada cerkev. In pridne slovenske roke so si zgradile i cerkev i župnišče, ki pa še ni popolnoma dogotovljeno. Prihaja jim pa opravljat službo božjo duhovnik iz trapistovskega samostana blizu Banjaluke, Nemec po rodu, ker so banjalučki trapisti Nemci.
Tako so si naši pridni Primorci ustanovili novo domačijo, ki je prav lepa in nenavadno podobna goriškim Brdom.
Ko sem se vračal z nekega obiska v slovenski hiši, sem srečal starega Bosanca in ga opozoril na lepo obdelana polja-.
—	Lijepa su kod vas polja i vinogradi !
—	Pa znaš, mi je odgovoril. — Švabe, ko Švab,e — umiju oni! Ko če s njima na kraj!
Rade Pregare.
ZA KRATEK ČAS
Gospodar in nočni čuvaj
Tovarnar Liliendult je bil zvečer sam z nočnim čuvajem v tovarni. Ves nataknjen vpraša čuvaja: „Ali še sedaj niso prinesli mojih kovče-gov? Čez pol ure odpelje vlak, s katerim moram odpotovati."
„Gospod ravnatelj prosim ,vas, ni-karte s tem vlakom odpotovati. Nesreča se vam bo pripetila."
"Kako to?" Danes ponoči sem imel strašne sanje: da se je namreč prav ta vlak zaletel v drugega in da so se vsi potniki ponesrečili."
Lilienduft se je ustrašil in ostal doma. Drugo jutro je čital v časopisu, da se je nesreča res tako pripetila, kakor jo je v sanjah videl nočni čuvaj. Hvaležen čuvaju mu je poslal 10.000 goldinarjev, obenem pa mu je odpovedal službo. Čim je čuvaj pismo prejel, je stekel k tovarnarju, rekoč: "Zelo sem vam hvaležen za 10.000 gl., a zakaj
ste me odpustili?"
"Če nočni čuvaj ponoči sanja, pomeni, da ponoči spi. Če pa ponoči spi , ne more biti nočni čuvaj."
Nesrečna številka
Gost :"13 Din torej znaša moj račun. To pomeni nesrečo." — Natakar: "Pa menda niste tako babje-vernii" — Gost: "Tisto ne. A veste, imam samo 10 Din."
N%ta se razumela
Zdravnik: "Vi ne boste nikdar stari, če se ne odvadite piti." — Bolnik: "Tega mnenja sem tudi jaz. Dobfa kapljica človeka samo po-mlaja."
KROJAČNiCA
" G O iU C A '*
Vam rWdi vsakovrstno blago za obleke In površnike po najnižjih cenah Delo prvostno.
Se priporoča rojakom
FRANC LEBAN
Warnce 2191
Buenos Aires

KROJAČNiCA
DONATO ALVAREZ 2059	BUENOS AIRES
(pol kvadre od Av. San Martin)
Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji lcrojačnici na razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstuih obliek in površnikov.
Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110 —
Volnene suknje............od $ 52.— do $ 125.—
Hlače "Fantasía"............od $ 8,— do $ 25 —
čiščenje obleke in lijanje .. .. .. •• ........$ 2.—
Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — OENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča
Stanislav Maurič
fe»
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
CARIČIN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 49
Nato se obrne k Elizabeti.
Obe nasprotnici se pozdravita s hladno vljudnostjo. Pri pozdravu ni Elizabet a niti za centimeter nize sklonila glave od Katarinine.
Potemkin ni pogledal Elizabeti v oči. Komaj se je premagoval. —Ah. hotel bi sedaj prenesti Elizabeto -daleč, daleč, na konec sveta! — .Strepetal je ob misli, da bi se mogla zgoditi njegovi ljubljeni deklici kaka nesreča,
"Elizabeta Voroncpvl" reče carica. "Obljubila sem vam sekundan-ta. Dovolite mi, da vam predstavim kneginjo Natalko Soltikovo. O-na bo tako ljubezniva in bo med dvobojem na vaši strani!
'Vi lahko v vsem zaupate tej mla--di dami. Natalka Soltikova bo izvedla svojo dolžnost 'vestno in nepristransko.
Mlada kneginja pogleda bledi deklici v obraz, ji ponudi roko ter reče:
"Dajte mi svojo roko, Elizabeta ^ oroneov. Sicer me ne poznate, toda ne smete me smatrati za svojo sovražnico 1 — Zanesite se name, kakor da bi me ž.e zdavnaj poznali."
Elizabeta ji poda svojo roko. To-Pel pritisk zapečati, kakor običajno, novo prjateljstvo.
"Ali znate sabljati?" vpraša Natalka.
"Znam", odvrue Elizabeta, "toda
bojim se, da sem v sabljanju veliko manj izurjena od carice 1"
"Ne bojte se!" ji zašepeta Natalka. — "Vi morate verjeti v svojo zmago. Vi morate biti prepričani, da se boste umaknili vsem nevarnostim ! — Jaz sem prepričana, da bo zmaga na vaši strani!"
Namesto da bi odgovorila, dvigne Elizabeta oči k nebu. Zdelo se je, kot da bi hotela vprašati Boga in se prepričati o resničnosti Na,-talkinih besed.
"Naprej, moje dame!" zakliče sedaj carica nestrpno. "Odmerite korake! — Kje je orožje?"
Medtem, ko je kneginja Mircvin-ska merila razdaljo, prinese Katarina meče.
Katarina sleče svoj dragoceni plašč in ga vrže na !-neg. Za tem sleče suknjo svoje uniforme in kmalu je bila carica do pasu brez obleke, pokrivala jo je samo fina tanka srajca. — Tudi Elizabeta se je morala sleči', ker bi jo plašč pri borenju želj (,viral.
Kneginja Mircvinska preda obe-r.ia nasprotnicama meče. | Potemkin je bil približno pet lco-¡ nkov od njih oddaljen.
Kneginja Mircvinska izvleče svojo zlato z briljanti obloženo uro in pogleda kako pozno je že.
"Čas je" reče naposled. "Dvoboj mor¡i začeti! — Toda, dovolite Veličanstvo, da vprašam, ali bi ne bila sprava več mogoča?"
"Sprava?" vpraša carica. "Da, bila bi mogoča, ce bi bila Elizabeta Voroncov pripravljena, odreči se go-
tovih svojih pravic. Potem ji velikodušno oproščam!"
"Elizabeta Voroncov pa vam odgovarja reče kneginja, da se ne bo nikdar odrekla svojih pravic. Pripravljena je pričeti z borbo."
Carica in Elizabeta se postavita z meči v rokah druga pred drugo. Meči se dotaknejo.
Kneginja pogleda na uro in zakliče :
"Ena — dve — tri — naprej!"
V tem trenutku začne boj, ki se je ogorčeno nadaljeval od prvega trenutka.
Katarina se je trudila, da bi že v začetku premagala Elizabeto. Meči so se udarjali drug ob drugega toda nasprotnici se nista premaknili z mesta.
Bil je strašen iu obenem krasen prizor, ko sta hoteli dve mladi in lepi ženi premagati druga drugo — ko sta se borili za ljubljenega moža.
A človek, za katerega je bilo po« stavljeno na kocko dvoje življenj, je stal bled in drhteč zraven in je trepetaje spremljal potek borbe.
Ko je dvoboj pričel in ko je Katarina namerila svoj prvi udarec proti Eiizabetinim prsim, je bilo, kot da se hoče postaviti Potemkin med obe ženi kakor nepristopna skala in jih tako za vedno ločiti!
Toda generalmajor ni smel tega storiti!
Katarini je dal svojo častno besedo, da se ne bo vmešaval v borbo, pa naj bi dvoboj končal tako ali tako, temveč da bo mirno gledal.
Hej, meči so udarjali drug ob dru-
gega, napad in obramba sta se menjavala. To ni bila samo zabava, to je bila krvava resnica.
Prisotni so bili prepričani, da bo ta dvoboj končal samo tedaj, ko se bo ena izmed nasprotnic mrtva zgrnili'a na tla.
Natalija, ki je bila prvič v življenju priča pri dvoboju, je bila bleda in strašno nervozna. Čudno — ona sama si ni bila na jasnem, in ni trepetala za življenje one, ki jo je ljubila do sedaj kot svojo mater, za carico Katarino, temveč je prosila Boga, da bi zmagala Elizabeta.
Kneginja Mirovinska je hladno sledila poteku borbe. Ona je bila brez vsakršnih čuvstev. Če bi se ena izmed nasprotnic zgrudila s prebo-denimi prsi, bi ona samo skomizgni-la z rameni in rekla — vojska je vojska 1
Četrti gledalec je bil zdravnik Rubén. V začetku je z nežnimi, skrbi polnimi pogledi spremljal svojo carico, toda čim dalje je trajala borba, s tem. večjim spoštovanjem je zrl na Elizabeto. V očeh tega. učenega moža je zasijalo iznenadenje.
Vedno bolj se je čudil, ko je gledal krasno in mladostno Elizabeti-no pojavo: Zdravnik zašepeče tiho: "Da — ona je! — Ona je! — ona mora biti! — Ista pojava. Isti obraz! — To je njena hčerka! — Da, ljubi Bog, to je hčerka žene, ki sem jo ljubil!"
('Tu imaš", zakliče strastno Ra-tariua in navali na svojo nasprotni co.
Konica njenega meča bi se bila gotovo zarila v Elizabetine prsi, da ji ni prišel slučaj na pomoč.
V istem trenutku namreč, ko je Katarina zamahnila z mečem proti Elizabeti, ji pade meč iz rok in prileti pred noge njeni nasprotnici.
Carca zavpije, ker je mslila, da bo Elizabeta izrabila priliko in jo prebodla z mečem.
Toda Elizabeta povesi svoj meč in reče mirno:
"Dajte carici drug meč, potem bova nadaljevali!"
Natalka Soltikovna se ni mogla premagati. Ona pribiti k Elizabeti in jo objame.
"Vi niste samo dražestni in lepi, temveč tudi velikodušni in plemeniti!"
Katarina jezno zgrbanči čelo.
Elizabeta ji je pravkar darovala življenje, to pa jo je užalilo in bolelo.
Ha, da bi bila carica tej meščanki. ki jo je prezirala iz dna duše, nazadnje še hvaležna?
Ne, ne — sedaj je morala Elizabeta pasti še bolj gotovo!
Človek, ki bi se mogel nekoč pohvaliti, da je imel v rokah življenje ruske carice, pa se je je usmilil, tak človek ne sme živeti!
Kneginja Mirovinska priteče in preda carici meč.
Kneginja se globoko prikloni, toda carica ga ne vzame, temveč zakliče :
"Ne potrebujem meča! — Če gospodična soglaša, bova nadaljevali s samokresi!"
SLOVENSKI LISI
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
		
		L'irect'ion: Gral. César Díaz 165T Buenos Aires
		TARIFA KKDUCIDA Concesión 1551
ZANIMIVOSTI
OTOK BREZ ŽENSK
Sredi Tihega morja je samoten in do zadnjega časa skoro čisto po-zafbljen otoček Howland, !ki meri samo kakih 12 kvadratnih kilometrov.
Odkril ga je že leta 1842. neki kapitan, ki je brodil po Tihem morju in brskal za zakladi. V svojem dnevniku ga omenja na kratko, češ da je na njem le nekaj napol suhih kokosovih orehov in velikanske množine ptičev, ki so "pridelali" izredno mnogo dragocenega in redkega apnenčevega gnojila. Zato so se nekateri srečolovci vendarle odpravili tja, pograbili in odnesli, kar se je dalo odnesti, preplašili ptiče, da so pobegnili z otoka in tako vzeli otoku vsako vrednost, zaradi česar
Ruska klinika 23 vse bolezni
Za venerične bolezni, spolue bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijeni, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIKIlE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalodcu, žičevju itd.
| Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 i dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
se tudi ni nihče več potegoval zanj.
Leta 1935. pa je Amelia Earliard-tova, ki je pred nekaj dnevi na poletu čeZ' morje izginila, preučevala polet okoli sveta in spoznala, da bi bil samotni otoček zelo pripravno opozorišče za letala, ki letajo nad Tihim morjem med Ameriko n Av-straljo. Iikratu pa so prišli do tega spoznanja tudi Američani, ki so tudi dognali, da otok uradno ni last nobene države. Zato so hitro dali prepeljati tja nekaj havajskih zdravih fantov, ki naj bi zasadili na otoku ameriško zastavo.
Za njimi so prišla tjSi tudi nekatera dekleta teh fantov, ki pa so de-loina tam pomrla, deloma so se pa zopet izselila.
Zdaj živi na otoku še kakih dvajset fantov čisto samih. Nobena ženska namreč ne prenese tega neznosnega dolgočasja, enoličnega šumenja in žalostne samote tega otoka.
KAKO SE VARUJEMO STRELE
Nevihte nas bodo začele obiskovati. V takšnem slučaju je dobro vedeti, kako se varujemo nevarnosti strele.
Če nam uspe zbežati v kakšno nizko hišo, tedaj te nevarnosti pač ne smemo vzeti pretragično. Nu, tudi tu je dobro paziti, da ni prepiha v prostoru. Po potrebi zaprimo okna in vrata. Ni priporočljivo sedeti tesno ob kakšni steni, ker v primeru, da bi v hišo treščilo, bo strela šinila prav gotovo mimo stene. Najbolj na varnem smo v sredini prostora.
Bolj nevarno je na vsak način, če nas zaloti huda ura na prostem ali v gorah. V takšnih primerih se vle-zimo plosko na zemljo. Če se obleka umaže, nič zato. Pomazaiia obleka se da še vedno čistiti, izgubljenega življenja pa nam ne vrne nihče več.
Znano je, da trešči najrajši v o-sebe, ki delajo na polju in v živali.
Seveda se moramo ob hujših nevihtah izogniti tudi vsakega drevesa. Posebno nevarno je, če se mudimo pod drevesi, ki so višja od drugih in ki imajo posušene in odumrle veje. Strela pa ne grozi vsem drevesom enako. V nekatere vrste trešči le redkokdaj.
PAPEŽEV PAVILJON NA
RAZSTAVI V PARIZU
Pariško časopisje popisuje papežev paviljon na svetovni razstavi v Parizu ter navaja naslednje podrobnosti :
Paviljon je kakih 200 čevljev (en francoski čevelj je 32.48 cm) visok ter je veljal nekako devet milijonov dinarjev. Stroški za ta paviljon pa so bili po večini poravnani s prostovoljnimi prispevki katoličanov. Paviljon, ki ga je zgradil stavbenik Paul Tournon, je zgrajen v modernem slogu. Okna so iz slikarije na steklo. Pozneje jih bodo oddali katedrali Notre Dame v Parizu.
Vsa papeževa razstava obsega nekako tele dele: V glavnem razstava kaže, da je katoliška cerkev za blagor človeštva že storila in kaj še stori. V otroški dvorani je oltar, ki so ga s svojimi prispevki kupili letošnji francoski prvoobhajanci. 0-koli in okoli kapelice vodi samostanski hodnik, ki iz njega vodijo vrata v po eno dominikansko, karmeličan-sko in cistercijinsko celico. Poleg teh je okoli hodnika še nekaj drugih
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140r U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
samostanskih celic, ki kažejo življenje drugih redov, ki so zlasti rta Francoskem močno razširjeni.
Glavni oltar obdaja 12 oltarjev raznih narodov. Nad vhodom v paviljon je napis: "Letos je Cerkev stara 1937 let. Je najstarejša organizacija vse te svetovne razstave!"
POTOPLJENE LADJE BODO DVIGALI
V Šibeniku se je osnovala posebna družba. ki se bo pečala z dviganjem parnikov na obali. Ta družba je že dobila potrebno dovoljenje in bo kmalu pričela z delom.
Najprej bo poskušala dvignuti neke predmete z avstrijske oklopnice. Oklopnica "Sent Istvan", to je po naše sv. Štefan, se je potopila med svetovno vojno blizu otoka Pašma-na. Družba namerava prodati ostanke te ladje kot staro železo. Nato namerava družba dvigniti italijansko vojno ladjo "Etno", ki se je potopila blizu Dolgega otoka in pa nemško podmorsko ladjo št. 16, ki se je potopila med vojno pri Visu.
NAJSTAREJŠE DRUŠTVO
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je nedavno praznovalo 375-letnico svojega obstoja z lepo slavnostjo in strelskimi tekmami. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1562. z nalogo vež-banja meščanov s strelskim orožjem v svrho obrambe pred turškimi vpadi. Kasneje je svoj program prila-gadilo vežbanje lovcev in športnem streljanju. Po vojni je društvo popolnoma prešlo v zavedne slovenske roke. Društvu predseduje že veliko let znani ljubljanski meščan Jean Schrey. Društvo ostrostrelcev \ u^u-bljani je najstarejše društvo v Jugoslaviji.
LJUBLJANSKI LIST V NEMČIJI PREPOVEDAN
Kakor se poroča iz Ljubljane, je ljubljanski katoliški dnevnik "Slovenec" v Nemčiji prepovedan, to pa zaradi tega, ker piše o nemškem kulturnem boju v smislu teženj nemških katoličanov.
NESREČA PRI BELJAKU
Kakor se poroča s Koroškega, se je pri postaji. Gummeru blizu Beljaka pripetila huda železniška nesreča. Brzovlak je namreč z vso silo zavozil v skupino na progi se naha-jajočih delavcev, tako da je naenkrat bilo sedem človeških žrtev.
700 LETNICA MESTA BERLINA,
Od 1. do 17. t. ni. so Nemci praznovali zelo slovesno 700 letnico u-stanovitve mesta Beriina. Ob tej priliki so priredili tudi posebno razstavo, pri kateri so bile razstavljene razne slike mesta iz prejšnjih stoletij.

Veliki zavod
"RAMOS 1EJIA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECT.TALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravim« lirez operacije in bolečin.
SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izgub» spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, na-luha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširje»i. kaline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenj*!, kronična zapeka.
GRLO. NOS, TJSE8A, vnetje, polipi: bre* operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI j» edin: te vrste ▼ Argentini. — Lečenj» zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Oscc Riva ?-via 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
"Veličanstvo!" ji zašepeče Potem-kin, ki je pristopil medtem k svoji carici. — "Veličanstvo, rotim vas, da končate dvoboj prej, nego bo padlo človeško življenje! Ne pojdite do skrajnosti! Veličanstvo, Bog v nebesih še živi! On je Bog ljubezni in sprave!"
"Bog pa, ki živi v mojem srcu" odvrne tiho Katarina "je Bog jeze in maščevanja!"
"Dajte škatlo s samokresi!" zakli-če nestrjno carica. "Nisem navajena, da bi morala izvršitev svojega povelja tako dolgo čakati! — Doktor, 'vam sem jih izročila, prinesite jih!"
Doktor Ruben se pokloni in gre k drevesu, odkoder je sledil dvoboju. Od tam prinese škatljo s samokresi.
"Kneginja Mirovinska" se obrne carica k svoji dvorni dami "bodite tako prijazna in vzemite samokrese iz škatle ter jih preiščite! O uporabi posameznega samokresa pa naj odloči žreb.
Kneginja pregleda samokresa. Oba sta bila nabita. Potem izvleče robec in ga pogrne čez samokrese. Ko je bila s tem poslom gotova, sto pi k svoji carici.
Toda carica odkima kneginji in ji zakliče z zapovedujočim glasom:
"Nočem izbirati! Da si ne bo kdo mislil, da je bila v najinem dvoboju kaka sleparija! — Samokresa sta poplnoma enaka. Oba sta nabita. Kljub temu pa prepuščam izbiro svoji nasprotnici.
Ostali samokres dobi carica. Hi-
tro ga zagrabi in nervozno stkne v svoji roki.
"Domenili sva se, da bova strelja-'i trikrat, — reče aKtarina. — Prvi strel pade v razdalji dvajsetih korakov, drugi v razdalji desetih, pri tretjem Strelu pa naju loči samo pet korakov."
"Vsemogočni Bog!" zakliče Po-temkin, "saj to so pogoji, ki pridejo v poštev samo pri moških in sicer le tedaj, če sta se trdno odločila, da bosta ubila drug drugega! Veličanstvo, rotim vas, ne postavljajte svojega življenja na kocko. Carica in vladarica Rusije se ne bi smela izpostavljati taki nevarnosti 1"
Katarina mu poplača te besede s hvaležnim pogledom. V istem hipu pa zakliče odločno:
"Pogoji so stavljeni in sprejeti, moramo se torej po njih ravnati. Sicer pa, če se lahko možje tako sovražijo, da raje oba umreta, nego da bi odstopila — zakaj bi ne mogli storiti tega tudi dve ženi?"
Franjo Huspaur
FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najlboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi bree-plačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
"Toda v tem slučaju gre za rusko carico, — odvrne Potemkin. — Veličanstvo, v imenu vašega, naroda, ki ste ga osrečili s svojim vladanjem, vas prosim, ne stavljajte svojega življenja na kocko! Če bi se zgodila strašna nesreča, bi bili mi pred svetom krivi, češ: zakaj ji niste preprečili in ste jo pustili v tako nevarnost? Saj ste vendar vede-ii. da tvega svoje življenje za prazen niči"
"Za prazen nič?" zakliče carica in pograbi Potemkina za roko in ga potegne s pozorišČS. — "Če sem padla, sem dala s-voje življenje za prazen nič! — Padla sem za svojo ljubezen! — Za edino, svetlo in globoko ljubezen, ki jo gojim do tebe, ljubljeni moj!"
"Katarina", odvrne ganjeno Potemkin, "če boš žrtvovala za svojo ljubezen glavo, bi hotel, da bi se ne bila nikdar srečala! Nikdar v življenju bi ne bil želel biti ljubljen od carice I"
"Molči prijatelj molči", reče z drhtečim glasom Katarina in mu s svojo toplo roko zapre usta, "ne govori tako. Sedaj ne, ko mi je na tem, da lahko z glavo plačam svojo ljubezen."
"Sedaj pa, Aleksander, poljubi mi še enkrat roko. Svojih ustnic ti ne morem ponuditi v poljub, prosim te pa, da mi nekaj obljubiš, — obljubi ženi, ki ti je darovala vse, kar žena more dati I"
"In sicer?" \praša Potemkin. —* "Kaj naj ti obljubim t"
"Prisezi mi, Aleksander, da v slu-
čaju moje smrti, ne bo postal ¡ Elizabeta Voroncov nikdar tvoja žena!"
Potemkinov obraz se je hipoma strašno spremenil. Kakor da bi sa iz kamena izklesal! Odvrnil je počasi svoj pogled s prekrasnega Ka-tarininegi obraza k Elizabeti, ki se je pogovarjala z mlado kneginjo Soltikovo. Nesrečna deklica je neprestano gledala s svojimi solznimi očmi nezvestega ljubčka.
"Zakaj gledaš in se pomišljaš?"
ga vpraša Katarina. "Mar ne veš, d je ona moja sovražnica? — Kdor ¿ubi mene, Aleksander, mora sovražiti moje nasprotnike! Prisezi mi, da -t je ne boš dotaknil, če bom umrla!"
'Prisegam ti!" reče zamolklo Potemkin in težko vzdihne.
"Potem nimam na svetu ničesar več, kar bi mi bilo treba urediti",, pravi Katarina in pogladi Potemkina nežno po laseh.
(Nadaljevanje)