Leto LXVIII Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 9. junija 1940 Stev. 130 Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC telefoni nredništva ln uprave: 40-01. 40-03, 41MI3, «0-04, iO-Oi — Uhaja vsak dan ajntra] razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana Številk« 10,650 in 10.349 u inserate. Oprava: Kopitarjeva nlica iteviika 6. Sedanje trpljenje ne bo zaman Vojska in njena obdobja tako zaposluje misli in čustva vseh, da zastajajo celo važna duhovna gibanja in stopajo v ozadje. Preveč čutimo, da se v tej vojski tudi za nas zelo veliko odloča. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da ljudje s toliko pozornostjo zasledujejo vojna poročila, in če so vojni dogodki postali središče in gibalo premnogih misli in želja. Ob tem duševnem razpoloženju manj opazimo, kako tudi današnja vojska — kakor vojska v vsaki dobi — po vseh svojih znakih in načinu bojevanja nosi na sebi znake našega časa ali bolje: v njej se odražajo poteze naše kulture in našega duševnega stanja. Drugače tudi biti ne more, ker je človek tisti, ki se vojuje in ki uporablja morilna sredstva. Ako se je že o zadnji svetovni vojski lahko reklo, da je bila stvaren izraz duševnega stanja evropskih narodov, tako j etudi sedanja vojska odraz miselnosti evropskega človeka. Evropejci zadnjih dvajset let neprestano govorimo o »totalnosti«; imamo . Izraz tega vojskovanja je jekleni bojni voz, ki podira hiše kakor papirnate igrače, je jekleno letalo, ki seje smrt nad vso deželo in je jeklena granata, katere eksplozija pometa večnadstropne hiše, da ne ostane niti sled za njimi. Do te »totalitamosti« je mogoče človeka privedla njegova zaverovanost v »absolutno« znanost, n' . Prav v nečloveških skrajnostih sodobnega totalitarnega vojskovanja je mogoče opazovati, kako se zavestno javlja to od sleherue človeškosti abstrahirano mišljenje. Reči pa moramo takoj, da je že precej let mogoče opazovati pri nas in zunaj v svetu temu nasprotno gibanje. Ako se to gibanje uveljavi — in prepričani smo, da bo po tej vojski splošno prodrlo — potem ne bo izid sedanje vojske, ampak ta nova miselnost tisto, kar bo določilo obraz bodočemu življenju. Zgodovina nas uči, da je za neke dobe značilno, da polagajo prvenstveno važnost na zunanjost, pa so spet druge dobe, ki iščejo v notranjost in globino. Kar že prevladuje v kakšni dobi, takšen je potem tudi zunanji izraz njenega življenja in človeškega delovanja. Po tem osnovnem občutju in zavesti se ravna tudi znanstveno iskanje in sploh vsa kulturna delavnost. Če v kaki dobi zidajo katedrale ali pa kasarne, če strme nad procesijami ali pa nad vojaškimi kolonami, če se pečajo z metafiziko ali pa s fiziko, če ustvarjajo najvišje vrednote notranje kulture ali pa stroje za ubijanje ljudi — vse to ni slučajen sad našega osamljenega razmišljanja, ampak ustreza vsakokratnemu življenjskemu čustvovanju in človekovim pogledom na svet. Ena izmed največjih zablod 18. in 19. stoletja je bila, da imajo ljudje opraviti res z neko absolutno znanostjo, ki je brez predsodkov. Ne, kakor bi ne bilo večnih, nespremenljivih vrednot in vekovite resnice: toda naša pamet in čustva so tako oslabljena, da svoje sklepe in zaključke najrajši podrejamo onim čustvom in onemu hotenju, ki je v kakem času vodilno ali vsaj prevladujoče. Drugo, kar opazujemo, pa so ljudje vseh tipov, ki se pri vladanju sveta in narodov izmenjujejo in določajo duhovni obraz vsakokratne dobe. So to spoštljivi ljudje, ki se pod nebesnim svodom čutijo kot ponižni graditelji v službi večne modrosti, a. Kakršna vrsta ljudi prevladuje, takšno dobo in razmere imamo. Ali so to časi, ki služijo kulturni rasti, notranji poglobitvi, duhovnemu človeku, ali pa vsa veda služi kovanju novega orožja, ali sta v ospredju človekovega mišljenja vera in zakrament, ali pa mehanika in število. Mi smo se rodili v čas, ko je materializem dobil nadinoč nad duhovnim človekov . Sedanja vojska ni višek v tem procesu, ampak je že znak njegovega upadanja, ki kaže p r e n a s i -čenje in utrujenost od gole materije, mehanike in števila. Letala in bombniki ne bodo mogli zabraniti poti novemu duhu, ki se povsod javlja. Danes ni nobenega naroda v Evropi, ki bi se prostovoljno odločil za nasilno zavojevatije drugega naroda, ako bi le mogel popolnoma svobodno o tem vprašanju odločati. Novi duh se nam javlja najprej v znanosti. Lažna znanost je bila tista, Ki je nekoč človeka zapeljevala v napuh in ga pahnila v sedanjo nesrečo. A spet je znanost danes tista, ki je prva začutila dih nove dobe, ki neizbežno prihaja, pa čeprav čez kupe mrličev. Prava znanost danes spet kaže znake ponižnega iskanja, zaveda se svoje nebogljenosti spričo velikih skrivnosti in opominja človeka k skrivnosti in ponižnosti. Prava znanost gleda danes s pesnikom na gotove svetovne nazorne sestave in vodi človeka nazaj k božji religiji. To je veličasten razvoj, ki nam dafe slutiti, da tudi sedanji težki časi ne bodo ostali brez najdaljnosežnejših sadov za vse človeštvo. Bog je stvarnik človeškega rodu in ga ljubi. Zaradi tega ne bo dopustil, da bi sedanje veliko trpljenje bilo zaman. Izmučeno in izkrvav-ljeno človeštvo bo po dneh sedanje groze za-hrepenelo v drug svet, v katerem ne bo več človek človeku volk. Morda so sedanje žrtve bile potrebne kot sprava za zablode pretekle dobe in kot poroštvo novega, lepšega življenja. Drim Orjaška bitka v severni Franciji se nadaljuje Vrhovni poveljstvi obeh taborov poročata, da se premikanje čet vrši v redu in uspešno V Franciji se razvija največja bitka v sedanji vojski. Siloviti boji divjajo že štiri dni. Nemški pritisk je posebno močan ob morju, kjer bi Nemci radi prišli v posest Le Havrea in pa v središču pri Soissonu, kjer nemški sunek meri naravnost na Pariz. Na obeh teh dveh mestih so Nemci dosegli že drugi dan napada precejšnje uspehe in jih v naslednjih dneh še razširili zlasti ob morju na reki Bresli, kjer se jim je posrečilo napraviti nevaren »žep«. Francozi se drže silno junaško. V veliko pomoč jim je letalstvo, tako francosko in zlasti angleško, ki neprestano bombardira zaledje nasprotnika in otežuje dovoz streliva, bencina in hrane. Nemci napadajo z mnogimi svežimi divizijami, veliko vlogo pa zopet igrajo tanki in letala. Orjaška bitka v Franciji se še vedno razvija in bo verjetno dosegla svoj višek danes ali jutri. Nemci do sedaj še niso predrli francoske bojne črte v pravem besednem smislu, ampak jo le na nekaj mestih utisniti in nazaj potisniti. Ako se jim predor ne posreči, bi se vojska na zapadu spremenila v pozicijsko vojsko z odločilnimi posledicami za oba vojskujoča se tabora. Prihodnji dnevi bodo odločilni. Nemško vojno poročilo pravi, da čete uspešno prodirajo Glavni stan vodje rajha, 8. juni ja. A A. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sije poroča: Še dalje se z uspehom nadaljujejo naše operacije južno od prekopa, ki veže Aisno in Oiso. Štrli smo odpor sovražnika tudi južno od spodnjega toka reke Somme. Pri svojem podpiranju suhozemske vojske je naše letalstvo v večjem številu sodelovalo v bojih južno od Somme ter z uspehom obmetavalo z bombami sovražne koncentracije čet in pehotne ter artilerijske postojanke. Šlevilo ujetnikov pri Dun-kerquu se je dvignilo zdaj na 88.000. Pri nasilnih ogledniških poletih, ki jih je izvedlo naše vojno letalstvo nad vzhodnimi in jugovzhodnimi angleškimi obmorskimi kraji, je bilo bombardiranih nekaj letališč, prav tako je bilo bombardirano tudi pristanišče v Doveru. Pri Narviku je vojno letalstvo z uspešnimi napadi podpiralo našo vojsko, ki se tam bori. Zažgano je bilo eno skladišče. Neko sovražno križarko sta zadeli dve težki bombi. Severozahodno od Irske ie naša podmornica potopila sovražno pomožno križarko s 14.000 tonami nosilnosti. Berlin, 8. junija, b. DNB. Po poročilih z nemške strani se Francozi na 200 km dolgi fronti od morske obalo do Retela vztrajno branijo, medtem ko po službenih krogih ne dajejo nobenih podrobnejših informacij. Nemški časopisi poročajo, da jo francoski topniški ogenj na južni fronti pri Sommi nadvse srdit. »Lokal Anzeiger« piše, da se Francozi obupno branijo in da so zavezniki vrgli na fronto vse svoje sile, ker ne gre samo za predor v Pariz, ampak za pretrganje zveze Francije z Anglijo. Nemško levo krilo srdito napada Le llavre in Cherbourg, da bi oslabila zvezo Francije 7. Anglijo. Nemški časopisi se obširno bavijo z uničenjem utrjenih črt v Belgiji. Poudarjajo, da so te utrdbe, v katerih se je govorilo, da so nedostopne, niso mogle vzdržati in da je Nemcem uspelo, da so jih uničili. Postavljanje barikad v Parizu pomenja za franrosko prestolnico isto nevarnost, kakor so pomenila za Rotterdam in Varšavo in bo Pariz zadela ista usoda, kakor je zadela ti dve mesti. Rim, 8. junija. A A. Štefani. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da se sedanja ofenziva posebno uspešno nadaljuje na odseku pri Abbe-villu in Rethelu. Nemške čete so dospele do Aisne med Compiegneom in Soissonsom. Tu so nemške čete napredovale 20 km. Na kraju pravi dopisnik, da je general Weygand vrgel v borbo rezervne čete, ki naj izpolnijo razpoke v obrambnem sistemu. Francoska poročila: Francoska letala so bombardirala Berlin Pariz, 8. junija, t. Havas: Eskadra francoskih lelal je v noči med 7. in 8. junijem bombardirala Berlin. Letala so bombardirala razne tovarne v berlinskih predmestjih. Vsa letala so se nepoškodovana Vrnila na svoja oporišča. Francosko vojno poročilo Pariz, 8. junija. Havas: Uradno poročilo od 8. junija zjutraj se glasi: Sovražni oklopni oddelki, ki so bili snoči ob gornjem toku reke Bresle, so povečali svoje napredovanje. Na ostalih delih bojišča se položaj ni spremenil. Pariz, 8. junija, b. Havas: Francoske prve čefe na bojišču pri Sommi, širokem 120 milj, so se v popolnem redu nekoliko umaknile. Močni nemški oddelki skušajo priti čez reko Aisne, vzhodno od Soissonse. Francoske čete so do sedaj ta poskus zabranile in so v polni meri izvršile svojo nalogo. Pariz, 8 .junija, b. Havas: Včeraj so Nemci vrgli na fronti pri Sommi zelo mnogo tankov in oklopnih avtomobilov. Sovražnikov pritisk je bil včeraj popoldne najhujši pri Hami ter severno in vzhodno od Soissona. Zavezniške čete so v glavnem vzdržale svoje postojanke, le ponekod so bile potrebne manjše umaknitve. V Parizu trdijo, da se ne more govoriti o predoru Weygandove obrambne črte, ker v splošnem v širokem pasu obrambnih postojank nemškim tankom ni uspelo prodreti. Število nemških tankov, ki napadajo na tem bojišču, se ceni na 4000. Pred vdorom v Belgijo so Nemci Nemci bombardirali vso okoSico Pariza Pariz, 8. junija. AA. Ilavas: Nemški bombniki so izvedli napad na vse prometne in železniške zveze okrog Pariza. Bombardirali so železniške proge in postaje na vzhodu, zahodu in severu prestolnice. Prav tako so bombardirali tudi nekatera pristanišča. Italijanska poštna sluiba z Ameriko Rim, 8. jun. AA. Ilavas: Italijanska poštna služba za Ameriko, ki je šla doslej vsak teden, bo |x>slovala odslej samo enkrat na mesec. Družba za letalsko plovbo, ki opravlja to poštno službo, je sporočila, da odhoda letal ne bo več objavljala. Po drugi strani pa je v Italiji zmanjšano število letalskih zvez. V veljavi pa so ostale zveze s tujino, ined njimi zveze Rima z Berlinom, Madridom, Lizbono, Belgradom, Bukarešto in Budimpešto. razpolagali s 5000 tanki, od katerih je bilo okrog 2500 uničenih ali poškodovanih. Nemci so pa potem uničene in poškodovane tank: nadomestili, tako da sedaj razpolagajo približno z istim številom tega orožja. Francoski radio poroča, da so včeraj Francozi uničili približno 400 nemških tankov, tako da znašajo nemške izgube v prvih treh dneh bitke na Sommi okrog 750 do 800 tankov. Položaj po petem dnevu ofenzive Pariz, 8. junija. Havas: Že peti dan divja bitka in se je sovražnik sedaj še z večjo srditostjo vrgel v boj na ogromnem bojišču, ki se vleče od Treporta pa vse do točke, kjer se prekop Aisne-Oise spaja z Oiso. Nemci še niso začeli z velikimi napadi proti naši bojni črti na Aisni med Rethe- lom in Athinyjem, kjer samo živahno streljajo s topovi velikega kalibra. Proga med prvimi obrambnimi točkami francoske vojske in sovražnikom se more v glavnem na podlagi poročil, ki so prispela okoli poldneva v Pariz, potegniti takole: Nemci so včeraj poskušali prekoračiti Aisno vzhodno od Soissonsa in ie prišlo na tem odseku do srditih bojev. Ncmcem je bil končno preprečen Prehod čez reko. Severno od Soissonsa so se rancozi še davi nahajali na severni obali Aisne, danes pa so se začeli ponovni srditi boji na gozdnatih gričih in vzpetinah med Aisno in Oiso. Ti boji se razširjajo na obeh bregovih, predvsem na področju Carlpont. ki prehaja v gozd na levi obali Oise proti Noyonu, kjer je bilo leta 1914 zaustavljeno nemško prodiranje Ne zdi sc pa, da bi se Nemci na teh obalah tako zelo prizadevali prodreti kakor na ostalih točkah bojišča na Oisi. Nemški oddelek tankov obkoljen Pariz, 8. junija. Havas: S pristojnega mesta poročajo, da je oddelek nemških tankov, o katerem je bilo včeraj sporočeno, da se mu je posrečilo prebiti francoske vrste, popolnoma obkoljen in brez vsake podpore od strani sovražne pehote. Francoske sile so začele s silovitimi koncentričnimi napadi na ta oddelek. Pariz, 8. junija. AA. Ilavas: Na dobro obveščenem mestu izjavljajo, da je bil umik francoskih čet na srednjem delu bojišča proti Amiensu in 1'eronnu ter Hamu ukazan z namenom, da se popravijo Irancoske bojne črte z ozirom na prodiranje Nemcev na krilih, to je prodiranje na zahodu proti reki Bresli ter na vzhodu od Aillete proti Aisni. Pariz, 8. junija. Havas: Prodor ene nemške oklopne skupine med francosko vojsko pomeni, kakor smatrajo v vojaških krogih, le en sam incident v teku bitke Ta skupina oklopnih strojev je prodrla med posamezne podporna točke in ni imela namena prebiti bojno črto Povsod so nepretrgane črte obrambnih postojank ostale nedotaknjene tako na V6em bojišču, kakor tudi na onih točkah, kjer se je tankom posrečilo prebiti se. Kar se tiče pehote, se tej ni posrečilo prebiti niti tam, kjer so šli tanki mimo podpornih točk. Niti tu ni mogla pehota slediti tankom. Z ozirom na to bi bilo napačno govoriti o poletu neke »oklopne divizije«. Tu gre v resnici za skupino tankov, brez dvoma resno skupino, toda takšno, ki absolutno nima svojih elementov za odkrivanje in izkoriščanje položaja — motocikli-stov in pehote. Francosko poveljstvo je izvedlo pomembne ukrepe za uničenje te skupine tankov. Prava gonja na tanke se razvija na področju ob gornji Bresli. Umik garnizije iz podpornih točk ni niti malo vplival na položaj v srednjem pasu v okolici Amiensa. Tu poteka boj zadovoljivo in so čete zavzele nove obrambne postojanke. Sklep o umiku je izdalo vrhovno poveljstvo zaradi nemškega prodiranja na Sommi in Aileti, da bi se srednje čete na ta način izognile morebitnemu napadu z boka. Weygand je zadovoljen s potekom bitke Pariz, 8. junija. AA. Havas: Pooblaščeni zastopnik vojnega ministrstva je izjavil danes dopoldne, da je general Weygand dejal, da je popolnoma zadovoljen s potekom bitke, ki zdaj traja. (Nadaljevanje na 2. strani) Nemške čete se morajo boriti z velikimi težavami na Norveškem Tudi pri teh bojih razpolagajo nemške čete z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi Berlin, 8. junija. DNB. Prispelo je naslednje poročilo, ki med drugim poudarja velike težave, katere morajo premagovati nemške čete na Norveškem z ozirom na neprehodnost ozemlja, kjer zdaj potekajo boji: Naše čete so že davno dospele v severni polarni pas. Za zgled je treba navesti odločen napad naših čet. ki so krenile iz Asfjorda. Ta napad se je končal z zavzetjem Moa. V Eslfjordu, idiličnem severnem mestecu, se končuje cesta, ki gre iz Osla preko Tronthjema proti severu. Potem je treba narediti pot 15 km čez Sterfjord do Ilemnesa. odkoder gre nova cesta. Predno je sovražnik zapustil Elsfjord. pa je uničil ali pa odvedel seboj vse ladje. Povsod naokrog se dvigujejo ogromne pečine, pokrite s snegom in ledom. Človek bi mislil, da nihče ne more premagati teh navpičnih naravnih sten. Toda naši alpski lovci (prav tisti, o katerih je pred nedavnim nek tuji radio dejal, da v trumah beže »kot Avstrijci« preko švedske meje) so tu v svojem elementu. Prodirajo na smučeh po teh gorah kakor po ravni cesti, razen tega pa vodijo s seboj ne samo lahke topiče. pač pa tudi težje vrste orožja. Tako so v mani ko 24 urah premagali novo kamenilo in ledeno pustinjo ter prispeli do ceste. Palrole poročajo o močnejših sovražnih obrambnih silah. Brez ozira na utrujenost zaradi preslanih strašnih naporov, prehajajo lovci takoj v napad. Vzporedno s tem se razvija še drug drzen podvig. Gotovo število vodnih letal dovaža iz Tronthjema gotove oddelke alpinskih lovcev, ter jih spušča na gumijaste čolne ob obali pri Ster-fjordu. Šele tedaj, ko so se lovci izkrcali, so naleteli na srdit sovražni ogenj. Kljub temu pa se je lovcem posrečilo zavzeti postojanke pred obalo in nanje pripeljati svoje strojnice. Hitro se jim je posrečilo zaustaviti en sovražni tovorni avtomobil in ujeti nekaj Norvežanov in Angležev, ki so se z njim vozili. Zatem so — bilo jih je kakih 70 — naskočili močno britansko postojanko, ki brani oddelke, kateri so se izkrcali z neke britanske križarke v Hemnesu. Alpinski lovci so zavzeli to postojanko ter pri tej priliki zajeli velik plen. Na njihovi strani je bil mrtev samo eden. eden pa ranjen. S tem nastopom so alpinski lovci znatno olajšali položaj svojim tovarišem, ki se severno od Najta bore z nekim škotskim gardnim bataljonom. Postojanka tega hataljona je bila v glavnem zavzeta ob treh zjutraj, ko v trli krajih v sedanjem letnem času že sije sonce. V naslednjih urah ie bil sovražnik vržen tudi še iz zadnjih postojank v teh divjih krajih. Središče teh srditih bojev ie bilo mestece Slin. čigar ime bo v zgodovini zapisano kot simbol največjega junaštva in naravnost nadčloveških naporov alpinskih strelcev iz nemške Vzhodno krajine. _ Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno po vse| državi, le v gorskih predeiiii bo prevladovala močna oblačnost. Krajevne nevihte z nalivi bodo ponekod. Toplina se ne bo dosti spremenila. (Nadaljevanje s 1. strani). Fronta ni nikjer pretrgana Pariz, 8. junija. Havas. Kar «e tiče razvoja bitke, je treba omeniti, da ne gre tu za kakteo nepretrgano fronto, pač pa «e boji razširjajo v globino. Tako je na področju ob gornjem teku reke Somme nemška oklopna skupina, katere pomembnost še ni ugotovljena, mogla prodreti kakih 20 km v globino v francosko zaledje. Splošna smer tega prodora je severovzhod-jugozahod. Gre za kolono tankov, ki jo spremlja motorizirana pehota, katera se more boriti, ne more pa zavzeti kakega dela ozemlja, še manj pa, da bi se na njem dalj časa časa zadržala. Vojaški krogi smatrajo, da je položaj te kolone, pa naj dospe do katerekoli točke, obupen zaradi korakov, ki jih je v tej smeri etorilo francosko poveljstvo. Splošna slika bojev se od včeraj do dane« ni spremenila. Boji stalno potekajo z vso srditostjo. Smatrajo, da je nemško poveljstvo poslalo v ta boj dve tretjini tankov, s katerim razpolaga, toda francoska pehota se odločno drži pred napadi oklopnih edinic in so od začetka ofenzive njene podporne točke v večini primerov popolnoma vzdržale udarec od strani nemških tankov in naskakovalnih oddelkov pehote kljub zelo srditemu bombardiranju arti-lerije in letalstva. Posadke na podpornih točkah so dobile nalog, naj se umaknejo in so ta umik izvedle v popolnem redu. . , Topovi kalibra 75 mm, k! streljajo v prvi bojni črti, so napravili ogromno pustošenje med nemškimi blindiranimi vozili. Ena baterija topov kalibra 75 mm je uničila v enem samem dnevu 75 tankov. Cherbourg in Havre nepoškodovana Pariz, 8. junija. AA. Havas: Snočnje nemško poročilo pravi, da sta francoski luki Le Havre in Cherbourg zaradi bombardiranja s strani nemških letal postali nesposobni za preskrbo Francije po morju. To vest je objavil nemški tisk in nemške radijske postaje. Pariški merodajni krogi izjavljajo, da so te vesti popolnoma brez osnove. Newyork, 8. junija. Reuter: Dopisnik »New-york Timesa« poroča, da bo ena francoska ladja nosilka letal v kratkem prispela v Kanado, kjer bo naložila 50 letal tipa Courtis. Zavezniški odbor za nakupe izjavlja, da namerava kupiti letala, ki so bila izdelana po naročilih nekterih nevtralnih držav, med katerimi je tudi Švedska. Za Švedsko je že skoraj izdelanih 200 letal. V Washingtonu pa pravijo, da mora Švedska pristati na prodajo teh letal zaveznikom. Zadnje poročilo z bojišča Pariz, 8. junija, t. (Havas.) Nocoj so v Parizu izjavljali, da se je bitka ves dan nadaljevala od morja do Chemin des Dames. Pri Breslu je pritisk popustil, toda sovražnik je pritisnil z vso silo v odseku Aumale-Noyon, kjer je vrgel v borbo 7 oklopnih divizij in nato še 20 svežih divizij. Tudi ob Aisnei se razvija silna bitka. Na jugu Aisne so se naše čete umaknile na položaje, ki še niso določeni. Tam, kjer je sovražnik izvršil vdor, se sedaj izvaja vse potrebno, da se vdor ustavi. Angleška poročila i Nemška letala stalno krožijo nad južno Anglijo London, 8. junija. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: Snoči pozno ter danes zgodaj so sovražna letala letela nad angleško obalo. Vrženih je bilo več bomb, toda škoda je zelo majhna. Človeških žrtev ni bilo. Znak za alarm je bil dan v grofiji Essex ter ob južni angleški obali. London, 8. junija Havas: Snoči je bil v dveh mestih ob vzhodni obali ter v grofiji Kent dan znak za alarm. f London, 8. junija. Havas: Pri nocojšnjem poletu nemških letal nad grofijo Sussex je bil sestreljen en nemški bombnik. Dva nemška letalca sta se pri tem ubila, eden pa je ranjen. Več hiš je poškodovanih. Ponoči je bilo dano znamenje za pripravljenost na več krajih ob obali. London, 8. junija. Nek nemški bombnik je padel ponoči v grofiji Sufolk. Letalec, ki se je nahajal v letalu, je bil ujet Neki duhovnik, ki je videl, kako je nemško letalo padlo na zemljo, je izjavil, da je letalo začelo goreti po močni eksploziji, zaradi katere so popokale šipe na bližnjih hišah. Druge škode ni bilo. London, 8. juniia. Reuter: Snoči so bili dani znaki za alarm v grofiji Cambridge, Norfolk, Suf-folk, Essex, Kent, Hordhumberland, Dirham in Yorkshire. V grofijah Kent, Yorkshire in Cambridge je bilo slišati letala, ki so letela zelo visoko. V grofiji Norfolk je bilo več močnih eksplozij. V nekem mestu ob jugovzhodni obali je bilo slišati letalske motorje in streljanje strojnic. Ministrstvo za letalstvo sporoča, da so nemški bombniki leteli nekaj po polnoči vzhodno od Suf-folka. Izve se, da je bil en nemški letalec ujet. London, 8. junija. AA. Reuter: Ministrstvo za letalstvo sporoča, da je bilo uničenih včeraj več sovražnih prevozov. Angleška letala so napadla tudi letališča v Arrasu in Dorderneiu, ki jih uporablja sovražnik. Poročilo angleškega letalskega ministrstva London, 8. junija, t. Reuter. Včeraj in danes so angleška letala ves dan napadala sovražne prednje vrste in sovražne prometne zveze. Prav tako so bombardirala skladišča petroleja in sovražne oklopne kolone. Številne železniške zveze so bile pri tem poškodovane. Zbiranja sovražnih čet smo obsipavali z ognjem iz strojnic. Naša letala so bombardirala letališče pri Abbevilleu. Težki bombniki so napadli vojaške objekte v severnozahodni Nemčiji. Vsi so se vrnili na svoja oporišča. Sestrelili smo 17 sovražnih letal, 12 naših letal pa se ni vrnilo. Danes so naši srednji bombniki prizadejali hudo poškodbo sovražnim oklopnim oddelkom. V nejx>sredni bližini bojišča so naši bombniki bombardirali sovražne oddelke pri Treportu in Amiensu. Oklopne kolone smo bombardirali v kratkih presledkih. Bombardirali smo mesta in vasi, kjer so se zbirale sovražne čete in porušili mesta in vasi ter jih požgali. Na Airraines med Sommo in Breslo, kjer je sovražnik imel veliko vojno taborišče, smo v treh minutah zmetali 800 največjih zažigalnih bomb. Naše bombe so padle tudi v sredino Visnesa in so porušile cesto pri Mi-annoyu. Poročilo francoskega letalskega ministrstva Zmeraj več poletov francoskega letalstva nad Nemčijo in zaledjem bojišča Pariz, 8. junija. AA. Havas: Letalsko ministrstvo je izdalo naslednje poročilo o poletih zavezniških bombnikov nad sovražnim ozemljem: Izvedeni so bili številni poleti nad nemškim ozemljem in pri tej priliki napadeno področje, ki meri nekaj sto kvadratnih milj. Istočasno je veliko število britanskih letal napadlo razne objekte v okolici Hamburga. Ponoči od 7. na 8. junij so britanski letalci bombardirali skladišča petroleja, železniške proge in strateško važne točke v notranjosti Nemčije, a istočasno so oddelki bombnikov preleteli nemške bojne črte v severni Franciji ter napadli ceste ter čete v zaledju bojišča, ki se vleče od morja do Ardenov. Glavni cilji teh nočnih jx>-letov so bila nemška petrolejska skladišča, predvsem tista pri Delmelliorstu. Za časa ponočnega napada je bilo vrženih na rafinerijo južno od Hamburga 70 eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile številne požare. Veliko število vagonov-cistern, polnih petroleja, je gorelo še od zadnjega napada britanskih letal in so bile te zaloge zdaj spet bombardirane. Druga letala so osredotočila svojo akcijo na železniška križišča v Nemčiji ter napadla na mnogih krajih tudi glavne proge. Nekaj milj južno od Aachena je bila glavna proga blokirana zaradi poškodovanja predora, na katerega je bil tudi izveden napad, in ga je večje število bomb nejx>sredno zadelo. Na zahodnem delu bojišča so pretrpele ogromno škodo železniške proge in ceste. Na važen prometni vozel, ki je oddaljen nekaj milj severno od Aachena, je bil izveden zelo močan napad. Ogenj je švignil 15 metrov visoko in so se tam včeraj slišale tudi močne eksplozije. Napadajo še zmerom samo tanki in letala Pariz, 8. junija. Havas: Boji v Franciji se nadaljujejo z vso srditostjo. Francoski in angleški odpor na nemške napade predstavlja glavno temo današnjih jutranjih francoskih časopisov. Ta orja-iki boj se razvija še vedno v znamenju nastopanja tankov in letaL Letala podpiralo franc. oklopne enote Pariz, 8. junija. AA. Havas: Velik nastop našega letalstva v bitki, ki se vodi zadnje tri dni, je učinkovito podpiral oklopne enote v boju proti sovražnim kolonam. Nered, ki ga je napravilo naše letalstvo med sovražniki zadnje dni, je zelo olajšal nastop našim kopnenini silain. Včeraj in minulo roč so se naši bombniki uspešno udejstvovali tudi v ozadju ter bombardirali in zadeli številne kolone ž živežem, ceste in železniške proge. Ogledniška letala so izvršila številne naloge tako podnevi kot ponoči ter prinesla dragocene podatke za bombardiranje. Včerai so letalske enote v zaporednih poletih na številnih točkah paralizirale gibanje sovražnika. Naša letala so zažgala številne sovražne oklopne enote in tovore bencina. Na ta način je bilo vrženih iz borbe veliko število tankov. Francoska lovska letala so včeraj zbila 21 sovražnih letal na severnem bojišču. Pariz, 8. junija. AA. Havas: Apostolski nuncij Valerio je priredil danes kosilo na čast šefom lat tinsko-ameriških diplomatskih zastopstev, akreditiranih v Franciji. Angleži se bore pri Abbevilleu London, 8. junija. Havaa: Londonski pooblaščeni krogi pravijo v zvezi z akcijo francoskih čet ob Sommi, da se francoske čete močno branijo. Četudi se je Nemcem posrečilo napredovati na nekaterih točkah, jim vendar na osnovi novega načina obrambe, ki ga izvaja francosko povelj-ništvo, ni bilo mogoče do sedaj izkoristiti nobenega od nastalih prodorov. Naglaša se tudi, da se pri Abbevillu angleške čete borijo skupno s francoskimi. Angleška pomoina križarka London, 8. junija, t. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da je bila potopljena angleška pomožna križarka »Čarinthia« (20.000 ton). Križarko je torpedirala sovražna podmornica. »Čarinthia« je bila do izbruha vojske potniška ladja, ki je pripadala družbi »Cunard White Star Line«. Dva častnika in dva mornarja sta bila ubita. Vojvoda VVindsorski ni podal ostavke Pariz, 8. junija. Reuter- Vojvoda Windsorski je izjavil predstavniku agencije Reuter, da so popolnoma netočne vesti, da bi bil dal ostavko na položaj častnika za zvezo med francosko in angleško vojsko. Zavezniki naročili 8000 letal v USA London, 8. junija. Havas: Iz dobro obveščenega vira se je zvedelo, da so zavezniki v USA naročili 8000 letal. Do sedaj je bilo dobavljenih 2000 letaL Katedrale v območju bojišč niso poškodovane Vatikan, 8. junija. AA. DNB. Velika skrb, ki je vladala v Vatikanu zaradi usode mnogih staroslavnih katedral v belgijsko - francoskem vojnem območju, je izginila spričo poročila posebnega odposlanca sv. stolice, ki je odšel v te kraje, da sam vidi, kako je s temi zgodovinskimi stavbami. Poročilo omenjenega odposlanca pravi, da cerkveno premoženje v dosedanji vojni ni trpelo pomembnejše škode. Poročevalec pravi dalje, da so v nasprotju z vojno leta 1914-1018 vse večje in znamenitejše katedrale v sedanjem vojnem območju popolnoma nepoškodovane. To velja predvsem za znamenite katedrale v Tournaiju, Courtraiju, Arrasu, Cambraijn in St. Quentinu. Te katedrale so nepoškodovane, čeprav so vsa orne-e jena mestn doživela radi bojev precej veliko škodo. Glede cerkva v Bruslju. Gandu, Bru-gesu, Anversu in drugih večjih belgijskih mestih pravi jioročilo, da niso trpele nobene škode. Poročilo posebno poudarja — podobno kakor druga podobna poročila, ki jih dobiva sv. Stolica — da je nemško vrhovno poveljstvo izdalo strog nalog vsem vojaškim enotam, da pri letalskem in topniškem obstreljevanju do skrajnosti prizanašajo eprkvam. Omenjeno poročilo omenja med drugim tudi poročila ameriških vojnih dopisnikov, ki so si ogledali pokrajine, ki so jih zavzele nemške čete. Hoare pri Francu Madrid, 8. jun. t. Reuter: Angleški veleposlanik sir Samuel lloare je danes izročil svoja poverilna pisma generalu Francu v prostorih kraljeve palače. Ko se je pripeljal pred palačo, je godba na čelu častne čete zaigrala angleško himno. V svojem govoru je lloare rkel, da je srečen, da lahko v Španiji opravlja tako častno delo. Prepričan je, da se bodo prijateljski stiki med Anglijo in Španijo še poglobili. Rdeči križ skrbi za ujetnike Bern, 8. junija. DNB: Mednarodni odbor Rdečega križa sporoča, da je v njegovo centralo za skrbstvo nad ranjenci prispelo veliko število pošiljk, namenjenih za ujetnike brez razlike narodne pripadnosti. Takšnih pošiljk prihaja vedno več. Švicarska poštna in železniška uprava je v soglasju s pristojnimi oblastmi vojskujočih se držav dovolila velike olajšave za prevoz teh pošiljk. Roji ameriških letal lete v Evropo Washington, 8. junija. Reuter: Kadar koli bi te dni kak predstavnik tiska spraševal o dobavi letal za Evropo, bi Roosevelt s posebnim nasmehom odgovoril, da o tem nima pojma. Toda iz drugih zanesljivih virov se doznava, da potujejo te dni v Evropo celi roji ameriških letal tako kot ptice selilke. Ljudje tukaj v šali pravijo, da so vsa ta letala očividno čez noč zastarela in da se zaradi tega smatrajo za material, ki se lahko proda Angliji in Franciji zato, ker sta se ti dve državi prvi javili kot kupci. Predsednik Roosevelt je bil na včerajšnjem sprejemu tiska zelo rezerviran, ko so novinarji načeli vprašanje nabave letal. Predsednik je samo dejal: Letalska tehnika se razvija v zelo hitrem tempu. Zato danes letala prekleto hitro zastarajo. Novinarji so te besede predsednika Zedinjenih držav pozdravili z veselim aplavzom. Toda ameriški politični krogi zastopajo mnenje, da bo vlada formulo o zastarelosti uporabljala tudi glede vsega ostalega vojnega materiala. Potrjuje se vest, da bodo letala, poslana Angliji in Franciji po naj-neposrednejši poti, t. j. da bodo vsa ta letala preletela Atlantski ocean. Število letal, ki jih obsega ta dobava, se drži v tajnosti, toda mnogi trdijo, da jih ni manj kot tisoč. Washington, 8. junija. Štefani: Z mrzlično naglico se pospešuje izdelovanje in dobavljanje vojnega materiala za zahodne evropske države, medtem ko se obenem omejuje izvoz nekaterih proizvodov v druge države. Poročajo, da je posebna komisija, ki v USA opravlja nabavke vojnega materiala za Veliko Britanijo in Francijo, zahtevala, naj ji odstopijo 200 letal, naročenih v USA za Švedsko. Ta letala so že zgrajena. Ni znano, ali je vlada na to pristala. New York, 8. junija, AA. Reuter: »Newyork Herald Tribune« piše o naročilu velikega števila ameriških letal za Veliko Britanijo in Francijo ter >ravi med drugim, «da se je Washington končno e vzdramil in da je razumel življenjske interese Hitra graditev nemških tankov. (Pogled v nemlko lo varno.) varnosti Združenih ameriških držav«. Greše tisti — nadaljuje omenjeni list — ki pravijo, da gredo s temi naročili USA v vojno skozi stranska vrata. Ne gredo USA skozi stranska vrata v vojno, pač pa gredo letala, izdelana v Ameriki, skozi glavna vrata v boj. To naročilo ne pomeni nobene srednje rešitve, pač pa je sad dobro in ,'asno zamišljene odločitve, ki temelji na dobro pojmovanih in očividnih interesih. List zatem pravi, da bodo ta nova letala in topovi v rokah tujih bojevnikov morda že takoj zdaj storila boljšo uslugo ameriški stvari, kakor pa bi jo storila čez dve ali tri leta v rokah ameriških letalcev in vojakov v boju, v katerem bi bile USA morda čisto osamljene. Končno piše, da to dejstvo, te dobave vojnega materiala utegnejo prihraniti mnogo krvi ameriški mladini. New York, 8. junija, t. Havas: Dopisnik lista »Newyork Timesa« poroča iz Buffala, da je tjakaj prišlo še 40 letal ameriške mornarice, ki bodo takoj poslana zaveznikom. Do sedaj so zaveznikom že poslali 50 letal iste vrste. Mornariško ministrstvo pa bo zaveznikom najbrž odstopilo še 100 letal iste vrste. Ford bo izdeloval najhitrejša lovska letala Washington, 9. junija. Reuter: Pomočnik vojnega ministra Luis Johnson je izjavil, da je Henry Ford izrazil željo pregledati čimorej eno najhitrejših vrst lovskih letal Združenih ameriških držav. V ponedeljek bodo ta aparat poslali v Fordove tovarne. Vojno ministrstvo bi rado vedelo, ali bodo Fordove tovarne mogle izdelovati takšna letala, Kanada le most med starim in novim svetom Ottawa, 8. junija. Reuter: Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je imel po radiu govor ter obvestil prebivalstvo o novi dobi vojne, ki bo gotovo označena s tem, da bodo posegli v spopad narodi, ki so doslej bili izven sovražnosti. Če se bodo postavili proti nam novi sovražniki, je dejal Mackenzie King, smo lahko gotovi, da se bodo stari in novi prijatelji dvignili in nam pomagali. Mackenzie King je omenil, s kakšno energijo in kakšno močjo je Roosevelt govoril v imenu človečanstva. Mi smo most med starim in novim svetom, je dejal Mackenzie King. Tolmačim srce in duh države, če rečem, da bo vsaka kanadska trdnjava drugi Calais in vsaka luka drugi Dunkerque, je končal kanadski predsednik vlade. Amerika pošilja križarke v južne vode New York, 8. junija. AA. DNB: V zvezi s potovanjem križarke »Licita« (10.000 t) v Južno Ameriko, je današnji »Newyork Times« izvedel iz krogov, ki so blizu zunanjemu ministru, da bo vlada USA poslala v južnoameriške vode najmanj še dve veliki križarki. Ameriško brodovle v Lizboni se množi New York, 8. junija. Havas: Kontreadmirai ameriške mornarice David Lebreton je odpotoval s čezditorskim letalom v Lizbor o, kamor prispe danes. Prevzel bo poveljništvo ameriške mornarice, zasidrane v lizbonski luki. Za sedaj se nahajajo v Lizboni samo trije ameriški rušilci, več drugih ameriških vojnih ladij je pripravljenih odpluti v Lizbono. Bukarešta, 8. junija. AA. Reuter. Velike poplave v Romuniji so povzročile v velikih pokrajinah veliko škodo V več krajih je bil ustavljen železniški promet. Zaradi poplav grozi tudi setvi velika škoda. | UUBD4NA Fa Lep praznik v banovinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb Bog je tako dober, da pošilja sončne žarke tudi na take kraje, kjer je tuga in žalost, zato da luč in toplota poživita in razveselita vse žive stvari. Še bogaleje pa sije božje sonce v srca človeška. Povsod jih išče, tudi ko ječe na bolniških posteljah — in takrat še prav gorko in žarko sije nanje božja milost. Tako je bilo včeraj v banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Zavod je utesnjen v premajhen prostor, da bi mogel imeti tudi kapelo, ki bi seveda bila bolnikom kaj dobrodošla. Bolnik, onemogel in zapuščen, najde premnogokrat razumevanje in to-ažbo samo še pri Bogu. To je čutil tudi prevzvišeni g. škof. Sam je obiskal naše bolnike pred nekaj tedni, si ogledal zavod ter z očetovsko dobrohotnostjo premotril, kako bi tudi tem velikim trpinom naklonil milost sv. maše. Dovolil je zasilni oltar v obliki omare na svetlem in prostornem hodniku pred bolniškimi sobami. Ko so bile vse priprave končane, je blagovolil g. škof sprejeti še iskreno vabilo g. šefa instituta. Prišel je in sam opravil sv. mašo in ob tej priliki tudi blagoslovil zavodne prostore. Lep praznik je bil to za ves institut. Tople besede prevzvišenega vladike so vsem segle globoko v duše, zlasti pa so bili visokega obiska veseli bolniki, ki jim je delež osamelost in večkrat tudi pozabljenost od najbližjih. Kako dobro naredi prijazna beseda in umevanje v bolezni, ve le tisti, ki to sam izkusi. Zato pa bo zavod ohranil ta dan in dobroto g. škofa vedno v hvaležnem spominu. Obljubil je prevzvišeni vladika, da bo po svojih močeh pripomogel k razširitvi zavoda, kar je vsak dan nujnejša potreba. Oglaša se vedno več bolnikov, pa morajo le-ti reveži nazaj domov in čakati na sprejem, dokler se kakšno mesto ne izrazni. Ima pa prav ta zavod svojo bodočnost, er je žal bolezen raka zelo razširjena tudi v naši domovini. I Gori hiša! Ne gori — toda ako »slučaj« le prinese požar, se ga rešimo z domačim orodjem, peskom in vodo, ki jo izbrizgamo z >,Lutz* ročno brizgalno. V 14 sekundah izbrizga vedro vode I Oglej in preizkusi jo tudi Ti na razstav1 (Velesejem v Ljubljani ali pri-tt. »LUTZ«. Rupena Ivo, Ljub jana VII, telefon 32—52. Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski Operi K razpisu tekmovanja pevcev in pevk, h kateremu se lahko priglasi vsak, ki ima lep glas in namen posvetiti se gledališču, objavljamo še sledeče zanimive podrobnosti: Kakor je bilo že objavljeno, gre za to, da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci, oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljnji študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnih koli pevskih, oziroma cerkvenih zborih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so se pričeli pevci že priglašati, sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji, ali eno in drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovali prikladne skladbe. Opozarjamo, da bo pevska tekma v Operi dne 23. t. m. ob 20 zvečer in da bo javna prireditev pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo isti dan dopoldne ob 11, tisti, ki pridejo s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa ob 17 popoldne v Operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas, in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča študijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. Obrtna razstava v deškem vzgajaiišču in naloga strokovnih šol Deški vzgojni zavod na Selu je odprl včeraj ob 11 dopoldne obrtno razstavo. V sestavu ie ta razstava nekaj posebnega. Kaže se pomen dela in umske vzgoje. Smo v času, ko vsakdo zahteva strokovnjaka. Le mnenje strokovnjaka danes nekaj velja. Vedno glasneje se izraža želja f>o kvalificiranih delavcih, po delavcih, ki so v svoji stroki mojstri. In prav strokovne nadaljevalne šole imajo skupno z delavnicami, kjer se vajenci uče, nalogo dati našemu obrtništvu kvalificirane delavce, delavce strokovnjake. Od strokovnjaka se zahteva, da je teoretično in praktično sposoben. Teoretični >ouk prejema, ali moral bi ga prejemati, v stro-ovnih šolah, praktični pa v delavnicah, jx>d vodstvom dobrih, vestnih mojstrov in pomočnikov. Naloga naših strokovnih šol je torej silno važna; da pa dosežejo svoj cilj, morajo iti vzporedno z delavnico, delavnice pa vzporedno s šolo. Le tako bodo dale celcga delavca-obrtnika- ki bo kos nalogam, ki ga čakajo. S tem pa naloga strokovnih šol še ni izčrpana. One morajo biti tudi vzgajališča. V teh šolah mora imeti pouk tudi namen vzgojiti bodoče obrtnike v celotne može, v značajne, poštene, verne. Šole pa tudi delavnice, ki bi vzgojo obrtniškega naraščaja zanemarjale, bi grešile nad bodočim rodom, ter bi bile le enostranske, ker bi ne zajele celega človeka. Ob priliki razstave, ki jo je priredilo Deško vzgajališče na Selu, moramo reči, da ta razstava lepo kaže, kako naj gre delavnica vzporedno s šolo, teoretični pouk s praktičnim. Tu so razstavljene risbe, zvezki, orodje, potrebščine, ki jih rabi obrtnik pri svojem delu, pa tudi izdelki. Ker je ta zavod vzgojni, gleda vodstvo seveda tudi na celotno vzgojo zaupanih mu gojencev. K 1 Akad. slikar Hinko Smrek« razstavlja. Danes ob 11 dopoldne bo odprta razstava del akademič-nega slikarja Hinka Smrekarja v Galeriji Obersnel na Gospo6vetski cesti 3. Kakor naznanja v vabilih, bo Smrekar razstavil pisano robo. Na razstavo vabimo vse prijatelje lepe umetnosti. Vstopnine ni. 1 Šentjakobska dekleta imajo ta teden v cerkvi sv. Florjana duhovne vaje. Prično se danes zvečer ob 8. Vsak dan bo zjutraj ob 5 sv. maša in pridiga, zvečer ob 8 litanije in pridiga. Zaključek bo v četrtek zjutraj. Vodil jih l>o g. Remec. K duhovnim vajam so vsa dekleta vse fare ]>rav iskreno vabljene. I Obisk razstave G. A. Kosovih slik iz slovenske zgodovine je presegel v prvem tednu število 1000 oseb. Razstava bo odprta še ves prihodnji teden, po tem času pa slike javnosti ne bodo več dostopne. 1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 12. t. m. ob 8 zvečer v beli unionski dvorani zanimivo predavanje. Govoril bo dr. Lojze Štrancer o aktualni zdravstveni temi. Svoja izvajanja bo pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! Zopet boste od srca nasmejali pri • i I a j n i FRANCOSKI BURKI Pernandel v vlogi namišljenega barona KINO MATICA telefon 21-24 Ob 10-30.. 15., 17., 19., in 21. uri ] tudi 18 letna tovarniška delavka Angela Osolin iz Domžal, ki je padla s kolesa in si zlomila roko. 1 Dražba trebljenja mestnih jarkov na Barju bo v nedeljo 16. t. m. ob 10 v barjanski šoli. 1 V Ljubljani umrli od 31. maja do 6. junija 194«. Ogrinc Marija, roj. Berdajs, 85 let, vdova paznika prisilne delavnice, Cesta 29. oktobra 9, Devetak Frančiška, roj. Sosolič, 87 let, vdova krojača, Glince, C. V/27, Zupančič Ana, 75 let, vžitkarica, Vidovdanska cesta 9, Novak Franjo, 47 let, mizarski |>omočnik, Bohoričeva ul. 30, Potočnik Jurij, 62 let, hlnfiec, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Zaman Alojz, 42 let, poštni uslužbenec, švabičeva ulica 11, llrastar Josipinu, roj. Mavec, 67 let, žena mestnega delavca, Apihova ul. 34, Avsenek Anton, 60 let, delavec Gorje 124 pri Bledu, Pečenko Ana, 72 let, zasebnica, Kranj, Pokorn Rajko, 11 let, sin čevljarskega pomočnika. Opekarska cesta 26, Masle Lucija, 39 let, služkinja, Na Čevcih pri Logatcu, I,a-z.anski Jožef, 60 let, delavec, Križe 31 pri Kranju. Razkošna in bogato opremljena opereta polna divnih španskih pesmi in temperamentnih plesov M A, ni mm fft m m a ■ a Film ognjevite južnjaške ljubezni, veseleča hu-p# II I \ B H lfl 8 morja_ in duhovite vsebine. V gl. vlogi Estrel- KINO SLOGA telefon 27*30 1 Člani Stolne prosvete se zbirajo za današnji izlet v Predoslje ob pol 11 pred Klavnim kolodvorom za odhod v Kranj. Vlak odhaja ob 11.40 in stane za tja in nazaj 13 din. Vsi vljudno vabljeni! 1 Pojasnilo. V »Slovencu« dne 31. maja smo poročali o hudi nesreči triletne deklice, ki jo je povozil voz na Smartinski cesti. Omenili smo tudi, da se je mimo pripeljal z avtomobilom neki akademik, ki so ga ustavili in ga prosili, naj pelje deklico v bolnišnico ali pa naj telefonira pri najbližjem telefonu po reševalni voz. Kakor smo se sedaj prepričali, 6e je akademik takoj odpeljal do mitnice, ker je mislil, da imajo tamkaj telefon. Ker pa mitnica nima telefona, 6e je peljal naprej do tovarne za klej, kjer je sporočil vratarju, da se je zgodila huda nesreča in da naj iz tovarne takoj telefonirajo po rešilni avtomobil. V tovami je bil slučajno mestni fizik g. dr. Ru6, ki se je, ko je zvedel za nesrečo, takoj s svojim avtomobilom odpeljal in prepeljal ponesrečeno deklico v bolnišnico. Po tem pojasnilu odpadejo vsi očitki, ki so bili naperjeni proti omenjenemu g. akademiku. 1 Jugoslovansko kirurško društvo — sekcija Ljubljana ima dne 11. junija ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani.' Spored: Predavanje: doc. dr. Cholevva J.: Sodobno zdravljenje raka; dr. Baje O.: Radikalno operiran rak colona transversuna; dr. Janež J.: Hernia lumbalis traumatica. Vabljeni vsi zdravniki! 1 Promenadni koncert vojaške godbe bo danes dopoldne ob 11 v Zvezdi. 1 Železniški upokojenci, rentnOd in vdove ▼ Ljubljani in okolici, ki še niso dvignili svojih vojnih knjižic, se vnovič opozarjajo, naj v svojo lastno korist to čim prej store. Knjižice ee dobe v računski pisarni Ljubljana-glavni kolodvor. S seboj je prinesti zadnji odrezek o prejemanju pokojnine. 1 Gasilska tombola na Viču preložena. Prostovoljna gasikka četa Ljubljana-Vič naznanja, da je tombola, določena za nedeljo, dne 9. junija 1940, zaradi izrednih razmer preložena na nedoločen čas. Poslane vam tablice nam ne vračajte in jih razpeča-vajte do nadaljnjega. Dan prireditve bo objavljen v dnevnem časopisju in po posebnih obvestilih — lepakih. — Uprava. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. mm Kino Kodeljevo tei. 41-64 ^ Danes ob 15.30, 17.30, 20.30 največji film in najboljše kreacije ljubke Danielle Darieux Povratek ob zori Tragedija naivne deklice, ki jo stro kolesa velemestnega mlina. Najlepši film Francoske, zgodovina francoskega kraljestva v režiji genijalnega Sache Guitrija: Na elizejskSh poljanah Lucien Baroux — Jacqueline Deiubac 1 Sprejemni izpiti za 1. gimnazijski razred. V posebnem učnem tečaju pripravljajo profesorji učence za sprejemni izpit. Prijave sprejema šolski služitelj gosp. Bombaž na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. 1 Zavod za strojništvo ometavajo. Zavod za strojništvo, ki je bil že lani pod streho, so zadnje čase ometali in so sedaj že začeli s štokanjein zunanjih sten. Zavod bo imel prav lično in razgibano zunanjost in če bo šlo delo s sedanjo naglico izpod rok, bodo na jesen že lahko začeli s poukom v prvi univerzitetni zgradbi, ki je bila zgrajena v Ljubljani po svetovni vojni. 1 Mestni muzej v Turjaški palači, ki je edini muzej stanovanjske kulture v državi in ima dolg niz popolnoma urejenih sob iz raznih dob in slogov od gotike pa do polpreteklega časa, prav tako pa veliko zbirko starin ljubljanskega mesta, je bil doslej poleti brez vstopnine odprt V6ako nedeljo in praznik. Zaradi vpoklicev osebja in zaradi minimalnega tujskega prometa bo pa odslej mestni muzej ob nedeljah in praznikih eaprt, zato bo pa brez vstopnine odprt vsako soboto od 10 do 12. Ze doslej Ljubljančani ob nedeljah niso obiskovali tega velezani-mivega in predvsem za obrtnike poučnega muzeja, ker praznike pač izkoriščajo za oddih in izlete. Zato bodo Ljubljančani gotovo pozdravili, da bo muzej odprt za brezplačen obisk ob sobotah dopoldne, pri tem pa še opozarjamo, da imajo vse šole in skupine itak tudi vsak delavnik prost vstop, če obisk naznanijo o pravem času. Tudi sodobni Ljubljančani slove po svoji visoki stanovanjski kulturi, toda znanje o slogih črpajo in si likajo okus predvsem pri nestrokovnjakih ter nekritično tudi iz raznih tujih knjig, namesto da bi izkoriščali aajlepšo priliko za to v res prelepem mestnem muzeju ljubljanskem na izbranih originalnih predmetih ter odlično opremljenih sobah. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne — hotel MetropoL 1 Prometna nesreča. 15 letnega sina tovarniškega delavca iz Vevč Rafaela Matoša iz Sostrega je včeraj na Poljanski cesti podrl tovorni avtomobil, ko je prehiteval. Pololčenetra fanta ie snre-iela ljubljanska bolnišnica. Prav tja se je zatekla lita Castro, filmska lepotica in operna pevka. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. Jesenice Danes popoldne ob treh se prične II. med-klubska gorska hitrostna dirka z motocikli, ki jo priredi Gorenjski moto-klub iz Kranja. Dirke se vrše od gostilne Čufer na Jesenicah do >Jerce< pri Sv. Križu po znani gorski cesti. Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne (samo v primeru slabega vremena) močno in pretresljivo dramo »Usoda madame X<, zvečer ob pol 9 originalen in napet film »Kralj apašev«. Za dodatek pri filmu bo tednik. Bohinjska Bistrica Sonce je končno tudi v Bohinju pregnalo pomladanski hlad, ki je tja do konca meseca maja zadrževal rast na polju in sneg na gorah. Še dolgo v mesec maj sta bila Lisca in Črna gora — stražarja Črne prsti — vsa rjava po svojih temenih, zdaj pa je zelenje pokrilo tudi njuna vrhova. Iz zimskega mraza in pomladnega hlada se je Bohinj zbudil v tople junijske dneve, ki bi bili kar vroči, če ne bi bilo včasih prav močnega vetra, ki jemlje joncu prehudo vročino. Še veter naj preneha in imeli bomo toplo poletje, ki vselej privabi mnogoštevilne tujce, da se pridejo v Bohinj odpočit in uživat naravne lepote. Žal letos vse kaže, da ne bo nobene prave letoviške sezije. V prejšnjih letih so o binkoštih drug za drugim prihajali avtomobili z gosti in tudi vlaki so bili |X>lni prvih obiskovalcev Bohinja, letos pa je kljub razmeroma ugodnemu vremenu o binkoštih bila cesta prazna in vlaki brez letoviščarjev. Hotelirji in vsi Bohinjci se zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo, ako bo vse poletje tako prazno, kot se sedaj obeta. Veliko bistriško cerkev, ki je Imela prej tako grdo zunanjost, so sedaj na novo prepleskali. Zanimivo pri tem je, da pleskarji za svoje delo niso ujjorabljali nikakih odrskih zgradb, kot je to običajno pri tako visokih stavbah, kot je bistriška cerkev, ampak so se posluževali samo gasilske lestve in ogromno delo opravili v 10 dneh. Go- spodu iupniku gre za prenovitev cerkvene zunanjost vse priznanje, ker je po lastnem preudarku dal cerkveno zunanjost tako prenoviti, da pojiol-noma odgovarja arhitektonskim zahtevam in estetskemu učinkovanju cerkvene stavbe. Kranj ■f- Marija Zupan. Pretekli teden so pokopali Marijo Zupan, raznašalko »Slovenca« in »Slovenskega doma« ter »Gorenjca« v Kranju. Pri svojem delu je bila zelo vestna in požrtvovalna ter je veliko pripomogla k razširitvi naših listov. Za trud in vse usluge, katerih so bili naši listi z njene strani deležni, naj ji bo Vsemogočni plačnik, sorodnikom pa naše iskreno sožalje I Št. Vid nad Ljubljano Državna meščanska šola bo priredila razstavo šolskih risb, deških in ženskih ročnih dol in Po-mladka aerokluba v nedeljo, 9. junija v svojih prostorih v II. nadstr., in sicer ves dan od 7—19. Starše, prijatelje in ostalo občinstvo vljudno vabimo na ogled razstave. Železniki Danes obhaja 50-letnico svojega življenja gdč. Marija Primožič — Škrbinova Micka. Kdo je ne pozna v Železnikih in okolici? Ze 18 let vestno opravlja službo pismonoše, 7 let pa je raz-našalka nedeljskega »Slovenca«. Vedno jo dobro volje, vedno veselo razjioložena. V službi pismonoše je vestna in že dolgo vrsto let prinaša ljudem žalostne in vesele novice. »Je naš kaj pisal?« »Imaš kaj z.a nas?« vprašujejo ženske s ceste in z oken, ko gre Škrbinova Micka v opoldanskih urah s pošto mimo. Za vsakega ima nekaj, če no pisma pa prijazno besedo in obljubo. Ne ustraši se ne dežja ne snega ne mraza, kadar vzame poštno vrečo in gre z njo visoko pod Koprivnik. Tam so ljudje dobri in jo sprejmejo prijazno. Tudi v društvenem življenju je naša jubilantka veliko delala, večkrat je nasto|>ila na odru in jo bila znana kot dobra igralka. K njenemu srečanju z Arahamom ji iz srca čestitamo in ji za bodoče želimo vso srečol Šmartno pri Litiji Danes praznuje pevsko društvo »Zvon« svojo petdesetletnico Ob tej priliki so pripravili poleg koncerta na sokolskein letnem telo- vadišču tudi veselico s plesom. Že sedaj govorijo, kako bodo vso noč plesali in koliko se l>o ob tej priliki pojedlo in popilo. Priprave z.a to so v polnem teku. Čudimo se društvu, ki hoče veljati za kulturno, da prireja za svoj tako lep jubilej veselico s plesom, posebno še v današnjih tako resnih časih, ko je domovina v nevarnosti. Oblast, ki je prepovedala vsa zborovanja, bi naredila prav. če bi prepovedala tudi vse veselice s plesom, dokler trajujo razmere, v katerih živimo. Cerklje ob Krki Prosvetno društvo, Fo in I>K so pri nas zelo delavni in na pravi poti. Dne 26. maja je Prosvetno društvo zaključilo sezono z. le|»o in globoko dramo »Bele vrtnice«. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno in želi, da se. .uprizoritev,,ponovi. Ker je bila 2. junija akademija FO in DK, ki je nad vse lepo uspeia, se bo ponovila zaželjena uprizoritev drame »Bele vrtnice« v nedeljo, 9. junija ob 15 v Prosvetnem domu. Vljudno vabljeni I Akademski planinski dom Ko se je pred šestimi leti ustanovil na slovenski univerzi »Akademski športni klub« (ASK), si je nadel za glavno nalogo, da razširi pravo in zdravo športno idejo med čim širše plasti naše akademske mladine, ki je do tedaj poznala šport le s senčne strani ter se mu zato morda instinktivno izogibala. ASK je takoj v začetku zgrabil stvar na pravem mestu; najprej je organiziral smučarski odsek, saj je smučanje brez dvoma najbolj zdrava telesno-vzgojna panoga. Akademikom je ASK oskrbel dobro smučarsko opremo po najnižjih cenah, prirejal je smučarske izlele in tečaje, končno pa tudi tekme ler je tako navdušil svoje članstvo in ostale akademike za to najbolj zdravo in študentu najbolj primerno športno panogo. Do sedaj je bila že cela vrsta tečajev: tekmovalnih, nadaljevalnih, začetniških in damskih. ASK je nadalje izvedel državna in mednarodna akademska smuška prvenstva, febraurja vsakega leta pa je na idiličnem Črnem vrhu nad Jesenicami na prekrasnih terenih v okolici smučarskega doma jeseniškega »Gorenjca« priredil klubsko prvenstvo za krasni zlati pokal g. predsednika senata dr. Antona Korošca, ki je velik dobrotnik ASK. ASK razpolaga z odličnimi tekmovalci, ki jih je po veliki večini sam vzgojil. Na vseh tekmah, na katerih so nastopili, so dosegli prav lepe rezultate. Tako je že februarja 1937 na prvenstvu Ljubljanske zimskošportne podzveze, ki ga je podzveza izročila v izvedbo ASK, član ASK Šmitek Zane zmagal med poedinci, moštvo ASK pa je v postavi: Šmitek, Dolenc, Šorli, Dermota doseglo prvo mesto in tako priborilo ASK časten naslov prvaka Ljubljanske zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji. Ker je cilj »Akademskega športnega kluba« vzgajati svoje mnogoštevilno članstvo v vseh disciplinah športa po krščanskih vzgojnih načelih, je ASK polagal veliko važnost tudi na ostale športne panoge. Tako deluje v okrilju ASK lahkoatletska sekcija, ki ima odlične lahkoatlete-akademike, ki so tudi že na mednarodnih tekmah v inozemstvu in doma častno zastopali barve ASK. Ta sekcija ravno v teh dneh prireja prvo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo slovenske univerze. Nadalje deluje telovadna in plavalna ter damska sekcija. Table-teniška sekcija je prirejala že državna akademska prvenstva ter razpolaga z odličnimi močmi. Od nekdaj je že ASK gojil to željo, da bi si postavil reprezentativen dom, kamor bi lahko naši akademiki zahajali v poletnih in zimskih dneh, kjer bi se po napornem delu v seminarjih in laboratorijih, ki po veliki večini ne odgovarjajo higienskim zahtevam, navžili sonca in zdravja v sveži gorski prirodi. V ta namen se je osnovala Stavbna zadruga »Akademski planinski dom«, ki je imela dne 6. junija t. 1. svoj ustanovni občni zbor. Ustanovne člane je pozdravil predsednik ASK in na kratko pojasnil potrebo zadruge in njen namen. Če je kdo. je sloyenska akademska mladina upravičena,, da si postavi svoj dom. Nas ni samo deset ali dvajset, nas je nekaj sto in za nami je vsa Slovenska dijaška zveza, ki ima približno 4000 članov, med katerimi je gotovo mnogo športnikov, ki bodo tudi prej ali slej prišli na univerzo. Dom bo ob vsakem letnem času na razpolago naši akademski mladini, vršili se bodo lahko smučarski tečaji za dijake pod vodstvom akademikov, razna počitniška zborovanja in tečaji, bolni akadmiki bodo lahko hodili na okrevališče. Poleg koče bomo postavili tudi kapelico in razna igrišča. Načrt za Akademski planinski dom V ta namen je ASK kupil na Črnem vrhu nad Jesenicami parcelo, ki obsega 8000 kv. m, in jo tudi plačal. Čemu smo si zbrali prav Črni vrh? Saj ima prav on vse predpogoje, ki so nam potrebni. Črni vrh je blizu železniške postaje, kmalu bo napeljana do vrha elektrika in vodovod. Na Črnem vrhu je ena najtežjih prog v državi za alpsko kombinacijo. Naši podjetni Jeseničani bodo v kratkem začeli graditi skakalnico ter s tem še bolj dvignili sloves Črnega vrha kot zimskošportne postojanke. Saj je prav Črni vrh tisti, ki je vzgojil in usposobil naše najboljše smučarje-tekniovalce, ki so ponesli slavo slovenskih smučarjev že daleč čez meje, kot n. pr. naši prijatelji Praček, Znidar, Zvan in drugi. Nato je sledilo posvetovanje o ustanovitvi zadruge, izvolitev predsednika ustanovne skupščine, enega zapisnikarja ter dveh overiteljev zapisnika, končno še sprejem pravil, višino poslovnega deleža ter volitev upravnega in nadzornega odbora ter njih namestnikov. Na ustanovnem občnem zboru je bil soglasno izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik dr. Ivo Pire, ravn. Ilig. zavoda; podpredsednik dr. Franc Jaklič, prof.; odborniki: dr. Megler, dr. Dobovšek, dr. Zebot Franček. ing. Pogačnik ter akademiki Junež, Planinšič, Duh. — Nadzorni odbor: župnik Krašna, ing. Muri, prof. Mlakar. Po izvolitvi je prevzel predsedstvo dr. Pire, ki je v kratkih besedah orisal potrebo in veliko nujnost po čim prejšnji zgraditvi osrednjega akademskega planinskega doma. Izrazil je priznanje upravnemu odboru ASK. ki je v letošnji poslovni dobi prijel to stvar resno v roke ter tako omogočil pre-potrebno ustanovitev stavbne zadruge. Treba bo podvojenega dela in mnogo žrtev, toda vsega tega nam ne bo žal. ko bo sad dozorel. Prepričani smo, da bomo na merodajnih mestih našli opore in razumevanja, saj bo ta dom v ponos vsemu slovenskemu narodu, ki vedno z zaupanjem gleda na našo akademsko mladino in njene akcije. k MARIBOR Cesta Maribor-Fram Gradila {o bo država v lastni režiji - Cestišče bo iz betona in granitnega tlaka Maribor, 8. junija. Silno prijetno je presenetila Mariborčane in prebivalstvo vse severne meje novica, ki jo je objavil današnji »Slovenec«, da je namreč že postavljen režijski odbor, ki bo vodil gradbena dela za modernizacijo državne ceste Maribor-Fram. Veliko zadovoljstvo vlada tudi, ker je postavljen Za načelnika tega odbora g. inž. Vanek, šef tehničnega razdelka v Mariboru, ki sam najbolje pozna vse načrte in probleme te ceste ter tudi ve, kako potrebno je, da se obnovitev čimprej izvrši. Da bo država gradila cesto v lastni režiji, smo že poročali ob priliki obiska minislra za javna dela dr. Kreka v Mariboru. O. minister se je osebno zavzel z vso odločnostjo, da se to važno delo na meji izvrši. Ker pa vse licitacije za oddajo del niso imele uspeha, se je poleni odločil, da bo izvršila vsa dela država v svoji režiji. Tudi banska uprava si je prizadevala, da bi se cesta, ki je gotovo najslabša med vsemi državnimi prometnimi žilami, na odseku Maribor-Fram vsaj začasno popravila ter je dala na razpolago letošnjo pomlad še izreden kredit četrt milijona dinarjev za gra-moziranje. Toda vsi tozadevni napori cestne uprave v Mariboru niso dosti pomagali, ker je promet na cesti pač prevelik in ker ni na razpolago trdega grammza, temveč se mora posluževati v pretežnem prodca, ki je za tako obremenjeno cesto premehak ter se prehitro drobi. Odbor, ki bo vodil delo na novi cesti, bo imel sedež v Mariboru. Prihodnji teden se bo sestal k seji, na kateri bo napravljen gradbeni program ter bo določeno, katera dela se bodo oddala posameznim ponudnikom, katera pa bodo izvršena v lastni režiji. Dela se bodo vršila s polno paro, dasi bo obstojala zaenkrat ovira, ker ne ba na razpolago dovolj potrebnih strojev. Gradbeni mi- nova ul. 36. Voznino je treba plačati pri prigla- ilci. red bo objavljen. — Odbor sitvi. Vabljeni vsi Marijini častilci. Natančen spo- nister g. dr. Krek je tudi odredil, da dobi tehnični razdelek v Mariboru dva parna 14 tonska valjarja, ki se že nahajata v popravilu ter bosta potem stalno vozila na državnih cestah v območju Maribora. Do sedaj na teh cestah sploh ni bilo valjarjev ter je tudi to v glavnem zakrivilo, da so ceste zaradi povečanega prometa začele propadati. Kakor smo izvedeli, se je gradbeno ministrstvo odločilo, da bo cesto zgradilo za najtežji promet, to je, da ne bo asfaltirana, kakor se je prvotno nameravalo, temveč bo betonirana in mestoma, kjer je promet največji, pa bo tlakovana z granitnimi kockami, in sicer od mestnega vodovoda na Teznem do odcepa proti Betnavi, ter del ceste, ki pelje skozi Hoče. Tam je namreč promet zaradi križišča pohorske ceste in ceste proti Šmiklavžu zelo velik ter bo samo granitni tlak dovolj odporen, da bo vso obtežbo vzdržal. Vsega skupaj bo tlakovano od Maribora do Frama 12.000 kvadratnih metrov ceste s kockami. Obenem z izdelavo ceste Maribor- Fram, za katero je odobrenih 12 milij. din, pa je odobren še poseben kredit za tlakovanje državne ceste skozi Slovensko Bistrico v dolžini 730 metrov. Tudi ta cesta bo letos valjana in tlakovana z granitnimi kockami. Za ta dela je določen znesek 1,114.000 dinarjev. Z začetkom del na cesti Maribor-Fram bo ustavljen promet na vsej progi. Zaradi tega bo treba preurediti nekatere stranske ceste, po katerih se bo lahko promet med Mariborom in Framom nemoteno razvijal. Od Maribora do Hoč je na razpolago cesta Betnava-Razvanje-Pivola-Hoče. Od Hoč naprej pa se bo vršil po cesti proti Šmiklavžu ter potem čez Dravsko polje po občinskih cestah proti Framu. Najnovejša poročita Francozi poročajo: Najhujša in najstrašnejša bitka v svetovni zgodovini Rane. poveljstvo je Ukazalo umik na nove postojanke Angleško poročilo: 800 bomb v 3 minutah m Z novimi avtobusi je presenetilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa Mariborčane danes zjutraj na progi št. 1. Lahko se reče, da je to presenečenje prijetno, kajti novi vozovi so tako moderni in udobni, da pač v polni meri odgovarjajo svojemu namenu ter tudi sedaj povsem nadomeščajo električno cestno železnico, kateri so do sedaj nekateri še vedno dajali prednost pred motornimi vozili. Na progi t. vozita dva taka avtobusa »tramvajskega tipa« — zelo prostorna, z 20 sedeži in 40 stojišči. Šofer, ki ima v vozu svojo posebno, od občinstva s stekleno steno ločeno kabino, ima sedaj opravka samo z vožnjo, s prodajo vstopnic in ostalim pa je poverjen kon-dukter. Avtobus ima dvoje vrat — pri zadnjih potniki vstopajo, pri prednjih pa izstopajo. Vrata se odpirajo in zapirajo s pomočjo stisnjenega zraka s pritiskom na gumb pri šoferjevem sedežu. S tem, da je sedaj primerno urejeno vstopanje in izstopanje in da je nameščen v vozovih šofer, se bo pridobilo toliko na času, da bodo avtobusi obratovali na tej progi v desetminutnem pre-sladkp,^ ^o(čim ,je bil sedaj ta presledek 15 minut. Seveda je to v veliki meri odvisno tudi od discipliniranosti občinstva. Karoserijo, ki je višek tozadevne' tehnike, je izvršila mariborska tvrdka Pergler, Ša6ija in Dieslov motor pa sta znamke Man, kot vsi ostali avtobusi MP. Motor ima 100 konjskih sil. Vsega bo imelo avtobusno podjetje 4 take vozove; dva bosta obratovala na progi 1, eden na progi 2, četrti pa bo za rezervo. m Stolna Marijina družba za matere in žene priredi dne 6. in 7. julija romanje na Svete gore. Vožnja z avtobusom tja in nazaj stane 70 din. Priglasite se na naslov: Faletov Ljudmila, Smeta- ni Prosvetno društvo pri sv. Magdaleni ima danes po deseti sv. maši svoj redni sestanek. Člani in prijatelji vabljeni. m Danes se poročita v kapelici škofijskega dvorca inž. arh. g. Marjan Mušič in gdč. Desanka Miovič, hčerka veleposestnika in trgovca v Mariboru. Mladi par bo poročil prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič. Naše iskrene čestitke. m Zgodovinsko društvo v Mariboru vabi članstvo na izreden zbor dne 16. junija ob pol 11 v grajski baetiji. Na dnevnem redu je izprememba pravil. m Fantovski odsek II. ima svoj redni sestanek v ponedeljek ob 8 zvečer v običajnih prostorih. Obravnavale se bedo nekatere važne zadeve. m Dijaški fantovski odsek Maribor III. obvešča svoje člane, da je v torek 11. t. m. ob pol 9 v lokalu Gledališka 3 obvezen sestanek za nove člane zaradi razgovara o delu v počitnicah. m Ljudski oder je imel pretekli četrtek zvečer svoj redni letni očni zbor, na katerem je bilo izvoljeno sledeče novo vodstvo: Predsednik dr. Josip Meško, podpredsednik Brumen Anton, artistični vodja Rupnik — znani prosvetni in odrski delavec med zagrebškimi Slovenci —, tajnik Vera Jemčeva, blagajnik Polde Vostner, gospodar Vrečko in Simončič, vodja orkestra Drago Grač-ner. V razsodišču so prof Klasinc, ravnatelj Ciri-love tiskarne Franc Hrastelj in stolni kaplan Kor-dež Zdravko. S tem vodstvom je Ljudski oder spet postavljen na trdna tla in upamo, da bodo uspehi in ugled društva v prihodnji sezoni rastli. Vsi, ki imajo veselje do odra, se iskreno vabijo, da pristopijo v vrste agilnih delavcev Ljudskega odra. m Nndaljni uspehi nabiralne akcije v pro-tituberkuloznem tednu. Zbirke po tovarnah: tovarna blagajn Hitzl din 200, Stanko Bren 100, Berndorf-Richtcr 50, Mariborska tekstilna tovarna v Melju 26)8, od tega delavstvo 401, uradništvo 295, tvrdka za vsakega delavca po din 2 = 802, za vsakega uradnika-mojstra din 105, uradništvo tovarne K. Thoma 820, delavstvo Ceršaške tovarne lepenke 162.50. Župni uradi: Kapele 20. Braslovče 120. Sp. Polskava 55, Sv. Lenart v SI. gor. 70, Ruše 85. Sv. Jedert 25, Podzveza fantovskih odsekov v Mariboru 100, zusebnica Thea Suppanz 500, šole: II. dekl. meščanska šola v Mariboru 2'i0. učiteljišče in vadnica šol. sester 244, III. dekl. ljudska čola 176, šola v Studencih pri Poljčanah 62.50, zasebna dekliška šola v Št. Petru 20. Tinje 52.50, Laporje 97, Puščava 83.50, de"ka osnovna v SI. Bistrici 10, dekliška osnovna v SI Bistrici ■550, Zg. Kungota 80, Pobrežje 150, Sv. Vcnčcsl. 50, Marija Snežna 28.50, Lclicn 20 Sv. Marjeta o. Pesnici 10, Gasilska četa Zg. Polskava 10. občina [arenina 100. — Iskrena hvala vsem! m Zcbni atelje M. Schutta je od 9. do 16. Ju- nija ,e y Marit,oru g. Kari Vrečko, drž. uslužbenec v pokoju. Dosegel ie visoko starost 74 lel ter je bil splošno priljubljen in 'pnSInvan. Položili so ga k večnemu počitku včeraj popoldne. Naj počiva v mirul m Zaključek gledališke sezone bo drevi zvečer. Uprizori se znana opereta »Gejša«, v kateri gostuje g. Josip Povhe. Obisk je olajšan z znižanimi cenami. '•»nj m Zaključek protituberkuloznega tedna. Da bo mogoče podati javnosti celoten uspeh letošnjega protituberkuloznega tedna, S2 naprošajo vodstva srednjih in ljudskih šol, da čimprej zaključijo zbirke in pošljejo PTL v Mariboru svoje obračune. Prosimo, da se ne odlaša in da se ne preloži to na čas po počitnicah, ker liga drugače obračuna ne more zaključiti. Isto prosi liga tudi vse industrijalce in ostale delodajalce, javne in državne urade, občine, župne urade, gasilske čete, fantovske odseke in sokolske edinice ter vse delavske zaupnike. — PT liga v Mariboru. m Zdravniško dežurno službo opravlja danes za člane OUZD dr. Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6. m Obsojeni mladi ubijalci. Pred malim senatom se je vršila včeraj tajna razprava proti petim obtožencem, ki so dne 4. februarja v Apačah ubili z ročicami Franca Rajha. Edini polnoleten obtoženec je bil med temi petimi 22 letni Janez Zajcl( ki je bil obsojen na pet let robije. Štirje ostali so bili vsi mladoletni, eden celo mlajši mladolet-' nik — star šele 16 let. Trije starejši mladoletniki so bili oproščeni, najmlajši pa je bil obsojen v po-boljševalnico. m Pesnica Je naplavila žensko truplo na meji med Št. Lenartom in Veliko Nedeljo. Ugotovilo se je, da je to 19 letna služkinja Rozalija Horvat iz Cvetkcvcev. Ni znano, zakaj je šla v smrt. Gledališke Nedelja, 9. junija, ob 20: »Gejša«. Znižane cC" ne. Zadnja predstava v sezoni. novice c Dekliški krožek bo imel v sredo 12. junija ob pol 8 zvečer v Domu sestanek, na katerem bo imel g. kap. Franjo Toš predavanje o obrambi pred napadi iz zraka. Ker je predavanje zelo aktualno, vabimo vsa dekleta k polnoštevilni udeležbi! c Na koncertu CPD, ki bo jutri v ponedeljek zvečer v mali dvorani Celjskega doma v proslavo 80 letnice odličnega slovenskega skladatelja g. Ri-sta Savina, bodo izvajane samo slavljenčeve skladbe. Poleg pevskega zbora nastopijo še pijanist, skladatelj in pedagog Pavel Šivic, docent Glasbene akademije, sopranistka Marija Tiran in tenorist Andrej Jarc, vsi trije iz Ljubljane. c Današnji šport. Danes ob 16.30 bo na Gla-ziji prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. Predtekma mladin. SK Jugoslavije in SK Olimpa bo ob 15.15. c Razstava ročnih del na meščanski šoli v Žalcu. Ob petletnici obstoja državne meščanske šole v Žalcu lx> danes ob 8 zjutraj otvoritev šolske razstave deških in dekliških ročnih del. Razstava bo odprta od 9. do 16. junija vsak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. c Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami bodo 25. in 26. junija. Dne 25. junija naj pridejo k izpitu po možnosti učenci, ki se nameravajo vpisati v klasične vzpo-i rednice. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din. je predložiti do 23. junija. Priložiti je rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni letniki od 1927. do 1930. c Danes se otvorita žensko in moško kopališče ob Savinji. Kopališče »Diana« na Bregu ne bo več odprto. c IiOterija Legije koroških borcev v Celju bo 21. julija. 220 krasnih dobitkov, med temi 20 glavnih: avto, motor, spalnica, kuhinjska oprava, 6 koles itd. Dobitki bodo razstavljeni. Srečke dobite v tajništvu. Gosposka 6. c Avtobusni izlet na Brezje, Bled in Ljubljano bo v nedeljo. 16. junija. Prijave sprejemajo oo. ka-pucini (pri porti). c Pisarna LKB. krajevne organizacije v Celju, se je preselila v nove uradne prostore iz Prešernove ulice v Dečkov trg 6, nasproti vojašnice Kralja Petra I. Škofja Loka Velik pevski koncert 12 mladinskih zborov iz škofjeloškega okraja bo danes popoldne ob 16 v telovadnici ljudske šole v Škofji Loki. Podobnega praznika slovenske narodne pesmi Loka še ni doživela, zato mladina pričakuje številne udeležbe iz bližnje in daljne okolice. Vstopnina nizka. Kino Društveni dom bo predvajal drevi ob pol 0 najboljši planinski film Luisa Trenkerja »Planine i kličejo«. Najnovejši tednik v slikah. Pariz, 8. junija. AA. llavas: Velika bitka, ki se že več dni razvija v Franciji, je dosegla svoj višek. Napadi nemških čet na francoske postojanke med Breslo in Oiso so bili vsekakor najhujši, kar jih je bilo kdaj v vojaški zgodovini. Niti ena borba v svetovni vojni ni bila tako strašna, kakor so borbe na tem bojišču, ki je široko vsega 150 km. Na tem bojišču so Nemci zjutraj začeli z napadom z okrog 4000 tanki in pol milijona vojaki. Nemški vojaki napredujejo navzlic močnemu strojniškemu ognju in topniškemu streljanju s francoste strani. Nemške čete ni-skakujejo v strnjenih množicah. Ta napad so začeli zjutraj zgodaj južno od Amiensa in Laroyea, kjer so snoči francoske čete zapustile nekatere svoje postojanke. Nemške čete so naletele na nove zapreke med Aumcleom in Noyonom in zudele tudi na terenske težave. Francoske čete so sc ogorčeno upirale. Nemške izgube so strašanske, ne samo zaradi močnega topniškega ognja s francoske strani, temveč tudi zavoljo sodelovanja fran-cosko-anglcškega letalstva, ki je zelo učinkovito podpiralo delo francoskih čet. Na nekaterih mestih so francoska in angleška letala letela le 15 do 20 m visoko ter so s te višine obsule s kroglami iz strojnic nemško pehoto, čeprav so bile francoske čete številčno slabše od nemških, pa so vendar dajale nenavadno močan odpor s svojih utrjenih postojank,