245. številka.
Ljubljana, v sredo 24. oktobra.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta l gld., za -eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četirisfopne p<tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., fle se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih olloafa 3t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V I,jiil»ljaiii 24. oktobra.
Minulo je zasedaujf1 deželnih zborov in danes se snide zopet državni zbor. Poslanci i/ raznih avstrijskih krono vin so se že zbrali v prestolnici države in to kaj z različnimi čuvstvi. Državno-zborska desuica jo pomladi z nekako potrtostjo bila ostavila Dunaj, kajti videla je, da ministerstvo že vedno ne spoznava prav, da se treba opirati na desnico ter je še vedno majalo tja in sem. Levičarji so pa še dosti zadovoljni ostavili Dunaj, saj so videli, da desničarji vzlic vernemu podpiranju vlade ne morejo dosti doseći in da mora priti do tacega razpora mej državno-zborsko večino in vlado, da se bode poslednja morala umakniti. Da se bode premumba vlade zvršila njim v korist, o tem niti dvojili neso. Tudi če bode ostal TaatVe, mislili so, bode se vlada popoluila z levičarji. Nova vlada bode pa že gledala, da pri novih Volitvah za državni zbor desničarji ne dobe več večine.
S kako drugačnimi čuvstvi so se vračali pa sedaj na Dunaj poslanci. Desničarji neso več potrti, temveč pogumni, levičarjev se je pa polotil obup. Saj tudi ni čudno. Odkar vlada Taaffe, neprestano prorokujejo po svojih organih, da je sta lišče vlade omajano, a vender nobeno ministerstvo, odkar je proglašena ustava, ni še tako dolgo vladalo nego sedanje.
Sedaj se je pa zopet utrdilo in torej ni več upanja, da bi se umaknilo levičarjem. Pa še nekaj druzega je. kar tare levičarje. Ko je prišel Taaffe na krmilo, je proglasil, da njegova vlada ne bode strankaiska, temveč bode nad strankami. Program, kateri je razvila v prestolnem govoru 1879 leta, je bil res bolj konservativen in je zagotavljal jednako pravnost vsem narodnostim, a vse postopanje vlade je kazalo, da vsekako želi ohraniti si tudi naklonjenost levice. Le nekako prisiljeno je semtertja kaj dovolila tudi Slovanom. Vsako mrvico morali so naši poslanci priboriti s trdim bojem. V mini • stei'8tvu je tudi sedelo več levičarjev. Ko bi bili umeli porabiti nemški liberalci ugodne okoliščine, kdo ve, bi li sedaj Taariejeva vlada ne bila nič manj liberalna, v zmislu namreč, kakor liberalizem razumevajo levičarji, nego je bila Auerspergova.
V svoji ošabnosti so si pa domišljevali, da so le sami zmožni za vladanje, da bode torej moral Taaffe v kratkem njim napraviti prostor in to jih je zapeljalo, da so napovedali vladi brezpogojen boj. Ministerski predsednik se je jako trudil, da bi pridobil tudi opozicijo zase. Ko so levičarji prisilili prve liberalne ministre sedanje vlade, umakniti se, je zopet poklical liberalce. Navadno se je ministerstvo popolnjevalo z možmi nemško-liberalnega mišljenja. Tuko so prišli v miuisterstvo Streit, Gauč, BaquehHin in drugi. Vsi ti oziri na opozicijo pa neso imeli zaželjenega uspeha. Napačno so se razlagali, imeli so je za znamenje slabosti ter so torej liberalci le še huje rogovilili. Na drugej strani so pa mej desuičarji že nastali pomisleki, če je prav, da še vedno podpirajo vlado, katerej je, kakor se kaže, na prijateljstvu levice več ležeče nego desnice, ki je bila njena podpora. Prikazoval se je že raz-por, zlasti mej Čehi. Jedenkrat je sicer že kazalo, da se hočejo levičarji približati vladi, glasovali so že za budget, seveda v nadi, da bode Taatie hitro odslovil Pražaka, Dunajevskega in Falkenhavna, ki so jim najbolj zoperni.
Ker se pa njim neso takoj izpolnile goreče želje, so pa zopet začeli boj proti vladi. Če bi bili levičarji tedaj ostali zmerni, bi bile morda razmere danes drugačne, nego so. Tako je pa Taatte spoznal,
da mu druzega ne kaže, nego odločneje opreti se na desnico, sicer bode izgubil njeno zaupanje, do-čim zaupanja levice pridobil ne bode. In to je bilo povod poslednjim premembam v ministerstvu, ki so dokaz, da je konec onemu laskanju levici z vladne strani.
To tudi dobro vedo levičarji, in kesajo se, da so tako neumno postopali. Nekateri levičarski listi že hvalijo prejšnje neutralno postopanje vlade, poprej ga pa dovolj grajati neso mogli. A prepozno je zvoniti, kadar fe toča pobila. Kakor kaže, je sedaj nastopila nova doba. Vlada bode, kakor se nadejamo, od besed prestopila k dejanjem. Začela bode res izvajati svoj program.
V Ljubljani 24. oktobra.
Da so v Srbiji odnošaji kaj nenaravni, ne bode nikdo tajil. Stranko intrigujejo druga proti drugi, pa tudi posamični vodje strauk skušajo izpodriniti drug druzega. Odločilna pri tem neso politična načela, ampak osobne koristi. Bivši ministri si prizadevajo, kako bi zopet zlezli na krmilo, sedanji pa, kako bi se dlje obdržali na sedežih svojih. Da se pri tej borbi nikdo ne briga za narodne koristi, je lahko umevno.
Dolgo je vodil Srbijo Garašanin. Zavodil jo je v velike dolgove in zaplel t nesrečno vojno s sosednim bratskim narodom in po svojih mnogih neuspehih moral se je umakniti. Mnogo je ta mož kriv, da je Srbija tako onemogla, če tudi se morda marsikatera krivda zviača nanj, katero so tudi drugi zakrivili. Tako on ni sam odgovoren zi: vojno z Bolgari, kajti vso stranke so to vojno bile z veseljem pozdravile in da se je za Srbe srečno iztekla, bi danes tudi o Garašaninu drugače sodili, vsaj v Srbiji. Slava državnikov je večkrat zavisna od uspehov na bojišči. Tako se je nekoč izrazil tudi Bismarck v državnem zboru, da naj večidel njegove diplomatične slave se ima zahvaliti Moltkeju, njega bi bili zasmehovali po Berolinskih ulicah, da neso zmagale nemške čete Francije. Tako se je godilo Garašaninu v Belemgradu kmalu po nesrečnej vojni. V srbskem narodu pa še sedaj tli neko sovraštvo do bolgarskega naroda, to vidimo v tem, kako se razpravlja makedonsko vprašanje po srbskih listih, o kateri zadevi je ruski „Varšavski Duevnik" priobčil več člankov, katerih glavne misli bomo si morda kedaj posneli.
S tem pa nikakor nečemo opravičevati Garašaninu, a le povedali smo, kake so stvari v resnici. Ta mož je s svojo nesrečno vnaujo politiko zakrivil sedanje slabo finančno stanje. Iščoč pred vsem lastnega dobička, je odpiral pot v Srbijo zapadnim kapitalistom. Sedaj je srbsko državno gospodarstvo popolnoma v rokah židovskih. Vsi dobički od železnice in drugih uaprav stakajo se v roke židovstva. Za njegovega vladanja se je židovstvo v Belemgradu tako pomnožilo, da že odločuje pri volitvah.
Ker je hodil protiruska pota, moral je tudi iskati podpore pri židovstvu, kajti drugače bi se ne bil mogel obdržati. Kralj ga je tudi le zato čislal, ker je vedel na razne ne baš poštene načine polniti državne blagajnice. Če je bil le denar za vsakdanje in dvorne potrebe tukaj, naj se je dobil pod še tako neugodnimi pogoji, neso se brigali dalje. Mar-sikak milijonček je .izginil v žepe Garašanina in njegovih pristašev.
Ko se je moral umakniti drugemu, bil je najbolj zaničevan mož v Srbiji. Nikdo ni več maral zanj razen kralja.   Toda on ni izgubil upanja, da
zopet zleze na državno krmilo. S svolimi intrigami je dosegel, Ja je padlo Rističevo 'ieevo mi-
nisterstvo, to je, da je je odpustil . - , proti volji skupščine. Prišel je na krmilo Kristič, o katerem se je takoj s prva trdilo, da je poklican, da pogladi pot novemu ministerstvu Garašaninovemu.
V tem pa so se pripetili v Srbiji novi važni dogodki. Kralj je sklenil ločiti se od Natalije. Kdo da je prvi dal kralju ta svet, seveda ne vemo, a mogoče je, da izvira baš od Garašanina, ki je hotel na ta način izpodkopati ministerstvo Kristieevo, da potem zleze na krmilo. Ta stvar je napravila vo-liko razburjenje po vsej Srbiji in jedenkrat |so je že kazalo, da utegne kralja Milana celo stati prestol. VeČina naroda postavila se je na stran kraljice. Tega se je hotel okoristiti tudi Garašanin. Mislil si je, če s kraljevo pomočjo ne dosežem, česar želim, bodem pa s kraljičino. V tem mu je dajalo pogum tudi to, ker je kraljica izbrala Piročanca za zagovornika in s tem pokazala, da ni tako brezpogojno nasprotna naprednjakom, nego se je mislilo
Ko je bil njen imendan, hotel se je mej drugimi tudi Garašanin poslužiti prilike, da se prilaska kraljici. Iz Zemuna jej je brzojavni) čestital. Kakor se čuje, bode baš ta brzojavka njegov pogin. To je seveda tudi zvedel kralj in je bil sila jezen na svojega prejšnjega ljubljenca. Sicer ga Milan ni hotel kar uničiti, misleč, da mu morda še kedaj lahko koristi. Ker je pa vedel, da mu je Garašanin nevaren v Belemgradu, predlagal je, da se na kak način odstrani iz Srbije Najprej so ga hoteli s tem spraviti iz Srbije, da bi ga imenovali poslanikom v Rimu, kjer bi ne mogel nič več škodovati. Garašanin pa ni hotel ponujanega mesta vsprejeti. Vlada mu je potem dala razumeti, da naj ostavi Srbijo.
Garašanin hotel je poskusiti opravičiti se, prosil je kralja za avdijenco, a je ni dobil. To ga je tako razdražilo, da je v svojem organu „Videlo", razglasil objavo, da so vesti neresnične, da se je hotel opravičiti pri kralju, kajti on se netna nič opravičevati. To seveda je kralja Milana močno razdražilo, tako, da ni misliti, da bi mu kdaj odpustil. Pa tudi pri kraljici s svojim laskanjem ni imel uspeha. Baš ona že davno dobro pozna njegov sprideu značaj in je kralja že mnogokrat svarila pred njim. Videč, da je obsedel tako mej dvema stoloma, je objavil zopet v „Videlu", da se odtegne sedaj političnemu življenju in izstopi iz naprednjaške stranke. Kakor se zatrjuje, bode ustavil domovino, nastanil se v Švici, kjer bode užival denar, katerega si je obilno nabral za svojega vladanja.
Pa tudi njegova stranka je jela razpadati, pokazali so se razni razpori, nekateri so za kralja, drugi za kraljico, nekateri za nadaljevanje dosedanje politike, drugi pa za zbližauje z Rusijo. Nekateri se hočejo zjediniti z liberalci, drugi z radikalci, tako utegne kmalu zginiti stranka, ki je tako dolgo vladala Srbijo in jo privela do propada. Pričakovati je torej boljših duij.
Iz deželnih zborov.
IDeželra.1 zbor IcrarLJsllsI.
(XVII. seja dne 22. oktobra 1 888)
(Dalj.-.)
Dr. V o š n j a k: Prošnji govornik izrekel je željo, da se izda pouk zaradi odpisa davka tacih vinogradov, ki so uničeni po trtni uši, čemur bode deželni odbor prav rad ustregel. A naglašati je, da uradniki v tej zadevi pač neso ljudstvu prijazni-
Malomarni pa neso vinogridniki samo na Kranjskem, nego tudi na Spodnjem Štajerskem, kajti trtna uš jih je zelo oplalila. V deželni vinarski šoli na Grmu je dokaj ameriških trt iu ?udi privatni posestniki jih imajo čedalje već. Deželni odbor bode kakor doslej z vso prijaznostjo sledil tej zadevi in gledal na to, da se kolikor mogoče zgodi za razširjenje ameriških trt.   (Dobro! Dobro!)
Poslanec Lav i eni'' i č želi, da bi se tudi na Vipavski okraj mislilo, ki je sedaj tudi onesrečen po tem merčesu.
Poročevalec dr. Papež odgovarja, da je on in upravni odsek v svojih prt dlogih jednako mislil na Dolenjsko, kakor tudi na Notranjsko.
Potem se vsprejmo predlogi upravnega odseka. Posianec Klun poroča v imenu finančnega odseka o vladni pr d logi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888 1. določila o plačilu za verski pouk na javnih ljudskih šolah. Poprej, ko je bila ljudska šola v duhovski oblasti, se je tudi pouk oskrboval biezplacno, po državnih temeljnih zakonih, pa bi morali za pouk skrbeti verske občine, do katerih ustanovitve tu—^išlo. Na Kranjskem je bil pouk razen Ljubljanskega mesta povsod brezplačen, le neke doklade so imeli  v Kranji, Kočevji in Tržiči.
Postojnskemu veroučiteiju se ni hotela 1. 1877. po deželnem odboru odkazati nagrada, a upravno sodišče je razsodilo, da mu gre, in od istega časa dobivajo veroučitolji na vseh štirirazrednih ljudskih šolah na Kranjskem nagrado za pouk. Po poročevalčevem mnenji bi moral, dokler je veronauk obli-gaten predmet ljudske šole, dobivati nagrado vsak učitelj veioiiauka, kajti on ni zavezan pouka ravno v šolskem poslopji dajati in ne v času, po šo'skem redu določenem.
Ta zakon slove:   § 1. Posebni verski učitelji na javnih ljudskih šolah se umeščajo ali z nagrado ali s stalnimi prejemki. S stalnimi prejemki se sme poseben verski  učitelj  umestiti samo tedaj, kadar verski pouk, katerega mu je deliti, znaša najmanj po dvajset ur na teden.  §. 2. S stalnimi prejemki umeščeni posebni verski učitelj je zavezan do štiriindvajset mmih ur na teden.   Prepovedi so v to, kakor tudi v § 1. navedeno število učnih ur ura-čunjavajo vsaka z dvema urama. § 3. Posebni verski učitelj s stalnimi prejemki se umesti na določeni šoli; vender se sme taistemu naložiti dolžnost, da prevzame verski pouk brezplačno tudi na drugih javnih ljudskih šolah do števila tedenskih učnih ur, kakor  je  določeno v § 2.   § 4. Učna dolžnost io službeno razmerje z nagradami umeščenih posebnih verskih učiteljev se določi za vsak slučaj posebej z dekretom, s katerim se podeli služba. § 5. O ustanovitvi  mesta  posebnega verskega  učitelja, kakor tudi o tem, je M posebnega verskega učitelja umestiti z nagrado ali s stalnimi prejemki, na katerih šolah in s katerim   številom ledenhkih ur na vsaki dotičnih šol mora taisti deliti verski pouk, razsoja ravnaje se po predstojećih določilih, deželno šolsko obla^-tvo, potem ko je zaslišalo  okrajno šolsko ob-lastvo, dogovorno z dotičnim verskim nadoblastvom in deželnim odborom. § 6. Stalni prejemki posebnih verskih učiteljev se uravnavajo po predpisih, kateri so veljavni o službenih dohodkih posvetnih učiteljev dotične šole, o upokojevanji  teh  učiteljev, kakor tudi o   preskrbi   njih   zaostalih.   Glede   pokojniue se stalno  unieščeuim posebnim  verskim učiteljem uračunjava tudi  v začasni službi   prebiti službeni čas, ako se brez prenehanja stika s službenim časom, prebitim v stalni službi  § 7. Nagrade za posebne versk učitelje, potem za verski pouk, katerega dele dušni  pastirji in posvetni  učitelji, kakor tudi odškodnine, katere gredo verskemu učitelju za pot, kadar deli pouk zunuj svojega stanovišča, izmeri  za  vsak   slučaj   posebej deželno šolsko ob-lastvo,  zaslišavši   poprej   okrajno  šolsko oblastvo po posebnem merilu, dogovorjenem z deželnem odborom. § 8. Po zgoraj navednih določilih podeljene nagrade in odškoonine za pot je plačevati, ako ni posebnih zakladov, ustanov ali zaveznostij posameznih osob ali  združen,  iz  tistih novcev,   iz katerih se plačujejo službeni prejemki posvetnega učiteljskega osobja.   § 9. Ta zakon stopi v veljavnost z z začetkom prvega solnčnega leta, ki pride, potem ko se zakon razghud. S tem časom izgube zajedno svojo veljavnost določila dozdanjih dotičnih predpisov, ki se ne strinjajo steni zakonom. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno zvršiti ta zakon.
V splošni razpravi se ne oglasi nikdo za besedo in preide se takoj v podrobno razpravo, v ka-
ter ej   so  govorili  poslanec Stegnar. poročevalec Klun.  deželni  predsednik   baron W in kler, po »lanec D e t e 1 a, — Konečno se vsprejme vsa postava tudi v tretjem branji.
Poslanec dr. vitez B1 e i w e i s - Tr s te n i š k i poroča v imenu finančnega  odseka  o poročilu deželnega odbora, gled ■ povekšanja  prik ade  na na jemščino od stanovahšč v deželnem glavnem mestu sledeče.
V seji   dne   13. decembra   1865. I.   je slavni deželni zbor tole sklenil: „Uvedba mestne doklade v deželnem glavnem   mestu Ljubljanskem  od naj-movine od januvarja 1866 1. počenši, in sicer tako, da najmovine izpod  50 gld. ostanejo  čisto proste, pri najmovinah od  50 gld. do uštetih  IDO gld. pa se plača 1 kr. od goldinarja in pri najinovin ah od 100 gld. naprej 2 kr.,  se  potrjuje, tla se  s tem doseže  ravnotežje  v mestnem gospodarstvu". Ta sklep je zadobil Najvišje potrjenje. Posvetujoč se o proračunu za leto 1888. je občinski zastop deželnega glavnega mesta Ljubljane sled če sklenil: Od 1. januvarja 1. 1888. naj   se   naklada od najmoviu povekša za 100 °/a » in sirjer tako,  da se od naj niovin 50 do 100 gld. povekža   naklada od 1 goldinarja na 2 goldinarja, in od najinovin čez 100 gld. od 2 goldinarjev na 4 goldinarje.   V svojem poročilu do slavnega deželnega zbora dne IG. januvarja 1. 1888., priloga 84, je deželni odbor predlagal, da naj bi se dovolilo pobiranje  te   za   1O0 odstotkov zvekšnne  naklade.  V   17. seji  dne 23. januvarja 1. 1888. je slavni deželni  zbor  po nasvetu finančnega otlseka  to-le sklenil :  „Glavnomu deželnemu mestu Ljubljani se dovoljuje, da smo od 1. aprila 1. 1888, naprej   pobirati za   10O % povekšano naklado od dohodkov uajeniščin, in sicer tako, da so najemšeine pod 50 gld  popolnoma  proste, od na-jemščin od 50 gld. do uštetih   100 gld. plačevati je [io 2 kr. od vsakega goldinarja   najemščme in da ie od najemščin nad !00 gld. plačevati na leto po 4 kr. naklade od vsakega goldinarja najemi^čine" C. kr. deželno  predsedstvo  je  z dopisom 27. ju lija 1888, štev. 2000, deželnemu odboru naznanilo ukaz visokega c. kr. nunisterflfva notranjih stvavij z dne 22. julija 1885, št. 11823, po katotem bi se navedeni sklep slavnega deželnega zbora zaradi ti ga ne mogel priporočati v Najvišje potrjenje , ker po tem sklepu povekšanje naklade   m omejeno na gotovo dobo, marveč se je povekšana naklada dovolila od 1. aprila 1.888 naprej — brez omejitve časa. Zajedno omenja ta ministarski ukaz,  da bi even tualno ne bilo nobenega zadržka, dovoliti pobiranje te naklade morebiti zin deset let  in da naj c kr. deželna vlada naznani te pomisleke   deželnemu za-stopu, da to zadevo dalje  pivtiesuje   in morebiti vnovič sklepa. Deželni odbor  je   to priobčil  m st-vemu magistratu Ljubljanskemu, kateri je z ulogo 17. oktopra 1888, št. 16958 predloži! sejni zapisnik dne 2 oktobra 1888, razglas dne 2. oktobra t. 1. in pa jedno pritožbo brez podpisa  in   je naznanil, da je občinski s-.et sklenil, da se bode omenjena naklada  pobirala  le skozi deset let   Ker je bila poti eba povekšanja te naklade  utemeljena  že v navedeni prilogi 84., in  ker se razmere v dobi od zadnjega deželno-zborskega sklepa neso predrugačile, je deželni odbor mnenja, da mestna občina Ljubljana ne more pogrešati dohodka  povekšane naklade, ki bode na leto blizu 14.000 gld. donašala, temveč jo nujno potrebuje, da se deloma pokrijejo potrebščine, ki  so  navedene v omenjenem   poročilu. Finančni odsek   nasvetuje:   1. Glavnemu   deželnemu mestu Ljubljani se dovoljuje, da sme od 1. januvarja 1889 naprej  do uštetega  leta 1898. pobirati za 100 °/0 povekšano naklado od dohodkov najeiiišćin, in sicer tako,  da  so  najeniščiue   pod 50 gold, popolnoma proste, od najemščin od 50 gld. tlo uštetih 100 gld. plačevati   je  po 2 kr od vsacega  goldinarja na-jemščine od najemščin nad   100 gld. plačevati na leto po 4 kr. naklade od vsakega goldinarja najem-ščine. 2. Deželnemu odboru se naroča, da navedenemu  sklepu  zadobi Najvišje potrjenje.
Poslanec Luckmann pravi, da ta nasvet iu prihodnji o posojilu 500 000 gld. kažeta, da so denarne namere jako slabe. V obče pa so stanovanja v Ljubljani sploh predraga in ta davek, tlasi botle donašal le 14 000 gld., zadeva le jedno vrsto davkoplačevalcev, le hišne posestnike in najemnike. Boljše bi bilo razpisati občno dokkdo. Do tega mora itak priti, torej bi zadoščevalo, da se dovoli zvišanje gostaščine le na tri leta.
Poslanec Grasselli pravi, da je bil mestni zastop Ljubljanski lavno nasprotnega mnenju, kakor
predgovornik. Po goštaščini io vsi občani jednako prizadeti, razven istih, ki stanujem pod milim nebom, Ljubljana je jedino stolno mesto v Avstriji, ki nema ni kake doklade, v tem se ujema s predgovornikom, da bode prej ali slej prišlo do doklade. Nasvet, naj bi se dovolilo pobiranie zvišane gostaščine le za tri ieta, naj se odkloni, kajti v treh letih se okoliščine ne bodo toliko preuienile in za ta čas bode občina Ljubljanska že še brez priklade izhajala.
Poslanec Luckmann pravi, da je želel, da bi tudi oni bili zadeti po novem davku, ki ne stanujejo v Ljubljani, namreč velika podietja, da bi ludi donašala za mestne izdatke.
Nasvet poslanca Luckmanna se odkloni in vsprejmo se predlogi finančnega odseka.
Poslanec Mu mik poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora o tem, da se za deželno glavno mesto Ljubljana sme vzeti posojilo in nasvetuje: 1. Deželnemu glavnemu mestu Ljubljani se v namen pokritja troškov za novi vodovod dovoli, da se sme vzeti posojilo v znesku 500 tisoč goldinarjev, katero se bode k večemu po 4*/i % obrestovalo in najdalju v petdesetih letih amortizo-valo in za katerega varnost s,j sine zastaviti tisto glavinsko premoženje, katero ne služi kot varnost loterijskemu posojilu. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje tega sklepa.
Utemeljenje je našim bralcem iz dotičnega poročila dr. Tavčarja v mestnem zboru Ljubljanskem itak znano.
Poslanec Luckmann obžaluje, da želje mesta Ljubljanskega prihajajo že leta in leta le v zadnji Beji na vrsto. Še le včeraj došlo je poročilo, in še tt> je napačno, kajti poročevalec popravljal ga je še danes. Žalostmi bode dirnilo davkoplačevalce, ko bodo slišali, tla je loterijsko posojilo že porabljeno. Čemu se hranijo papirji in igra na borzi. Izguba je izguba po domače rečeno, in še višja utegne postati, ako se obdrže še nadalje obligacije. Govorniku manjka pri vsem računu le še 200.000 gld., ki neso razvidni. Stvar lake važnosti bi se pač morala natančno razpravljati v odseku, ne pa v zadnji seji o nji odločevati, ko že vse domu tišči. Da se pa ne prepreči tako koristim podjetje, kakor je vodovod, dovolil bi on 300 000 gld.
Poslanec Grasselli obžaluje, da se stvar ta ni prej spravila v razgovor, a tudi drugod se razpravljajo take zadeve v zadnji seji. Štajerski deželni zbor je tutli v zadnji seji Graškemu stolnemu mestu dovolil jeden milijon 700.001) gld. posojila. Loterijsko posojilo ni še porabljeno, še je na razpolaganje nad 400.000 gld , dolg mestne občine, kavcija za uakup užitni nekega davka in za mestno hranilnico pa ho vender aktivne točke O loterijskem posojilu daje se vsako leto račun in lahko bi se bil g. Luckmann o njem obvestil. Za vodovod potrebuje občina 500.000 gld., če ga hoče izvršiti kakor tudi Še druge potrebne stvari. Da je več denarja naieinati neumestno, temu govornik pritrjuje, a to naj bi bil gosp. Luckmann takrat rekel, ko se je najelo hkratu ll/t milijon loterijskega posojila. — Zdaj se ve, za kaj se bo denar investoval, takrat, pa mestni zbor ni vedel, čemu bode rabil posojilo. Meatna občina si neče izposoditi več denarja, nego ga potrebuje.
Poslanec Luckmann pravi, da je le loterijsko posojilo omogočilo, da danes Ljubljansko mesto nema nikake doklade. Od kraja je bil zini-rom dobiček, zdaj pa je izguba ali vsled nesreče ali vled nerednosti.
Dr. vitez Bleiweis-T rs teniški pravi, da je on bil takrat ud mestnega zbora, zato konsta-tuje, da gospodje neso vedeli, kaj bi storili z denarjem; celo podrtijo Kolizej bo hoteli kupiti in poelednjiČ neso zmogli nič druzega, kakor klavnico, Poslanec Grasselli: Loterijsko posojilo pač ni nikaka dobrota za Ljubljanska mesto, in nikjer več se ne najemajo posojila po tem potu. L. 1890 bode posojilo aktivno in bode dejanski dejalo prebitek. Luckmann je trdil, da se je že prešnji mestni zastop bavil z vodovodom, a to ni res, sedanji narodni mestni zastop ni uašel nikake ga materijah za vodovod. No, da bode pravičen, reče še, da je bil umrli Wolf na Studenci in da si je ondu ogledal svet, a izvršil ni nič. Gospodje nasprotniki so imeli pač ideje, a kakor imajo sploh smolo s svojimi idejami, tudi v tem vprašanji neso izvršili ničesar. (Konec prih.)
fjjflgT Dalje v prilogi. J;??s&!
Priloga ^Slovenskemu Narodn" §t. 245 24. oktobra 1888.
Pol i t ion i razgled.
V L i u b I j a n i 24. oktobia.
Nemškim liberalcem ni prav. da se Čaftlri in g;aliNki deželni zbor letos nesfa zaključila, ampak sta le odhžila zborovanje. Po sodbi nemških listov to nasprotuje dežolnnzborskuna redoma, kajti v njih se govori le o zaključenji iti o razpustu deželnega zbora Taka izjema je zaradi tega pomenljiva, ker se valed tega ta deželna zbora nekoliko podobna dižnvnemn zboru, katerega zborovanje se navadno le odlaga. Vsaj vse težnje Cehov in Poljakov merijo na to, da bi se delokrog češkega in gahškega deželnega zbora tako razšli il, da bi postala nekaka državna zbora za dotične pokrajine. Omenjena državna zbora bodeta nadaljevala zborovanje o božiči mej državnozborskimi počitnicami.
Viianje dtittve.
tti*l»*k» vlada je prepovedala tabore, ki so se mislili skl'cati, da bi se nn njih razgovarjalo o makedonskem vprašanji. V Belemgradu mislijo, da sedaj ni pravi čas za rešenje tega vprašanja (iti cijoziri list „Srpska RćJ objavil je članek, v katerem pravi, dn oni, ki hočejo sjrrožiti makedonsko vprašanje, ne vedo, kaka odgovornost bi jo zadela. Re-š tev tega vprašanja ni nujna. S tem bi se le povečalo nn-prntje mej balkanskimi državicami.
Budget, kateri bode l»olg;ai*Nl4it vlada predložila sebi a nju, kaže le majhen deficit. Finančni minister bode seveda finančne razmere kaj ugodno na slikal. Najbrž se je bolgarska vlada že od zapadnoevropskih nauči a, kako se umetno sestavljajo ugodni proračuni, kajti v resnici je finančno stanje dežele jako žalostno.
V nekej polemiki z „Graždaninom" trdi Dunajski „Fremdenblattu, da misli Itusi ju zopet pomnožiti svoje čete na zapadni meji. Cela divizija iz sredine države je že na potu v zapadne gubernije. Kaj hoče oficijozni list s to vestjo, ne vemo. Morda hoče vzbujati kake bojazni. Na borzi dosedaj ta vest ni napravila nikacega utiša. Morda je pa to znamenje, da se zima bliža. Vsako zimo vedo ži dovuki listi mnogo povedati o vojni, ko se pa približa cvetoča pomlad, s j pa politično obnebje zopet zjasni.
Mej frniieoNkiini senatorji prikazuje se že močno nasprotje proti reviziji ustave. RepubliČnnski senatorji so sklenili, da hočejo počakati, da zbornica vsprejme vladno predlogo, saj je še potem čas, da se upro.
Mej *i>unjsk i m i ministri se je bil pokazal razpor zaradi reforme vojske. Nekateri so že hoteli dati ostavko. V poslednjem ministerskem so vetu so se pa tako dogovorili, da se zbornici skli-ceta Še le v d» cembru, do tedaj se pa morda spo-razumijo tudi zastran vojskine rt forme. Proti reformi vojske agitnje tudi več generalov.
Dopisi.
K Dunaju 22. oktobra, [l/v. dop.] Zadnje poročilo o siovenskem klubu na Dunnji končal sem z besedami: Tedaj na svidenje v prihodnji sezoni. In bilo je res veselo svidenje Slovencev Dunajskih pri prvem letošnjem večeru. Pač prebiva na Dunaji mnogo Slovencev, toda Žalibog razstreseni so po raznih okrajih in predkrajib, in zunaj kluba težko se snidejo. Zato ima pa klub izborno zaslugo, da so se od nekdaj seznanjevali v njem drug z drugim, in mnogo prijateljstva sklenilo se je že v njem. To prijateljstvo je pa tudi imenitna podlaga klubu, na prijateljstvu rodil se je klub, na prijateljstvu je rastel ter se razevital. Na klubovih tleh rodilo se je društvo v podporo slovenskim vseučiliščuikom Dunajskim, klub izdelal je statute temu društvu; ali policija jih ni potrdila, ker so ji bili predloženi v slovenskem jeziku, akoravua pridejana bila jim je nemška prestava. Statuti morali so se tedaj pred pur dnevi zopet predložiti v nemškem jeziku. Na odlok čakati bode treba še par tednov. Upati je tedaj, da se otvori podporno društvo v dan cesarjeve štiridesetletniee.
Predsednik kluba g. Navratil pozdravil je došle Slovence, mej kojin i nam je omenjati pred vsem izbomega našega pisatelja g. prof. Stritarja Omenjeni gospod stanuje izmej vseh Dunajskih Slovencev najbolj oddaljen od klubovega zbirališča, in imamo ga tolikrat v svoji sredi. To ne dela samo njemu vse časti, marveč celemu klubu. In ko mu je zadnji večer napil g. predsednik, vladala je ve likanska uaudušenost mej vsemi navzočimi.
Gosp. Igo Kaš slikal nam je z živimi barvami poletni večer v Boknh Kotorskih. V zadetku svojega berila opisuje okolico Kotorsko, kakor se vidi v poletnem večeru. „Modro nebo razpenja se nad Kotorom, ki se v mračni luki naslanja na pe-čevito stene tanka megla potega nad zelenim obrežjem Skaljara in Mule; obzidje gradu pa zakriva
koščato " drevje, mej katerim blišče lavorike in g tisočerimi rožnatimi cvetkami visoki oleandri. Mirno je morje tukaj. Na zibljajočem se čolnu sedimo mi v luki čakaje odlaza. Pred i ami velečastno, starinsko mesto z visocimi strehami in ozkimi ulicami, nad njim pa strmi zidom obrobljena pečina, ki nosi trdnjavo sv. Jovana. Za njo se vije v daljnri kolo-haiih bela cesta v Črno goro. Proti jugu se slika v lemnem modrem nebu ebiis trdnjave „GorazdaJ. proti zahodu hrbet »Vrtnic , iz daljnega severa pa zid na nas krivino in pečine krivošijanskega pogorja". -• Golu jame se zibati proti severu, pred očmi vozečega prostira se luka Kotorska. Na desni strani spremljajo ga visoko kipeče skale, na levi pa obali Mule, Glavat in Prčanja. Vedno bolj oddaljuješ se od brega. Na desni Strani otvori se luka Orahovice, na levi da dojdemo mimo Prčanja. Visoka poslopja se vrste tu, in nad njimi vspenja se Vrmač. Z desne strani so v zadnjih bojih naši vo jaki posilili ubod mej knvošijansko brdovje, ko so se Krivošijani nevedoč branil zakonom. Ali pust je breg mej Orahovico in Perastom. Na polotoku severno od Prčanja sveti se selo „ Stoli vo gornje" lu „Stolivo dolnje'. Nasproti pa se kaže Perast, opustošen kraj, kajti prešel je čas bogate kupčije, v v njem. Nad Perastom vzdigujo se hribi Krivošije, in na teh blišči se celo ozidje južne straže države naše. Potem opisuje g. pisatelj vshajanje lune, ter blesketanje morja vsled malih živalic, ki prihajajo na njegovo površje. Dva otoka se pri kaseta vsak s cerkvico, za njima pa zaliv R'sanjski, kraj Risanj, za kojim kipe v nebo hribi srednje Krivošije. Zdaj se ti odpre na levi strani tu ii razgled na strme goline na zgornje Krivošije. Čoln krene sedaj skozi morsko ožino Bverige" — „le Catene". Na bivgu začuje se šumenje brzega potoka. Dvojni vir, ki se izteka iz plt'čiue goni mlin na morskem bregu. Iz te ožine dospemo zopet v prostoren zaliv, iz tega zopet po ožini v luko Meliuje Iz morja vzdiga se pečina, ki noBi „stari grad", in še više gori stoji „Fort Spaniol". Mej Krcegnovem in Sutorino je lep kraj, zaliv je prostoren, na bregu vidiš lepe vrte in visoke palme in drugo drevje. Visoko na prvih gorah je še polna drevja in čez vse to gleda vrh Radostaka. Kmalu pridemo do Sutorine, do najnovejših časov tuiškega posestva, koj o so 1. 1875. ustaši upepeljili. Tam v bližini je še cerkev matere božje, kamor so že v časih turške vlade od vseh strani prihajali pobožni prebivalci. Tu se vidi v daljno prosto morje. Zdaj končuje gosp. pisatelj svoj spis s temi prelepimi besedami: Lepa je Dalmacija, posebno v jugu, krasni so krajevi, dobro je ljudstvo! Ali ko prideš v milo slovensko zemljo, ko čuješ prvi glas materinega jezika, tedaj ti kipi srce, radovedno se uriva solza v oči in z lahkim vzdihom porečeš: hvala Rogu v domovini sem". —
Piihidnji večer slovenskega kluba bode 10. novembra. Ćital bode gosp. prof. Jos. Stritar: „0 Levstiku"-
„Matica Slovenska".
LXXXI. odborava seja, v sredo 17. oktobra 1888.
Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik), A. Rartl, I. Fli«, P. Gra8selli, dr. A. Jarc, dr. Fr Lampe, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, L. Robič, F. Stegna?, J. Šuman, dr. Iv. Tavčar, Iv. Tomšič, Fr. VViestkaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki). Skupaj 18.
Zapisnika XXIII. rednega velikega zbora in 80. odborove seje, ki sta ja pregledala overovat« Ija Kržič ju Raič, oziroma Bartol in Kržič., potrdi odbor brez ugovora; današnjemu bodeta overovatelja odbornika Bar tel in Tomšič.
Predsednik se spominja žalostno usode pokojnega prof. Raiča, kateri ima mnogo zaslug za „Matico". Bil je marljiv odbornik; pri nobeni seji ga ni manjkalo, tudi v odsekih: književnem in agitaeijskem, je bilo njegovo delovanje živahno. Često je presojal došle rokopise in popravljal iz lastnega nagiba društvene knjige. „Matica" je položila na njegovo rakov venec s trakovi in se udeležila v mnogobrojnem številu njegovega pogreba dne 21. septembra t. 1. Mimo tega žalostnega dogodka mi je pa poročati tudi o veselih. „Matica" je bila posredno počeščena s tem, da je bil v zadnji dobi njen podpredsednik, župan P. Grasselli, vnovič potrjen županom in njen odbornik dr. Jos. P o -klukar odbran deželnim glavarjem. Mnogoletnemu I in  marljivemu odborniku, proštu dr. A. Jarcu, je
„\Iatca" povodom njegove zlate maše dna 15. avg.t.l. pisne no čestitala, želeč mu še obilo let tako krepkega zdravja na pr< speh društvu. Odbornik g. I. Ž ubi c je postal ravnatelj obrtne Šole in ravnatelj g. W i e s t h a 1 e r preselil se je iz Kranja v Ljubljano; tukajšnjemu odboru prirasteta na ta način dve spretni in delavni moči. Čestita marljivemu blagajniku g. A. Robi č u k njegovemu godu ter ga prosil, naj tudi v prihodnje ne gabi „Matice", čemur blagajnik z veseljem pritrdi z zagotovilom, da bo za „Matico" vselej rad deloval, kolikor bo v njegovi moči. Veseli ga, da se je posrečilo bivšega blagajnika, g. Vil ha rja, v odboru še < bdržati, ki bo „Matico" lahko še vedno podpiral, zlasti v gospodarskih vprašanjih
Slavitelje V. Štefanovičeve v Belem gradu pozdravila je „Matica" dne 21, septembra t. 1. brzojavno in dobila v prijazen odgovor brošurico, v kateri je (iskan slavnostni govor, ki ga je imel o tej priliki prof. B škovie.
Sklepanje o nasvetu blagajnika Robiča. naj se tajniku naroči, da izvrši odborov sklep iz I. 1874. glede beleženja umrlih u«tanovniknv v |„Letopisu", odloži se iz opravičenih razlogov na prihodnjo sejo.
Prihodnja odborova seja utegne biti v drugi polo ici februvarja meseca. Mimo književnih in računskih zadev posvetovati se bo takrat odboru o tem, kako in kedaj praznovati društveno petindvajsetlet-nico. Predsednik poprosi odbornikov, naj bi dotlej pripravili v ta namen primerne nasvete.
Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig odobri odbor po daljšem razgovoru in z nekaterimi spremembami v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka. Piedsedništvo se pooblasti, da obvesti o tem sklepu pisatelje in korektorje, blagajnik pa, da jim proti postavno koleko-vani pobotnici izplača potrjene svote iz društvene blagajnice.
Določijo se založne cene letošnjim knjigam. „Matica" bo prodajala: „Letopis za leto 1888" po 1 gld.; Apihove Slovence in l. 1848." po 1 gld.; Dolinarjevega Prihajača po 30 kr. in I. del „Erjnv-čevih pripovednih spisov" po 70 kr. „Letopisa" utegne ostati za podrobno razprodajo 50 do 80, drugih knjig pa po 250 do 280 iztisov. Gotovo bodo pridno po njih segali, ker so zelo zanimive in dober kup.
Kakor druga leta, ima se tudi letos tiskati na platnicah „Letopisa" poziv pisateljem glede doneskov za prihodnji „Letopis".
Odbor pritrdi v načelu nasvetu književnega odseka, „Matica" naj dela na to, da izidejo 188(J. 1. zopet štiri knjige in potrdi dve knjigi, ki je namerava „Matica" izdati, to je: „Leto p is za 1. 1870." in II. del „ErjavĆevih pripovednih spisov". Glede ostalih dveh knjig naj se začasno skrbi. Obširnejše poročiilo o sredstvih, s katerimi bi se dalo to prilično zvršiti, in pa dotične nasvete književnega odseka odbor uvažuje in odobrava.       (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim  posestnikom v občini Znzid 300 gld.
—i (Imenovanje.) Zaupnimi možmi, oziroma strokovnjaki za obrtni pouk na Kranjskem so imenovani gg.: dr. J. Mrhal, ravnatelj na veliki realki v Ljubljani; Ivan M u r n i k , cesarski svetnik in deželni odbornik, in Albert Samassa, tovarnar v Ljubljani.
— („Obrtnika") 8. številka je bila po državnem pravdniku zasežena. Uložili so prošnjo za drugo izdajo in bode tiskana jutri, če bode dovoljeno.
— (V Varaždinu) bila je včeraj konečna obravnava proti grofu Viktorju Orsiću, zatoženemu po §. 300 kaz. zakonika. Grof Viktor Oršić hotel je na vsak način dobiti deželnozborski mandat. Prosil je v tem oziru bana in druge člane narodne stranke za podporo, katere pa ni dobil. Njegova kandidatura se je popolnoma izjalovila in grof Oršić ni dobil niti jednega glasu. Zaradi tega pisal je banu pismo, rekoč mu, da je „strahopetec", „riga mož" in da naj se zmatra od njega (grofa Oršića) dvakrat klofuta nega. To pismo razposlalo se je v prepisu mnogim osobum, obtoženec priznava, da okolu 50. Obtoženi grof Oršić ni ničesar tajil in bil je obsojen na šest mesecev zapora, poostrenega vsaki mesec b postom. Grof Oršić prijavil je ničnosti pritožbo.
— (Iz Celovca.) Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda praznovala bo dne   14. novembra
spomin 40letnefia vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Nadejamo »e, da bo veselica izb ona, vabimo tedaj css rodoljube, ki morejo od doma, da nas gotovo počastijo isti dan. Veselica bo STOCer v prostorih hiše katol. rokodelskih pomočnikov. Isti dan popola dne ob 4. uri se bo razkril Ein-spielerjev spomenik na mirodvoru pri svetem Raporta. Hvaležnost do toliko zaslužnega moža bo gotovo privabila mnogo rodoljubov z dežele in sosednih nam slov. pokrajin. Spomenik je jako lepo in okusno delo Ljubljanskega kamnoseka Srečka Tomana in dela mojstru vso čast. Na svidenje torej dne 14 novembra! Delavni dan, to je sreda se je zato izbrala, da se more ustreči po večstranske) želji duhovščini, ki se namerava slavnosti v obilnem številu udeležiti, a je ob nedeljah bolj na dom navezana. Nadejamo se tudi od drugih rodo ljubov obilne udeležbe!
— (Trgatev na Hrvatskem) je končana, vinogradniki se z uspehom ne hvalijo. Pridelali so 15 — 20% menj, nego lani, a tudi kapljica sama jo slabej.i. nego lanska
— (V Dalmaciji) se je vreme hitro in močno spremenilo. Predzadnji torek imtli so v Zadru še 18° C, v sredo 9°, v četrtek 13°, v petek 7° C. Velebit je s snegom pokrit, na morji pa huda burja, ki ovira ladije in parobrode. Reški parobrod „Nehaj", ki bi bil imel pripluti v sredo v Zader, dospel je zaradi burje še le v petek.
— (Ob srečka nji razstavine loterije c. kr kmetijske družbe kranjske) 21. dne oktobra t. 1. so bile uzdignene naslednje srečke: Serija 68 št. 23   Serija G2 št. 87   Serija 12 št. 86
3 97
2 19 92 69 13 100 82 3G 96 IG
7 69 85
4
75 89 27 85 51 92 8 73 79 86 92 IG 32 99 24 14
30 72 50 66 89 11 54 86 95 91 77 1
45 41
25 73
55 14 49 82 59 28 85
2 54 61
6
96 39 29 75 68
20 70 43 14 79 53 18 34 99 31 32 44 87 21 35
74 2 69 76 3 61 51 40 41 8 72 15 10 16 69
Prve uzdignene srečke dobijo manjše dobitke itd zadnja srečka pa glavni dobitek. Dobitki se oddajajo v pisarni c kr. kmetijske družbe v Ljubljani in sicer do 21. novembra t 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 23. oktobra. „Berliner Tage-blatt" javlja, da je s povratkom cesarjevim zopet vprašanje o preosnovi ustave prišlo na dnevni red. Ako vse ne vara, nadejati se je prememb, valed katerih bi cesar bil sam svoj kancelar.
Berolin 23. oktobra. Prihoda carjevega v Berolin nadejati se je sredi novembra. Tako javlja „Kreuz-Z itung".
Rim 23. oktobra. Rešilna dela pri Gras-sanu ovira močen sneg. Misli se, da je v ponesrečenem vlaku bilo 359 do 380 potovalcev. Doslej dobili so do 150 mrtvih in ranjenih.
Beligrad 24. oktobra. Uradni list objavlja metropolitovo uradno pismo, da je zakon srbskega kralja z Natalijo ločen in razveljavljen.
Dijaška kuhinja v Celji.
Poročilo za 11. društveno šolsko leto 1887 88.
(Konec.)
G. Julij Žigan na Polzeli 5 gld., g. dr. Jurija Hrašovec, odvetnik v Slov. Gradci, 4 gld , g. Jakob Ja-nežič iz Griž 5 gld., preč. g. J. Bohinc, dekan v Braslovčah, 10 gld. 01 kr., preč. g. J. Ulčnik, župnik v Razboru, 3 gld., prevzv. km-zoškof za marc 4 gld., slavna Posojilnica v Konjicah 25 gld., slavna Posojilnica v Makolah 20 gld., g. Franc Veršec, c. kr. notar v Sevnici, 5 gld., g. dr. Dečko Ivan v Celji 5 gld., g. Ivan Geršak v Ormoži 5 gld., prevzvišeni knezoškof za april 4 gld., preč. g. Lovro Vošnjak, župnik v Št. Jurji ob juž žel, za pisanko 5 gld., preč. g. Josip Sever, (f naj v miru počiva) bivši župnik v Zavodjem pri ŠoStanji, 5 gld., g. Kladnik Jože po g. notarji J. Detičeku 5 gld., preč. g. L Potočnik, dekan v Gornjem gradu, 5 gld,, slavna Posojilnica v Šoštanji 25 gld., g. J. Kavčič, rudniški inžener v Celji, 2 gld., prevzvišeni knezoškof za  maj 4 gld., trgovec g. Ant. Fabiani na-
bral v Sevnici 30 gld. 50 kr., neimenovana v Dranilji nabrala I gld. 84 kr., preč. g. Janez Sre denšek, Sapnik v Ponkvi, D gld , pre.\ g Anton In ret, kaplan v Ponkvi, ."> gM., preč. g. Peter Erjavec, iopnik v Trbovljah, 5 gld., g Anton Reieb c kr. blagajnik v Gradci, 5 gld., prevzv šeni kne SOftkof za junij 4 gld , slavna Posojilnica v Slatini 15 gld. g. M iks Plt-terfinib c kr. profesor v Ljubljani, S gld., Neža Cvenk iz Vojnika volilo 5 gld., preč. g. A. Podhostmk, kaplan v Mozirji „vesela družba pri sv. Frančišku" 10 gld , Vincenc Plaskan, župnik v Z.biki, 4 gld. 33 kr., preč. g. Matija Struad, župnik v Ljubnem. 5 gld., prevzv. knezoškof za julij 4 gld , preč. g. Franc Zdolšek, župnik v Solčavi 5 gld, preč. g. A. Podhnstnik, kaplan v Mozirji 5 gld, g. P. Ernernn Šlander, oskrbnik v Radgoni, 3 gld., preč. g. Fr. Hecl, kaplan v Radgoni, 2 gld., preč. g. Alojzij Sver, kaplan v Radgoni, 1 gld., preč. g. Jakob Hanžič, župnik v Opačah, 1 gld., g. Fr. JerŠe, c. kr. davkar na Laškem, 2 gld., slavna občina na Vranskem, 5 gld.; preč. g. I. Kozinc, vikar v Slatini, 2 gld., preč. g. Josip Valenčak, župnik v Pernicah, 2 gld , preč. g. Josip Kranjc, kaplan v PiŠecah, 10 gld.
Vsem blagim dariteljem kličemo: »Bog plati! Bog Vas živi še mnogo let v vzgled na korist naši mladini.
Kacini in proračun.
V II. društvenem šolskem letu 1887/88 smo razdelili 3897 kosil po 20 kr. in dali tudi raznih drugih podpor dijakom, tako da so dohodki pokrili izdatke.
Za III. društveno šolsko leto 1888/89 se jih je pa oglasilo 46 dijakov, ki prosijo vkup za 608 kosil na mesec t. j. okroglih G000 kosil za celo leto, ali 1200 gld.
1'roNiiJa.
Slovenci! osobito premožnejši in ki živite v izobilji, odprite zopet svoje radodarne roke in svoja plemenita srca, podpirajte zlasti letos našo dijaško kuhinjo.
Tisti, ki še neso postali podporniki dijaške kuhinje, naj to letos storijo, do vseh se pa obračamo z uljudno prošnjo, da v prijateljskih krogih nabirajo darove; le če delamo vkupno, zamoremo doseči namen, katerega imamo pred očmi.
Obračamo se tudi do slavnih okrajnih zasto-pov in slavnih občin, in do drugih slavnih zavodov da se naj blagovolijo ozirati na svojo mladino in naj po izgledu drugih okrajnih zastopov in občin, ki dajejo primerno zelo visoke svote za „Nemški Schulverein" darujejo blagodušno za našo domačo dijaško kuhinjo.
Nadjamo se torej obilih darov, ker drugače bi morali pridnim in zelo revnim dijakom dosti hrane odtegniti; saj so itak zraven tega Še dosti lačni.
Milodari naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika Maksa Veršec-a v Celji.
Da se prihranijo poštni stroški, pridenemo na šemn  poročilu  poštno hranilnični   položni list, na katerega se  lahko  pri  vsaki pošti brez poštnine uplača,   ni treba druzega, kakor  upisati  ime in znesek.
Rodoljubi in prijatelji naše mladine, podpirajte svojo nado.
Občni /bor
dijaške kuhinje v Celji bode 28. oktobra t. 1. ob   7. uri zvečer v  Celjski 0 i ta 1 n i c i, h kateremu se vsi prečastiti pokrovitelji, podporniki in prijatelji naše mladine uljudno vabijo. Dnevni red je:
1. Pregled in potrjenje letnega računa preteklega leta.
2. Pregled proračuna za teto 1887/88.
3. Volitev novega odbora.
Zunanji udje se zamorejo dati zastopati po Celjskih.
Maks Veršec 1. r. Mihael Vošnjak 1. r.
blagajnik. predsednik.
Razglas kranjskim ovčarjem.
C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviskega in frizijškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da
a) že več let precejšnjo število ovac redijo;
b) da je njih  kraj  za ovčarstvo posebno ugoden, in
c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepušati.
Ovne frizijškega plemena, katero pleme ima posebno veliko mleka, lopo volno in je nezbir-čno v krmi, se bode dalo le tistim ovčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir.
Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 20. novembra t. 1. pri podpisani družbi uložiti.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1888.
Jos. Fr. S e u n i g, podpredsednik.
Gustav Pire, tajnik.
i i n o sredstvo. Moli-ovo a Francosko '^:l,|i<' ' 'lik ravno tako uspeAno kakor ceno sredstvo proti tr-anji po udih, ranah, oteklinah i:i ule.iih. Cena Ste-klen el HO kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji V Moli, Iskan** in e. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, fncliiaiibim !' V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli k v preparat z njegovo varstveno znamko in podnicom. 6(31—14^
»toj i (331—244)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aaL+jes
Tnjoi:
23. oktobra:
Pri Hlonn: Ilasenfeld iz Francovih kopelij. — Muli ■ Blok. — Molinc iz Tržiča. — Kohrinann iz Novegamesta. — I. n,.I m \i Banjaluke.
Pri 9I»llc : Scheidler, Poltnik, Singer z Dunaja. — Toman i/. Gradca. — Ktipecck z Dunaja. — KollpBcher iz Gradea.
Pri južnem ltolodvi.ru : Cuk {] Idrije. — Kopic ii Gradca. — Lukaic iz Novega dvora. — Žičkstr Iz Koi-oheoburg*,
Pri i\\Hi ii Jakam eeanrjl : Jakob iz Vrabčega. — Cucek iz Grdesele.
Umrli so v LJubljani:
22. oktobra: Anton Kos, črevJjar, 34 let, Ulice na Grad st. 19. za jetiko.
23. oktobra : Janez Vider, gnstač, 76 let, Lončarska steza at. 10, za srčno hibo. — Ana Lubič, delavčeva hči, 2'/« let, Hradeckega vas št. 20, za bozjaBtjo.
19. okto'Ta : Knpcrt Siavnik, agent, 66 let, Hradeckega vas št. V, za plnčnico.
V deželnej bolnici:
20. oktobra: Janez Kante, delavec, 35 let, jetiko.
21. oktobra: Liza Zidar, goatačova žena, 64 let, za vnetjem pluč.
Meieorologtčiio poročilo.
9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
23. okt.	7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer	744*1 mm. 743 2 mm. 742 7 mm.	— 0 6nC 70" C 10° C	al. avz. si. szti. si. szh	obl. jas. jas.	0-00 mru. dežja.
Srednja temperatura 2T)°, za 7*5° pod nor tnalom.
ZD"u.:n.aosl2SL borza
dne 24 oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — 8175     — gld 82-40     — .
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....„
Zlata renta...... „
6'/j marčna renta .... „ Akcije narodne banke.   .   . „
Kreditne akcije..... „
London........ „
Srebro........ „
Napol......... „
O. kr. cekini  ...... „
Nemške marke..... ,
državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864
Ogerska zlata renta 4°/0.....
•)gerska papirna renta ■>" „   .       . . ,>/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavu reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld Zemlj. obč. avBtr. 4'/t°/0 z'at' zast- ns.t' 1 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld,
Rudolfove srečke..... 10 .,
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.
109-8O —
97-70 —
870-— —
311-40 —
12P70 —
~9-«4V, -
5-78 — 59-60 250 gld. 100 .
133 gld. 172 „ 101 „ 92 .. 104 120 122
99 181
20 112 22«
danes
82-20 82 70 110 05 9810 870-— 311 70 121-60
9 64 V, 5-78 5960
50 25 10
75 75 25
50 75
50 75
kr.
HOLUB-ovo novo zanimivo potniško delo.
Oesterr.-ung. Afrika-Expedition!
Von der Capstadt
in's
Land der Maschukulumbe.
EclGon in siidlichen Afrika in den Jahren 1883—1887.
Von dr. Emil Holub.
Delo izide v 30—35 snopičih po «0 kr., s 180 izvirnimi lesorezi in 2 zemljevidoma.
Naroča se in prospekti dobivajo so v
J. Giontini-jevi knjigotrzniči v Ljubljani.
Tu se tudi dobi:
Bog ohrani!
Ilustrovano v 10 barvotiskanih podobah, od naj-zmirnonitejših avstrijskih umetnikov, kot spomin 401etnega cesarskega jubileja, primerno za šolo in dom. ('ena 80 kr., po poŠti 95 kr.
Nadalje: (729—1)
Neuester Schreibkalender
£\3.r  -A.đ."vols:siten.   -a.2n.c5. IkTotaure za leto 1889.
Cena 1 gld. ■«» kr., po pošti 1 gld. 20 kr. *
Št. 17.119.
Razglas,
(702—3)
V zmislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in potroških:
1. mestne blagajnice Ljubljanske,
2. mestnega ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske bolnice in
4. ustamnnega zaklada
za 1889. leto /e sestavljeni in bodo od 16. do 30. dne tega meseca razgrnjeni v ma-gistratiiem ekspedita občanom na npogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 15. dan oktobra 1888.
V restavraciji
LJUBLJANSKE ČITALNICE
toči so od danes naprej dobro carsko pivo 1 Q litra po 10 kr., 8/io Htra P° 7 kr. Izvrsten cviček liter po 32 kr., bizeljsko vino liter po 36 kr., črni istrijan liter po 44 kr. in recor liter po 48 kr. Za mnogobrojni obisk priporoča so
Vranjo Hemic, (701—3) rentavrant.
! Dobro blago se gamo hvali 1
(6 8—8)
Cerar-jevo
dio sa obuvala
Šelenburgove ulice.
! Uoliro lihimi se samo hvali !
Zobne operacije
plombovanja
I. i. <i. i. t* d. (710—9)
na Turjaškem trgu hiš. št, 7. 4     - ■» l,,n,n ° """"
4   F. P. VIDIC &
^ priporočata p. n. občinstvu z" salone« kavarne« ^ ^        gostilne, privatna stanovanja i. t. o. f
j lepe [
ačit
jlozLCene pe
^   no  hiko   n i /...i  ceni ter i- na i bol
I  po juko
^ izdelane.
(440—35) p
^       Zaloga« v Slonovih ulicah št. 9. ^ - v v ^y   w v w v ~\r ^
500 mark
plat am onemu bolnemu na plučih, komur raba slavno-snanoj „American Consumptfon Curo" gotovo nc pomaga. Kašelj, bljuvanju in naduha nehajo se v nekaterih limli. Tisočem je žo pomagalo. Katar, hripa-VOSt, zaslizenje in praskanje po grlu itd. odpravi takoj. Gena steklenici mark 4.— proti povzetju ali predpoši-Ijatvi zneska. Ubo^i done ođ mene pomoč zastonj proti potrjilu oblastva ali župnika.
Hopner, D; aggist, («87—3)      Berlin SW., Alte Jucobstrasse 75.
"                      i i*.r. i il m i.i.u i. u ili                            -■ ■■' —— 1			
			
Uspeh zajamčen.
Takoj delujoče.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROB OR ANTITJM
(brado nstvarjajore sredstvo)
bress uspeha. Kavno tako i gumo pri »leSnh, Ispalili in osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem modnem u trenj i zajamčen. PojSUja v steklenicah po 1 gid. mmlmS^m       .r>0 kr. in v steklenicah :a poskus po 1 gld.
•T. <«b< r-olicrli v iUi-n.ii. wr t'jitf>ij«ni ho dobiva pri jr. KSđvardtm 2WWss*-aj » Tratit A. Prtumarer, l'. Premlini; r Gorici lekar ('. Cristof-foletti; c Reki lekar J. Ghneiner; v (Mji Ed, PelU; r Mariboru J. Martine; r Grmiči: Katp. Roth, Murplatz 1. T S m se tudi dobi:
Kil II   l!t*   HA  <»    orientalsko lepotilno sredstvo, ki ,   "   , Vj naroja ueiuo.it,  belino i., obi osi
telesa, odstrannje pege in kise     cena 85 kr.
NI sleparija! 151—9)
Popis petindvajsetletnice „Sokola11. Ponatis iz ,,Slov. Naroda" in ,,Slovenca". Dobiva se po 12 kr., po poš'i po 14 kr., v „Narodni Tiskarni11 in pri kustosu Ljubljanske Čitalnice.
Učenca
vsprejmem takoj v prodajalnico mešanega blaga. sea—8)
Natančneje po. e opno. i.ištvo .Slov inki^;i Nao. -a".
f)   \e za meniti z ftmlgoiisko. ||
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slove iskili goric.
Kot zdravilna voda.
Radenska kisli vodi ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled pievelikt; kisiiis; v svoji vodi, kakor pri nudici, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledic.ih, ter je. neprecenljivo zdravilo pri zlati žili. pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vretlu, katarih in živčnih bolezn.h.
l/n+ nomnna unrla Vsl"<l ohiluo oglene kisline In oglenoi-.isiega natrona, prijetnega okusa in A U t llcllIlIZIlcl VUUcti močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubliena poziv bajoca pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in slad.irjem ■• močno iameča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena jo in mnogo so rabi radenska kisi i vodi kot v.irstvo in zdravilo zoper davoo, škrlaticu, mrzlico in kolero.
Kopeli se prirejujejo iz zeleznate in kislo vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudiči, trganja po udih," žensko bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in nenlo iovit-ist. (Cena kopeli .'5.") kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (889—80)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. &l5^tir;k^"\;1':
težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako moćan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koSčeke kosti in hrustancev od protinastlh bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovf navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih BOBVnilke prevlake so postajale vedno manjie ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi dru ;i zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani,
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
VELIKA
Najnovejša Telika, od visoke državne vlade v llAMillUtun dovolj*;;' in ■• vsem dr>:a nhn premoŽenjem Zajamčena denarna loterija im.i 98.000 srečk, od k iterih Be lažreba 49.100 srečk. Za žrebanje določeni sknpnl kapital znaša
xacL ari
kot   tiujvečji  flokitek  v siajHre Belem ^!n«'i(|   ooiu.p. velika <h1       ■ -iiiir ii» driave . a,«in«-.-..a denarna loteri u.
Speoijelno pa i
1 p,,,,.,......A :,00O0O
1 „,,,,.,......* 200000
1,.....,».....rk 100000
1. dobit i. m»rk 75000
\ <lobit. a mnrk 1  do 'it. a niiirk
m dobit, a mark 60000
i dobit. I mark 55000
1 dobit, a mark 50000
1 dobit, n mark 40000
1 dobit, a mar' 30000
8 dobit. I mark 15000
20 dobit, a mark 10000 dobit, a mark 5000 103 dobit, a mark 3000
206 »»bit i m„„ 2000
(>1 i dol it. a mark 1000
888 dobit, a mark 500 30100 dobit, a mark 1-18 16991 • obit. a mark »00. 200. 150, 127, 100, 94, 07, 40, 20.
9
3
Znamenita prednost te denarne inicrije je ngodna naredba,
da se vseh 49.1110 dobitkov, ki 80 zraven v tabeli, že v mala mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
(•Slavni dobitek prvega razreda znaša 50.001) mark, poraste v drugem razredu na 65.000, v tretjem na 60.000, \ četrtem ;ni 85.000, v petem na 70.000, v š. stetn nn 75.008, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, Bpeoijelno pa na 300.000, 800.000 mark itd.
Podpisana trgovska lisa uljudno vabi k udeležitvi te. velike denarne loterije.
Častiti naročevaloi se prosijo naročitvi pridejati dotične nneske v avitrijakib bankovcih aH poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po ooltnej nkaziiici, nn Soljo se aročitve izvrše tudi proti |>oštnemu povnetjn.
Za žrebanje, prvegs rasredu
1 cela ori^iaialna sicrha uv. v. gld. £.'~>0.
I po^inie' ori£-isiuliic srooJtc av. v. gld. 1.7.">. 1 i-vi r,5 ii:-;:   originalno srećko av. v. gld.—.'.)<>.
\'sak dobi originalno storži: /. ilrza-. uini grbom v roko in ob jedDem uradni naerl žrebanja, i/, katerega sa razvidi vse na« tančneje. Takoj po žrebanji dobi \»ak udeleženec uradno, z utis-nenlm državnim grbom, listo dobitkov, ihdritki se točno po načrta izplačajo p d državnim jamstvom. Ko bi kakemu knpeu srečk proti pričakovanju ne iigjijai načrt žrebanja, pripravljeni smo uc ngajajooe srečke preti srebanjem nasaj vneti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam ho mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
31. oktobrom 1888.
nam doposlati.
(700—8
VALENTIN & C0
Bankgeschaft,
po najnižji Mahr-ova h;ša.
Bd meso od pitanih volov dobiva se ceni pri Ivanu Jagru, Šolski drevored,
ILUSTROVAN
NAEODNI KOLEDAR
za leto 1889.
Uredil, izdid in saloiil ^>ra.gr=tin. lEšIriTostr.
Dobiva   so  v  ..\ar«Hlni Ti*l<arni-* in v   Utilitarni  .1. <;ioiitiui-\  l.jiilil juni.       Ceo«  IO Ur., pit poŠti  !."> Ur.
Vsebina: Popolon kalendari j, koledar, kateremu so pridejmi . tuiii slovanska imena, in cerkveni koledar. Nftdsdjei (JtMiealojfija cesarsko hišo Sedanji vladarji evropski. Sploine doloibe e. kr. podto. Bnojavni eenik.. Lestvica in pristojbina kolekov. Sejmi mi Kraniskem. Zabavni dol: Stiridesettetnica vladanja cesarfa Frana Joaipa I. Naši sns užni možje. Božja pota Slovencev.   Na sveti veeer.   Suu-Snico  — Naznanila.
Prostovoljna dražba.
Dna 5. novembra t. I. prodajal se Bode parcelnim tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem potu — i/, zapulSihb Jakoba Hočevarja_mlin
v Kolicovem št. 22 pri Kamnika. Z izvrstno vodno silo, tudi za droge in-dustrijalne namene pripraven,  hiša in  poslopja s „fundus inatruotns" om
vred, po klicani ceni 11.599 gld. 15 kr., dalje njivo, travniki in goadi. _
Ani (vadinm) 10 o,0 nastavljene cene. — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v 2 mesecih. - Nadaljni pogoji poizvedo* naj se pri okrajni sodniji na Brdu. — Dne 7. novembra bode dražba premičnih stvarij. (7ir<—2)
Za podrobno prodajo .svojih izdelkov,
kaki
sveč, t
1
in mila 1
I'rofVMorji c. Ur. UliulUe nn l>iiniiji.  profcnOT Hr-tisclic, pnilVsur !S<-lmi< *I«-r. |»oU. |iiofrxor Oppol/.or. knkor l udi vr «1 rii/;i li Nlov.-Cili .'.«lru\niltov /ii|> MU|eJo in pri poroča jo le  prlwtoo  in   NV«'t»viio  slinim   C. kr. dvornega BObOBdrSkVIliKlS
m
ixs-brio vodo
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pro-servativno sredstvo proti \ sem zobnim in ustnim boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če so hkratu rabi z
Dr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto,
ohrani vedno zdrave in lopo zobe.
Dr. Popp-a zobna plomba Dr. Popp-a zeljisfcno milo
Tri neprestani rabi «lr. 1'opp-ovili zoliaih »rtMlNtev n<i pre-jHF"  |>ri-< i  in  i"!sii;iiii   • a«.l   drobnih   glivic,  zii  kater« je ustna ioi Unu tako ugodnu t'.a. katere se lotijo zol», «la zučiio -unt j.
je najboljia, ž njo si vsak sam
lahko zamaši votlo zobe. proti Bpnloajem vsake vrste in po sebno priporočljivo za kopolji.
Cena: Anutlicriu iiNtim voda v dvojno pnvckšanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anallieriii xol>na pasta v pusfiicah po gld. 1.22. — \ r o 111, i i i 11 ;i /<>5mi . pasta a 86 kr. - /...In. i p rušile v fikatljicah po i)3 kr. — /niiiiii  |»loiuha v etuiji gld. 1 —. — milo a 30 kr.
jSsy^ Pr«*«l knpovan j on ponarp|«mi«» Anulhorin iistn«' rodOj Ui je po mmlizi  l«» ir. kiNliit ttapravI|eni prepunit, h kal<>-m m«- koIijc pr«'/uo<la) niin'i|o. *v i/.nciiu stari. (til5_ti;
Dr. J. G. POPP, VVien, L, Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se V Ljubljani pri lekarjib J, 8woboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Uir-SOhitS, <J. 1'iecoli, dalje pri trgovcih G. Karin^or, Vaso Petrićie, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; v PottoJM: Fr. Hacearieh, lekar; na Krškem: F. BdmoheS, lekar; lt. Engelsberger, trgovina •/. galanterijskim blagom; v Idriji: J. WartO, lekar; t Krati ji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; »' Skofjej Itdki: C. Fabiani, lekar; r Kočerji: J. Riuiine, lekar; r Ajdovščini: M. Giurlieluio, lekar; r Litiji: J. Heues, lekar; r Metliki: Fr. Wacha, lekar; r liadorljici: A. Roblek, lekar; v Norem mestu- V. Ilaika, l). lti./.oli, iekarja; A. CJnstin, trgovina Z galanterijskim blagom: v Kamniku: ,). Močnik, lekar; •' Trebnjem: J  Etnpreoht,  lekar; t» Omotmji: J. Jilažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar.
ti €
C katero priporočam s tem v prijazen obisk stavnega p. h. občinstva.
I Pavel Seemann
m (712—j) v Ljubljani
odprl sem
33.61 £Btol:n_err3- trenji 2r±. št, 22
w zalogo,
"sTSJPWW*rw ^'
u__l
n
-K
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
j<' gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše Življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki 80 nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavmovanje življenja, katero je urejeno tako, tla daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, keifar doživi 18., 20. ali 24. leto. Posledttie zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrno, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se jui tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (ti. pr. v 40, 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi Utegnil umreti jirej
Vse te načine zavarovanja upeljune ima vzujcibubo y.a a-rovuliui Rmsi u „SXj-£^."^7"Iv I*ratf3, katere pndnost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega pri plačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%.
Konci leta 1H8G. bilo je pri banki „SLAVUI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno ^.'5;j—61)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v tastnej hiši (Gospodske ulice 12).
»
*
o.
W
i i ,»
• :■.
- .■'
Ir
St
H-w
H"
^redo žrebanje!
samo
(658-15)
Glavni dobitek 25.
Goldinarjev.
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Kartenstcingasse 4.
V Ljubljani se dobivajo v menjalnici J. C. MAYER-JA.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr ago t in Hribar.
LatiUiina in tisk .Narodne Tiskarne".
62
WY