i	\iM(
L	Itpa-JO^*
fSun-.ma
vltlt»


MettSptrtti

jAnjjinrf ^Kjvenmp*
rr	,
vamme/3ou_£rrfii

LOVEKSK
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-18
Fincev y ugodnejše postojanke
Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, 1 >• strani din 250 —, 'ii. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Vodstvo rdeče armade hoče za vsako ceno do 23. februarja, ko je jubilejni dan osnovanja sovjetske armade, pokazati svetu vsaj nekaj uspeha v trimesečni vojni s Finci.
Primerjava izgub
Ruse je stala doslej vojna na Finskem: nad 200.000 mrtvih ter ranjenih, zgubili so nad 600 tankov, nad 300 letal ter več bojnih ladij. V nasprotju z ruskimi izgubami cenijo finske na hudo ranjenih ter mrtvih v prvem vojnem mesecu samo na 5000, v januarju na 10.000. K temu je treba prišteti še mrtve ter ranjene v neprestanih in najljutejših bojih od
1. do 17. februarja. Najnovejše sovjetske izgube pa presegajo finske za težke desettiso-če. Finske izgube so neznatne, ako jih primerjamo z ruskimi. So pa le boleče, če pomislimo, da razpolagajo Finci v najboljšem slu-
čaju z nekaj stotisoči možmi, medtem ko do-važajo Rusi vedno sveže ter nove čete.
Najbolj silovita sovjetska ofenziva Da je vodstvo rdeče armade dosegLo v zadnjih dneh minulega tedna vsaj neznaten uspeh, je trajala najbolj krvava ter srdita bitka pred 25 km globoko finsko Mannerhei-movo črto od 1. do 17. februarja, ko so se Finci umaknili iz prvih postojank v druge, ugodnejše, ki omogočajo uspešnejši odpor.
Za to najbolj krvavo ofenzivo so gonili rdeči generali vedno nove čete v napade noč in dan. Vsak napad je bil pripravljen ž bobne-čim topniškim ognjem ter podprt od na stotine celo 70 ton težkih tankov in najtežjih bombnikov.
Finci so z največjim junaštvom odbijali vse rdeče navale, a niso mogli zamenjavati svojih od neprestanih napadov izčrpanih čet in ne popravljati od granat ter težkih zračnih bomb razstre-ljenih postojank.
Na zemljevidu vidimo s puščicami označeno smer sovjetske zadnje ofenzive prati Man-nerheimovi črti, ki pa še davno ni ogrožena, kaj šele prebita ter zavzeta.
Sovjetski generali niti opazili niso odstopa Fincev v drugo utrdbeno črto ter so napadali in bombardirali še kar naprej izpraznjene finske utrdbe, katere je branila samo še peščica smrti zapisanih junaških Fincev.
Finci v drugi obrambni črti
Silovita sovjetska ofenziva je samo nekoliko ukrivila bojno črto med otočjem Koivi-sto in reko Vuoksi. Sovjetske čete se bližajo finskim postojankam v drugi črti z največjo previdnostjo in z največjimi težavami. Ozemlje med prvo in drugo finsko obrambno črto je strahovito razrita od granat sovjetskega topništva, ki je bruhalo semkaj najbolj divji ogenj iz največjih halibrov celih 14 dni. Razen globokih kotanj, ki onemogočajo prodiranje pehote in posebno še tankov ter oklop-nih avtomobilov, ker je ta del od Fincev pod-miniran.
Finci so zasedli- v redu vse postojanke v drugi obrambni črti in je verjetno, da bodo imeli do prihodnjega sovjetskega navala vsaj kratek oddih, katerega so finski branitelji tolikanj potrebni.
Fincem pomoč!
Z ogromnimi žrtvami izvojevani malenkostni sovjetski uspeh je glasen klic kulturnemu svetu: Fincem je treba nujno priskočiti na pomoč s četami prostovoljcev in predvsem pa z letali, katera Fincem najbolj primanjkujejo.
Finske utrdbe drugi Verdun
Zadnje napade Rusov na Mannerheimovo črto primerjajo z največjo nemško ofenzivo v svetovni vojni proti francoski trdnjavi Verdun. Nemci so tedaj z najboljšimi četami napadali Verdun od 21. februarja 1916 do dne 2. septembra, ko so po izgubi 300.000 mož zaustavili to najbolj krvavo ofenzivo, ki je bila začetek konca svetovne vojne in je bila predigra za popolen zlom Viljemove Nemčije.
Vodji
V starosti 77 let je preminul 19. februarja v Beogradu Ljuba Davidovič, voditelj Demokratske stranke. Rajni se je rodil v Vlaški nedaleč od Beograda in je bil po poklicu profesor. Zgodaj je posegel v politično življenje in postal že leta 1901. poslanec. Leto pozneje je bil med soustanovitelji Samostojne radikalne stranke, ki se je preosnovala v Demokratsko stranko in ji je bil Davidovič voditelj. Večkrat je bil minister, ministrski predsednik in enkrat župan Beograda.
Iz njegovega zasebnega življenja omenjamo, da je imel v srečnem zakonu dvoje otrok. Sin mu je padel v svetovni vojni, žena in hčerka pa sta mu pozneje umrli in dobri Ljuba je ostal družinsko osamljen do svoje smrti. Skrbela je zanj služabnica Štefanija, ki je bila pri njem uslužbena 36 let. Pred svojo smrtjo se je služkinji zahvalil za veliko skrbnost, katero mu je izkazovala in mu s tem podaljšala življenje.
Ljuba Davidovič je bil iskren rodoljub, ki se je iz dna svoje poštene duše trudil, da bi se Jugoslavija srečno razvijala na svobodni demokratski osnovi. Največjo zahvalo smo po izjavi našega voditelja g. dr. Antona Ko-
rošca dolžni Davidoviču Slovenci, ker kot prosvetni minister ni hotel poslušati nobenih spletkarij ter je z največjo pripravljenostjo storil vse, da se je ustanovilo slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Za rajnim Pašičem je bil najbolj znana politična osebnost iz predvojne Srbije. Imel je mnogo prijateljev med Srbi, Hrvati in Slovenci in celo med nasprotniki je užival veliko spoštovanje. Bil je tudi eden onih vodilnih
politikov, ki je zelo mnogo pripomogel k prvim sestankom s Hrvati in se je trudil po svojih močeh, dabi se bilo rešilo hrvatsko vprašanje na občo zadovoljngst. Z Ljubo Da-vidovičem lega v grob skoz in skoz pošten ter kremenit značaj, ki je zapustil svetal in časten spomin po vsej Jugoslaviji.
O rajnem je g. dr. Korošec v svoji izjavi ša posebno podčrtal: »Umrl je s čistimi rokami! V skromnih razmerah je živel, v skromnih razmerah je umrl.«
Slava njegovemu spominu!
Japonci za sklenitev vnisru s Kitajci
Japonci so doživeli v zadnjem času na Kitajskem krog Naninga tako hud poraz, da jih je omehčal za sklenitev miru s kitajskim maršalom Čangkajšekom. Od Japoncev je bil v zadnjih dneh izdan razglas, v katerem se obrača Japonska naravnost na čangkajšeka s ponudbo za sklenitev premirja in miru. Japonci so skrčili svoje zahteve glede Kitajske do skrajnosti, ker so jih prisilili do tako velike popustljivosti neuspehi na bojiščih, težavne razmere v lastni japonski domovini ter po-
litična in gospodarska osamljenost v svetu. Japoncem je tudi znano, da prevažata Berlin in Moskva Čangkajšeku vojni plen, zajet na Poljskem, v zameno za kitajske rudnine, katere so potrebne za izdelke iz jekla. Iz Mongolije in Turkestana prihajajo vsak dan dolge karavane sovjetskih tovornih avtomobilov, ki dovažajo Kitajcem orožje ter strelivo. Japonci prejemajo na glave poljske granate iz pošiljk ene od članic še vedno obstoječe proti-komunistične zveze.
mladi
Komunizem je duhovni sirup, ki zastrupi človeku razum, srce, voljo in čustvo. Kdor temu strupu zapade, ne more več pametno in urejeno misliti, ker mora misliti samo tako, kakor predpisujejo Marks, Lenin in Stalin. Takemu človeku niso sveta ne verska ne narodna izročila, tuje mu je vsako domoljubje, vsaka vdanost narodu in« državi. Pred njegovimi očmi je vedno končni njegov cilj, ki vodi kot smoter vsako njegovo delo: raz-biti sedanji verski, moralni, socialni in gospodarski red ter vpeljati na ruševinah vere in kulture nasilništvo maloštevilne manjšine nad široko množico Človeških sužnjev.
Sedanja vojna je svetu jasno pokazala, šekšna nevarnost za narod in državo je komunizem. Če bi bila Francija pred petimi leti to vedela, kar zna danes, da je namreč vsak prepričan komunist vsak hip pripravljen na zahtevo in v korist Moskve izdati lasten narod in lastno domovino, ne bi bila trpela ljudske fronte, v kateri so imeli glavno besedo socialisti in komunisti. In če bi ne bilo ljudske fronte, bi tudi ne bilo tistega oslabljenja F"rancije zadnja leta, ki je omogočilo mednarodne dogodke poslednjih dveh let, kateri so dovedli do sedanje vojne. Tudi nevtralne države, zlasti Belgija, Nizozemska, Danska in švedska so prisiljene v obrambo lastne varnosti nastopati z vso silo zoper protidržavno rovarjenje in špioniranje komunistov.
Iz tega se vidi, kako prav je imel naš narodni voditelj dr. Korošec, ko je v svoji novoletni poslanici Slovencem opozoril na nevarnost komunistične propagande med nami in m nedostatnost, slabotnost in nezrelost na-
šega odpora proti njej. Naš boj zoper komunizem mora biti odločen in vztrajen, smotre-no in sestavno organiziran. Ne smemo čakati, da se nam plevel razbohoti na njivi, marveč moramo njegovo rast preprečiti in zatreti v kali in klici. Mladino moramo obvarovati pred zastrupljenjem z bacili komunizma. Kdor je bil v mladih letih okužen s komunističnimi bacili, se nasledkov tega okuženja vse življenje ne bo mogel rešiti.
Z obžalovanjem moramo zabeležiti dejstvo, da je del slovenske mladine že precej okužen s tem bacilom. Na zasedanju banskega sveta v Ljubljani pretekli teden je bilo to dejstvo javno ugotovljeno. Gospod ban je v svojem govoru izjavil: »Imamo dokaze, ki jih je dala preiskava v večjem številu naših srednješolskih mest, da so srednješolci naravnost stopili v službo predstavnikov komunistične in-ternacionale (mednarodne zveze), delajo po njihovih navodilih, lovijo pristaše, si dopisujejo z enako mislečimi in s takimi, ki ne kažejo dovolj odpora, razširjajo nezakonito pro-ppgandno književnost ali urejujejo in razširjajo lastne propagandne liste in lističe, ki si često nadevajo obleko narodnih teženj, da bi ostali maskirani.«
Dejstvo komunistične propagande med srednješolsko mladino in uspehov te propagande je torej uradno ugotovljeno. Kaj iz tega sledi, je vsakomur jasno. Narod in država imata pravico, zahtevati od vzgojiteljev mladine, da ne bo mladina vzgojevana v smeri, ki vodi v propast naroda in države. Samoumevno je, da bi vzgojitelj, ki bi pozitivno deloval med mladino v tej smeri, ne smel
ne
niti hip več ostati na svojem mestu. Potrebno pa je tudi, da se zabrani in onemogoči razširjanje takšnih nazorov med mladino, ki pripravljajo v duhovih tla za vznik komunističnega mišljenja. To je tisto področje, kjer se udejstvujejo filokomunisti (prijatelji komunizma), ljudje lažnivo-svobodoumnega na-ziranja, ki s svojim protikrščanskim cinizmom rušijo v mladih dušah temelje verskega prepričanja in življenja ter s tem ustvarjajo osebe, sposobne za rekrutacijo, ki jo vrši Moskva po svojih plačanih agentih v raznih državah.
Bodočnost naroda in države v sedanjih ve-lenevarnih mednarodnih razmerah odločno zahteva, da se mladina vzgojuje z vso doslednostjo v duhu tistih načel, ki jih brezbožni komunizem najbolj pobija, to je v krščanskih načelih. Kakor za javno vzgojo, velja ta zahteva tudi za zasebno prosvetno in vzgojno delo, ki ga vršijo društva med mladino. Le ta načela in nobena druga zajamčujejo vzgojo takšnih značajev, ki dajejo Bogu, kar je božjega, narodu, kar je njegovega, in državi, kar ji gre. Nobena lažnivo-svobodomiselna, nacionalistična ali marksistična društva niso sposobna za takšno vzgojo, pa naj si tudi uživajo neko nepojmljivo toleranco (strpnost) pristojnih činiteljev ali pa celo še manj pojmljive privilegije (povlastice). Na zasedanju banskega sveta je bilo izraženo priznanja naši krščanski fantovski in dekliški organizaciji, da tvori pravi branik proti komunistični agitaciji na deželi. Naj bi naše prosvetne organizacije to svojo najsodobnejšo nalogo povsod izvrševale načrtno in vneto!
Delo banovine za izboljšanje kmetijstva
Slovenska barovina se zaveda velike važ-uosti slovenskega kmečkega stanu, ki je podlaga našega naroda in njegove bodočnosti. V sedanjem času bije naš slovenski kmet težak boj za gospodarski obstoj in napredek. Naša banovina mu pomaga v tem boju in stremljenju, kolikor je v njenih močeh. Za pospeševanje slovenskega kmetijstva ima v proračunu za leto 1940./41. 10,273.420 din. Rada bi v ta del proračuna postavila še večji znesek, pa ji razmere ne dopuščajo. To vsoto pa bo porabila v pospeševanje vseh panog našega kmetijstva.
Glavno delo banovine za kmeta je usmerjeno na kmetijsko
strokovno in stanovsko izobrazbo
ter organizacijo blagovnih in proizvajalnih zadrug. Na štajerskem delujejo tri kmetijske šole, izmed katerih bi Vinarska šola v Mariboru rada dobila še tretji letnik, na kar je bil opozorjen banski svet. Za kmetijsko šolstvo je dosti poskrbljeno. Priporočati pa bi bilo, da bi oblast tudi šla tistim na roko, ki te šole absolvirajo. S tem bi se doseglo, da bi se kmetijsko strokovno delo na vasi bolj dvignilo, kar ss doslej ni posrečilo kljub vsem naporom in izdatkom.
Živinoreja in mlekarstvo
je druga najvažnejša postavka v kmetijskem gospodarstvu, ki pride v poštev prav za vse predele dežele. Res se čuti tu in tam pomanjkanje dobrih bikov, katerih število bi se moralo zvišati, toda priznati moramo, da vsega naenkrat ni mogoče storiti. Kar se pa tiče mlekarstva, bi bila poželjna večja podpora našim tozadevnim organizacijam. Novo ustanovljeni banovinski sklad za pospeševanje mlekarstva naj se torej v to svrho porabi.
Umestna bi bila ustanovitev Zadružnih mlekarn v Mariboru in v drugih večjih krajih Štajerske.
Sadjarstvo in vinarstvo
Ti dve kmetijski panogi sta za kmeta na štajerskem izredne važnosti. Predvsem je nujna potreba, da se v Mariboru postavi silos za shranjevanje in shlajevanje sadja, slično kot imajo to Italijani v Veroni. Poleg tega je na štajerskem zelo velika potreba po sadnih sušilnicah, posebno v krajih, kjer še nobene ni (n. pr. Dravinjska dolina, šmarski kraji, Slovenske gorice itd.). Tudi sadnim škodljivcem, predvsem San José kaparju bo treba odločno zastaviti pot, kar je pa možno le z načrtnim in vztrajnim delom.
Hvalevredna je akcija banovine za podporo kletarskim zadrugam. Želeti bi bilo, da se tudi v Mariboru in drugod osnuje nekaj stičnega, kot je v Ormožu in Ptuju. Pri pospeševanju vinogradništva pa je treba opozoriti na to, da bi se tistim, ki imajo v svojih vinogradih šmarnične nasade, morala dati možnost, da jih nadomestijo z žlahtnimi vinskimi sortami. Brez podpor to kajpada ne gre. Potreben je tudi temeljit strokoven pouk, za katerega bi bili pripravni občinski ekonomi. Sklad za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov bi se naj porabljal v to svrho.
Pri gozdarstvu
gre predvsem za to, kako najti način, da se obvaruje lastnik lesa pred izkoriščanjem pri kupčiji z lesom. Mogoče bi se to dalo urediti s poraočjo kontrole po oblastvih, ki bi slonela na podlagi doseženih sporazumov za cene lesa s t'ijino. Po nekaterih krajih štajerske primanjkuje tudi gozdnih sadik in bi se morale gozdne drevesnice bolj enakomerno porazde-
liti po deželi. V mislih imamo pri tem predvsem kraje v šmarskem okraju in gornje Haloze, katere bi se naj v večjem številu zasadile z žlahtnim kostanjem, ki v teh krajih zelo dobro uspeva.
Na kaj se tudi ne sme pozabiti?
Štajerska je vsled svoje meje na Hrvatsko Zagorje in Medjimurje skoraj stalno ogrožena po raznih živalskih kužnih boleznih, ki leto za letom povzročajo živinorejcem milijonske škode. Zaščitno cepljenje proti slinavki m parkljevki, ki se je dobro obneslo, se naj v bodoče izvrši takoj pri prvem pojavu te nevarne bolezni. Isto naj velja za vse drugo kužne bolezni. Delo, ki ga je na tem polju storila banovina, je hvalevredno in se naj tudi v bodoče z vso vestnostjo v tem smislu nadaljuje. Živinorejci so pa potrebni temeljitega pouka na tem polju. Zato bi kazalo, da se nekaj absolventov kmetijskih šol izvežba za nekake živinozdravniške pomočnike, ki bi ljudem svetovali, pomagali pri porodih domačih živali, izvrševali skopljenje moških živali in kopunjenje, predvsem bi pa živinorejce pravočasno opozorili, kdaj je treba poklicati živinozdravnika.
Ne sme se prezreti tudi važnost travni-štva, predvsem pospeševanje zasetve umetnih travišč, dalje na izsušitev močvirnih predelov (kakor n. pr. okrog Pragerskega) ter regulacijo rek. Podpore za pospešitev vrtnarstva so posebno potrebni zaostali predeli Haloz, v šmarskem okraju ter kraji, kamor prihajajo tujci, to je obmejni Kozjak, Prekmur-je, Pohorje in Koroško. Vprašanje stelnikov je treba tudi na štajerskem prav tako urediti kot v Beli Krajini, kar bo pri povečanju postavke za komisije za agrarne operacije vsekakor možno.
Po Jugoslaviji
Zasedanje baltskega sveta zaključeno z zahtevo po slovenski banovini. Zadnjo soboto je bilo zaključeno v Ljubljani proračunsko zasedanje banskega sveta. Ob koncu zasedanja je prebral g. dr. Josip Leskovar resolucijo z zahtevo po slovenski banovini, ki se glasi: Banski svet je tolmač odločne volje in zahteve vseh Slovencev, da se čimprej ustanovi tudi banovina Slovenija, urede ostali deli države in vso preureditev potrdi nato izvoljeno narodno predstavništvo. Banski svet je prepričan, da bi nastala nevarnost za dosledno izvedbo tiste državne politike, ki naj bi bila porok notranjega miru v državi, porok gospodarskega blagostanja prebivalstva in porok varnosti in miru na mejah, če bi se končna ureditev tega, za vso državo tako važnega vprašanja, odlagala. Slovenci vidijo v ustanovljeni državi Jugoslaviji pod žezlom junaške dinastije Karadjordjevičev izpolnjenje stoletnih stremljenj po lastni narodni državi; zato je tem nujnejša njih želja in zahteva, da se ta država po njenem 22 letnem obstoju dokončno čimprej uredi tako, da bo v na novo urejeni Jugoslaviji videl vsak Jugoslovan uresničenje jugoslovanskih političnih idealov.
Politični zakoni obsegajo volilni zakon za parlament, zakon o shodih in društvih in tiskovni zakon. Zakon za volitve v narodno skupščino v Beogradu je že sklenjen in podpisan. Zakon o shodih in društvih je v načrtu gotov. O tiskovnem zakonu pa so mnenja v vladi podeljena. Dr. Maček je na stališču, da se naj ne izda nov tiskovni zakon (o listih in časnikih), dokler bodo trajale sedanje razmere. Večina ministrov se strinja s tem stališčem.
Politična rokohitrost. JNSarji so ljudje, ki so veščaki v glumljivi politiki. Zdaj glu-
mijo to politiko, zdaj drugo. Z veliko hitrostjo skačejo iz enega nasprotja v drugo. Pri decembrskih volitvah 1938 so glumili politiko dr. Mačka, ki jih je bil milostno sprejel na svojo državno kandidatno listo. Ko je vodja hrvatskega naroda zapustil njihovo družbo radi narodnega sporazuma, sklenjenega z Dragišo Cvetkovičem, so od politike zvezne države skočili nazaj v politiko centralizma. Kot rokohitrcem jim prav za prav niti ni bilo pretežko politiko jugoslavenske celotnosti prikazati iz ozadja velesrbske nadvladnosti v državi. V Sloveniji kajpada prikazujejo sedanjo obliko svoje politike v drugi, slepilni luči. Ljudstvo pa si je o teh političnih roko-hitrcih že davno napravilo pravilno sodbo.
Srbska fronta: to je težnja vseh političnih strank v Srbiji, katere ne sedijo okoli vladne mize, marveč morajo jesti grenak kruh opozicije. Oblikovanje te fronte sega od Petra Živkoviča in njegovih JNSarjev preko staroradikalov in srbskih demokratov do jugoslovanskih fašistov pod vodstvom Ljotiča in Hodžere. Je to prav pestra družba, ki se bo po potrebi še povečala. Ne more pa se reči, da bi ta fronta, ki je prav za prav fronta velesrbske nadvlasti, bila naši državi v prid. Koristna za državo ni druga politika, kot pošteno in dosledno izvajanje narodnega sporazuma. Velesrbski centralizem se je preživel, ne more ga rešiti nobena srbska fronta.
Olajševalna okoluost? Naš list je ugotovil dejstvo, da je »Nova doba« v Celju dala svoje stolpce na razpolago napovedi sokolskih in drugih maškarad, odnosno poročilu o poteku takih »važnih« prireditev, da je celo objavila napoved in agitacijo za neko plesno prireditev v postnem času. »Nova doba« odgovarja, da je to bila plačana reklamna notica. To naj bi torej bila olajševalna okol-nost. Drugim pa se zdi, da je to obteževalna okolnost.
Delo Ksnelske zveze v laškem ©krafai
Kmetska zveza v Laškem ima doslej sedem krajevnih Kmetskih zvez, in sicer v Loki pri Zidanem mostu, Trbovljah, na Dolu pri Hrastniku, Sv. Jederti, Sv. Lenartu, v Laškem in pri Sv. Miklavžu. Občni zbori so se letos že povsod vršili. Naj navedemo, koliko je zanimanje za delo kmetske organizacije v posameznih krajih. Občni zbori so zrcalo delavnosti organizacije. Pri Sv. Lenartu se je vršil občni zbor 6. januarja, udeležba 18 članov. V Trbovljah 7. januarja, udeležba 23 članov. V Laškem 14. januarja, udeležba 28 članov. Pri Sv. Miklavžu 2. februarja, udeležba 52 članov. Na teh občnih zborih je go-
voril načelnik okrajne Kmečke zveze g. M. Deželak. Dne 11. februarja se je vršil v Laškem občni zbor okrajne Kmečke zveze. Izvoljen je bil stari odbor, in sicer Deželak Matevž za predsednika, Ahec Rudolf za predsednikovega namestnika, Lešnik Jože za tajnika, Žnidaršič Jože za blagajnika, Napret Rudolf za zastopnika mladinske KZ.
V preteklem letu sta živahno delovali KZ v Trbovljah in Dolu pri Hrastniku pri določanju cen za mleko, pri raznih poučnih tečajih in prirejanju poučnih izletov.
Pri krajevni KZ na Dolu pri Hrastniku deluje izvrstno tudi mladinska KZ. Tudi pri Sv.
o,..
pomagata 1—2
ASPIRIN
tab leti
Ni drugega zdravila po imenu ..Aspirin", temveč edino le ..Bayer"-jev ; Aspirin.
'«g. pod S bt. 17(19? od 22. XI!. igj».
Miklavžu se je pri krajevni KZ ustanovila mladinska KZ deklet, kateri predseduje gdčna Gaberšek Frančiška.
Na občnih zborih organizacije po posameznih krajih kakor tudi na občnem zboru okrajne KZ so bile sprejete naslednje zahteve, k: se nekatere tičejo predvsem kmečkega stanu v laškem okraju:
1.	V banovinski proračun se naj zopet vstavijo zneski za podporo kmetom pri urcditv; gnojišč in hlevov;
2.	nadaljujejo se naj melioracijo in as matije plazov in zemljišč, ki marsikje v laškem okraju ogrožajo posamezna pc3lopja pa tudi cele vasi;
3.	po možnosti se naj podpira gradnja vodovodov po kmečkih vaseh;
4.	vpeljejo se naj tečaji za živinozdravni-ške pomočnike;
5.	kmet pridelovalec sadjevca naj ima pravico kakor doslej prodajati sadjevec brez trošarine;
6.	zahtevamo čimprejšnjo upostavitev avtonomne Slovenije.
eSESBSSBeSBHBHMBB
Koliko stane lepota?
Američanke so v zadnjih dvanajstih mesecih izdale več nego 200 milijonov dolarjev za svojo lepoto, od tega 113 milijonov samo za to, da so njih lasje nakodrani v valovih. Devet in trideset milijonov žensk je v tem času obiskalo 78.624 lepotnih salonov, kolikor jih je v Zedinjenih državah. Plačale so 25 milijonov dolarjev za striženje, 20 milijonov za nego obraza, 17 milijonov za barvanje las in 13 milijonov dolarjev za nego rok in prstov na njih. Kozmetičnih izdelkov so Američanke v dvanajstih mesecih kupile za 13 milijonov dolarjev, lasnih vodic za 2 milijona, a masaža glave Jih je stala 4 milijone dolarjev. Po prometu je lepotna industrija v
V rdečem »raju«___
Roman iz sovjetskega kmetskega življenja
*	7
»Ubil si ga!« je zaječala.
»Da! Kakor se ubijajo tatovi v komunistični državi.«
Nataša je z grozo v srcu opazovala tega človeka, ki je tako mirno govoril o svojem zločinu. Mnogo je že trpela in zdelo se ji je, da ji noben udarec ne bo mogel zadati nove boli. A sedaj je čutila, da je ta zadnja bol večja kakor so bile vse prejšnje.
Čutila se je brez moči, strto.
»Vsaj to mi povej, kaj si storil z njegovim truplom?« je skoraj prosila.
»Kaj sem s truplom naredil?«
»Da, da, povej mi!« je zašepetala.
šubin je videl njeno bol, a se ni omehčal. Surovo je odvrnil:
»Ribji tat ni zaslužil drugega, kakor da postane hrana ribam.«
»Lopov, morilec, zločinec!« je zakričala Nataša.
Stisnila je pesti in se zakadila vanj. On jo je z vso močjo sijnil od sebe. Nataša je omahnila in se zgrudila na tla.
Šubin jo je nekaj časa gledal. Njena bol ga je za trenutek ganila.
»Vstani in pojdi!« je rekel bolj mirno.
Nataša se je z veliko muko dvignila na kolena, pod-piraje se z obema rokama. Potem se je prijela za stol in vstala. Za hip se ji je spet zavrtelo v glavi. Zbrala je moči, se oprijela stene in tako drsala proti vratom.
Na hodniku je opazila Natalijo, ki je molče in vsa preplašena strmela vanjo.
Po Natašini glavi so se podile razne misli in slike brez vsakega reda. V srcu je čutila strašno bol; straš-
nejšo, kakor če bi ji šubin telo prebil s strelom.
*
Na svežem zraku je Nataša spet zbrala moči. Le misli so ostale zmešane. Po ulici je skoraj tekla. Spotoma je mrmrala nerazumljive besede in z rokami mahala po zraku. Oni, ki so jo videli, so se s strahom povpraševali:
»Ljubi Bog, kaj se je primerilo Nataši Krilovi?«
Vsi so slutili, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega in so se že vnaprej tresli ob misli, da bodo do-znali za kako veliko nesrečo.
Ko se je Nataša nekam nezavestno znašla pred 01-goporovo hišo, se ji je Olga vrgla pred noge. Mater so tudi otroci posnemali.
Žena je z Natašinega obraza brala, da ona za vse ve. Obupno je vprašala:
»Nataša, kaj se je zgodilo? Povej, kje sta tvoj oče in moj mož?«
kovice iz domaciii Lrajev
Nov član državnega sveta. Za člana državnega sveta je postavljen g. dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru. K imenovanju naše ča-stitke!
Zasluženo odlikovanje. Iz Beograda je prispela vest, da je bil banski svetnik za okraj Šmarje pri Jelšah in župan občine Sv. Peter pod Sv. gorami g. Zorenč Lojze odlikovan z visokim odlikovanjem reda sv. Save III. stopnje. Odlikovancu, neumornemu javnemu delavcu, ki je bil pred kratkim odlikovan tudi z redom sv. Save V. stopnje, ter je torej to odlikovanje že drugo v zadnji dobi, »Slovenski gospodar« iskreno častita!
Diplomiral je na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča g. Pavle Berden, doma iz Kobilja v Slov. Krajini. Omenjeni je ves čas svojega študija neumorno deloval v katoliških akademskih in prosvetnih organizacijah ter si je povsod osvajal srca s svojo požrtvovalnostjo. Mlademu g. pravniku želimo še mnogo uspehov in sreče na življenjski poti ter mu k doseženemu uspehu iskreno časti-tamo!
Duhovniške vesti. Postavljen je za provi-eorja župnije Galicija g. Sternad Janez, kaplan v Novi cerkvi. — Prestavljena sta gg. kaplana: Klančnik Ernest od Sv. Marka niže Ptuja na Muto; Žolnir Alojzij iz Mute v No-
vo cerkev. — Začasno nezasedeno ostane ka-plansko mesto pri Sv. Marku niže Ptuja.
Sani so mu stisnile prsni koš. Pri spravljanju lesa je prišel med sani v Ribnici na Pohorju 28 letni voznik Jožef Pačnik, doma iz Hudega kota. Z drvami težko naložene sani so stisnile vozniku prsni koš. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Otrok podlegel opeklinam. Lonec vrele juhe je prevrnila po sebi v Murski Soboti Julčka Lutersmit, štiriletna hčerkica delavca. Otroka so prenesli v bolnišnico, a mu že ni bilo več pomoči.
Poslopje se porušilo pod težo snega. V Se-govcih pri Apačah se je zrušila pod težo snega streha na gospodarskem poslopju posestnika Ruperta Tretnjaka. Ko je odrekla streha, se je podrlo vse poslopje. K sreči ni bil pri nesreči nihče poškodovan
Mater po nesreči in neprevidnosti obstrelil. V mariborsko bolnišnico je bila prepeljana posestnica R. iz Veržeja, katero je po nesreči in neprevidnosti na glavi hujše obstrelil njen 14 letni sin, ki se je igral s flobertovko.
Dva ponesrečenca oddana v ptujsko bolnišnico. V Zavrču si je zlomil desno nogo pri smučanju 14 letni posestnikov sin Rudolf Veselic. — V Pavlovcih se je hudo opekel na
obeh nogah posestniški sin Ivan černiavič, ko je spal na peči. Omenjena poškodovanca sta se zatekla v ptujsko bolnišnico.
Huda nesreča progovnega delavca. Na postaji Poljčane se je zgodila proti koncu minulega tedna ob osmih zjutraj huda nesreča. 44 letni progovni delavec Jožef Ambrož je bil zaposlen z izpraznjevanjem jame za pepel med železniškimi tiri. Iz jame je bilo videti samo Ambroževo glavo. V trenutku, ko je peljal vlak po stranskem tiru skozi postajo, je pri-drdral tovorni vlak v smeri proti Mariboru. Ambroža, ki je opazil samo prvi vlak in je preslišal ropot drugega, je osmuknila lokomotiva tovornega vlaka po glavi in mu je posnela vso kožo z nje. Pri padcu v jamo pa si je revež zlomil še roko. Hudo poškodovanega so prepeljali koj po nesreči v mariborsko bolnišnico.
Posledice eksplozije parnega kotla. Na dvorišču Mestne hranilnice v Celju sta ogrevala dva ključavničarja s pomočjo parnega kotla zamrznjene odtočne strešne žlebove. Pomočnika in delavca-je nadzoroval pri delu mojster. Pred odhodom na postajo je mojster oba opozoril, naj bosta pri delu previdna. Ko sta pa delavca prenesla kotel za par korakov, se je zamašil ventil in kotel je eksplodiral s silovitim pokom. Zračni pritisk je bil tako močan, da je popokalo na dvorišču Mestne hranilnice 50 šip. Vsled razleta kotla sta bila hudo poškodovana oba delavca. 35 letnega pomočnika Ivana Jevšenaka iz Ce-
Frančiska Luukohen, predsednica 100.000 članic močne finske organizacije, ki oskrbuje z raznimi potrebščinami finsko vojaštvo ■■■■■■■naHi
Knez Starhemberg, bivši avstrijski podkancler, je vstopil kot prostovoljec v francosko armado, in sicer kot letalec
Baronica Anastazija Mannerheim, najstarejši hči finskega maršala, gleda sliko svojega od vsega kulturnega sveta stavljenega očeta
Nemški vojak gleda skozi okno v hišo izpraznjene vasi med nemško in francosko obrambno črto na zapadnem bojišču
Otroci so joka je vzklikali:
»Ata! Ata!«
Vesili so se na Natašo, kakor da bi jo hoteli prisiliti, naj govori o očetu.
Žena je prijela Natašo za roko. Pogledala ji je v oči in jo spet vprašala:
»Kaj se je zgodilo?«
Nataša je sklonila glavo in zaprla oči, kakor da ne bi hotela videti učinka svojega odgovora. Nato je zamolklo rekla:
»Šubin je ubil mojega očeta!«
»Tvojega očeta! Tvojega očeta!« je zašepetala Olga. Ustnice so ji trepetale.
»A kaj je naredil z našim očetom?« je vprašala najstarejša hčerka, ki ji je bilo kakih deset let.
»Isto, kar z mojim!« je komaj slišno zašepetala Nataša.
Ko da je treščilo. Od groze in bolečine so vsi onemeli. A le za hip. Potem se je zaslišalo ihtenje, ječanje in vzklikanje.
Nataša je čutila, da ne more pomagati in tolažiti. Iztrgala se je iz rok otrok in odhitela. Spremljal jo je jok in stok Olgoporove družine in ji paral sree.
Deklica se je kmalu znašla na polju. Zagledala je dolge vrste žitnih križev. Ustavila se je in strmela predse. Silila se je, da bi pomirila ranjeno srce. Zastonj. V
ušesih so ji kar naprej zvenele šubinove besede, s katerimi ji je sporočil očetovo usodo. Kakih dvajsetkrat si je ponovila: »Končano je, več ne bom videla svojega očeta.«
Spomnila se je, da bo morala obvestiti mater in brata. Kako bosta ta dva sprejela ta udarec? Saj sta že sedaj tako slaba.
Izgubila je oblast nad seboj. Zdrknila je v obcestni jarek. Obraz je zakrila z rokami, kakor da ne bi hotela videti jasnega neba, ki je bilo podoba veselja in svobode. V njeni duši je vladala noč. V glavi so se podile misli druga za drugo. V srcu je začutila dosedaj nepoznano čustvo, neko željo po uporu.
»Kako dolgo še bodo ljudje prenašali Šubinovo stra-hovanje! Oh, Šubin! Šubin! Zločinec, morilec!«
Z gnjevom je ponavljala te besede. Roke je nenadoma odmaknila od obraza. Oči je odprla in se zagledala v nebo.
Moliti je začela. Začutila je olajšanje. Polagoma se je otresala obupa in želje po maščevanju. Oboroževala se je z duhovnimi silami. Očetova duša je podvojila njeno dušo in vlivala v njo pogum.
Vstala je. Sedaj je ona glava družine; morala bo torej delati. Od sedaj naprej bo ona prehranjevala mater in brata. Sklenila je, da bo šla k Alekseju Andrejevu na mlačvo. Tako bo zaslužila nekaj živežnih nakaznic.
Zed tajenih državah na šestem mestu med vsemi ameriškimi industrijami. Samo na Newyork odpade tretjina celotnega prometa.
★
Rusi gradijo najvišje poslopje
V doglednem času bodo Rusi prekosili Američane v področju, na katerem so imeli možje onkraj velike luže vedno prvenstvo. Pred kratkim so v Moskvi namreč objavili dokončne mere najvišjega poslopja, ki ga tam gradijo. Gre za palačo sovjetov, ki se bo dvigala 410 m visoko, s čimer bo za najmanj 30 m prekosila vsa dosedanja najvišja poslopja. Na tej palači bo še 100 m visok Leninov kip. V tem nebotičniku bo sejna dvorana, ki bo imela prostora za 21.000 oseb.
lja je pognalo z vso silo ob tla, kos pločevine mu je tako razmesaril desno nogo v stegnu, da se je komaj še držala in mu jo je dvakrat zlomilo. 23 letni pomožni delavec Viljem Vrusnik iz Celja je dobil opekline po prsih in obrazu. Oba so prepeljali takoj v bolnišnico.
Rudarja zadela v jami smrtna nesreča. V premogovniku v Velenju se je utrgal s stropa velik kos premoga in pokopal pod seboj rudarja Alojza Zaleznika, doma iz Podkraja. Osem tovarišev je priskočilo na pomoč ponesrečenemu in so komaj toliko privzdignili premog, da so Zaleznika potegnili izpod težke grude. Na znotraj hudo poškodovanega rudarja so na odredbo zdravnika koj prenesli v rudniško bolnišnico na Litijski grič, kjer je kmalu izdihnil.
Dva fantka se zadušila pod sneženim plazom. V Vačah nad Litijo so brzeli mimo Bren-cetove hiše otroci v šolo. Ker pa sedemletnega Razoršekovega Lojzeka ni bilo domov iz šole, so ga začeli iskati. Našli so ga mrtvega pod plazom snega, kateri se je zrušil z omenjene hiše na fantka, ko je hitel v šolo. — Enak primer smrti, kakor v Vačah, se je zgodil tudi v pohorskih hribih nad Ribnico. Sedemletnega Jožeka Lebedeva je zalotil plaz z domačega gospodarskega poslopja in nikdo od domačih ni znal, kam bi naj bil otrok zginil. Šele drugi dan so dečka — seve zadušenega — odkopali izpod kupa snega.
V letos najbolj mrzli noči zmrznil. Dne 16. februarja zjutraj so našli ljudje, ki so hiteli na postajo Drenov grič, zmrznjenega 51 letnega Karla Potrebujež, po domače Na-gličevega očeta z Lesnega brda na Kranjskem. Potrebujež se je vračal s kupčije. Pod klancem na potu na Lesno brdo se je hotel nekoliko odpočiti, zaspal je in zmrznil v letos najbolj mrzli noči.
Gumijasti avtomobilski obroči so ga pod-suli. V tovarni jugoslovanske gume v Kranju je pod sul velik kup gumijastih avtomobilskih obročev delavca Leopolda Omana, doma iz Stražišča pri Kranju. Podsuti je ležal tri ure nezavesten, ne da bi ga bil kdo pogrešil. V zelo resnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Umrl, ker mu je počila žila. Hlapcu Jak-šiču, ki je služil pri trgovcu Štefanu Jehartu v Ljubljani, je nenadoma počila na nogi žila. Ker je bil oskrbljen prevoz v bolnišnico prepozno, je hlapec izkrvavel.
Najmrzlejši dan v letošnji zimi je bil
15. februar. Po opazovanju vremenske postaje na Teznem pri Mariboru je to bil najmrzlejši dan v zadnjih desetih letih, odkar
ikrbite malo boli ~
kmudont
wmm
PROT»

vremenska postaja v Mariboru obstoja. 2e 14. februarja je padel toplomer zjutraj na 18 stopinj Celzija pod ničlo, zvečer na pa 20 stopinj. Na dan 15. februarja je pa padel toplomer zjutraj na 28,3 stopinj Celzija pod ničlo. Prav tako kot v Mariboru, je bilo ta dan izredno mrzlo tudi po drugih krajih Slovenije in države. Tako je n. pr. v Celju kazal toplomer —28 stopinj, v Savinjski dolini pa —29 do 30 stopinj, na letališču v Ljubljani 28 stopinj, prav tako v Horjulu pri Vrhniki. Hud mraz je bil tega dne tudi po vsem Pri-morju. V Omišlju v Dalmaciji je toplomer kazal —9 stopinj, na Rabu —7, v šibeniku —5, v Zagrebu in Sarajevu —14, v Beogradu —11 in v Novem Sadu —13 stopinj Celzija.
Število volilcev v Mariboru. Mestni popiso-valni urad je končal zadnje dni svoje delo in ugotovil, da ima Maribor 10.108 volilcev in 94 več kakor lansko leto.
Motorizacija mariborske pošte. Za poštno službo dobi Maribor s 1. aprilom tri nove avtomobile, ki bodo imeli svojo garažo poleg kolodvorske pošte. Motorizirani poštni prevoz bo veljal letno 120.000 din.
Domačija blagopokojnega prelata g. dr. Franca Kovačiča dobi spominsko ploščo. Ob obletnici smrti rajnega prelata g. dr. Franca Kovačiča, 19. marca, se bo osnoval odbor iz predstavnikov vseh, organizacij, v katerih je pokojnik v svojem življenju deloval. Ta odbor bo oskrbel v najkrajšem času tolikanj zaslužnemu slovenskemu zgodovinarju, pisatelju ter kulturnemu delavcu spominsko ploščo na domačijo rajnega v Veržeju.
Podjetni in napredni murskopoljski sadjarji. Murskopoljska Sadjarska in vrtnarska podružnica, ki šteje 40 članov, je zborovala zadnje dni v šoli v Križevcih. Ob tej priliki
'•vV'.^,
je bil izvoljen nov odbor, ki bo zgradil v najkrajšem času skupno s kmetijsko zadrugo vzorno sadno sušilnico.
Dohodki, izdatki in dela okrajnega cestnega odbora v Ormožu. Okrajni cestni odbor v Ormožu je zadnje dni odobril proračun za leto 1940./41. Izdatki in dohodki so predvideni na 490.188 din. Banovina bo prispevala za kritje izdatkov 296.585 din, železniška uprava 1000 din in razni drugi dohodki bodo dosegli 6500 din. Primanjkljaj 186.103 din bo krit z 20% cestno doklado. Ormoški cestni odbor oskrbuje 66 km banovinskih, 1 km dovoznih in 34 km subvencioniranih cest. Odbor si je napravil tudi načrt za bodoča cestna dela in določil za vzdrževanje podpiranih cest 65.000 din in prispeval bo h gradnji občinskih cest Svetinje—Jeruzalem in Središče—« šalovci—Krčevina ter za zgradbo mosta v Tibolcih čez Pesnico 34.000 din.
Vprašanje našega sezonskega delavstva že v ospredju. V Slovenski Krajini in Medjimur-ju se je mudil zadnje dni zastopnik Francije, ki je sporazumno z našo oblastjo nabiral delavce za sezonsko delo v Franciji. Doslej se je prijavilo okoli 15.000 delavcev iz Prekmur-ja in Medjimurja za Francijo. Ako bo letos našemu sezonskemu delavstvu odprta tudi pot v Nemčijo, računajo število delavstva za sezonsko delo iz Slovenske Krajine in Medjimurja na 30.000.
Zadružni tečaj v Ormožu. V Ormožu se je vršil od 13. do 15. februarja tridnevni zadružni tečaj, ki ga je priredil Okrajni kmetijski odbor v Ptuju ob sodelovanju Zadružne zveze v Ljubljani. Tečaj se je vršil v telovadnici meščanske šole ter se ga je udeleževalo do 60 tečajnikov, po večini kmečkih fantov in mož, precej pa tudi inteligentov, zlasti učite-

Poroka med mejniki
Nenavadno poroko so imeli te dni na franco-sko-belgijski meji v bližini Tourcoinga. 21 letni ženin Pierre Delespeaux pripada neki francoski letalski četi, zaročenka, 20 letna Marija Catoln, pa je bila Belgljka. Poroka se je Izvršila ob navzočnosti smehljajočih se orožnikov in carinskih uradnikov, med dvema mejnima koloma. Po obredu je mlada ga. Delespeauxova, ki je postala po njem francoska državljanka, smela stopiti preko meje ln slediti svojemu mlademu možu.
★
Orel napadel moža Poseben doživljaj je Imel neki kmet lz Val Sesle v Italiji, ki Je na nekem pobočju kosil deteljo. Nenadno ga je napadel velik orel in ga
Ozrla se je proti Aleksejevi pristavi. Na dvorišču je zagledala veliko mlatilnico in parno lokomobilo.
Spomnila se je, da je v težkih časih često šla k Andrejevim. Tam so jo vedno prijazno sprejeli. Dobra Ka-rina namreč ni pozabila, da bi Nataša postala njena snaha, če se starejši sin Klavs ne bi bil izgubil. Obe je vezala žalostna preteklost: mati žaluje za sinom, Nataša za ženinom.
Nataša se je v tem trenutku jasno zavedla, kaj bo storila. Šla bo h Karini in ji bo potožila svoje gorje. Pri dobri starki bo našla uteho, moč, da bo potem tudi doma mogla sporočiti žalostno vest, da so Dnjestrovi valovi pokopali truplo tistega, ki ga vsi ljubijo.
5.
Karanzin je, kakor vsak popoldan, od petnajstih do sedemnajstih odprl »sovjetsko skladišče«, ki mu ga je Šubin izročil v upravljanje.
Ta državna ustanova je nameščena v veliki sobi bivše gostilne. Taka skladišča so obstojala po vaseh, trgih in mestih, ker se v Rusiji razen »sovjeta« nihče ne sme ba-viti s trgovino.
Vonj v dimu sušenega mesa, sušene ribe, loja, petroleja, ves smrad trgovine z gnilo robo, je dušil kupca, ko je odprl vrata.
Toda ta smrad ni ustavil kupca na pragu, ker je žc-
lodec zahteval hrano in vsakdo je raje imel pokvarjeno blago ko nič. Ta popoldan jih je prišlo kakih trideset z živežnimi boni v rokah. Vsak je hotel kupiti reči, ki so mu bile najbolj potrebne.
Na nesrečo to sovjetsko skladišče, po zgledu drugih vaških sovjetskih skladišč, nima robe, ki jo ljudje potrebujejo. Mestna skladišča so bolj založena. V njih človek v splošnem najde vse življenjske potrebščine. V mestih pač stanujejo bolj odlični ljudje, to so »sodrugi« delavci in tem se sovjetska uprava ne sme zameriti.
Kmetskemu ljudstvu nihče ne posveča skrbi. Kmetje lahko prenašajo glad. V Moskvi, Odesi in drugih mestih so na razpolago vsa vojaška sredstva za krotitev kmet-skih množic. Tu in tam so v prvih letih nastali upori, a sovjetska vojska jih je takoj v krvi zadušila.
Karanzinova upraviteljska služba ni bila brezskrbna. Dan za dnem je moral gledati nezadovoljne obraze kmetov, ki so bili razkačeni, ker so videli, da jih sovjetske oblasti, za katere delajo ko sužnji, varajo. Te Oblasti jim dajejo za deseturno težko delo živežne bone, s katerimi ne morejo prehraniti ne sebe, ne svojih družin, ker za nje ne dobijo ne jedil, ne obleke, ne drv, ne petroleja in drugih življenjskih potreb. Kar so tu in tam dobili, je bilo neporabno; jedi so bile pokvarjene, obleka preperela. Samo sovjetski izvoljenci so bili rdečelični in dobro oblečeni, a to je ubogo kmečko rajo še bolj dražilo.
ljev. Na tečaju so predavali gg.: dr. Basa j o ustroju in delovanju rasnih vrst zadrug; dr. Čcferin o zadružnem pravu; revizor Tyrš o zadružnem knjigovodstvu ter Radanovič in Munda o blagovnih zadrugah. Tečaj je v vsakem cziru najbolje uspel ter je opravičeno upanje, da bo prinesel večjo delavnost v zadružništvo ormoškega okraja. — V Ptuju je že lani priredil Okrajni kmetijski odbor enak tečaj za ptujski del okraja. — Tečajniki se tem potom Okrajnemu kmetijskemu odboru, Zadružni zvezi, predavateljem in vsem, ki so k tečaju pripomogli, najlepše zahvaljujejo za njih žrtve in trud.
šioliko je zdravnikov v Sloveniji? Na občnem zboru Zdravniške zbornice je bilo sporočeno, da je v Sloveniji 624 zdravnikov. Večina teh zdravnikov stanuje po mestih, trgih in industrijskih krajih, kjer so zaposleni v bolnišnicah ali pa pri raznih bolniških blagajnah in podobnih ustanovah. Na vasi pa- je občutno pomanjkanje zdravnikov. Je sicer res, da vsled slabšega gospodarskega stanja podeželskega ljudstva pada zaslužek zdravniških ordinacij, toda možnost gospodarskega obstoja za zdravnika v vasi je vendar dana.
Požari
Dne 16. februarja okoli sedmih zjutraj je izbruhnil ogenj v Mariboru na Koroški cesti 21 in je zajel delavnico mizarskega mojstra Karla Poppa. Ogenj je uničil ostrešje, veliko zalogo desk, precej mizarskega materiala in že izgo-tovljenega pohištva, škoda znaša 100.000 din. Gasilci so preprečili, da se ni razmahnila požarna nesreča na ves stari del mesta ob Vodnikovem trgu.
V	skladišču tvorniee za svilo »Atama« v Ko-šakih pri Mariboru je izbruhnil ogenj, katerega so kmalu udušili in znaša škoda le 5000 din.
V	Hraševskem vrhu pri Gornji Radgoni je zajel ogenj s tako naglico stanovanjsko hišo posestnika Jakoba Jurkoviča, da so si rešili domači komaj golo življenje. Hišni gospodar Jur-kovič ee je pri gašenju hudo opekel po obrazu.
V	Račah pri Pragerskem je zgorela v najhujši zimi domačija posestniku Francu Plečku.
V	Novi vasi pri Celju je zgorelo ostrešje Medvedove hiše in znaša škoda 30.000 din.
V	Koeazah pri Petrovčah je v noči vpepelil ogenj gospodarsko poslopje celjskega trgovca in gostilničarja Josipa Plavca, ki je oškodovan za 80.000 din. Radi tega požara so zaprli 60 letnega Plavčevega hlapca Roka Leder, ki je priznal, da je zagrešil požig iz maščovanv» ker je bil odslovljen is službe pri Plavc-
Kovačnico za ponarejanje desetdinarskih novcev so odkrili. Na podlagi obvestila mariborske policije so odkrili orožniki na Pragerskem kovačnico za ponarejanje desetdinarskih kovancev.
Zaplenili so 17 potvorb in zaprli dva brata, od katerih je eden kovač, drugi ključavničar, in še dva druga, katera sta osumljena soudeležbe.
Razbojnik ustrelil orožnika in pobegnil. V začetku minulega tedna je na Sp. Hudinji pri Celju na večer od orožnikov zasledovani razbojnik Josip Hace ustrelil orožniškega podnaredni-ka Janeza Medena in je nato pobegnil. Uspelo mu je, da se je prve dni po zločinu srečno izmikal z največjo drznostjo orožnikom, katere so podpirali pri zasledovanju kmečki fantje. Tolovaj se klati ter skriva po raznih krajih Savinjske doline, ki že komaj čaka, da bi se znebila tolovajske more, ki ogroža že dalje časa varnost in imetje poštenih Savinjčanov. Smrtna žrtev razbojniške krogle podnarednik Janez Meden je bil pokopan pri Sv. Juriju ob Taboru, kjer je do-
Nova vlada na Bolgarskem. Kakor smo poročali, je dr. Kjoseivanova bolgarska vlada pred kratkim zaključila parlamentarne volitve in dobila ogromno večino. Kljub sijajni vo-litveni zmagi pa je dr. Kjoseivanov 15. februarja odstopil z vsemi člani vlade. Kralj Boris je odstop sprejel in je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru dr. Bogdanu Filovu, ki je po poklicu profesor, je nepolitična osebnost in je bil šele prvič minister, a je zaupnik krone. Za odstop prejšnje vlade so bili merodajni na najvišjem mestu zunanje politični vzroki. Vlada dr. Kjoseivanova je bila preveč naklonjena sovjetski Rusiji. Dovoljevala je po Bolgariji nemoteno sovjetsko propagando in se je v zadnjih dneh celo govorilo, da vlada ni nenaklonjena ustanovitvi sovjetskih oporišč na obali Črnega morja. V novi Filovi vladi je zunanji minister dosedanji beograjski poslanik dr. Ivan Popov. To je dokaz, da se bodo odnošaji Bolgarije do Jugoslavije še poglobili. Notranji minister je dosedanji prometni minister Ga-brovski in na njegovo mesto je postavljen dosedanji poštni minister dr. Ivan Goranov. Ostali ministri so obdržali svoja mesta. Kjoseivanova v novi vladi ni več, ampak odide za poslanika v Rim.
Vedno večji odpor proti sovjetski Rusiji i-a Baltiku. Lansko jesen po zasedbi Poljske so pristale baltiške države Litva, Estonska in LetonSka na vse sovjetske zahteve iz praznega strahu pred namišljeno močjo rdeče vojske. Vse baltiške države, izvzemši Finsko, so odstopile sovjetom vojaško važne kraje na kopnem za letališča, ob morskih obalah in na otokih pa za pomorska oporišča. Ko je estonsko in letonsko prebivalstvo videlo na lastne oči, kako slabo opremljena je rdeča armada, kako neznatna je njena udarna sila
ma njegova nevesta. Meden je bil star 32 let, bil je zaveden Slovenec ter prepričan katoličan.
Skozi okno ustreljen iz maščevanja» V Stahovici pri Kamniku je neznanec zvečer skozi okno oddal na v pisarni sedečega mladega trgovca Franca Prodnika tri strele. Tretji strel je zadel žrtev naravnost v srce. Oblast preiskuje zavraten zločin, katerega je rodila po mnenju občinstva maščevalnost.
Preobilna pijača — vzrok smrti. Franc škedl iz Zarigelca nad Poljanami pri Dol. Toplicah se je podal v zidanico. Na povratku iz kleti je obležal v snegu, iz katerega so ga pobrali domačini ter so ga zanesli v bližnjo šupo in pokrili z listjem. Kljub temu, da je bil pokrit z listjem, je zmrznil in so ga našli drugo jutro mrtvega.
vel
Karanzin je bil v službi strog, brezčuten, ker se je ravnal po šubinovem zgledu, drugače pa je bil veselega značaja.
Ljudje so gubina sovražili, njemu pa so se smejali.
V tem trenutku je bil zaposlen s postavnim kmetom kuštravih las in kosmatega obraza. Kar je imel na sebi, je bolj bilo podobno cunjam ko obleki. Karanzinu je molel pod nos kup bonov in je hotel za nje imeti ovčji kožuh, kakšne nosijo ruski kmetje. Toda v sovjetskem skladišču ni bilo nobenega kožuha. Mož je bil trmast in je na vsak način hotel imeti kožuh. Karanzinu je kazal cunje, Id so ga pokrivale in mu dopovedoval, da mu je kožuh na vsak način potreben. Možje in žene so poslušali njegovo jadikovanje in so tudi sami začeli mrmrati.
Slični prizori so se vsak dan ponavljali Karanzin se jim je že privadil in je vedno našel kak način, da se je izmazal.
Tu-li ta dan je poskusil srečo. Nekaj časa je mirno poslušal kmeta, potem pa je z najljubeznivejšim glasom, ki ga je zmogel, rekel:
>PosIušaj, Sergij Ivanovič, zakaj hočeš po vsej sili kupiti kožuh ? Meni se zdi, da je tvoj še zelo dober... Poglejte, tovariši, ali nimam prav?«
Ljudje so se zasmejali. Vsi so pogledali kmetov oguljeni kožuh, ne1/'¡teri so celo šale brili iz njega.
in ko so to spoznanje potrdili še sovjetski porazi na Finskem, sta se ta dva baltiška naroda sedaj odločno uprla nadaljnjemu sovjetskemu pritisku, da bi nudila sovjetom podporo v vojni proti Finski in zahtevata od svojih voditeljev, da ju rešijo boljševiškega jarma. Letonski ministrski predsednik Ulma-nis je že sporočil Letoneem po radiju, da morajo biti pripravljeni na največje žrtve v najkrajšem času. Letonci si naj pripravijo toliko živežnih zalog, da bodo preskrbljeni za eno leto s kruhom in drugim nujnim živežem. Letonski vrhovni poveljnik general Berkis je obiskal zadnje dni estonskega vrhovnega poveljnika generala Lajdonerja. Posveti obeh poveljnikov veljajo tesnejšemu obrambnemu sodelovanju med Estonsko in Letonsko.
Prišli smo se bojevat — ne plesat. Ko so
meseca januarja dospele čete iz Kanade (v Severni Ameriki) v London, so se tamošnji ženski krogi razveselili, češ, dospeli so izbor-ni plesalci, s katerimi se bomo v teh težkih časih pozabavale. Napovedana je bila velika plesna prireditev, vse vstopnice so bile razprodane, ženske so jih plačale po dolarju. Račune plesa željnih žensk pa je prekrižal poveljnik kanadskih čet. Izjavil je: »Mi smo prišli iz Amerike v Evropo, ne da plešemo, marveč da se vojskujemo.«
Krivoverci se vračajo. Niso to samo maloštevilni poedinci, marveč številnejše množice. Pozorišee tega razveseljivega pojava ni Evropa, ki ima dovolj krivovercev zlasti v Nemčiji, marveč Azija. Gre za tisti del Azije, ki je pod vrhovno oblastjo Anglije, za Prednjo Indijo. Na južnozapadni obali (imenovani Malabarski obali) prebiva preko milijon kristjanov, ki se smatrajo za potomce tistih kristjanov, ki jih je v Indiji spreobrnil sveti
ne«
Igra je bila dobljena. Kmet je utihnil s svojo zahtevo.
»Poslušaj, Sergij,« je nadaljeval Karanzin. »Če bi jaz bil na tvojem me3tu, bi se požvižgal na kožuh in bi raje kupil dve kili posušenega mesa. Dobra juha je več vredna ko nov kožuh.«
Kmet se je dal pregovoriti. Vrgel je bone na pult in kupil dve kili suhega, v prah stolčenega, smrdljivega mesa. Nato je odšel med smehom in šalami prisotnih.
Po Sergijevem odhodu se je Karanzin obrnil na ljudi, ki so se prej za trenutek zasmejali.
»Tovariši, vi ste priče, da v sovjetski Rusiji ni samo joka, kakor pripovedujejo kapitalistični novinarji tujih držav. Prej ste se vsi od srca smejali. Le smejte se; smeh pomlajuje in daljša življenje!«
K pultu je stopila neka žena.
»S čim ti smem postreči, Marija Starova?« je smehljaje vprašal Karanzin.
»Krompir bi rada imela.«
»Krompir?« je začudeno vzkliknil prevejanec. »Ali ne veš, da stane kilogram krompirja petdeset kopejk?«
»Vkljub temu mi ga daj! Otroci so lačni in samo z juho jih ne morem nasititi.«
»Marija Starova, nimam srca, da bi prodal krompir po petdeset kopejk,« se je kar zvijal od navidezne prijaznosti boljševiški lisjak.	(Dalje sledi)
začel obdelavati s kljunom in kremplji. Po srditem boju je kmetu uspelo, da je pograbil sekiro in potem, ko je bil že resno ranjen po rokah in glavi, je utegnil svojega krilatega nasprotnika ubiti. Orel je tehtal pet kilogramov.
★
Miš z leseno nogo Ameriški kirurg Walter Campen se ponaša, da je imetnik edine miši z leseno nogo. Pred nekoliko meseci se mu je miš ujela v past. Gledala ga je s takšnimi očmi, da ji je podaril življenje. Ker ji je bila past zdrobila eno nogo, ji je kot kirurg napravil novo nogo iz trdega lesa. Miš z leseno nogo je sedaj neločljiva tovarišica sočutnega kirurga.
apostol Tomaž. Večina teh kristjanov so katoličani, ki jih je okoli 800.000 in ki so razdeljeni na rimski bogoslužni obred in na stari siro-kaldejski obred, kateri ima svojo domovino v ozemlju svetopisemskih rek Evfrata in Tigrisa. Poleg katoličanov prebiva tamkaj t,udi nad 200.000 monofizitskih krivovercev. Ta krivoverska skupina sicer veruje v božjega Zveličarja, zmotno pa sodi, da je v Kristusu samo ena narava (zato ime monofiziti = eno-naravniki), dočim sta v resnici dve: božja in človeška narava. Zadnja leta se opaža med temi krivoverei, ki niso hudobno zagrizeni, težnja po spoznanju resnice in po zedinjenju s katoliško Cerkvijo. Prestopili so v katoliško Cerkev zadnja leta štirje monofizitski škofje, poslednji ob začetku letošnjega leta. S škofi
je vstopilo v katoliško Cerkev tudi okoli* 40.000 vernikov.
Ki tajska-Japonska. Med tema državama j na Data jem vzhodu divja vojna že tretje leto. J Japonci so se napram Kitajcem prav tako! ušteli, kakor sovjetski Rusi napram Fincem., Mislili so, da jih bodo takoj pogazili. Pa jih< še do sedaj niso. Vrhovni voditelj Kitajcev< maršal čankajšek stalno napoveduje končno) zmago Kitajcev. Japonci so po izbruhu vojne) sovjetske Rusije proti Finski začeli z obsež-j nejšo ofenzivo zoper Kitajce, pa niso uspeli.! Kitajci so zadnji čas odgovorili s protiofenzi- i vo zoper Japonce, ki so bili iz svojih pošto- 4 jank vrženi nazaj ter so pretrpeli jako velike ( izgube. Kitajci z veliko hrabrostjo branijo! svojo državo in njeno neodvisnost.
Istvarjanje nove foonie na bližnjem vzhodu!
V	Moskvi je bila podpisana v prvi polovici februarja trgovinska pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Izmenjava blaga po tej pogodbi med obema državama predvideva letno vrednost 15 milijard dinarjev. Rusija zagotavlja Nemce, da jih bo zalagala z živežem ter rudninami, Nemci pa bodo pošiljali za te ruske pošiljke svoje industrijske izdelke. Po sklenjenem trgovinskem sporazumu je nastalo v Nemčiji poglavitno vprašanje, kako naj organizira in za stalno zavaruje dobavo sovjetskih virov za preživljanje svojega prebivalstva ter za preskrbo rudnin za nemško industrijo in predvsem pa petroleja za vojne potrebe. Za prevoz življenjskih potrebščin pride za Nemce v poštev železniška zveza Odesa—Lvov, za prevoz petroleja iz Baku na Kavkazu pa železnice čez Ukrajino.
Angleški listi so pisali, da je poslala Nemčija 2000 svojih častnikov-strokovnjakov na Kavkaz, kjer utrjujejo sovjeti svoje petro-lejske vrelce okrog mesta Baku po vzorcu nemške zapadne Siegfriedove črte. Z nemško pomočjo in pod nemškim vodstvom bo zavarovana z utrdbami železnica Odesa—Lvov.
V	Londonu in Parizu se dobro zavedajo, na kak način si hočeta pomagati Nemčija ter Rusija in ustvarjajo novo vojno fronto na Bližnjem vzhodu.
Okrog sredine februarja je bilo v Egiptu, izkrcanih iz Avstralije in Nove Zelandije pri-i peljanih 30.000 vojakov. S tem je angleško-1 francoska armada pod poveljstvom francoskega generala Weyganda v Siriji narasla na1 570.000 mož.
Namen te velike zavezniške vojske je pri-! pravijenost za morebitni angleško-francoski ( naskok proti Rusiji v petrolejskem ozemlju 1 na Kavkazu. V tem primeru bi bile sovjetomi in Nemcem odrezane pogonske možnosti za' nadaljno vojno. Drugič pa se lahko zavezniki' s to armado lotijo napada na Nemčijo z ro-j munskega ozemlja proti poljski Ukrajini. .
Nemško-ruska trgovinska pogodba, ki ima, vojaško ozadje, in stalno povečavanje zavez-1 niške armade v Siriji z dovozom angleških in' francoskih kolonialnih čet sta dovolj jasna' dokaza, da se pripravlja ter ustvarja za to, spomlad nova fronta na Bližnjem vzhodu. ( Boji in zmage na tej črti bodo odločile za( bodoče posest sovjetskega petroleja na Kavkazu in angleškega ter francoskega v Iraku I ter Iranu v osrednji Aziji.
Angleži in Francozi, Nemci in Rusi hočejo1 za vsako ceno v tej vojni odločiti gospodar-' stvo nad glavno pogonsko silo v moderni voj-, ni — nad azijskim petrolejem!
Spominjajmo se v molitvah rajnih I
Kratke tedenske novice
18 ljudi so podsuli snežni plazovi v dalmatinskem okraju Tomislavgrad. Mrtvi so iz vasi Ce-barevci, Kovači, Dolni Bristnik, Omor in Borča-ne, in sicer štirje moški, sedem žensk ter dva otroka. Plazovi so porušili v teh vaseh veliko hiš, čredo ovac, mnogo goveje živine, hrane ter krme.
Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg je bil po francoskih poročilih iz Švice, prepeljan z Dunaja v neki monakovski zapor, kjer je čisto osamljen in ga tudi žena ne sme več obiskovati Kancler je popolnoma osivel, telesno oslabel in po eni strani telesa skoraj ohromel.
90 milijonov lir je dala italijanska vlada agrarni banki za nakup zadolženih malih posestev v Julijski Krajini.
Tri milijarde dinarjev je zaplenila nemška vlada v korist države nemškemu v Švico pobeglemu veleindustrijalcu Thyssenu, ki je pomagal z velikimi denarnimi podporami narodnemu socializmu do vlade. Zaplemba premoženja je sledila na podlagi Thy3senove izjave, da »upa, da bo dalje časa živel kot sedanji narodnosocialistični mogotci«.
Nemci gradijo velike podmornice za prevažanje blaga skozi zavezniško pomorsko zaporo.
šest nemških podmornic so potopili zavezniki v enem tednu. Dve podmornici sta bili potopljeni 9. februarja, štiri pa 14. februarja. Od začetka vojne je bilo potopljenih — po angleških virih — precej nad 40 nemških podmornic. Zadnji dve sta bili potopljeni pol ure zatem, ko sta torpedi-rali neki angleški parnik.
Angleži so nevarno poškodovali v norveškem morju nemško s topovi oboroženo veliko ladjo »Altmark«, ki je vozila iz Južne Amerike v Nemčijo 55 ujetih angleških častnikov in 220 mornarjev. Angleške ujetnike so osvobodili. »Alt-mark« je bila v zvezi z lani pred južnoameriškim pristaniščem Montevideo potopljeno veliko nemško križarko »Admiral Graf von Spee«. Nemci se hudo razburjajo, ker je napadel »Altmark« angleški rušilec v nevtralnem morju.
Poljski trgovinski mornarici, to je 90 ladjam, ki so se zatekle ob izbruhu vojne v razna pristanišča nevtralnih držav na Baltskem morju, je uspel posamič in v skupinah proboj skozi ožine na Severno morje in bodo sedaj sodelovale z zavezniško trgovinsko mornarico.
Japonska je slavila sredi februarja 2600 letnico ustanovitve države in nastopa vladarske hiše. Sedanji japonski cesar Hiro Hito je 123. vladar po vrsti.
Združene ameriške države gradijo pred nosom Japonske na otoku Guamu, največjem v skupini Marianov, najmodernejšo pomorsko trdnjavo, katera bo ameriški Gibraltar.
Smrtna kosa v Brezolah pri Račah. Dne 9. februarja je umrla pobožna, marljiva in pridna krščanska žena Neža Mom. V njeno hišo je dolgo zahajal »Slov. gospodar«. Pogreb pokojne se je vršil dne 11. februarja v obilni udeležbi
Korpulentr.im in mišičastim, pri katerih se po-kažujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega
sosedov, prijateljev in znancev. Zapušča štiri si-)[ izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko nove in tri hčere. Blagopokojni naj sveti večna? pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. luč, preostalim srčno sožalje!	?Taki 1JudJe 36 morejo tudi doma — seveda pod
Smrt mlade žene. V Dobrovcah pri Ma- J nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. riboru je umrla dne 6. februarja 35 letna žena» Reg. po min. «oc. pol. in n. idr. S-br. 15.485, 25. V. 33.
Krompir se sam lupi
V	Ameriki so iznašli nov način, po katerem se krompir sam lupi. Ta krompir gre hitro skozi plinski plamen s temperaturo 950 stopinj Celzija. Ta vročina povzroči, da se vlaga pod krompirjevo kožo spremeni v paro in kožo razžene v drobnih koščkih. Močan curek vode odstrani ostanke lupine, a z usmerjenim zračnim tokom to vlago hitro posušijo. Neka ameriška tvrdka si je pridobila patente za ta postopek in ga pripravlja sedaj za velika hotelska podjetja ter druge velike potrošnike.
★
Svet nosi v glavi
V	Helsinkih zbuja pozornost študent zemlje-pisja Weino Koskilai-nen, ker je pri nekem Izpitu prevzel nalogo,
Avgust šenoa:
35
Povest iz vaškega življenja *
Čudne misli so obšle pisarja. Ali ni človeško življenje podobno pipi tobaka? Ko je pipa polna do vrha, se žari, iskri se, kadi se, da je veselje. Toda vedno več je pepela, nazadnje pa pipa ugasne, nič drugega ne ostane kakor pepel...
Mikica se je stresel, čutil je, da tudi v njegovem življenju iskra bolj in bolj pojema.
čemu sem jaz vraga na svetu? se je vprašal. Ne menim se za to, kaj ima svet od mene; vprašam: kaj imam jaz od življenja? Res je, s tujim se redim, toda le s tujim krompirjem; bilo pa bi pametneje, da bi jedel tujo slanino. Če me ulovijo, ali mi bo kaj slabše? Bom imel vsaj kje spati in kaj jesti, sodnija pa te ne rubi za hrano in stanovanje. Ena mastna pečenka rni je ušla — Luka. Ej, ko bi ga dobil v pest, ne bi mi ostala, prazna! Zanič si, Mikica! Ali si se zato naučil pisati in brati, da si še toliko ne znaš zaslužiti kakor cigan? Glej, pametna misel! Cigan mi mora plačati, mora, pasja duša, ali pa jo bo skupil.
Počasi je krenil Mikica k Ugarkovičevemu šotoru,
ki je stal spet tik vasi, odkar so ustavili preiskavo zaradi ognja pri Martinu, ker krivca niso mogli najti. Ciganica Kata je bila po svojih ciganskih opravkih v vasi, mali cigančiči so skakali po grmovju in kraj vode delali hišice iz peska in blata, Ugarkovič pa je sedel sam pred šotorom in držal med nogami nakovalo ter koval žeblje. Ko je opazil pisarja, je dvignil kuštravo glavo, pokazal svoje bele zobe in vrgel kladivo na stran:
»E, ravno prav, Mikica! Hotel sem te poiskati, da ti povem novico.«
»Kaj je, Ugarkovič?« je vprašal mali.
»Ti — ali nisi vprašal, kje je Luka, a?«
»Da, kje je?« je vprašal pisar radovedno. »Ali je še živ?«
»Še.«
»Povej, kje!«
»Kaj mi daš, če ti povem?« se je nasmejal cigan in mu pomolil roko.
»Kaj je, kaj?« se je razjezil pisar. ;;Ne nori, povej! Ne bo ti žal. Zdaj nimam ničesar.«
»Eh da! To obečuješ. Toda kdaj mi boš dal?«
»Ali ti nisem kum? Ali som se ti že kdaj nalagal, kadar sem ti kaj obljubil? Ti si capin capasti, črnuh grdi!«
»Haha! Poglej ga! Kako se repenči kum! Takoj prekipi lonec. Saj so ie norci. Pa čuj! Moji bratje so ga
Julijana Pojnkiher. Bolana je bila večinoma vse leto. V Ormožu je bila operirana. Operacijo je dobro prestala, doma pa je začela zopet bolehati ter je ležala v hudih bolečinah tri mesece. Zapušča tri nedorasle otroke. Pogreb se je vršil dne 9. februarja pri obilni udeležbi občinstva.
Smrt v Dravogradu. V preteklem tednu smo pokopali Wolfa, usnjarja in posestnika Iz Dravograda. Bil je splošno priljubljen, pošten in pravičen. Naj počiva v miru!
S;i,rs ja pobrala smehljajočo deklico. V C i -g 1 o n c r, h pri Sv. Martinu pod Vurbergom je po kratki in mučni bolezni umrla 15 letna T i -n i k a V a 1 e n t a n , ki je bila vedno vesela in smehljajoča. Za njo žalujejo posebno dekleta, njene Ecvrstr.ice, ki so jo spremljale v obilnem številu na zadnji poti. Naj ji bo žemljica lahka, starš'"'n, bratu in sestram pa naše iskreno so-žalj:!
Sirkov majer je umrl pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Umrl je nekdanji dolgoletni »Sirkov majer« Franc Galun, star 70 let. Ko se je na pustni večer s svojo družino vračal od obiska pri svojih nekdanjih gospodarjih, ga je zalotila vsled srčne kapi nagla smrt, pa ne nepripravljenega: saj je še prejšnjo nedeljo bil pri sv. obhajilu in dan na dan je bil navadno med prvimi v cerkvi. Poštenjak, stara korenina, vse življenje skrben in delaven, blag mož in oče, naj uživa bogato plačilo pri Bogu, ki naj tolaži žalujočo vdovo in otroke!
Smrt vzgledne žene. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je 4. februarja umrla Lizika Senekovič. Bila je zvesta krščanska žena. V 40 letu je zapustila moža, sina in hčerko. Domači pevci so ji ob grobu zapeli žalostinko v slovo. Naj ji bo žemljica lahka, možu in preostalim pa naše iskreno sožalje!
V lepi starosti 88 let je v N e d e 1 i c i mirno ,v Gospodu zaspal posestnik Hozjan Jožef. Naj mu bo lanka zemlja — preostalim pa naše sožalje!
Smrt j® kosila pri Sv Andražu v Halozah. V novem letu je začela smrt pri starih. V Sp. Leskovcu je 11. januarja pobrala Kozel Marijo v 83. letu. V Trdobojcih je 25. januarja vzela po daljši bolezni krojača Š m i g o e Matevža v 76. letu. V Mali Varnici je v snegu našla samskega viničarja v 59. letu. V Gradišču nas je 3. februarja v 66. letu zapustila vdova Cafuta Marjeta. Po dolgi bolezni je dne 12. februarja v 60. letu zatisnil trudne oči blagi brat dveh dobrih sester Filip Petrovič v Veliki Varnici. Bolezen si je nakopal v svetovni vojni v Galiciji. Tem petim so sledili še trije otroci v krstni oblekci. Če od 12 rojencev odštejemo osem umrlih, nam ostane majhen prebitek: štirje. Vsem našim ljubim rajnim mir in pokoj!
Vzorna žena umrla. Dne 11. februarja je umrla v Galiciji pri Celju daleč naokrog znana in priljubljena Frančiška Pečnik ali pod splošnim imenom znana Krušjekova teta iz Gor-ce. Dočakala je lepo starost 85 let. Bila je botra nad osemdesetim otrokom. Sploh je bila zgled krščanske žene in matere, še lansko leto smo jo videli vsak prvi petek v mesecu pri mizi Gospo-V-AfaMJUUBMU HM« ,) .Ji^.gtftih^^lMJ^llJIJIliBMMP
dovi, pa čeprav je imela do cerkve skoraj eno uro. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število ljudi od blizu in daleč. Naj ji presv. Srce Jezusovo, katero je v življenju tako goreče častila, bogato poplača vsa njena dobra dela! Naj počiva v miru! — žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Smrt zaslužnega moža. Dne 7. februarja je umrl v Celju, Cesta na grad št. 9 gospod Pere Andrej. Pokojni je bil dologleten naročnik »Slov. gospodarja« ter zaslužen za slovensko narodno stvar, za kar mu bodi Bog obilen plačnik, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Spomin na rajnega msgr. župnika Jakoba Ga-šparič. Od Sv. Ruperta nad Laškim smo prejeli: Iskrenemu sožalju za rajnim trboveljskim župnikom Jakobom Gašparič se pridružujemo tudi župljani Sv. Ruperta nad Laškim. Rajni gospod je bil namreč celih 14 let, od leta 1910 do 1924. tudi naš predobri dušni pastir. Ko tem potom izražamo svojo globoko žalost nad prezgodnjo smrtjo blagega gospoda, se čutimo dolž-
ne, izjaviti vsem tistim, ki so imeli srečo biti njegovi župljani, da je bil rajni gospod tudi v naši tako razsežni, vseskozi hriboviti, zato nadvse težavni župniji nadvse dober, očetovski, skrbni in požrtvovalni dušni pastir. Z nami je gospod Gašparič ne samo delil vse nadloge in nepopisna trpljenja svetovne vojne, on nam je bil vsa težka leta najbolji svetovalec, pomočnik in tolažnik. Prevzel je gospod v tistih težkih časih k vsem dušnopastirskim težavam še breme občinskega tajnika ter zlasti v tej službi storil in posredoval župljanom neštevilne dobrote. V župnijski kroniki je g. Gašparič nad vse skrbno in vestno zabeležil vse dogodke, trpljenja in nadloge svetovne vojne, vse" padle vojake, vse v vojake odpoklicane. V teh lepih spominih nas je težko zadela vest o smrti preblagega gospoda, in zato smo se na povabilo sedanjega župnika na osmino njegove smrti, dne 9. februarja, mnogoštevilni zbrali v cerkvi pri žalni službi božji za rajnim nepozabnim duhovnim očetom. Počivaj v miru, dobri dušni pastir, Bog Ti naj poplača vse dobrote Tvojega blagega srca!
opisi
Dravska dolsna
Dravograd. Sv. misijon bomo imeli letos v naši proštijski cerkvi od 12. do 19. marca. Vodili ga bodo očetje frančiškani: p. Gabrijel Planinšek iz Ljubljane, p. Benvenut Winkler iz Ljubljane in p. Otmar Vostner z Brezij. Že sedaj se skrbno pripravljajmo! Vsaka družina v župniji bo dobila tiskano vabilo z natančnim sporedom. Vsi sodelujmo, da bo ta misijon v Dravogradu dobro uspel. Sv. misijon v takem obsegu najstarejši farani ne pomnijo. Udeležimo se tega — bogve, če bomo prihodnjega še doživeli. Morda je to zadnji klic milosti božje, ki nas hoče spraviti z Bogom. Vse, ki hodite v našo cerkev k nedeljski službi božji, vabimo, da se tudi misijonskih prireditev udeležite. Posebno slovesen bo zaključek na Jožefovo zvečer z rimsko procesijo po trgu. -— Naša proštijska cerkev je lansko leto dobila vsa nova vrata, zunanja in notranja-mra-zolovna. Za pokritje kamenitega tlaka pa so se nabavili novi kokosovi tepihi. Sicer bi v letošnji zimi v naši cerkvi ne mogli vzdržati. — V minulem letu smo imeli v naši župniji skrajno malo mrličev, samo 11, pa še od tega osem otrok. Rojenih je bilo 33; poročenih 13 parov.
Kozjak
Kapla. Naša planinska vasica je slavila dne 11. t. m. lepo slavje, dobili smo namreč nov telefon, ki je bil ta dan izročen javnemu prometu. Mi smo oddaljeni od železniške postaje Sv. Ožbolt 8 km, 800 m visoko na severni meji in nimamo nobene cestne zveze z ostalim svetom razen globač, ki vodijo v dolino in ki so v primeru deževja neuporabne. Za napredek našega kraja se je zlasti zavzel bivši poslanec g. Gajšek, ki nam je omogočil novo zvezo s telefonom. Po mnogih intervencijah se mu je posrečilo, da smo
to novo napravo dobili, ki stane državo 40.000 dinarjev. Tudi domača občina je prispevala z delom in prevozom, da je bilo vse čimprej gotovo, pa še vseeno nas je huda zima prehitela, tako, da smo delo prekinili za dva meseca. — Gospod župnik je že pri pridigi omenil pomen tega telefona za naš kraj in ljudstvo poučil, kako se ga lahko poslužuje. On je tudi blagoslovil naprave. Bivši poslanec g. Gajšek je v daljšem govoru obrazložil vso skrb naše stranke za severno mejo, zlasti postavitev železniških poataj, zgraditev cest in vodovodov. Povedal je, da je g. ban dal za cesto za Kaplo 200.000 din, da se z delom takoj prične, čim skopni sneg. — V imenu poštne uprave je g. Zmazek, šef t. t. odseka iz Maribora s primernim govorom izročil javni uporabi telefon. G. šolski upravitelj pa se je zahvalil posebno g. Gajšku za ves njegov trud v imenu državnega uslužbenstva, ki na tem težkem mestu vrši svojo dolžnost. — Med prisotnimi smo videli zlasti mnogo onih, ki so bili naši politični nasprotniki. Upamo, da bedo. uvideli, da je naša pot prava in se priključili nam ter nam pomagali graditi in "e bodo rušili ono kar mi postavljamo.
Ribnica na Pohorju. Pred par dnevi ie bilo na dražbi prodano v Hufsm kotu posestvo, na katerem je kmečka družina gospodarila skoro sto let, vsled tega, ker lastnica-vdova ni mogla plačati 4000 din dolga, čeprav je posestvo vredno 300.000 din. Lastnica ni mogla dobiti potrebnega posojila. Tako gre naš pohorski kmet počasi s posestev, ki prehajajo v roke veleposestnikov. Ti porušijo poslopja in zasadijo polja in travnike z gozdom in tam, kjer so delale na polju pridne kmečke roke, nastaja gozd, kmet pa gre kot Mi.......lin IMiimII.....lili..................I ........'I I "
videli predvčerajšnjem v mestu. Kupoval je nekaj na trgu.«
»Kakšen je?«
»Oblečen je kakor berač, pa ni beračil.«
»Ah, dobro! Prišel bo v Jelen je.«
»Misliš?«
»Gotovo bo prišel. Toda kje prebiva? Kam je šel?«
»Ne vem. Bratje so ga vprašali. Ni jim hotel povedati.«
»Dobro, prišel bo. Toda čuj, kum, zdaj ti bom jaz rekel besedo.«
»Kaj je?«
»Daj mi denarja! Treba mi ga je.«
»Jaz tebi? Ho, ho, ho! Ali je kum znorel? Od kod črnuhu grdemu denar?«
»Ne čenčaj! Jaz vem, kar vem. Ti si včeraj Juriju prodal kobilo.«
Cigan se je stresel od jeze.
»Da, prodal sem, plačal pa mi jo šele bo,« je za-mrmral jezno skozi zobe.
»Ne cigani! Za gotov denar si mu jo dal. Daj denar! Lačen sem, žejen, 'tobaka nimam.«
»Pa sedi, ostani tu, jej z nami, na, vzemi si tobaka iz mojega mehurja!«
»Nočem, denarja hočem.«
»Ne dam.«
»Ne daš?«
»Ne.«
»Dobro. Tedaj pojdem na sodnijo pa bom povedal, kak svat si, kdo je Martinu pobil živino, kdo mu zažgal seno.«
Cigan je zlezel vase, zaškripal — toda naglo je planil:
»Eh, tudi tebe bodo zaprli; ti si me za to plačal.«
»To mi je vseeno, bom imel vsaj hrano in stanovanje, kaj meni? Jaz nimam žene in otrok, toda ti —«
»Kdo mi bo dokazal?«
»Tvoje šilo, ki ga imajo na sodišču.«
»šilo je šilo.«
»Ni,« se je pisar hudobno nasmejal. »Tvojih šil je dosti po vasi, vsako ima svoje znamenje in pri držaju majhen križec. Rekli bodo kmetje, čigavo je, povedali bodo tudi tvoji bratje cigani, da je šilo Ugarkovič koval, samo da sebe operejo.«
»A ti si mi kum? Ti si kum? Kje ti je duša?« je zastokal kovač napol ihteč.
»Daj ti moji duši mir! Želodcu ni mar za kumstvo. Denarja mi daj!«
Črni kovač se je grizel od jeze. Vzdihnil je in segel v žep, privlekel mošnjico iz njega, jo odprl in začel drobiž preštevati.
»Papirja, papirja, kum!« je velel pisar hladno, »ni-
da nariše zemeljsko karto po spominu. V sedmih urah je brez vsake pomoči in tudi brez vsake druge karte izvršil to delo in sicer z veliko natančnostjo. Razen celin in poedinih dežel na njih je narisal vsa večja gorovja, otoke in reke in 500 mest je postavil natančno tja, kamor spadajo. Mladi mož ima dobesedno ves svet v svoji glavi.
★
Obleke Iz aluminija
Da je mogoče iz stekla izdelati tkanine, ki so uporabne za izdelavo oblek in nogavic, je bilo še pred kratkim novost. Sedaj ni več. Avstralski strokovnjaki pa izdelujejo sedaj iz plu-tovine blago, ki se odlikuje s svojo lahkoto, nepremočljivostjo in trdnostjo. Njih ameri-
hlapec s trebuhom za kruhom. Ali m žalostna usoda našega dobrega Pohorja? Kaj pravi k takim primerom komisija za prenos nepremičnin ?
Slov. Bistrica. V nedeljo, 25. februarja, ob treh popoldne nas obiščejo člani Prosvetnega društva iz Črešnjevca. Na odru v hotelu Beograd vpri-zorijo pretresljivo dramo »V temoti«, v treh dejanjih. Ker so črešnjevčani naši najbližji sosedi, so vsi prijatelji naše prosvete iskreno vabljeni!
Slovenske gorice
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« namerava vprizoriti dne 25. februarja t. 1. po večernicah v društveni dvorani ljudsko igro »Številka 13«. Zaradi pretresljive vsebine bo igra vsem ugajala. Zato so prijatelji vabljeni k najobilnejši udeležbi.
Sv. Urban pri Ptuju. Dekliški krožek pri Sv. Urbanu priredi v nedeljo, 25. februarja, ob treh popoldne igro »Nevesta iz Amerike«. Obenem nastopijo mladenke s simboličnimi vajami. Med odmori igra naš novi tamburaški zbor.
luursko polje
Veržej. Duhovne vaje za salezijanske sotrud-nike in sotrudnice bodo letos v kapeli Marijani-žča od 5. marca zvečer do 9. marca zjutraj. Vabimo k obilni udeležbi!
Dravska p®lfe
Maribor. Nekrep Marija, lastnica gostilne »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici, obhaja 24. februarja svojo 50 letnico. Slavi dvojni jubilej, ker bo prihodnje leto tudi 25 let, odkar je gostilni-čarka. Jubilantka izvira iz znane in splošno spoštovane družine Koropec iz Poljčan, kjer je imel gostilno dolga leta tudi njen oče, sedaj že pokojni Simon Koropec. Jubilantka je znana v najširših krogih kot pridna in marljiva ter naklonjena vsakemu, kateri se je zatekel k njej za kako pcmoč ali podporo. Podpirala je tudi celo vrsto dijakov s tem, da jim je dajala zastonj hrano in oskrbo, želimo ji, da bi ta svoj dvojni jubilej obhajala v krogu svoje družine in znancev ter prijateljev pri zdravju in veselju ter da bi nam bila ohranjena čila in vedra ter dobrotljiva še vrsto let!
Sv. Martin pri Vurbergu. Pri nas smo ustanovili fantovski odsek, ki prav lepo napreduje. Najbclj požrtvovalen je predsednik. Dne 18. februarja cmo igrali igro »Črni križ pri Hrastov-cu«. K fantovskem odseku vsako nedeljo pristopajo novinci, iz česar se vidi, da je delo odseka uspešno.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Prosvetno društvo bo imelo v nedeljo, 25. februarja, ob dveh popoldne v šoli redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Govornik pride iz Maribora. Vljudno vabimo redne in nove člane, da se občnega zbora sigurno udeležijo.
Ptujska gora. Naši farani so v soboto zvečer zaman poslušali, kdaj se bo oglasil misijonski zvon in jim naznanil začetek sv. misijona. Misi-jon je namreč zaradi bolezni g. misijonarja za en teden preložen in se bo vršil od 25. februarja do 3. marca.
Cirkovce. Od nas že dolgo ni bilo nič slišati. Toda vkljub hudi zimi pri nas ne spimo, temveč se zelo pridno gibljemo po naši dvorani. Sedaj bomo nudili obiskovalcem naših prireditev spet krasno igro »Dve materi«, in sicer 25. februarja ob treh popoldne v režiji agilne sodelavke gdčne Ekartove Micike.
Cvetkovcl. Dne 12. februarja je g. Petek Fr. ujel v Pesnici veliko ribo, težko 15.45 kg, katera mu je pri lovu prizadejala velik napor, pretrgala mu je dvakrat mrežo, končno se mu je po velikem naporu le posrečilo jo vloviti. Kljub hudemu mrazu, ki je pritiskal tiste dni, je moral skočiti do kolena v vodo. Redki primeri so, vloviti v naših vodah tako veliko ribo. V letu 1863. je ujel g. Anton Horvat v Pesnici ribo s težo 20 kg, od tistega časa pa ni imel pri nas noben ribič velike sreče na takega velikana. — Zadnjo nedeljo sta slavila 40 letnico zakonske zvestobe gg. Ivan in Frančiška Petek, posestnika v Cvetkov-cih, v krogu svojih treh hčera, zetov in vnukov. K jubileju jima častitamo in želimo, da bi dočakala še zlato poroko! — Od 13. do 15. februarja se je vršil v Ormožu zadružni tečaj, katerega se je udeležilo iz našega kraja lepo število agilnih fantov. Pričakujemo, da bodo nauke dobro porabili v bodočnosti!
Slovenska Eirafina
Murska Sobota. S tukajšnjega okrajnega sodišča je premeščen v Laško sodni pristav g. Miha Jereb. Za sodnika našega okrožnega sodišča pa je imenovan g. Ceršak Franc, doslej sodni starešina v Prevaljah. — Dne 10. februarja so imeli naši agilni gasilci svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov. Ponovno je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor z g. Benkom na čelu. — Pred kratkim je bil občutno kaznovan trgovec Samuel Kohn, ker v času pomanjkanja petroleja istega ni hotel prodajati ter je navijal cene, čeprav ga je imel v zalogi precejšnjo količino. Obsojen je bil na en mesec zapora in na 6000 din denarne globe. — Od naše pošte je premeščena v Velenje gdčna Hočevar Heda, a na njeno mesto pride iz Velenja k nam g. Horvat Mihela.
Turnišče. Zaradi velike množine snega, katerega težo je povečal še dež, ki je pred nedavnim padal, se je na večih stanovanjskih, odnosno gospodarskih poslopjih porušilo ostrešje. Po taki nezgodi je bil prizadet tudi posestnik Dugas Ivan, kateremu je sneg podrl streho na gospodarskem poslopju, škoda je tem večja, ker je opeka in tramovje' pri padcu polomilo tudi večino kmetijskega orodja, ki se je nahajalo na gumnu.
Beltinci. Že večkrat je bilo omenjeno v našem časopisju, da se je poštni avtobus, ki je vozil na progi Murska Sobota—Beltinci—Dol. Lendava, pokvaril, vsled česar se je moral promet na tej progi skrčiti, kajti poštno ravnateljstvo nima zanj nadomestila. Občina Lendava, okrajno na-čelstyo v Murski Soboti ter gremij trgovcev v Soboti so prosili poštno ministrstvo za nov avtobus, a dobili so odgovor, da njihovi prošnji zaenkrat ni mogoče ustreči, ker ni na razpolago tozadevnega kredita, zato novega avtobusa ne more nabaviti. Obljubilo pa je, da bo z novim
proračunskim letom nabavljenih več voz in bomo takrat verjetno tudi mi dobili nov avtobus. Vendar pa se nam tako čakanje zdi predolgo, zato zahtevamo, da se našim upravičenim željam čimprej ustreže; kajti tudi mi smo redni davkoplačevalci in to še z večjim davčnim količnikom kot ostali deli Slovenije.
Dobrovnik. Pretekli teden je v bližini Dobrov-nika pristal majhen balon, za katerega nihče ne ve, od kod je priletel in čigav je, ker je bil prazen. Spravili so ga na orožniški postaji.
Veliki Dolenci. V nedeljo dne 11. februarja je bilo ustanovljeno Prosvetno društvo pod vodstvom preč. g. provizorja Horvat Franca, že ob ustanovitvi se je vpisalo nad 30 članov, upamo pa, da bo število članstva z vsakim dnevom naraščalo. Naš cilj pa je, zidati si društveni dom in v tem oziru računamo s podporo naših dobrih prijateljev.
Haloze
Leskovec. Takoj po prevratu se je poštno ime »Sv. Andrej pri Leskovcu« iz tehtnih razlogov spremenilo v ime »Sv. Andraž v Halozah«. S tem se je hotel zbrisati spomin na tlačanstvo, obenem pa se je poskrbelo za natančno označbo, tako da so zamenjave izključene. Dandanes se le redko še pripeti, da v Ptuju kak uradnik ne loči Haloz od Slovenskih goric. JNS je za naše štiri združene stare občine hotela skupno ime Leskovec. Mnogi so temu nasprotovali, pa brez uspeha. Lani pa se je vendar tudi naša občina prekrstila iz »Leskovca« v »Sv. Andraž v Halozah«. Tako torej imamo sedaj enotno ime župnije, pošte in občine ter bo sedaj vsaka zamenjava izključena, želeti je, da bi zanaprej ves poštni, župnijski in občinski okoliš bil vedno enotnega trdnega državnega, narodnega in krščanskega mišljenja. Sloga jači, nesloga tlači. Bodimo gospodarji, ne tlačani!
Savinjska dolina
Celje. Okoliško Prosvetno društvo na Lopati je imelo zadnjo nedeljo svoj drugi občni zbor. Za to zborovanje je bil povabljen g. Rado Zakonj-šek, ki je imel predavanje o tisku. Naročal je navzočim prosvetnim delavcem, naj skrbijo za širjenje katoliškega časopisja in knjig med ljudstvom. Tudi to je važno in najbolj uspešno delo za ljudsko prosveto. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da se je društvo v preteklem letu živahno gibalo. Velika ovira, da se društvu ne more dati razmah, kot bi bilo želeti, je pomanjkanje prostora. Trenutno se vrše zborovanja v prostorih Frecatove hiše. Upanje pa je, da si bo društvo postavilo svoj dom in se tako postavilo na lastne noge. Le po začrtani poti naprej!
Trnovlje pri Celju. Okrajni cetsni odbor v Celju je na svoji zadnji seji sklenil, da s prvim aprilom prevzame novo dograjeno cesto Trnovlje —Arclin v svojo oskrbo. Tako se bo občina zopet rešila skrbi in stroškov za vzdrževanje za nad 2 km dolge ceste. Omenjena cesta se je vs kratki dobi poldrugega leta dogradila in sedaj še od okrajnega cestnega zastopa prevzela v oskrbo, kar je vsekakor lepa pridobitev za občino. Vasi Trnovlje, Dobrova in Arclin so mnogo pridobile
ški tovariši pa se ponašajo zopet z drugim izumom: ugotovili so, da se da iz aluminija izde lovati tkivo, ki je nad vse mehko in prilagodljivo, kakor svila. Z aluminijastimi nitmi se dado doseči najbolj svojevrstni barvni učinki. V kratkem bodo imeli na ameriškem trgu obleke, čevlje, klobuke in ročne torbice iz aluminija.
★
Fižol — zdravilo
Fižol ni samo dragoceno živilo, temveč ima v sebi tudi razne zdravilne sile. V prvi vrsti uporab'jajo fižol za mehčajoče obkladke, tudi zoper nečisto kožo in izpuščaje se fižol z uspehom uporablja. V ta namen omehčajo beli fižol v dobrem jesihu, dokler se mu zunanja koža ne spusti. Jedra
sem berač, da bi mi cigan podaril krajcar. Sezi v nedra, za telovnikom imaš večji denar.«
Cigan ga je ošinil z očesom polnim srda in je po stavil trepetajoč roko na prsa.
»No, hitro!« se je zadri pisar in udaril z nogo.
Cigan je izvlekel listnico, jo položil med kolena, z muko je izvlekel goldinar in ga dal nadležnežu.
»Še!« je rekel ta in tlačil bankovec v žep.
»Pa--« je zaškripal kovač.
»Še štiri!« se je napihnil pisar in dvignil štiri prste.
»Kuga! Kaj me odiraš! O j, žalostna majka moja!«
»Ne pomaga nič, kum! Še štiri!«
»Na, požri, hudir!« je dihnil kovač besno in zagnal predenj štiri goldinarje.
Pisar jih je pobral, pogledal proti soncu, če niso ponarejeni, pokimal in jih vtaknil v žep.
»Tako,« je rekel in se usedel zraven kovača na zemljo, »to je za zdaj dosti. Vidiš, zdaj sem ti spet kum. Samo pametno je treba.«
»Vražji kum si.«
»No, no, no! Zdaj mi daj še tobaka pa sva si spet dobra prijatelja.«
Cigan je vrgel mehur predenj, pisar si je napolnil pipo, prižgal in potegnil dva, trikrat pa dejal:
»Ali pa veš, zakaj vprašujem po Luku, zakaj nanj prežim ?«
»Gotovo zato, da bi ti dal denarja.«
»Eh, kaj dal; jaz še mislim ne na to, jaz mislim vzeti.«
Cigan je pazljivo dvignil glavo in pogledal pisarja izpod očesa.
»Da, da,« je potrdil pisar, »vzeti, vzeti!«
»Kako ?«
»Poslušaj! Toda pri moji veri, če narobe stopiš, ti utegnejo sneti glavo. Dobro bova zaslužila, jaz pol, ti pol, vsakemu bo dosti. Ali veš, zaradi koga si podavil Martinovo živino in zažgal Martinovo seno? Zaradi Luke, da, da. Treba je bilo bogatega kmeta uničiti, da pride Luku v pest, da si od Luke vzame denar na posodo, in ko bi ga bil imel na vajetih, ga je hotel berač stisniti, naj mu da hčer za ženo.«
»Maro!« je zinil cigan začudeno. »Luka — Maro?«
»Da, Luka Maro! Ha! Ha! Ha! Jaz sem delal, tudi ti si delal, Luka je mislil, da bo na kraju za njega dobro. Ampak on je norec in lopov. Pokesal se je zaradi živine in aena, hotel je mene spraviti v blato, prodal je svoje zadolžnice za gotov denar, da bi si sam pridobil starega in dekle, midva pa naj bi ostala norca in grešnika, on pa svetnik. Uštel se je, vedel sem, da se bo uštel. Kako bi dečla mogla vzeti njega, takega capina in pankrta? Nasedel je, tudi jaz sem mu neki stotak pobral iz ž< pa. Ampak mislil sem vse dobiti. Luka ima pri sebi gotov
i; to cesto. Tako se tudi tukaj vidi, da ni vseeno, kdo stoji na čelu naših javnih ustanov. Za to cesto so se naši predniki potegovali že nad štirideset let. Naši možje pa so v kratkem času dosegli, da so se dobili potrebni krediti in se je tako uresničila dolgoletna želja. Zahvala vsem, ki ste k temu pripomogli!
Galicija pri Celju. Naše Prosvetno društvo je vprizorllo na pustno nedeljo pri Šupergerju štiri burke, primerne za pustni čas. Največje priznanje je žela nova zabavna komedija »Pustna potica«, pa saj sta se Urška in Miha res prav dobro postavila in odrezala! V nedeljo, 11. februarja, pa se je vršil v župnišču občni zbor Fantovskega odseka. Izvoljen je bil nov odbor s tovarišem Rožičem Josipom na čelu.
Vojnik. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo, 3. marca, ob treh v posojil-nični dvorani v Vojniku svojo prvo telovadno akademijo z jako izbranim sporedom.
Sraarslii kraji
Šmarje pri Jelšah. V našem srezu je po Sveč-nici malo zima ponehala. Sneg je še precej velik, kljub temu pa že kmetje sedaj v tem času vozijo gnoj na polje, travnike in vinograde. Ko bo sneg skopnel bodo imeli kmetje, posebno pa pridni sadjarji dosti dela. Treba bo dobro očistiti sadno drevje, da mu povrnem^ tisto dobroto, ki nam jo je dalo lansko leto. Priden sadjar bo temeljito očistil deblo, porezal poganjke, pristrigel šibe, katere so predolge. Posebno moramo osnažiti slive, treba je, da požagamo polomljene veje in da ostržemo mah. Zato pa pridni kmetje in dobri sadjarji naj bo vaš sklep sedaj, da pi vo delo bo sadonosnik očistiti.
Spocfngi kraji
Globoko pri Brežicah. Naš kraj je doživel v dobi zadnjih dveh let velik gospodarski in kulturni razmah. Uprava občine s sodelovanjem gasilcev je zgradila v osredju občine na najlepšem prostoru, bivši lastnini znanega narodnega budi-telja dr. Razlaga, zelo ličen občinski in gasilni dom z lepimi in praktično urejenimi notranjimi prostori ter obširno dvorano. Marljivost in ljubezen graditeljev do ustvarjenja vidno odseva iz okusno urejene okolice in dejstva, da se stavba v letu dovršitve nahaja že polovico obraščena z raznimi trajnimi plezalkami in drugim naravnim okrasjem, zlasti pa iz okolščin, da so bila vsa gradbena dela izvršena brez obremenitve davkoplačevalcev, pa tudi niso zapustila nikakih dolgov. Vsi prostori stavbe opremljeni so z električno razsvetljavo, katere napeljavo je enako v minulem letu bil deležen ta kraj. V občinski pisarni je urejena tudi uradna, v sosednji sobi pa javna telefonska govorilnica, ki je enaka nova pridobitev preteklega leta. — Pred minulim božičem vznikla pa je med prijatelji naših najmanjših zamisel, da bi se skušalo učencem naše šole oskrbeti priložnost do najmodernejše izobraževalne tehnike in veselja ter zabave v teh težkih dneh potom — šolskega radia. — Težavna je bila pot do uspeha te zamisli, ki je bila preračunana na 12.000 din. Pa so bile premagane tudi te te-
žave in je po kratkih treh tednih, sredi januarja t i, šolski radio že zapel.
Laški okraj
Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v šmarjeti je imela svoj redni občni zbor. Društvo je postavilo preteklo leto sadno sušilnico. Vso jesen so sušili sadje domačini kakor tudi iz sosednih
»Slovenski gospodar« je že sam po sebi najcenejši tednik za slovenski narod. Zaradi tega, ker plača velika večina celoletno naročnino, je mogel vpeljati za vse naročnike, ki plačajo celoletno naročnino, zavarovanje za slučaj, ako jim pogori domača stanovanjska hiša, kamor »Slovenski gospodar« prihaja.
Z velikimi žrtvami je zaradi razmer v veselje pričakovanja naročnikov razpisal to leto tudi posebne nagrade za stare in nove naročnike. Seznam teh nagrad smo večkrat objavili in vemo, da so naročniki z velikim zanimanjem pričakovali izida. Žrebali smo dne 15. februarja, kakor smo to že naprej povedali. žrebanje se je vršilo takole:
Za glavni dobitek 5000 din smo najprej izžrebali iz vsake začetne črke od A do Ž po enega naročnika, odnosno naročnico. Enako smo po abecednem redu izžrebali po enega agitatorja in po enega od naših zaupnikov, ki zbirajo naročnino za naš list in vodijo vse agitatorsko delo zanj. Vsa ta imena smo nato med seboj pomešali in znova izžrebali tri, in sicer prvega za glavno nagrado, ostala dva pa za nagradi po 500 din.
Žrebanje je izpadlo takole:
Prvo, vrhovno nagrado 5000 din je dobilo Izobraževalno društvo Laško.
Drugo nagrado 500 din je dobil Luter Boštjan, Guštanj.
Tretjo nagrado 500 din je dobil Huš Franc, Sv. Pavel pri Preboldu.
Za moško kolo smo žrebali takole: izmed naročnikov, ki prvotno niso bili izžrebani, smo ponovno žrebali od vsake pošte po enega. Izmed teh naslovov, ki smo jih zopet zmešali,' smo dvignili en naslov in kolo je dobil Erjavec Štefan, Beltinci.
Na enak način smo izžrebali ostale nagrade in so bili izžrebani ter dobe nagrade:
10 nagrad: blago za moško obleko
Bizjak Ivan, Sv. Andraž, Velenje
Dvoršak Vinko, ženik 150, Sv. Jurij ob ščavnici
Godina Jožef, Pobrežje, Gubčeva 10, Maribor
vasi. Posušilo se je 10.800 kg sadja. Sušilnica je velikega pomena za ves okraj, da bodo zopet začeli hraniti otroke s suhim sadjem, ne pa z jabolčnikom, ker alkohol vpliva na duševno in telesno zdravje. — žalostno je, da na zunaj katoličani sramotijo mrtvaško obrede pri tako zva-nern »pokapanju pusta«. Obžalovanja vredni so pa tisti, ki so jim še dajali pijačo, da so še lahko bolj razgrajali.
Irrnančnik Jožef, Rečica v Savinjski dolini Koren Franc, Creta 16, Slivnica pri Mariboru špes Gašpar, Male dole 28, Vojnik Uratnik Ivan, Dobrovlje 2, Mozirje Vindiš Ignac, Berinjak 1, Sv. Andraž v Halozah 2oks Janez, Motovilci 13, Gor. Lendava Kmetijska zadruga, Dol pri Hrastniku
10 nagrad: blago za žensko obleko
Arčan Marija, Lubečna 14, Celje Kangler Marija, Creškova 13, Socka, Novacerkev Plešnik Ana, Gorenje 16, Šmartno ob Paki žumer Alojz, Kata, Cirkovce Belec Marija, p. Sv. Lenart v Slov. goricah Čuješ Amalija, Dol, p. Šmarje pri Jelšah Glažar Marija, Stojnci 42, p. Markovci pri Ptuju Jevševar Apolonija, Podgorje 25, p. Velenje Mokotar Marija, Sv. Katarina 27, p. Trbovlje Pšeničnik Marija, štatenberg, p. Makole
50 nagrad: razno blago za perilo ali obleko Lesjak Alojz, Vel. Varnica 80, Sv. Andraž v Hal. Kostevc Franc, Dečna sela, Artiče Nunčič Franc, Sotensko 13, Šmarje pri Jelšah Maček Ivan, Boč, Selnica ob Dravi Koštrun Marija, Rogaška Slatina Ukman Pavel, Zahomce, Vransko Mlakar Katarina, Stanetinci, Sv. Anton, SI. gor. Stampfl Marija, Studenci p. Mar., Kr. Petra 28 Krivec Marjeta, Kočice, 2etale Cuček Liza, Kunova, Ivanjci Brglez Ivan, Sp. Zreče, Zreče Degen Vinko, Zg. Sušica, Bizeljsko žampa Amalija, Gor. Porčič, Sv. Trojica, SI. gor. Lesjak Jožef, žvab, Ivanjkovci Perkič Jožefa, Vidonci 5, Gor. Lendava Šmidhofer Marija, Mislinje Vird Marija, Drešinja vas, p. Petrovče Tepeš Marija, Ljubečna 33, p. Celje Hojnik Janko, Polenšak, p. Moškanjci Bračič Janez, Trodkova, p. Sv. Benedikt, SI. gor. Kociper Marija, Kajžer 31, Sv. Miklavž, p. Ormož Cvikl Blaž, Hramše 10, p. Žalec Sabler Franc, Bresternica 4, p. Maribor Fernišek Amalija, Leskovec 36, p. Slov. Bistrica Naraks Martin, Brda 15, p. Dobrna Sušeč Miha, Šmartno, Brdo, p. Slov. Gradec Jeseničnik Franc, Brezen 44, Vitanje šket Marija, Sv. Tomaž 47, p. Šmarje pri Jelšah Koder Jožef, Zg. Hlapje 1, Sv. Jakob, SI. gor.
Žrelsanfe nagrad naročnikom »Slovenskega
gospodarja«
denar, mnogo denarja, na stotine, več kakor si misliš.« — »Ah!«
»Ima, to dobro vem. Prežal sem na njega, pa čez noč je izginil. Vidiš, to mi je vse načrte prekrižalo. Dal sem ga iskati, dal sem povpraševati po njem, šel sem v mesto in okoli mesta, nikjer, nikjer ga ni. Zdaj smo ga našli. Prišel bo v Jelenje, mora priti. Še tudi zdaj piu hodi Martinova hči po glavi. Morda ve, da se je omožila, morda tudi ne ve. Vseeno. Duša mu ne da mira, nekaj ga vleče sem, to dobro vem, kajti če si jo le ime-.uoval, se je norec stresel kakor šiba.«
»Eh, prišel bo, če bo. Kaj boš ti?«
»Luka nosi zmeraj ves denar s seboj, ker si ga ne upa nikjer pustiti. Prinesel ga bo s seboj, v nobeno hišo ne stopi pa mi povej, kum, ali je prav, da ima tak norec toliko denarja, mi, pametni ljudje, pa da nimamo ne groša od tega? A?« je Mikica ostro pogledal kovača.
»Seveda je dobro imeti denar, mnogo denarja, ampak veš — sodnija — žandarji--«
»Strahopetec! Ali so te našli, ko si Martino orobil?«
»Luka utegne povedati —«
»Luka! Ha, ha* ha! Luka ne bo živi duši povedal ne toliko, kolikor je črnega za nohtom. Luka bo prej, no —« je zamahnil pisar z roko proti nebu.
Cigan je skočil, se umaknil in prestrašeno pogledal pisarja, potem pa je zamolklo zamomljal:
»Cigan krade —«
»Cigan požiga —,« se je zakrohotal pisar, »zakaj ne
bi še tudi--he! Kaj te beračeva glava tako srbi!
Kaj komu mar, ali živi takle berač ali ne! Niti kukavica ne bo za njim zakukala. Nima žene ne otrok. Kdo bo dobil denar, kadar se bo Luka stegnil? Tisti, ki ga bo našel. Vidiš, ali ni bolje, da ga midva najdeva? Pa ga ne bova midva, ga bo« — je šepnil — »Sava. Voda je globoka, široka, voda je nema, dosti prostora je v njej za Luka. Odnesla ga bo k vragu. No, kum! Vsak pol. Sam sem preslab, dva bova močnejša. No, daj roko! Nihče ne bo po njem spraševal. Da! Na tvoj del bo prišlo najmanj štiri sto goldinarjev.«
»Štiri sto goldinarjev?« je cigan, ki je doslej nemo gledal v zemljo, dvignil glavo.
»Štiri sto, saj ti rečem!« se je zadri pisar, naglo se je ozrl in skočil na noge. »No! No! Daj! Roko sem!«
Cigan je obrnil glavo in pomolil pisarju roko.
»Eto vidiš, da si pameten. Vsak hoče svoje. Zakaj ne bi tudi midva, če se nama sreča ponuja? Ne boj se nič, kum! Pojdi v mesto, takoj se spravi in poglej, kje je! Sledi ga in pazi, kdaj pride v Jelenje! Zbogom!«
Pisar se je odplazil od cigana, cigan pa je dolgo še sedel pred šotorom in gledal v zemljo. Nazadnje je skočil na noge in pohitel v mesto.
posušimo in zdrobimo. To fižolovo moko pomešamo z mandljevim zdrobom in nekaj vode, s to maso namažemo obolelo mesto na koži. Po kakšnih desetih minutah maso snamemo in kožo odrgnemo s platneno cunjo.
★
Cesta v višini 2 do 3000 m
Vojvoda Aosta, abe-sinski podkralj, je otvo-ril novo cesto v Am-hari, severnozapadni Abesiniji. Nova cesta vodi iz Gondarja, gre mimo jezera Tane in doseže 150 km jugovzhodno od Gondarja kraj Deba Tabor. Cesta je izrazito gorska, poteka v višinah 2000 do 3000 m in spada med najdrznejše ceste, kar so jih kdaj zgradili V Abesiniji.
Legvard Jurij, Mušenik 8», Črna pri Preval jah Mlinarič Anton, Kostrivnica, Podplat Novak Alojz, Z g. Porčič, Sv. Trojica, SI. gor. Ogrizek Franc, Cača vas 26, Podplat Tajher Miha, Brezje 16, Oplotnica Rodošek Otilija, Jablovec 19, Podlehnik Kos Marija, Dobova 34
Koletnik Jožefa, Pernica 36, Sv. Marjeta o. Pes. Neuvirt Janez, Stajngrova 29, Sv. Benedikt, S. g. Ratej Andrej, Zg. Breznica 3, Laporje Munda Jožef, Vodranci, Sv. Bolfenk pri Sred. Sinkovic Jožef, Vrenska gora, Buče Gosak Franc, Zbelovska gora 79, Loče pri Poljč. Puconja Marija, Globoko, Strigova Jazbec Karel, Polje 4, Sv. Peter pod Sv. gor. Pišek Franc, Podlož 31, Ptujska gora Mom Alojz, Pokoše 16, Zg. Polskava Ernest Jožef, ščavnica 64, Gor. Radgona Viličnik Martin, Desnjak 52, Ljutomer Zorenč Lojze, Sv. Peter pod Sv. gorami 7 Orač Jurij, Dobrovce 8, p. Slivnica pri Mariboru
10 nagrad: razne gospodarske in gospodinjske potrebščine
Stukl Franjo, Virštanj, Podčetrtek Krepek Ferd., Zg. Volič 76, Sv. Lenart, SI. gor. Miklavc Jožef, Janžev vrh, p. Brezno Čeh Amalija, Corkvenjak, p. Sv. Anton, SI. gor. Cuček Gregor, Vitomarci 24, p. Sv. Andraž, SI. g. Simonič Ignac, Cirknica, Sv. Xlj, Slov. gorice Anželak Štefan, Razbor, p. Slov. Gradec Zalokar Vid, Gračnica, Planina pri Sevnici Hrusti Franc, Stenica 10, p. Vitanje LeskovSek Jožefa, Sv. Primož 41, p. Ljubno
20 nagrad: nalivno pero
Cirič Matija, 2abjak 5, Gor. Radgona
Kočevar Jožef, Ormož 24
Langus Franc, Gorjuše 61, Boh. Bistrica
Petan Jože, Dečno selo 11, Artiče
Ratek Franc, Podvinci 75, Ptuj
Ortl Franc, Topovlje, Braslovče
Cerenak Ivan, Porož, Dobrna
Leskovšek Ivan, Ojstriška vas, Sv. Jurij ob Tab.
Loštrek Anton, Apače, Sv. Lovrenc na Dr. polju
Strnad Ivan, kaplan, Nova cerkev
Tovornik Ivan, Loke, Sv. Vid, Planina
Verk Florjan, Sv. Peter na Medv. selu, Podplat
Polir Ivan, občinski sluga, Polzela
Zemljak Viktor, občinski tajnik, Rajhenburg
Plaznik Avgust, Slovenji Gradcc
Ferenčak Jože, Videm ob Savi
Bejek Ivan, župnik, Mačkovci
Fistrovic Ivan, Jeruzalem, Ivanjkovci
Mulec Gustav, Sv. Jurij, Siov. gorice
Kranjc Franc, kaplan, Braslovče
100 nagrad: Koledar »Slov. gospodarja«
živko Anton, Sp. Dol, Sv. Jakob, Slov. gorice Stražiščar Janez, Kožljek 13, Begunje pri Cerkn Sušak Fortunat, škalca 28, Konjice Žuman Franc, Noršinci, Ljutomer Jež Marija, Sp. Radvanje 42, Maribor Žličar Ana, Kameno, Sv. Jurij ob juž. žel. Jezovšek Florjan, št. Janž 10, Sv. Štefan, Šmarje pri Jelšah Jeršič Jožef, Lipa 28, štore Jereb Vaclav, Sv. Venčesl, Slov. Bistrica Zvižaj Josip, Modrič 13, Radelj, Oplotnica žuran Ivan, Cirkljane, Sv. Barbara v Hal. Žulič Jože, Trnovo 35, Zabukovje, Sevnica Žnidar Franc, Kočno 16, Laporje Švab Anton, Stranice, Konjice Petan Jera, Blato 24, Slov. Konjice Petrijan Karel, Pečarovci 104, Mačkovci Ducman Franc, Cermožiše, Stoprce, Rogatec Germovšek Franc, Globoko 18, Brežice Petrovič Ivan, Sv. Miklavž 11, Hoče Pihler Vinko, Očeslavci 34, Ivanjei Pliberšek Marija", Devina 34, Slov Bistrica Podrzavnik Janez, Remšnik, Brezno OWn'k Franc, Hercegovščak 19, Gor. Radgona Ovčar Lovro, Cirkovce, Velenje Tos Katarina, Gabernik, Juršinci Tratenšek Franc, Slatina 19, Ponikva Trstenjak Anton, Ivanjševski vrh, Ivanjei šuler Pankracij, Djakovo, Frankopanska 22 Tašner Janez, Grajena, Vurberg Gamze Jožefa, Sv. Jurij, Zg. Sv. Kungota Turnšek Franc, Planinska vas 12, Trbovlje 2 Heričko Avgust, Kamnica 138, Maribor Žnuderl Jakob, Sp. Jak. dol, Sv. Jakob, SI. gor. Šiker Alojz, Selnica ob Muri 63, št. Ilj, SI. gor. Jeseničnik Karel, Brezen 45, Vitanje 2unko šimon, Cirkovce 28 švot Rezi, Nova vas 37, Celje Zadravec Jeronim, Vodranci 21, Sv. Bonfank, Sr. Ketiš Kalist, Osek 47, Sv. Trojica, Slov. gorice žumer Jože, Hajdoše 45, Ptuj
Lorber Andrej, Bohova 31, Hoče Mar Ciril, Rucmanci 1, Sv. Tomaž pri Ormožu Mažič Jakob, Sv. Jernej, Loče pri Poljčanah Modrič Jožef, Maharska ves 38, Poljčane Juhart Anton, Razgor 22, Laporje Jaklin Štefan, Vel. Polana 39, Crenšovci Mavrič Franc, Bodislavci, Mala Nedelja Leskovar Ivana, Devina, Slov. Bistrica Guzej Jernej, Cerovec 3, Sv. Jurij pri Celju Gruškovnjak Ivan, Dol. Bistrica, Crenšovci Gregorc Janez, Tmovče 12, Mozirje Grčar Franc, Prožinska vas 17, štore Ficjan Franc, Sp. Velovlak 36, Moškanjci Fanedl Viktor, Pernica 39, Sv. Marjeta ob Pesn. Fantič Elizabeta, Zavoh 26, Sv. Lenart, SI. gor. Emeršič Janez, Paradiž 28, Sv. Barbara v Hal. Divjak Martin, Zalog 58, Sv. Peter v Sav. dol. Conč Leopold, Cerovec 13, Rogaška Slatina Cvikl Andrej, Nebova, Sv. Peter pri Mariboru Cizerl Janez, Destenik, Sv. Urban pri Ptuju Cigler Alojz, Ložnica, p. Makole Kralj Jakob, Vučja vas, Križevci pri Ljutomeru Kraner Peter, Krčevina 37, Maribor Kristan Antonija, Janževa gora 112, Selnica o. D. Ceh Avgust, PleSivica, Ivanjkovci Korošec Frančiška, Hotunje 7, Ponikva Krajnc Franc, Radmirje 22 Kuri Alojz, Cagona 70, Sv. Anton, Slov. gorice Munda Jožef, Limovec 17, Sv. Tomaž pri Orm. Murko Franc, Kamnagorca 1, Podplat Murko Franc, Oblaki, Juršinci
Murka Janez, Krabonoš 11, Sv. Jurij ob ščavn*
Sekolec Anton, Mejna 26, Maribor
Pulko Janez, Stogovce 24, Ptujska gora
Sovine Matevž, Stranje 13, Šmarje pri Jelšah
škratek Anton, Luterje 25, Ponikva
Novak Alojz, Dolga gora 16, Šmarje pri Jelšah
Tratnjek Joško, Sr. Bistrica, Crenšovci
Trčko Simon, Strgojnci 28, Pragersko
šef Rudolf, Lahonci 13, Ivanjkovci
Donik Anton, Cogetinci 46, Sv. Anton, SI. gor(
Ornik Franc, Gočova 66, Sv. Lenart, SI. gorice
Tratnik Ana, Jankova 7, Vojnik
Ožir Pepca, Podvin, Polzela
Švab Josip, št. Vid, Mislinja
špindler Lovro, Moravci 43, Mala Nedelja
Parfant Leopold, Vel. vrh 20, Šmartno ob Pakl
Kokol Ignac, Negova 81, Ivanjei
Roškar Anton, G. Hlapje- 34, Sv. Jakob, SI. gor.
Pučko Martin, Ključarovci 21, Sv. Tomaž p. 0<
Prelog Frar , Logarovci, Križevci pri Ljutomeru
Pristovšek Marija, Arclin-okolica 78, Vojnik
šmon Franc, žup. upravitelj, Ojstrica,Dravogr.
Švarc Barbara, Sp. Senarska 20, Sv. Trojica, si. g.
švarc Matija, hiralnica Vojnik
Šalamun Franc, Črmlenšak, Sv. Lenart, SI. gor.
štefur Anton, Žagaj 34, Sv. Peter pod Sv. gor.
Kocjan Jože, Dolenja vas 53, Artiče
Mašat Franc, Bistrica 23, Limbuž
Kalšek Gregor, Dobrava 12, Konjice
Nadaljevanje prihodnjič)
Kmečka irgovi
si a
— Novi —
Se o izvozu in cenah živine
Zadnji čas se veliko živine izvaža iz našs države zlasti v Nemčijo, kar se že na naših živinskih sejmih nekoliko pozna. Da bi pa kmet mogel doseči kolikor toliko primerno ceno za svojo živino, je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zadnji čas nekoliko zvišal cene živine za izvoz v Italijo in Nemčijo. V naslednjem priobču-jemo sedanje cene, ki jih dobi naš izvoznik živine ra. razne vrste in kakovosti v Nemčiji in Italiji.
5£a Nemčijo. Voli: prima 9.25 din, I. vrsta 8.50 din, II. vrsta 7.25 din, IH. vrsta 6 din. — Krave: prima 7.50 din, I. vrsta 7 din, H. vrsta 5 din. — Telice: prima 9 din, I. vrsta 8 din, H. vrsta 6.25 din, III. vrsta 5 din. — Biki: prima ? I. vrsta 7 din, H. vrsta 6.25 din, HI. vrsta 5 din.
Italijo. Voli: I. vrata 9 din, n. vrsta 8.25, IH. vrsta 7.50 din. — Krave: I. vrsta 7.50 din,
H.	vrsta 7 din, ni. vrsta 5.50 din. — Telice:
I.	vrsta 8.75 din, II. vrsta 7.75 din, IH. vrsta 5 50 din. — Biki: I. vrsta 8 din, H. vrsta 7 din, III. vrsta 6.25 din.
Gornje cene se razumejo za 1 kg žive teže, postavljeno na jugoslovansko mejo, toda iztehta-no na Dunaju, odnosno na Reki.
Pri gornjih cenah pa je treba upoštevati sledeče odbitke: 1. tovornina do meje (čim dalje do meje, tem večja je tovornina. ki znaša približno 50 par na 1 kg v oddaljenejših krajih); 2. kalo ali gubitek na težini med vožnjo, ki zna-"•a po komadu 40—100 kg, izjemoma pa tudi več. Gubitek na teži med vožnjo je pri slabejši živini vedno večji kakor pri izpitani, zato je pri slabejši živini dvojna zguba: slabša cena in velik fubitek na teži; 3. taksa zavodu cirka 400 din; i. stroški nalaganja, eventualni spremljevalec, telefon, brzojav in drugi odpremni stroški.
Pri teh rednih stroških je treba upoštevati tudi izredne, namreč, ko se živinčetu med vožnjo lahko kaj pripeti, kar mora vsak izvoznik tudi nekoliko upoštevati.
Iz vsega gornjega boš lahko izračunal stroške ori izvozu živine, ki znašajo po oddaljenosti od meje in po kakovosti od 50 par do 1.50 din na 1 kg. Lahko pa tudi vidiš iz gornjega, da je treta pač živino lepo izpitati ter na svojo odgovornost potom svoje zadruge izvoziti, ki si za posredovanje zaračuni le malo posredovalnino, ves ostali čisti izkupiček pa dobi kmet. Nekatere zadruge so vpeljale sklad za eventualne nesreče pri izvozu. V ta sklad dajejo vedno gotov del (2—4%) od čistega izkupička pri vsakem izvoženem vagonu živine. Kjer zadruge tako delajo, pametno delajo, ker se bodo na ta način izog-nile marsikateri nepriliki. Ako jim bo pp sreča mila, da dolgo pri izvozu ne bodo imeli kakšnih izrednih stroškov, pa bodo ta sklad lahko delno porabile za akontacije revnejšim čla-
nom, ki težko dolgo čakajo na denar, ali pa za kakšno drugo pametno zadevo pri pospeševanju živinoreje.
Gotovo lahko nastopijo razne nesreče pri izvozu živine, zato je izvoznik-trgovec do gotova mere upravičen, da primerno zasluži, toda da toliko zasluži, kakor to nekateri danes zaslužijo, pa nI v redu. 15.000 do 20.000 dinarjev pri enem vagonu pa je le preveč!
Zato kmet, organiziraj se, pa izvažaj sam po» tom svojih blagovnih ali živinorejskih zadrug; ako se trgovcu dobro izplača, se bo tudi tebi* Odločno ti svetujem, da riskiraj sam, da boš tudi sam odnesel velik dobiček. Ako pa nočeš san> riskirati, pa se ne joči, da se drugi s tvojim dobičkom masti jo!
Vsa tozadevna pojasnila lahko dobiš potom »Slov. gospodarja«. Hiti, čas beži!
Sporazum za cene našega lesa pri Izvoza v Nemčijo
je bil dosežen pretekli teden na Bledu. Sporazum predvideva znatno zvišanje cen lesa pri izvozu v Nemčijo. Zvišanje ae suče okrog 18—21 mark za kubični meter. Smrekov in jelov les, katerega se iz Slovenije največ izvozi, bodo v bodoče Nemci plačali po 50—55 mark kubični meter, dočim so ga doslej plačevali le po 32—36 mark. Računajoč marko po 14.80 din, se bo v bodoče dobilo za kubični meter smrekovega lesa 740—814 din, prevzeto na jugoslovansko-nemški meji. Za najboljši les za umetno pohištvo bodo Nemci dali 75—82 mark kubični meter. Tako se pa plačujejo le deske. V našem denarju bodo torej plačali Nemci za kubični meter desk iz najboljšega lesa 1100—1200 din, prevzeto na jugoslovansko-nemški meji. Te cene so glasom sporazuma v veljavi do 31. maja 1940.
Kalijeva gnojila
Visokoodstotna kalijeva gnojila, to so 40% kalijeva sol in 48—52% žvepleno kisli kalij, so za povečanje in poboljšanje naših poljskih pridelkov izvanredne važnosti in radi tega neobhodno potrebna.
V sedanjih časih se mora več pridelati in pridelek mora biti boljši! Na ta način zamore kmetovalec po dobri ceni več prodati.
Cena kalijevih gnojil se je znižala, vsled tega je potrebno, da sedaj spomladi vsak kmetovalec svoja polja, predvsem pa krompir, peso, deteljo, lucerno, vse jarine, koruzo in pa travnik po-gnoji s 100—150 kg 40% kalijeve soli po enem oralu.
Vinograd, hmelj, sadno drevje in domaČi vri naj se pa gnoji z isto količino 48—52% žvepleno kislega kalija.
Vsak kmetovalec naj si takoj zasigura potrebno količino kalijevih gnojil, da mu bo ta, tako potrebna in važna rastlinska hrana, v času potrebe na razpolago.
Trgovina z vinom v Dalmaciji
Preko Splita se je v januarju izvozilo v tujino 7593 hI vina, od tega v Nemčijo 1152 hI, na če-6ko-Moravsko 5735 hI, v Holandijo 804 hI. V severni Dalmaciji je trgovina z vinom večinoma mirovala, samo za domače tržišče je bilo sklenjenih nekaj kupčij malega obsega. Cene belega vina se sučejo v severni Dalmaciji okrog 400 din hekto, črnega pa okrog 300 din hekto. Iz šibe-nika se je januarja izvozilo okrog 15 vagonov vina. Črno vino je v šibeniku 300—320 din hI, aorta opolo 330—350 din hi, belo vino pa je po 870—390 din hI. V okolici šibenika je cena vinu za 20 din pri 1 hI nižja kot pa v šibeniku samem. Boljša vina z otoka Visa se plačujejo po 400 do 425 din hI. Dingač se plačuje po 425—450 din.
V	Hercegovini se plačujejo bela in črna vina povprečno po 300—450 din hi. V vseh krajih Dalmacije je cena vinu v nadrobni prodaji poskočila za 1—1.50 din pri litru.
Kako je bilo na sejmu v Mariboru?
Dne 13. februarja je bil v Mariboru po dolgem času spet živinski sejem. Dogon je bil slab radi hudega mraza in visokega snega. Prav lepih, debelih volov nI bilo, pa čeprav jih uradno poročilo imenuje. Resnejša kupca sta bila samo dva, vsi ostali so več ali manj mešetarili. Precej kupčije je bilo za lepe plemenske vole, prignane večinoma od Ptuja. Ta kupčija se je razvijala v prvi vrsti med kmeti samimi. Ti prodajo plemenske živine prakticirajo tako, da jo doma stehtajo, zra-čunajo po kg žive teže koliko bi morali zanjo dobiti ter potem prodajajo na čez, držeč se vsote, ki so si jo sami zračunali. Pri tem nimajo izgube na teži, ki jo živina izgubi z dolgim, slabim potom. Dobrih plemenskih krav na sejmu splošno ni bilo in je te vrste živine skoraj nemogoče na sejmu dobiti, kajti vsak proda le tako kravo, ki ima eno ali drugo hibo in je sam ne mara več imetL Boljša živina, pa najsibodo voli, krave ali telice, ki je sposobna za mesnico, je bila povprečno po 5—6 din in prav tako dobra plemenska živina, kolikor je je bilo. Ostala živina se Je prodajala povprečno po 4—5 din kg žive teže.
Trgovina z jajci
V Londonu se je ustanovilo posebno trgovsko podjetje, ki bo kupovalo jajca in perutnino v Romuniji in Jugoslaviji. Omenjeno angleško trgovsko podjetje bo nakupovalo jajca v velikih množinah, zato jo pričakovati ne samo stalnost današnjih cen Jajc, ampak še celo znaten dvig.
V	ta namen se bo v kratkem v naši državi ustanovila podružnica omenjene angleške tvrdke, ki bo Izvažala jajca na Angleško.
Jajc že sedaj po živilskih trgih po mestih skoraj ni dobiti. V Mariboru so na trgu jajca po 2 din komad, pa jih še ni dobiti, v Zagrebu so pa jajca celo po 2.50 din komad. Tudi v Ljub-
Kako bi prišli zopet do petroleja?
Kakor znano, je glavni vzrok, da ni petroleja, v tem, da je bila meseca decembra 1939 znižana monopolna taksa za inozemske kartelske tvrdke za 2 din, za domače tvrdke pa samo za 25 par po 1 kg.
Ker v Beogradu najbrž ne vedo, kakšno pomanjkanje petroleja trpi naše podeželsko ljudstvo, se obračam s tem na vse prizadete vele-trgovce, trgovce m nabavljalne zadruge, da mi nemudoma pismeno sporočijo, kako dolgo že trpijo pomanjkanje petroleja, koliko bi ga bili potrebovali od jeseni do sedaj in koliko bi ga še potrebovali do pomladi. Nadalje prosim za cenj. obvestilo, koliko petroleja ste prejeli od kartela in kakšne vzroke je kartel navajal, ker ga ni dobavil. Po možnosti prosim za originalne odgovore kartela.
Prav tako prosim vse občinske urade, šole, bolnišnice in celokupno podeželsko prebivalstvo, da ml pošljejo svoje pritožbe.
S temi dokazi bom šel na ministrstvo financ In si bom toliko časa prizadeval, da mi bo mogoče gospoda ministra informirati o krivicah, ki se nam dogajajo, in o pomanjkanju petroleja v Sloveniji ter upam, da me bodo pri tem — kakor doslej — podprli tudi naši politični zastopniki.
Uv«irjen sem, da bo g. minister napravil red in takoj dal našim domačim tvrdkam iste pravice v pogledu carine in monopolne takse kot jih uiiiva kartel inozemskih tvrdk.
Ker lahko dobimo poljubne količine petroleja iz Italije in Romunije, bo petroleja takoj dovolj v Sloveniji, čim dosežemo svoje pravice.
Gustav Goli, Maribor, Kralja Petra trg 4.
ljanl ta Kranju so Jajca po 1.50—2 din, po drugih krajih Slovenije pa skoraj povsod od 1.25 do 1.75 din komad.
Cene lesa In drv
V vagonskih pošiljkah postavljeno na železniško postajo je imel kubični meter lesa sledečo ceno v dinarjih:
Smreka in jelka: hlodi I. ta H. kakovosti 230 do 290, brzojavni drogovi 180—210, bordonali 260 do 280, trami 230—290, škorete kemične od 16 cm dalje 490—520, škorete paralelne od 16 cm dalje 570—630, škorete podmeme 10—15 cm 540 do 560, deske, plohi od 16 cm dalje 460—510.
Bukev: hlodi od 30 cm dalje 110—130, hlodi za furnir od 40 cm dalje 200—220, deske, plohi ne-obrobljeni 250—280, deske, plohi ostrorobi 420 do 490, deske, plohi parjeni, neobrobljeni 320—360, deske, plohi, parjeni, ostrorobi 530—620.
Hrast: hlodi od 30 cm dalje 200—320, bordonali 750—850, deske, plohi neobrobljeni 730—780, deske, plohi ostrorobi (podnice) 800—900, frizi širine 5, 6 in 7 cm 700—780, frizi širine 8—12 cm 800—900.
Ostali les: neobrobljeni brestovi plohi 670 do 750, jesenov! 700—750, javorjevi 660—740, lipovi 600—650.
železniški pragi, dolgi 2.60 m ta 14X24 cm v obsegu, hrastovi 40—45, bukovi 21—25 din komad.
Drva. Bukova 13.50—16.50 din, hrastova 11.50 do 14.50 din 100 kg. Kubični meter drv je pa stal v posameznih krajih: Novo mesto 65 din, Ljubljana 110—120 din, Šmarje pri Jelšah 100—125, Kranj 110—115, Ljutomer 100, Litija 60 din.
Pitano svinjo kupiti se izplača
Pitane svinje kupujejo poleg gostilničarjev že tudi mnogi privatniki, ki mast in meso hranijo za pozneje. Da se to izplača, pokaže sledeči račun Pitana svinja, težka 60 kg, se kupi po 9 din 1 kg žive teže, kar znese 60X9=540 din. Od take svinje se dobi okroglo 25 kg masti, odvisno od tega, kako je izpitana. Mast stane danes povsod 18 din, pa tudi 20 din kg. 25X18=450 din. Za kožo od take svinje se dobi najmanj 50 din. Ostane torej še najmanj 20—25 kg mesa ta to za 40 din. Mesar prodaja to meso po 12—14 din in zasluži pri 60 kg težki svinji 200 din. Marsikdo, ki ni gostilničar, pa si kupi pitano svinjo zase za zakol, pravi, da mu svinjo plača mast, meso ta vse ostalo pa ima zastonj. Pa še pravijo, da kmetje drže cene previsoko. Naj gostilničarji, pa tudi drugi gospodje pomislijo, da znamo tudi kmetje računati In bomo znali vedno bolj. Muhič.
Cene goveje živine po sejmih
Voli. Maribor debeli 5—6 din, plemenski 5 do 6.50 din, Šmarje pri Jelšah prvovrstni 6.50 din, drugovrstni 6 din, Litija prvovrstni 6—6.50 din, drugovrstni 5—5.50 din, Ljubljana prvovrstni 6 do 6.50 din, drugovrstni 5—5.50 din, Kranj 6 do 6.25 din, Novo mesto 5—6 din, Grahovo pri
Izkoriščan kamnoseški delavec. M. A. Bili ste zaposleni pri napravi gramoza; delati ste morali 11—12 ur dnevno proti dnevni mezdi 18 din. Na Vaše prošnje za zboljšanje mezde in skrajšanje delavnega urnika je delodajalec odgovarjal le z grožnjo, da Vas bo odpustil. — V času Vaše zaposlitve je znašala minimalna mezda za delavce, zaposlene z lomljenjem, drobljenjem ln izbiranjem kamna ali gramoza 2.75 din na uro. Delavni čas znaša izjemno dovoljen deset ur; ostale ure so nadure, katere mora delodajalec plačati s 50% poviškom. Potemtakem imate pravico zahtevati za prvih deset ur dnevno 27.50 din, za vsako nadaljnjo uro pa po 4.12 din. Dogovor, da boste delali za 18 din dnevno, Je neveljaven in lahko Iztožite vso razliko za nazaj, marate pa tožbo vložiti najpozneje v teku šestih mesecev po prestanku službenega razmerja. Oskrbite si takoj ubožno spričevalo in na uradni dan vložite tožbo na zapisnik pri pristojnem okrajnem sodišču. Radi gotovosti bi bilo dobro, da jo vložite najpozneje prve dni marca, ker ne vemo, kako se bo smatrala doba, ko ste bili na orožnih vajah. Za dobo orožnih vaj Vam delodajalec ni bil dolžan plačati mezde, ker Vaša zaposlitev pri njem še ni trajala nepretrgoma leto dni. Le pod slednjim pogojem bi Vam moral plačati polno mezdo, in še to le za dobo štirih tednov. — Pri vložitvi tožbe riskirajte predložiti ubožno spričevalo zaenkrat brez overovitve od strani
Cerknici do 7.15 din, Zagreb 5—6 din kg žive teže.
Biki. Maribor 4—4.50 din, Ljutomer prvovrstni 5 din, ostali 4—5 din kg žive teže.
Krave. Maribor debele 4.50 din, plemensko 5, klobasarice 3 din, Ljutomer 4 din, Šmarje pri Jelšah 4—5 din, Litija 4—5 din, Ljubljana 4.50 do 5.50 din, Kranj 5—-5.50 din kg žive teže.
Telice. Maribor 5.50 din, Ljutomer 4.50 din, Šmarje pri Jelšah 4.50—5.50 din, Litija 5—6 din, Ljubljana prvovrstne 6—6.50 din, ostale 5 do 5.50 din, Kranj 6—6.25 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 5.50 din, Ljutomer 5—6 din, Šmarje pri Jelšah 5.50—6.50 din, Litija 5—6 din, Ljubljana 6—7 din, Kranj 7—8 din kg žive teže.
Goveje meso. Ljutomer 10 din, Ljubljana 12 do 14 din, Kranj 12—14 din kg.
Telečjo meso. Novo mesto 14 din kg.
Goveje kože. Ljutomer 12 din, Ljubljana 16, Novo mesto 16—18 din kg.
Telečje kože. Ljutomer 12 din, Ljubljana 18, Novo mesto 16 din kg.
Svinje
Plemenske. Maribor 3—4 mesece stare 200 do 220 din, 5—7 mesecev 300—340 din, 8—10 mesecev 450—510 din, 1 leto stare 790—840 din komad. V Zagorju ob Savi mladi pujski za pleme 200 din par, v Kranju 7—8 tednov stari pujski 130—250 din komad, v Cerknici 6 tednov stari prašički 150—180 din komad.
Pršutarjl (proleki). Ljutomer 7—8 din, Šmarje pri Jelšah 10 din, Litija 7 din, Ljubljana 8 do 8.50 din, Kranj 8.50—9.50 din, Novo mesto 7 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharjl) Ljutomer 7—9 din, Šmarje pri Jelšah 12 din, Litija 8 din, Ljubljana sremski 10—10.50 din, Kranj 9.50—10.50 din, Novo mesto 8—9 din kg žive teže.
Svinjsko meso. Ljutomer 14 din, Litija 14 din, Ljubljana 16 din, Kranj 14—18 din, Celje in Novo mesto 14 din kg.
Slanina. Ljutomer 22 din, Celje 18 din, Novo mesto 18 din kg.
Svinjska mast (sesekljana zabela). Celje 20 din, Šmarje 22 din, Ljubljana 22 din, Kranj 22 din, Ptuj 22 din kg.
Svinjske kože. Ljutomer 12 din, Ljubljana 12 din, Novo mesto 12—14 din kg.
Sejmi
26. februarja svinjski: Središče; živinski in kramarski: Beltinci (namesto 25.); živinski: Raj-henburg (namesto 25.), Blanca — 27. februarja tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor — 28. februarja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 29. februarja tržni dan: Turnišče — 1. marca svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Marenberg, Planina (okraj Šmarje pri Jelšah), Slovenske Konjice; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje — 2. marca svinjski: Križevci (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje.
davčne uprave ta okrajnega načelstva ter prosite sodnika, naj Vam da primeren rok, da boste oboje naknadno oskrbeli. Oskrbi naj Vam pa oboje občina. Povejte sodniku, da je nevarnost prekluzije radi skorajšnjega poteka šestmesečnega roka. Sicer pa bo znašala taksa za tožbo le 15 din, če boste tožili znesek do 3000 din, ako pa večji znesek, pa 24.50 din. Do razprave boste pa ubožno spričevalo gotovo že Imeli v redu.
Uporaba privatne ceste proti volji lastnika. Haloški T. Omenjeni sosed bi smel proti Vaši volji uporabljati cesto preko Vašega zemljišča le, ako bi mogel dokazati, da jo je uporabljal že 30 let javno, brez sile in brez prošnje. Ker pišete, da mu je Vaš oče dovolil uporabo le na prošnjo in začasno, Vas ne bo mogel sosed k ničemur prisiliti, zlasti ne bo mogel doseči vknjižbe zadevne služnostne pravice v svojo korist na Vašem zemljišču. Razen tega ne bi smel sosed uporabljati ceste v večjem obsegu, odnosno Vaše zemljišče bolj obremenjujoče nego v eventualni 30 letni prlposestvovalni dobi, oziroma kakor mu je Vaš oče dovolil. — Dogovor velja, čeprav bi bil sklenjen med strankama samima brez prič in ustno; tembolj seve, ako je bil sklenjen pred pričama m bil zapisan. — Ali je odškodnina, katero zahtevate za 20 letno uporabo ceste, primerna, vprašajte kakega sodnega cenilca Vašega okraja. — Ako sosed ne bo opustil nedovoljenih voženj, ga lahko tožite s tako zvano negatorno
Razgovori z našimi naročniki
Nov redilnl prašen za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 za vitkov naprej 12 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite 7 !n izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno ir. redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
MOSTIN
Mostna esenca Mostin zt. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
J A B L I N
za Izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din.
R U M O L
esenca za izdelovanje ruma z domačo slivovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din.
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celjui
Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17
Zaloga v Ptuju:
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJI
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
CELJE 24
URE, HARMONIKE,
KOLESA, TORBICE, FOTO APARATI, KOVČEGI, NAHRBTNIKI, PORCELAN, STEKLO
tožbo. — Ako bi sosed Vas tožil na priznanje njegove navodne služnostne pravice, ugovarjajte in predlagajte dokaze, da je vozil na prošnjo in v manjšem obsegu.
Neopravičeno zaračunani stroški. A. J. Dolgovali ste trgovcu na blagu 1764 din. Leta 1934 Vas je tožil ter Vam povzročil pravdne in izvršilne stroške. Leta 1937 Vam je predložil zadolž-nico, kjer so bili v dolg prišteti tudi pravdni in izvršilni stroški. Vi ste zadolžnico podpisali, ker niste vedeli, da pravdni in izvršilni stroški upniku ne pritičejo. Zahtevali ste ponovni pravilni obračun, upnik pa Vas je v odgovor kratkomalo tožil na plačilo celotnega dolga, češ da ste mu na prvih dveh obrokih premalo plačali. Vložili ste zoper njega protitožbo radi neupravičeno zaračunanih stroškov ter je upnik na sodišču priznal neupravičenost teh stroškov in jih popustil, ni pa zmanjšal svoje terjatve v Izvršbi ter se je izvršba vodila v izterjavo celega dolga z vsemi stroški vred ter Vam je bila prodana skoraj vsa živina za tretjino cenilne vrednosti. Razen tega so prodali namesto zarobljenega žrebeta triletno brejo žrebico. Vprašate, kdo Vam odgovarja za škodo. — Predvsem poudarjamo, da se predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov s pogodbo ne morejo spreminjati v dolžnikovo škodo. Morali bi Vi predlagati ustavitev izvršbe po čl. 21 uredbe iz razloga, ker ste plačali toliko, kolikor bi znašali pravilno izračunani obroki. Ker ste opustili staviti ta predlog, ste sami krivi, da ste trpeli škodo. Enako bi morali takoj pri prodaji ugovarjati, da se je prodala nezarubljena žrebi-ca namesto zarobljenega žrebeta. Čudno se nam zdi, da je bil izkupiček izplačan Vam, iz česar bi izhajalo, da se je izvršba vodila v širšem obsegu nego je bilo potrebno in je bila zopet Vaša dolžnost, da predlagate utesnitev izvršbe. Sodišče sicer odgovarja za nezakonito in nepravilno vr-šitev službe, vendar bi bilo treba dokazati, da je sodnik posloval z veliko malomarnostjo. Ali se bo dalo to dokazati, Vam ne moremo povedati brez vpogleda vseh zadevnih spisov. Upnik, izvršilni organ in cenilec Vam temeljem Vaše informacije ne odgovarjajo za škodo.
Dedna pravica sestre. D. A. Umrla Vam je sestra, ki je zapustila posestvo ter nekaj gotovine, v oporoki pa določila, naj vsa njena zapuščina pripade njeni mrzli teti, ker ji je pomagala pri delu. Vprašate, ali je to prav, da ne dobite Vi kot sestra ničesar in vse le omenjena daljna sorodnica. — Ako bi Vaša sestra ne bila zapustila nikake poslednjevoljne odredbe, bi bili lahko Vi dedovali vso njeno zapuščino kot njena najbližja sorodnica. Ker pa je pokojnica s svojo imovino razpolagala poslednjevoljno in ker kot sestra nimate pravice do nujnega dednega deleža, oporoka velja in ne morete dobiti ničesar iz zapuščine.
Vojaška služba pri avto-koloni. H. A. Vaš sin bi rad odslužil vojaški rok pri avtokoloni. Na občini se je dal vpisati kot šoferski kandidat, čeprav najbrž ni, kot posnemamo iz Vašega pisma. Izbirati si vrsto orožja sicer Vaš sin nima
pravice, pač pa naj naborno komisijo prosi za dodelitev k avtokoloni. Morda mu uspe. Ako naborna komisija ne bo prošnji ugodila, naj poskusi še s prošnjo na poveljstvo vojaškega okrožja. Kolek 10 din.
ItlaznailiSa
Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, vabi članstvo na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 25. februarja, ob pol desetih dopoldne v vrstni dvorani hotela Evropa.
Za kmeia važne nove knjige
Važno za sadjarje! Najvažnejši del sodobne sadne kulture je varstvo sadnega drevja pred za-jedavci. To varstvo se na noben drog način ne da zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja z določenimi in v mnogoletni praksi preizkušenimi škropivi, škropljenje sadnega drevja je brezpogojna zahteva sodobne sadne produkcije. Brez tega ni kvalitetnega sadja, ni sadne kupčije. To delo pa ni tako preprosto. Neogibno potrebno je, da vsak sadjar to velevažno kulturno delo na vse strani in do dobrega prouči. Kje pa naj dobi sadjar vsa tozadevna navodila in pojasnila? V knjigi »škropljenje sadnega drevja«, ki jo je spisal po 20 letnih lastnih skušnjah splošno znani, odlični strokovnjak ravnatelj ba-novinske Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip P r i o 1, in ki jo je pravkar izdalo v 2. izdaji Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Kako potrebna je ta knjiga, nam izpričuje dejstvo, da je bila 1. izdaja tiskana v 5000 izvodih, razprodana v pičlem letu. Druga izdaja tega poljubnega navodila je temeljito predelana, izpopolnjena in povečana. S pridom bo služila ne samo začetniku v škropljenju, ampak tudi že bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo. Knjiga se dobi pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah pa 15 din izvod.
Ali imate na vrtu breskev? Četudi imate samo eno, se vam izplača kupiti pravkar izišlo knjigo goriškega gojitelja breskev Evgena Ar-čona: »Kako gojimo breskve po sodobnih navodilih«. V njej boste našli praktične nasvete, po katerih je mogoče z malim trudom pridelati obilo lepih breskev. Knjigo z 80 stranmi vsebine, ki jo ponazoruje 28 slik, dobite v vsaki knjigarni. Stane samo 6 din.
Nova kmečka stanovska knjiga. Pravkar je izšla nova knjiga Ludovika Puša: »Kmečki stan«. Izšla je pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ter stane pri obsegu 112 strani kartonirana samo 20 din. Poudarjamo pa, da je ta knjiga pisana znanstveno, to je predvsem za izobražence in duhovnike. Preprosti kmečki či-talec se bo vanjo s pridom poglabljal le takrat, če je že večkrat kaj podobnega čital.
Hn lova
Kniigarna
v Mariboru
priporoča naslednje nove knjige:
Csaba: Njezino pro-lječe. S predgovorom Ti-homira Totha. Broš. 18 dinarjev.
Tihomir Toth: Proljet-ne oluje. Broš. 20 din.
Tihomir Toth: Karakter. Broš. 20 din.
Fajdiga: Božji otroci. Broš. 16 din, vez. 24 din.
Ahčin: Komunizem, največja nevarnost naše dobe. Broš. 10 din.
Papini: Priče trpljenja Gospodovega. Vez. 60 dinarjev.
P. Hugo Bren: Friderik Baraga v žaru svoje svetosti. Broš. 5 din.
Dr. Egidij : . Sejavec. 11. snopič. Broš. 16 din.
Presveti zakrament. Premišljevanja o svetem obhajilu. Iz spisov in govorov bi. Petra Julija Eymarda. H. zvezek. Broš. 26 din, vez. v platno in z zlato obrezo 34 dinarjev.
Kalan: Bog med nami. Obiskovanja in premišljevanja v presvetem zakramentu pričujočega Boga. Vez. v platno 44 dinarjev.
M. Blažič: Evolucija i postanak čovjeka. Vez. v platno 70 din.
Wagner: Put istina život. Propovijedi i predavanja. I. knjiga. Broš. 45 din.
Cezner: Svijetlo dana Gospodnjega. Kratke pouke za sve nedjelje. — Broš. 50 din.
Kako so se ure med seboj prepirale
Žejen je postal
Gasilec (v gostilni pripoveduje): »... Nato je sledil najnevarnejši del gašenja. Komaj smo z vodo dobro namočili streho, je zapihal silen veter in je ves plamen in dim zapihal nam v obraz. In mi smo imeli tako malo vode. Obupno je bilo. Neznosna in grozna vročina! Zdelo se nam je, da bomo zgoreli.«
Eden izmed poslušalcev: »Gromska maža! Natakar, prinesi mi še vrček piva. Gorim od žeje!« *
Na mestu
V nekem mestu imajo muzej, v katerem imajo na tisoče različnih ur razstavljenih.
Enkrat v vsakem trinajstem letu bije tam vsaka ura trinajstkrat — prav res! O polnoči, tega dne, se začno vse skrivnostno in potihoma pogovarjati.
Peščena ura se prva oglasi in reče: »Kakor veste, drage moje sestre, deli moj pesek čas v ure! Mnogo veselja, sreče in žalosti sem videla. Moja na-
___, vada je, da grem ved-
........................... no točno!«
»Bim-bam, bim-bam!« se oglasi stolpna ura in pravi: »Vsi ljudje me slavijo in ča-
nešteto minut in še več sekund.
Kdor je v sobi, vsak me rad pogleda! Če hočem, tudi obstojim in čas obstane z menoj! Včasih me pa ustavijo tudi otroci, ki so preveč radovedni in radi pogledajo, kakšna sem znotraj. Ali pa se poigrajo z mojimi uteži, pri tem me pa spravijo iz ravnotežja — in ob-stanem.«
»To, kar zna ura z nihali, znamo tudi me!« so zaklicale vse ure in obstale. In res, v vsej veliki sobi je vladala grobna tišina, tako grobna tišina, da so se slišale stopinje mišk, ki so se podale na svoj običajni nočni sprehod ...
Samo na steni hiše se je smejala sončna ura. Senčni kazalec potuje neprenehoma vedno veselo okoli. Četudi stoje vse ure, sončna ura bo vekomaj šla ...
Prevaril se je
Mali Tonček (je prišel k trgovcu in rekel): »Mama vam sporoča, da bi rada plačala dolg.«
Trgovec (vesel): »Izvrstno! Tu imaš pest cu-krčkov!«
Tonček (ko je že imel cukrčke): »A ne bo
mogla takoj, ampak prihodnji mesec.«
★
V šoli
Katehet: »Kdo ve povedati, kako so Trije kralji zvedeli za Jezusovo rojstvo?«
Janček: »Iz časopisov, gospod katehet.« *
čedna gospodinja
Gospa: »Gospa mamica, tu v vaši sprejemni sobi je neznosno veliko muh; ali ne ukrenete ničesar, da bi jih pokončali?«
Gospodinja: »I seveda, le poglejte malo okoli
sebe, saj je vse polno pajčevine!«
★
»Prebrisanost« Gospod Nemanič pride z napolnjenim nahrbtnikom z lova. Spotoma naleti na nekega znanca, ki ga radovedno vpraša: »No, je bil lov kaj
prida?«
»Tako, še precej,« odvrne Nemanič. »Če uganete, koliko jerebic neseni v nahrbtniku, dobite vseh sedem!«
»Mejdunej, zdaj velja beseda! Imate jih — sedem!«
»O, ti duša, ti,« se začudi Nemanič, »uganili ste!«
*
*
SMEJTE SE!
ZNAL SI JE POMAGATI
Previdnost
Vir.opivec in Kozarnik sta se ponoči vračala iz gostilne. Prišla sta do studenca. Vinopivec je pomočil svoj dežnik v vodo. Kozarnik ga je začuden vprašal, čemu to dela.
»Veš, prijatelj,« se je ta namuznil, »doma bom stari rekel, da je silno deževalo in zaradi tega
nisem mogel prej domov.«
★
To ga pokonci drži
Upravitelj posestva gre na sprehod. V cestnem jarku najde znanega vinskega bratca. Strese ga in mu reče: »Spet si v jarku. Povej, ali moraš toliko piti?!«
Pijanec odvrne: »E, gospod, kaj pa naj delam? To je še edino, kar me pokonci drži.« ★
Moderna kuharica
»Gospa, danes pa ne potrebujem vaše pomoči... če pa že hočete kaj delati, mi glasno čl-
tajte nadaljevanje romana, ki je v časopisu.« ★
Jaka je nesel pod pazduho steklenico ruma. Steklenica se mu je izmuznila in se na zmrznjenih tleh razbila.
»Ej, doktor, vi druge svarite pred alkoholom, sam si pa vedno privoščite svojo merico!«
»Kapitan zapusti ladjo zadnji!...«
*
Največji lenuh
Neki gospod, ki je bil velik šaljivec, je šel na sprehod. Ob cesti je zagledal tri delomržneže. Stopil je k njim in rekel:
»Tistemu, ki je najbolj len, dam 10 din.«
Eden izmed njih se je dvignil in rekel: »Gospod, dajte mehi 10 din, ker jaz sem najbolj len.«
»O, ne,« je odvrnil gospod. »Ona dva sta še bolj lena, ker nista niti vstala.«
Nato je drugI pomolil roko in rekel: »Dajte meni 10 din, ker sem največji lenuh na svetu.«
»O, ne,« je spet rekel gospod. »Tretji je še bolj len, ker ni dvignil niti roke.«
Vzel je iz žepa kovača in ga prožil tretjemu: »Tu imaš denar, ti si najbolj len.«
Tretji pa se ni niti zganil, ampak je leno rekel: »če ste že tako prijazni, da mi daste kovača, bodite še tako prljaunl, da mi ga vtaknete v žep!«
KAKŠNO STAROST DOČAKAJO?
Opica: 40 let
Krastača: 20 let
Mimo sta Sla dva turista, Kje staj
stijo ter pravijo, da sem največja ura na svetu! Ali mi mogoče katera tovarišica to oporeka? Kar je res, je le res!«
Nato se oglasi v svoji omarici ura s prekrasno pesmijo: »Tri sto let se že oglaša moja pesem, pa kljub temu še nisem utrujena. Komu se še posreči naznanjati ure na tako lep način, kakor jih naznanjam jaz?« --------Nato zakliče, v
mala urica s prav neke vrste tihim glaskom: »Oh, drage sestrice, verujte mi samo, jaz sem prva žepna ura. če natančno premislite, od vseh ur sem jaz najbolj poznana in slavna.«
Naenkrat se zasliši ropot in budilka zavpije: »Drage sestre, vse
Éste slavne in dobre, a vendar moja naloga med vami je najbolj odgovorna! Kako mirno počivajo ljudje tam, kjer imajo mene, ker vedo, da se name lahko zanesejo!«
»Tik-tak,« zamrmra ura z nihali, »jaz razdelim vsak dolg dan v štiri in dvajset kratkih ur in v
Kum je zmrznil. — Poglejte, kaj je Jaka storil! *
POIŠČITE I
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sprejme se pošteno kmečko dekle, ki zna kukati. Plača 200 din. Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova cesta 90.	237
Pridna, zdrava, kmetijstva vajena dekla srednje starosti dobi marca službo v župnišču Muta. _238
Sprejme se poročen vin i čar. Vprašati I. Egers-dorfer, Visole, Slov. Bistrica.	240
Sprejmem hlapca za delo in pašo. Bauman, Ra-če 133.	243
Sprejme se mesarski vajenec od poštenih staršev, takoj. Martin Kos, Dobrna.	244
Poštena dekla, ki zna molsti, svinje krmit, za hišna in poljska dela, se sprejme takoj. Konrad Kurnig, gostilna, Vitanje.	254
Konjskega hlapca, ki zna opravljati vsa poljska in gozdna dela, treznega, starejšega in z letnimi spričevali, išče Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu.	253
Kmečko dekle, pridna in poštena, vajena vsakega dela, v pomoč gospodinji, se išče k večji družini s 1. marcem. Domadenik, žaga, Zgornje Hoče 31.	246
Majer, 1—2 mlajši delovni moči, z znanjem vinogradništva, se sprejme v bližini Slov. Bistrice. Ponudbe na upravo pod »Pošten in trezen 247«.
Sprejmem hlapca od 16 let naprej. Ivan Mulec, Ložane, Sv. Marjeta ob Pesnici.	251
Pošten hlapec se sprejme. Pak Jakob, Gačnik 58, pošta Pesnica.	260
Služkinja, poštena, mlajša, vešča kuhe, se sprejme. Košaki 39.	261
Vzamem poštenega, 16—20 letnega hlapca. Fer-jančič, Vinski dol 211 pri Mariboru.	255
Ofer (tri delovne moči) in zanesljiv hlapeo se sprejmeta. Gselman, Dol. Počehova 31, Pesnica.	258
Kravar, priden, zanesljiv, trezen, zdrav, ledičen, od 35 let dalje, za vsako kmečko delo, z večletnimi spričevali se sprejme. Plohi, Ptuj, Mur-šičeva 4._262
Kmečko deklo sprejmem. Nastopi lahko takoj. Plača 150 din mesečno. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	264
Iščem viničarja, 3—4 delovne moči. Plača po dogovoru. šantl Anton, Sv. Jakob, Slov. gor. 270
POSESTVA?
Iščem malo posestvo v najem ali malo majerijo v bližini Maribora. Naslov v upravi.	236
Manjše posestvo, do 30.000 vrednosti, po možnosti skupaj, kupim med Muro in Dravo. Ponudbe sprejema Anton Horvat, Crensovci. 145
Malo posestvo se radi bolezni lastnika takoj proda. Ivanjski vrh 24 pri Negovi. Vpraša se: Bet-navska cesta 73, Maribor.	256
Prodam posestvo pet in pol oralov v okolici Ma-rioora. Skerbinek, Mlinska 11.	257
RAZNO:
Pravkar smo izdali v novi izdaji ljudski povesti Martin Krpan (broš. stane 6 din, vez. 14 din) in Miklovo Zalo (broš. 16 din, vez. 24 din). Knjigi dobite v vseh knjigarnah. Udje Mohorjeve družbe ju dobijo 25% ceneje, če ju naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju.
266
Pozor! Ne prodajajte Vašega starega železa in strojev, dokler niste vprašali za ceno pri Križ-nič, Maribor, Zolgerjeva 20, ob Magdalenskem parku.	265
Radi selitve v nedeljo prodaja nekaj pohištva, odeje, perilo, blazine, posodo, močan šivalni stroj stane 650 din, moške obleke: Slovenska ulica 22, prvo nadstropje, prva vrata. 268
Poceni prodam šivalni stroj Singer, pripraven za krojača. Sprejmem vajenca, škrabl, krojač, ži-če, Konjice.	_263
Kupim dnevno večjo količino dobrega mleka. Po-' izve se v trgovini Tržaška cesta 2, Maribor (blizu bolnišnice).	269
QSZB3!
Pomlad...
Kakor priroda, tako je tadi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in jja napraviti odporno in zdravo Moramo ga očistiti nakopičenih in telesa škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soko. V ta namen se pripore ča za naravno zdravljenje
„PLANINKA"- ČAJ
ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in ie njegovo koristno delovanje že priznauo v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujeio, da je „Planinka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstven* m deloma tudi 1 udske medicine.
»Pianinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnovo. Radi tega učinku e 6—12 teoeusko -dravljenje s „Pkfc-ninka" čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi in zaprtju, pri nerednem delovanju čreves, pri napetosti telesa, omotici, glavo-
bolu, nespanju in zgagi,	•
pri obolenju sečne kisline,	S
pri obolenju jeter in hemeroidih,	c
pri nervozi in živčnih boleznih.	-
„Pianinka" zdravilni čaj pospešuje apotit.	<
Zahtevajte v lekarnah izrecno „Plačnika"	P
čaj Bahovec, ki jo samo tedaj pravi, če jo	5
zaprt in plombiran ter nosi ime:	£
MR.BAHOVEO AP0TEW
LJUBLJANA
Specialist za ženske bolezni in porod Dr. Ipavic Benjamin. Sanatorij Maribor, vogal Prešernova 31—Tomšičev drevored 4. Nizke cene kot do sedaj.	241
Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršincl pri Ptuju. Cenik zastonj!	114
Veverice, kune, lisice, dihurje, divje zajce in ostale kože divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Semko, Maribor, Tyrševa 7._242
Dobro ukoreninjeno vinsko trsje, korenjake in podlage v Ia kakovosti različnih sort ,se dobi še pri D. Zabarčanu v črnovi pri Velenju. 249
Prodam hohl-mašino Singer. Rojko, Partinje 118, Sv. Lenart, Slov. gorice.	250
Kmetje-sailjarji pozor! Pologranitne kamenite valjčke za sadne mline vsake velikosti naročajte že sedaj! Preglejte svoje sadne mline, če je potreben nov valjček! V jeseni je težko vsem naročilom ustreči. Naslov: K. Ribizel, Šmartno ob Paki.	252
Vinsko trsje, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, Crešnjevec, p. Selnica ob Dravi. Osebno naročite in prevzamete tudi pri Dolinšek, Kamnlca pri Mariboru.	63
Drevesca: češnje, breskve, nizke vrtnice in spe-njavke, vinsko trsje in ključe, jablane itd. dobro kupite v drevesnici Jelen, št. Ilj pri Velenju.	29
VEVERIČJE in druge kože divjačine kupuje po najvišjih cenah L Ratej, Slov. Bistrica. 248
Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, Smarjeta pri Celju. 218
Primorci! Ob sobotah dobite primorsko orodje, fauče in drugo na stojnici Glavni trg, pred gostilno Tscheligi.	259
Priporoča se Iiupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1600
Cunje, krojaške odpadke, star papu. ovčjo volno. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	n
POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga trajp. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpoštljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24/11.	1529
Kmetovalci, pozor! Staro železo, kovine, rabljena stroje, cunje, papir kupuje po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati, tvrdka Justin Gu-stinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. 192/
Mlirtslc^ sfrofe
vseh vrst in umetne mlinske kamne dobite pi'i Prvem jugoslovanskem mlinostavskem podjetju S. FORSTNERIC, Maribor-Melje. S«9
llllllll!!l!inilllllll!llllllllUlllllllllllll!lll!lllll!llffl
Hranilnica Dravske banovIneMaribor I
•F™'" ~ " ' .
Centralo: Maribor
v lastni novi palaCi na oglu
Gosposhe-Slovenske ulice.
*
Podružnica: Celle
nasproti poste, pref JnžnoSta-fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem ln z vso svojo davčno močjo. Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
minil
Olago za birmanske _obleke_
se kupi najugodneje v veliki izbiri v manufakturni in konfekcijski veletrgovini
ANTON MACUN
10i
Maribor, Gosposka ul.
ywywyyvwvw w w^ywvv
G! TA HE
BREZPLAČEN POUK V IGPANJU
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN-KATALOÙ '
MEINEb HEROLD?,- marÎBORIÎOÔ
Žepne ure od din35*-. Budilke od din 39* Ročne ure od din 70.-
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI ♦
ZAVARUJE.
). Janko
urar in draguljar Maribor, Jurčičeva ul. S Kopate zlato po zvisaal ceaif
Schaffhausen, Longines, Doxa, Omega itd.
TRTA. Cepljenke najodlič-mm^mmmmmmmm nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB.Teleki 8 B, Chasselas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Veletrsnica in drevesnica:
PrpjJugosIagenshiLoznjaci
Ceniki zastonj in post-nine prosto I
Oaruvar.
1718
Lastni izdelki
velike rute s franžami, jopice za otroke in od-rastle, brez povišanja cen, Vam nudi najugodneje »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24.
POZAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
				
	V'j*A ¿¿r -T- ;--«r ',<.'.	P	ïpS: sfeSs?	A "■■A
T.	Ii>n	lar rt<	alozit	i najbolje in najvarneje pri	
Spodniešiaferskl ifudshl i Gosposka ulica 23 V PlffliltfUll					|KttO|ilIliCi tilica 10. ohfoüra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'—.					
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru
— Izdajatelj: