ra
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
tooTštav. 306 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini
0	111" Spedizlone In abbon. poatale
SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, sobota, 1. junija 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806 93807.93808. Kokoplsl »e ne vračajo
jre«' po-! fr
src<h
pfr
kor*
fr
njih
pfr
p»+
veji
mc*
ek* •v v im«
. fr im> brci
Italija krši Mednarodne določbe
Molitvami v Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji koče Italija Prejudicirati vprašanje državne pripadnosti slovenskega ozemlja
dn „’~0r J® vsem zano, se bo-
Si*Wjo 2
^ volitve
'fr
Kaki
T P^eljo 2. junija VTSile v v ustavodajno Hkrati bo moral I->no!^S nar°d odločiti o o-tn 7» °bUki drave: republika in. ,onarhija. Najzanimiveje ^““^»no za stopnjo de feu? o®ti današnje » dejstvo,
da Je
Itali. udeležba
^ Mtvah obvezna za vse dr-lmajo volivno pra-
fCS,ta
deleži! se vo,itev n® bi ®-’ tto bo za dobo celih
eval na nravstvenem spri-‘ ostal madež, z vsemi posledicami, ki iz Vse te značil-anskih. »demokra-Volitev so sicer stvari, »aio odnosno bi mora-sjj. a,ati italijanski narod dotiki Se Jib s tega mesta delist 0 ^® v kolikor se ne-iej0 ^ .l^^janske volitve ti.
tudi
^ bržkone Vsem ni zna-
>»as Slovencev.
N»ti
italijanska vlada te-
ži — kakor se bo tudi zgodilo —, ali že voli italijanske kandidate — kar je delno tu. di mogoče, spričo moralnega In političnega pritiska, ki mu je naie ljudstvo v teh krajih podvrženo (da o {političnem kriminalu sploh ne govorimo) -rezultat bo vedno isti: Naše ljudstvo čaka ista usoda, ki so nam jo pripravljali fašisti.
Rojaki v Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in Reziji! Bliža se ura naše popolne svobode. Sovražniki naxe svobode, ne da bi imeli za to pravico, zahtevajo od vas, da volite. De Gasperija (ki nas ima za kravje pastirje?) Nen-nija (ki bi rad z vašim pristankom zahteval celo Julijsko krajino?) Monarhijo? Repu-bilko? Ne! Ni to, kar zahtevajo od vas. Oni zahtevajo od vas, da postanete narodni izdajalci, da izdate svojo domovino in volite Italijo. Od vas zahtevajo, da pljunete na de-
I«
to jt) v°litve — na enak na-P°d zgoraj omenjenimi tudi v krajih, kakor Ijjj^alska dolina, Rezlja in lijvij . Slovenija, ki pred-J-	sporno ozemlje med
javijo in Italijo. Za nas torii	to ozemlje sicer ni
* *a ^e.r 8mo s sv°j° bor-priznanje naših na. . Pravic že dokazali, da ® kraji Jugoslavija. 0 ozemlje je z medna-HlfKa stališča, ker bo šele konferenca odločila, iSm av* bo priključeno. Pa je vsekakor za Ita-j^’ *er nikjer še ni zapisano, U kraji pod suve. italijanske države. Na-tod#i0’ 1111 osnovi dogovora, Ij° od 1. januarja t. 1. *tj|. Pijansko upravo vse o-ie, j.. Ukrajine severne Itall-Veh.!,.80 bile do tedaj pod za-0 vojaško upravo, ra-, -„ske krajine in Vi-letu ». Pokrajine. (Glej «Gaz-lo ' Ufficiale» Sl. dec. 1945). ^ Via Pravl: Cona A, cona B ki emska provinca ostane->»j«fe»*ialje pod zavezniško bajt® »Pravo, in v teh po. H jw| Italija ne more vršl-htenJ>v* »Padajo v kom-HiaZ?. suverene države. Evo ®» zakaj se moramo !-
'»kih volitev dotakniti ^ mi.
»Sa«11 8mo’ da J® vlada
»Sosi -?° ljndske republike **»eHŠWi^de Izročila angleški in **toll	protestno noto
S 'yolitev, ki jih italijan-Ni v	namerava izvesti
? o. "fajih, ki so naša last bo šele mirovna S/®»®a odločila glede nji-^avne pripadnosti. O-« *loi® Italija na ta na-S i»* ar*ti stanje, na podla. »fy?*®rega bi že pred skle-k4 vi»tnirov’lle pogodbe odlo-!? n. , »nje v svojo korist, ^^.^»terega bi
se
korist
lahko
.	4 Italijanska raznarodo-
](? to j ‘Itllca prihaja ponov
‘'tosti *rSza v vsei »	« obvezno
v vsej svoji na-ezno udeležbo .j— boče italijanska J4 bi piliti naše ljudstvo, 'totHa?,asoval° za Italijanske V. ®e se volitev vzdr-
<°U tvah
Je krltizl tako nošo t® oblasti kljub simpatijam do demo-
pismo
vj^iklh Škofov
Stootn k —• V zvezi s pastirskim bt, ** UinCVetih nemških škofov, ki t M ’*11 Veliko noč brati š^l>9l>e»aC*rltVah ameriškega za' ^t®« Področja, poudarjajo
c° dris,ki i“u: B
Uf,	piomo
o’ “to To 'Spovedale da bi ga v? Wo, jJ>astlr*ko piamo J« P°u-n« ®.?,na *totisoči, če n« vojnih ujetnikov, %	dolu	kot sužnji.
17 81 1« vatikanski ra-
V	Jatl	cestno besedilo
bh, **.	Piama.	Toda sto-
tvNvjTra ni blIa tako «po-J*vt *kih	"aclstičnlh koncen-
| > taborišč in krematorU
''»•bi č«n ndah
k v*4 1* 8«»uanJUg “ DopUn)k thV j. ^Wlta poroča: Nedavno
t| U1o v 'lan*klh ribiških ladij
jugoslovanske teritorial-
V> ObS*110- da 80 3u*0-1°'
V v »kl.T Z8vze,e 8tallrf&* <■*
k, >Sčj, * mednarodnim pra'
*a<Jl^l«, posadke pa ta. 'KI»
set in desettisoče naših žrtev, ki so padli za našo svobodo, v svetem prepričanju, da ne bo Slovenca, ki bi pred sovražnikom zatajil svojo mater. Od vas zahtevajo, da pozabite na jok mater in nedolžnih otrok, ki jim je oče omahnil v borbi za naše pravice.
Je to mogoče? Ne! Naša pot je s krvjo začrtana; preveč je naše ljudstvo žrtvovalo, da bi ga mogli preslepiti me-šetarji, ki nam kujejo nove verige.
Izmenjava italijanskih in avstrijskih predstavnikov
Rim, 31. United Preše — Italijansko zunanje ministrstvo je naznanilo, da sta Italijanska In avstrijska vlada izmenjali politične predstavnike, odkar je zavezniški kontrolni svet na Dunaju dovolil avstrijski vladi vzpostavitev diplomatskih stikov z zavezniškimi in sosednjim! državami.
Sprejem na last
marialu Titu
Moskva, 31. - AFP — Kakor
poroča sovjetski radio je Vjače-slav Molotov, podpredsednik vlade in zunanji minister ZSSR, priredil danes velik sprejem v čast maršalu Titu in jugoslovanski vladni delegaciji, ki je sedaj v Moskvi. Sprejema so se udeležil poleg jugoslovanskih gostov tudi poljski minister narodne obrambe maršal Rola Zi-miersky ter mnogi drugi tuji diplomati. S sovjetske strani so se sprejema udeležili Višinski, Litvinov, Lozovski in druge osebnosti.
Truman vabi Stalina
Washington, 31. - Asa. Press — Predsednik Truman je danes naznanil, da je povabil generalisima Stalina, naj obišče Washington.
Truman je dejal, da je poslal to povabilo pred 30 dnevi, Stalin pa Je odklonil, ker so mu zdravniki od. svetovali dolgo potovanje.
tVashington, 31. - Ass. Press — Ko so predsednika Trumana na tiskovni konferenci vprašali, ali nima načrtov, da bi obiskal Stalina, je dejal, da nima nobenih takojšnjih nkčrtov.
Hvaležnost Jugoslovanov SZ
za podpora v vprašanju Julijske krajine io Trsta
Beograd, 31. - Tanjug — Današnja «Politika» objavlja uvodnik pod naslovom: »Sovjetska zveza ne loči interesov svoje varnosti od interesov varnosti drugih demokratičnih narodov* v zvezi z nedavno izjavo Molotova sovjetskemu tisku.
»Politika* poudarja oni del Molo-
Francetu Bevku PARIZ
Učitelji is okraja Miljo-Dolrna pri Trsta, politjamo Vam in vsem članom delegacije Julijske krajine im Trsta tople pozdrave ter Vam izražamo neomajno zaupanje in zahvalo za delo, ki ga opravljate v Parizu v dosego naših pravio.
Mi slovenski učitelji, ki smo bili pod Italijo nasilno odtrgani od naših slovenskih otrok, Vos prosimo, da ie nadalje vztrajate v pravični borbi za dosego naših, 9 krvjo najboljših stnov potrjenih pravio, do priključitve celotne Julijske krajine s Trstom k federativni ljudski republiki Jugoslaviji,
tove izjave, ki pravi, da mora hiti vprašanje italijansko-jugoslovanske meje v najkrajšem času rejeno v duhu narodnih interesov Jugoslavije, in pravi: »Jugoslovanski narodi so ZSSR globoko hvaležni za to stališče ne le zato, ker jim daje mogočno podporo v obrambo njihovih pravic, temveč tudi zaradi tega, ker je SZ v tem prav kot v vseh drugih vprašanjih nastopila v obrambo malih svobodoljubnih narodov in visokih načel mednarodne pravičnosti, brez česar ne more biti napredita in trajnega miru v Bvetu.*
Članek zaključuje: »Jugoslovanski narodi mislijo, da mora bodoči mir zagotoviti pravičnost, varnost in pogoje za neoviran razvoj vseh demokratičnih narodov ne izvzem-ši niti onih, ki so bili zavezniki njihovih sovražnikov. Jugoslovanski narodi sl žele pravičnega miru in varnosti za vse svobodoljubne na. rode.
Iz tega razloga so z navdušenjem sprejeli stališče ZSSR, ki ne loči interesov svoje varnosti od interesov varnosti drugih narodov in ki energično in dosledno brani vsa ona velika načela, za katerih uresničenje so svobodoljubni narodi vsega človeštva dajali svoja življenja med drugo svetovno vojno.
V imenu naših padlih
TAJNIŠTVU NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV
PARIZ
V imenu i2.000 naših padlih očetov in mater, bratov in sestra in v imenu vseh naših Irtev v štiriletni krvavi borbi proti nacifašističnemu okupatorju zahtevamo, da spoštujete naše svete pravice in priznate nedeljivost Julijske krajine, katera spada po vseh političnih, etničnih in gospodarskih načelih k materi Jugoslaviji,
Nočemo niti pedi tuje zemlje. Zahtevamo samo svoje. Vedite, da je primorsko ljudstvo pripravljeno rajši umreti, kot pa da bi dovolilo, da se ponovno opehari in zasužnji. Vsi bomo šli rajši v smrt kakor pa v novo suženjstvo. Dovolj nam je bilo petindvajset let fašističnega jarma! Hočemo biti svobodni; našo popolno svobodo pa vidimo edinole v FLRJ, kjer bomo v mirnem bratskem sožitju z ostalimi jugoslovanskimi narodi uživali politično enakopravnost in socialno pravičnost.
Trst z vso Julijsko Krajino mora biti priključen k Jugoslaviji! Drugačnih črt ne bomo nikoli sprejeli. *
Mladina okraja Sežana pri Trstu.'
Italijanski partizani maršalu Titu
Beograd, 29. — Ko italijanski partizani, ki so sa borili v vrstah JA, zapuščajo Jugoslavijo, so poslali maršalu Titu naslednje pozdrave:
«Ko zapuščamo tla Federativne ljudsko republiko Jugoslavije, pošiljamo italijanski partizani, ki smo se borili v vrstah slavne Jugoslovanske armade, Tebi, tovariš maršal, kakor tudi vsemu jugoslovanskemu ljudstvu naj-prisrčnejši in najtoplejše pozdrave. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v času našega bivanja
Vprašanje Kanalske doline
Razgovor Baebler - Gruber
Pariz, 31. AFP — Dr Gruber, avstrijski zunanji minister, je imel zelo prišnčen enourni razgovor z dr. Baeblerjem pomočnikom Jugoslovanskega zunanjega ministra.
Oba ministra »ta razpravljala o vprašanju Kanalske doline kakor tudi o vseh vprašanjih, ki zanimajo Avstrijo in Jugoslavijo.
Gruber je podal stališče avstrijske vlade
Pariz, 31 AFP — Avstrijski u-radni krogi javljajo, da Jo poročilo, ki ga je podal avstrijski zunanji minister dr. Gruber v Svetu namestnikov, trajalo eno uro. O-zemlje, ki ga zahteva Avstrija, to je Pustertal, Je tesno povezano z avstrijsko Tirolsko tako iz etnlSke-
ga kakor iz zemljepisnega in gospod arkega stališča.
Isti krogi izjavljajo, da tvorita Pustertal in Tirolska celoto tudi v turističnem oziru. Poleg tega vodi skozi Pustertal železnica, katere dva konca sta na avstrijskem ozemlju.
Kakor pravijo avstrijski krogi, Je avstrijski delegat poudaril vo-fljo svoje vlade da bi Italija, če 'bi bile sprejete avstrijske zahteve, dobila vse olajšave, da bi mogla izkoristiti številne vodopade na tem področju in • tem povečatL kapaciteto itellijaneklh hldrosilektiiičinlh! central.
Avstrija W nudila italijanski manjšini v Pustertalu poseben statut, ki bi odgovarjal upravni avtonomiji.
Ali ne bo ZVU ničesar ukrenila?
Tolpa neofašističnih študentov je včeraj zopet oblegala zgradbo PNOO-ja za Trat in Primorje, najvišje predstavništvo ljudske oblasti primorskega ljudstva. Po manjšem napadu v teku popoldneva je prišla okrog 22. ure organizirana tolpa, ki je pričela metati kamenje v okna zgradbe. Kamenje je pobirala s kupa, ki stoji že delj časa pred zgradbo, dasi ni nobenih del na cesti. Napad se je vedno bolj stopnjeval. Napadali so vpričo dveh policistov na jeepu, in ko so se, kakor se je zdelo, že skoraj naveličali svojega početja, so se pripeljali na kamionu še, reci in piši, štirje civilni policisti. Dogodek je opazovalo precejšnje število zavezniških vojakov in oficirjev. Razbijanje in kričanje je bilo slišati daleč naokrog. Okoli 10,30 so organizirano odšli prepevajoč «Va fuori ch’6 l’ora» in »nella patria de Rossetti no se parla che 'talian*.
Nihče jih ni ustavljal, nihče »motil* pri njihovem podvigu.
Vedno več je takih podvigov proti ljudstvu in njegovim ustanovam.
Bo ZVU še dolgo časa to dopuščala?
Sfettinius podal ostavko
VVashington, 31. As s. Preša — Predsednik Truman Je danea naznanil, da je Edward Stettinius podal ostavko na mesto predstavnika ZDA v Varnostnem svetu ZN, da pa te ostavke ne bo sprejel.
Predsednik Je dejal na tiskovni konferenci, da oba z Bymesom želita, da bi Stettinius ostal kot a-merlški delegat pri Varnostnem svetu in da upa, da bo Stettinius na to pristal.
T
Husein Ala mora preklicati svojo poslanico
Teheran 31. - Tass — Ust »Rah-bar* poroča, da Je Husein Ala več kot enkrat podal pred Varnostnim svetom izjave, ki so nasprotovale prejetim navodilom in zato škodovale splošni liniji iranske vlade. Zaradi tega je bil po odloku ministrskega predsednika razrešen
Pred nekaj dnevi je ministrski predsednik poslal Huseinu Ali brzojavko, v kateri mu ostro očita, da je samovoljno in brez navodil iran. ske vlade poslal glavnemu tajniku ZN poslanico o iranskem vprašanju. Ghavam es Sultaneh Je pozval Huseina Alo naj prekliče svojo poslanico.
Francija odklanja
Pariz, 31. AFP — Francija Je odklonila ponudbo, da bi se pridružila Veliki Britaniji In ZDA pri opazovanju plebiscita o monarhiji v Grčiji, ki bo letošnjega septembra.
Churchill se zgraža
London, 81. United Press — V Bpodnji zbornici je Churchill danes ostro napadel vladno prehranjevalno politiko v zvezi z odstopom ministra za prehrano sira Bona Smitha.
Churchill Je nadalje kritiziral predlog o uradu za prehrano, ki bi ga tvorilo 20 narodov. Dejal Je, da bo mora zgroziti ob misli, da bi bila prehrana Anglije poverjena nekakemu uradu, kjer bi bili Angleži samo eden izmed 20.
Dcloi/na mladinska brigada
Julijske krajine prispela v Brčko
Prihod primorsko mlad ne je najbojsl odgovor onim, ki žele ločiti Julijsko krajino od Jugosiav:j9
Brčko, 31. Tanjug. — Snoči je prispela v Brčko delovna brigada protifašistične mladine JK, ki bo sodelovala pri gradnji mladinske železnica Brčko - Banoviči. Sprejeli so jo z velikim navdušenjem.
Vlak, s katerim se je pripeljala mladina iz JK, je bil okrašen s cvetjem in zastavami. Mladina iz Brčkega je navdušeno sprejela svoje tovariše iz J K, jih zasula s cvetjem in vzklikala jugoslovanski Istri jugoslovanr skemu Trstu. Inženir Žarko Ka-pon, ki je pozdravil mladino iz
JK v imenu vodstva gradnje te železnice, je poudaril, da je njen prihod najboljši odgovor vsem onim, ki žele ločiti JK od Jugoslavije.
V imenu brigade JK je spregovoril Ooraz in dejal med drugim: *PrišH smo sem « veliko delovno vnemo, kajti z Izgradnjo železnice Brčko - Banovini dopri-našamo k obnovi naše domovine. Srpčni smo, da imamo to priliko, da potrdimo bratstvo med našimi narodi, ki se je okrepilo med borbo na bojišču. Prav kot smo se petindvajset let upirali odvrat-
Partizanska pesem v Franciji
Triumfalna pot pevskega zbora Jugoslovanske armade
Pariz, 31. — Pevski zbor in folklorna skupina Jugoslovanske armade, ki eta dosegla tako mogočen uspeh v Parizu, nadaljujeta svojo triumfalno pot po glavnih mestih francoskih provinc.
V zadnjem času je pevski zbor obiskal Grenoble in Marseille. Pov. sod bo bili predstavnike Jugoslovanske armade kar najprisrčneje sprejeli, tako prebivalstvo kot predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
Med predstavami so predstavniki vojaških in civilnih oblasti pozdravljali vojake Jugoslovanske armade in zlasti poudarjali tradicionalno prijateljstvo, ki veže jugoslovanske narode • Francijo ter bratstvo v orožju med obema narodoma v dveh zadnjih vojnah proti skupnim sovražnikom. Govorniki so prav tako povzdigovali veličastno borbo
Vatikan in votivni boj v Italiji
Monarhična propaganda in strahovanje vernikov
Moskva, 31. - Tass — »Pravda* piše v Članku pod naslovom »Vatikan in volivna borba v Italiji*:
»Ogromna armada katoliških duhovnikov s 30 škofi in nadškofi na čelu, s« Je vrgla v volivno borbo, da bi »ribarila* za glasovi volivcev v prilog reakcionarnih monarhističnih sil, ki so združene v enotni protidemokratični fronti. V cerkvah, verskih ustanovah in samostanih se vrši odkrita monarhistična pro. paganda.
Cerkev, ki Ja pričela trepetati ob usp«hu levičarskih strank na občinskih volitvah, ko so dobile ned 50% glasov, je vrgla ves ogenj svoje propagande proti »nevamorfi* mantizma, ki baje grozi »uničiti javno moralo in vero*.
V svojih težnjah po ustrahovanju in »beganju množice veralk°^ se duhovniki ne sramujejo nobenih sredstev. Številni škofje so objavili pastirska pisma in propagandne članke, kjer groše katoličanom, " bodo volili za kandidate levičarskih strank, s peklenskim ognjem.
Zakaj Je Vatikan, ki je bil vendar dolgo časa skrajno sovražen Italijanski monarhiji, sktenll pozabiti
njene »žalitve* in daje svoj prlata-
” .  .......  -	-	mV	■	• ■ —■ ■
nek na vmešavanje cerkve v obrambo monarhije?
Predvsem se Je treba zavedati, da zahtevajo stranke, ki nasprotujejo monarhiji, uresničenje agrarne reforme, nacionalizacijo velike industrije in bank, radikalno reformo na polju socialne zakonodaje. Ta program reform podpira tudi splošna konfederacija dela, ki šteje 5,700.000 delavcev, nameščencev in poljedeljskih dninarjev.
Uresničenje teh reform bi težko prizadelo aristokratsko kitko, ki ima toliko zaslug za fašistično »avtarhijo* in za .pripravljanje ilv-ljensko važnih narodnih bogastev Italije za vojno. Veleposestniška aristokracija se Je zgrnila okoli monarhije. V odločilnih dneh pred volitvami in plebiscitom poskuša z vsemi silami preprečiti nevarnost ki ograža njene položaje v italijanskem gospodarstvu.
Vatikan, a katerim je povezana s tradicijami, ki segajo v srednji vek. Ja drugo središče privlačnosti in politične borbe za oblast italijanske aristokracije. Predstavniki najplemenitejših italijanskih aristokratskih družin so sedeli več stoletij na vtttlkanskem prestolu in se na njem medsebojno izmenjavali. Tl odno-
šajl obstoje še danes s posredovanjem predstavnikov papeškega dvora in zlasti s posredovanjem telesne straže, ki jo izbrana iz italijanskega plemstva.
Po drugi strani sta Vatikan sam in italijanska katoliška cerkev neposredno povezana z velikimi italijanskimi bankami, ki Jih kontrolirata, ali pa igrata veliko vlogo v njhovi politiki. Tl odnofiaji z italijansko zemljiško aristokracijo in finančnimi in industrijskimi podjetji, propletanje interesov aristokratov, velikih kapitalistov in tovarnarjev ter katoliške duhovščine, so dejanski vzrok političnega delova. nja Vatikana in katoliške cerkve v Italiji v zadnjem času.
Prav ti interesi so nagnali papeža, da je v februarju govoril na sprejemu podjetnikov in delavcev in opeval misel »sodelovanja razredov* in zasebnega kapitalističnega gospodarstva.
Energično sodelovanja katoliške duhovščine pod vodstvom Vatika. ne, v volivni borbi na strani monarhije, aristokracije in velikega kapitala pomeni uresničenje načr-tov italijanske reakcije v borbi proti italijanskemu ljudstvu,*
ZDA podpirajo italijanske monarhiste
Neapelj, 31. . AFP — Italijanski poslanik v Varšavi Eugenio Reale Ja izjavil zastopnikom tiska, »da je od političnih volitev odvisna usoda njegove diplomatske misije na Poljskem*.
Glede italijansko-poljekih odnosov je Izjavil, da so zadovoljivi; v zadnjem času pa so se ti stiki pokvarili, ker so italijanski industrije! stavili pod sekvester poljsko ladjo, in to prav v trenutku, ko Je imel biti podpisan trgovski sporazum v Varšavi.
»To dejanje imam za sabotažno dejaje v škodo italijanskega ljudstva*, je izjavil Reale.
Glede vprašanja reforenduma je Reale dejal: »Italijanske monarhiste .podpirajo ZDA, dežela velikega kapitala, ki skušajo napraviti iz Italije kolonijo, da bi Jo mogli izko. riščati. Tega jim seveda ne bi bilo mogoče z republiko.*
Nedeljske volitve v Italiji
Rim, 81. - VZN — Italijansko notranje ministrstvo javlja:
Volitve se bodo pričele v nedeljo 2. Junija ob 6. uri zjutraj ter se bodo končale isti dan v volivnih okrožjih, ki nimajo več kot 500 vpisanih v seznamih. Volivci, ki bodo ob določeni uri še v dvorani, bodo lahko volili. V olcrožj.h z več kot 500 vpl-sanih se bodo volitve nadaljevale do 22. ure ter jih bodo nadaljevali
prihode^ Uta at J do U vi.
* 'V r	»V	*’•
narodov Jugoslavije za svobodo pod vodstvom velikega poveljnika maršala Tita in poudarjali, da so bili jugoslovanski narodi v tej borbi nedvomno med najbolj Junaškimi*.
Več govornikov je poudarjalo, da francosko ljudstvo v vprašanju pravičnih Jugoslovanskih zahtev po Trstu in JK popolnoma podpira jugoslovanske narode, ki zahtevajo samo to, kar jim pripada.
Danes sta pevski zbor in folklorna skupina Jugoslovanske arma. de prispela v Nico, kjer sta bila sprejeta, kot v vseh drugih mestih, z velikim navdušenjem. V vseh teh mestih so se ob prihodu Titovih vojakov vršile vojaške parade, ki so se spremenile v resnične manifestacije francosko - jugoslovanskega prijateljstva. Jugoslovanski vojaki, ki so sodelovali v teh paradah, so bili navdušeno pozdravljeni.
Vse predstave so se vršile v nabito polnih dvoranah. Tako v Parizu kot drugod so partizanske pesmi doživele največji uspeh. Zbor jih je moral večkrat ponavljati.
Po obisku v Nici bosta pevski zbor in folklorna skupina Jugoslo. vanske armade odpotovala v Bru-zelles.
nemu fašizmu in se borili v štirih letih narodno • osvobodilne borbe, bomo danes še enkrat pokazali našim skupnim sovražni-kom, da ne trpimo nasilja in kritno® in da hočemo živeti v Titovi Jugoslaviji. Dokazali bomo, da ne priznavamo umetnih črt, ki so jih potegnili tuji strokovnjaki v Parizu- in katerih cilj je naša ločitev od bratov.»
V imenu italijanske protifašistične mladina JK je govoril Brezo Mario in poudaril, da so italijanski protifašistl prišli, da pomagajo v izgradnji mladinske železnioe in dokažejo vsemu svetu, da hočejo živeti v Jugoslaviji.
• Mladina iz J K je takoj po prihodu poslala brzojavko maršalu Titu, ki pravi med drugim: »Mladina iz vseh delov Jugoslavije se udeležuje gradnje železnioe Brb-ko-Banoviči. Skupno z njimi do-lamo tudi mi. To je najboljši odgovor onim, ki nas hočejo odtrgati od FLRJ, kjer je vsem zajamčena svoboda in pravica.»
Danes zjutraj je mladinska brigada na kamionih odpotovala na gradbeno mesto in takoj pričela z delom. V kratkem bo prispela druga skupina mladinoev, ne le iz cone B, temveč tudi iz cone A.
v Jugoslaviji, nam bodo služile kot opora v borbi za dokončno uničenje fašizma v domovini, v borbi za izgradnjo srečnejše in boljše bodočnost italijanskega naroda. Prepričali smo se, da jugoslovanski narodi ne gojijo nobene mrinje do italijanskega naroda in zato obljubljamo, tovariš maršal, da se bomo, kakor smo se do včeraj borili proti vsem, ki preprečujejo prisrčne odnose med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. ’*• Italijanski borci, podoficirji in oficirji.
tv
MOS češkoslovaški vladi
Mestni osvobodilni »vet sa Trat je poslal češkoslovaški vJa-di slodečo brzojavko:
CESKOSLOVASKI VLADI
PRAGA
Osvobodilni svet za Trst, predstavnik italijansko - slovenskih demokratičnih množič mesta, sporoča češkoslovaški vladi in po njej vsem narodom Češkoslovaške svoje veselje nad zmago de-mokratinih sil, v prepričanju, da bodo te sile mnogo prispevale k miru in obnovi Evrope, ki naj čimprej zbriše spomine na preteklost in popelje narode v novo srečno prihodnost.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
KRATKE VESTI
PARIZ, Francoska sploana konfederacija dela, zahtevo splošno zvišanje mezd po vsej Franclji.
BUDIMPEŠTA Madžarski pravosodni minister je naznanil, da madžarska vlada ne bo postavila zahteve po izročitvi bivšega regenta admirala Hortija. Horty je trenutno na ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji.
NEW TORK, Poskuse z atomsko bombo, ki se bodo vršili julija na Pacifiku, bodo prenašali po radiu preko mikrofona, ki bo nameščen na ladji Pennsylvanla.
LA PAZ, Včeraj Je bilo v Boliviji proglašeno obsedno »tanje, »da se zagotovi red in mir zaradi delovanja opozicijskih skupin*.
MILANO. V Milanu so vrgli bombo proti sedeku komunistične partije. Skoda je malenkostna, žrtve ni bilo nobene. Bombo so vrgli iz avtomobila, ki se je vozil mimo stavbe. Smatrajo, da »o izvršili atentat člani neofašistične skupine.
Stavkovno gibanje v ZDA
New Vock, 31. AFP. — Poročajo, da na konferenci, med delegati rudarskih sindikatov in lastniki rudnikov, ki Je trajala več kot tri ure, ni bil doseZen nikak sporazum.
75.000 rudarjev antracltnih rudnikov bo stopilo danes opolnoči v stavko/ ker odklanjajo kakrSno koli obliko podaljšanja kolektivne pogodbe, ki »e izteče danes ponoči.
Pogajanja se bodo nadaljevala v petek ob 10. uri.
"VVashington, 81, AFP. — Kakor je izjavil Small, načelnik oddelka
Pravico do svobode smo si sami priborili
MAURICE-U THOREZU, podpredsedniku francoske vlade
PARIZ
Mladina sežanskega okraja se vam najlskreneje zahvaljuje za vaše odločne besede ki ste jih izrekli v prid jugoslovanski rešitvi Julijske krajine In Trsta.
V vsej štiriletni borbi se nismo bali žrtvovati svojih liv-ljeni za to, kar danes zahtevamo. Vsa sovražnikova vojaška tehnika se je v težki borbi zaman zaganjala v naša gola prsa. Nismo ponižno čakali, da bi nam kdo naše pravice poklonil kot miloščino, ampak smo se dvignili ter neustraš. no bili fašiste ter vse one. ki so nas nameravali zopet za-iiižnjiti in nas ponovno spremeniti v ponižne hlapce.
Nismo klonili in tudi ne bomo. Pravica do svobode je vredna prelite krvi. To pravico do svibode, do samoodločbe, smo sl sami junaško priborili. Vztrajali smo v borbi, v kateri Je mladina dala največji delež, kar nam pričajo naši padli junaki, naši obešeni in postreljeni talci, interniranci ter invalidi in v nebo štrleči zidovi naših požganih domov. Drago smo plačali našo svobodo, a ni nam biio preveč, ker smo se zavedali, da bomo imeli pravico bitt priključeni k FUA Jugoslaviji, V kateri vidimo našo srečno prihodnost.
Mladina okraja Sežana pri Trstu.
za proizvodnjo, Je »stavka premo-garjev stala približno 2 milijardi dolarjev zaradi izgubljene proizvodnje. Ameriško gospodarstvo bo zelo dolgo časa čutilo posledice te ustavitve dela v rudnikih.*
Stavk« v Angliji na dnevnem reda
London, 31. AFP. — Sporadične stavkovna gtbanja v Veliki Britaniji so na dnevnem redu. Gre pri tem večinoma za stavke, dogovorjene med delavci in njihovimi strokovnimi organizacijami.
Indija pred nafveČJo železničarsko stavko
New Delhi, SL INS. — Indiji preti najvefja železničarska stavka v njeni zgodovini, ki se bo pričela prihodnji mesec. Teden dni trajajoča pogajanja med vseindljekim železničarskim sindikatom in upravo indijskih železnic »o se razbila.
Ogorčenje ameriških delavcev
zaradi Trumanove protistavkovne zakonodaj«
New York, 31. - As«. Press — Ameriške stavke, zlasti premogovna in železničarska, že povzročajo dalekosežne politične prctresljaje. Zakon, ki ga je predlagal Truman in ki naj prepoveduje stavke proti vladi, Je vzbudil vihar ogorčenja v delavskih vrstah. Kažejo se še obri. si novih političnih formacij.
Whitney, predsednik bratovske skladnice železničarjev, je objavil Trumanu politično vojno zaradi njegove protistavkovne zakonodaje. Dejal Je, da Je njegov sindikat pripravljen porabiti vse svoje premo-Jen je, ki znaša 47 milijonov dolarjev, za kampanjo proti T. Jraanu.
Nekoč je železničarska bratovska skladnica v glavnem podpirala de-
PRIMORSKI DNEVNIK
— * —
1.
Nočemo biti več blapci Jerneji
Piše nam preprosta primorska žena.
»Pišem te vrstice, da nekomu potožim vse to moj» neizmerno gorje, ki Je gorje vsega še vedno zasužnjenega primorskega ljudstva, io mogoče bo naš
dragi prijatelj »Primorski duev-nik», ki tako odločno brani na-
še pravice, našel med temi
vrsticami kaj za svoj list,*
Pozno je 2«. Polnoč. Četudi trudna od dela, ne morem spati. Bol mi stiska srce, v plavi mi kljuvajo trne misli. Grozni prividi, 6« zaprem oči! Pošastne sence italijanskega imperializma stegujejo svoje ogabne roke po moji, po naši sveti primorski zemlji, hočejo mi ugrabiti moje otroke: *Ti si sužnja! Za nas so umirali tvoji sinovi, molje, mladeniči in dekleta in umirali bodo tudi v bodoče in mislili, delali bodo, kot bom hotel jaz. Kdo vprala tetre, črv. za tvoje mnenje In trpljenje t R*m in njegova pra-• vica sto velika, saj sta celo samega Boga obsodi'a na sramotno in grozno smrt na kriiu in njegov namestnik in milijoni drugih so padli pod tetko roko rimske pravice. Napovedal sem vojno in napadel veVke analo-ame-riške sile, jih sramotil in pobijal, čel da so trazza decrepita» in se morajo zato umakniti nam, ki smo mladi in močni. Ko pa smo videli, da jih ne moremo premagdti, ker so bolj ljubili svobodo od življenja, smo prosili za premirje.
Dobili smo ga in vse anglo-ameriško sredozemske sile so nam na razpolago proti neoboroženim primorskim Slovencem. Ki smo viija trazza*, rojeni smo ta gospodarjd, ti pa za hlapcol*
Nel Ne! Kosti oseminštirideset-, tisoč padlih in vseh naSih prednikov Štirinajstih stoletij, ki so zgradili in obdelali to zemljo, ta mesta, bodo vstale in nam pomagal« v boju za naSe pravice. Ne klonimo!
Nočemo več biti hlapei Jerneji I
Rajši damo svoja življenja kot svobodo.
Ko je Italija sklenila premirje (n se obvezala, da se bo borila proti Nemcem, je bilo v Tolminu osem tisoč italijanskih vojakov. Zbežali so iz Tolmina v roku pol ure pred trinajstimi Nemci in pustili vso obrambo tiašth gord našim takrat še maloštevilnim partizanom.
In zdaj bi hoteli v Parizu predstavniki zapadnih sil prisoditi to našo zemljo zopet strahopetcem, ki so jo tako sramotno zapustili—
Pustili so tu v vojaških skladiščih milijonske vrednosti, ki so jih Nemci potem oele mesece vozili proč.	*
pozneje so Nemci pripeljali bersagllere del duce, ki so ves Tolmin načečkali z napisi «W duoe».
Sli so k nekemu tovanšu in ga prosili, naj bi jim preskrbel zve-e0 s partizani, češ da so siti slu-tili Nemcu. Ko pa so ponoči prišli partizani, da se sestanejo, so čakali bersaglieri v zdsedi in u-bili dva. Omenjenega tovariša pa so internirali v Nemčiji. Mar ni to uboj in izdajstvo, ko je njihova država že podpisala premirje t
Potem so Nemci pripeljali «af-pine*. Četudi so ti imeli vsega še preveč, so IH po vaseh, so tam ropali in grozili ljudem z orožjem dokler jim tega Nemci niso pr6pov*<UiH, Tako se je tta Pri-morskem italijanska vojska borila proti Nemcem, ne vštevši njih bo) In propagando proti partizanom.
Videla sem smrtno ranjenega partizana, ki so ga peljali v zapor in so ga potem ustrelili. Vi-d-la sem ujetnike, ki so jih iz zaporov gonili na zasliševanje. Najprej so bili čvrsti in zdravi, potem vsak dan slabši, šepavi, z obvezano glavo in udi. Potem jih ni bilo več.
1». aprila ms. je prišlo povelje komande SS v Trstu, naj gredo vsi alpini v Čedad in se pridružijo oeopovcem. Mislim, da so s tem jasno pokazali, da to ni njih zemlja.
te za časa prve svetovne vojne so kazali, da teh krajev nimajo za svojo zemljo. Pod Babotinom so morali postaviti karabinerje, da so streljali na tiste Italijanske vojake, ki niso hot-U iti naprej. Borili so se le pri Piavi, ker so vedeli, da tam branilo svojo zemljo. V Nosnem in Kožbani pa so se oeli italijanski bataljoni takrat vsedli na tla in niso hoteli Iti v Plav- na fronto.
PrarAjo, da so nas prišli civilizirat, izobraževat. Ko so prišli k nam, nisem znala niti besede italijansko. Po enem letu pa sem že- marsikateremu južnjaku napisala ali prebrala pistmoe, ki ga je dobil od doma, ker ga sam ni znal brati ne pisati.
Danes blati reakcija jugoslovansko vojsko. Jugoslovanski vojak Je najbolj Junaški, pošten, dober in »vest dani besedi. Vprašajte, koliko jih Je živili, skritih v Italiji, pa Jih ta sedaj zahteva od Jugoslamje/ Kar pa je tam vojnih ujetnikov — mar se ne vračajo prav zdaj živi in zdravil Prav bi bilo poizvedeti, kaj se je zgodilo z vsemi tistimi ruskimi otroki, ki so Jih Italijani pripeljali iz Ukrajine v Vid^m, jih preoblekli in hoteli napraviti iz njih male fašista. Kaj pa z množičnimi grobovi koncentracijskega taborišča tam za Čedadom, kjer jih je vsaki dan mnogo pomrlo zaradi pomanjkanja f Videl jih je beneški duhovnik, ki je bil tam. V St. Lovrencu v Brdih so nabrali obleko in hrano, poveljnik taborišča pa jim tega ni pustil dati, češ da Imajo vsega dovolj. In to j« bila, je povedal beneški duhovnik, sama ljubljanska inteligenca. .
Spotikajo se ob cono B. Toda so tam mar nasilja in iatvine,
Razmejitvena črta mora biti potegnjena glede na dejstva!
Klevete CLN-a in de jslva
o stanju in volj! ljudstva v Furlaniji
Reakcionarni tisk in reakcionarni krogi že dalj časa svečano »ugotavljajo*, da člar.i SIAU v Južni Furlaniji na razne načine ki ob vsaki priliki terorizirajo tamkaj-šnje mirno italijansko prebivalstvo. Pred nedavnim se Je CLN za Julijsko krajino spustil še dalje. Ti gospodje 80 namreč v pismu ZVU napisali celo, da je »v obljudenih centrih obsoške Furlanije, kakor v Foglianu, Sagradu, Rudi, Krminu, Villessah, Ronkah, Vtrmegliacu, • Pierisu, Turjaku, itd., situacija popolnoma nevzdržna za tamkajšnje prebivalstvo, ki ga člani raznih lokalnih SIAU trajno preganjajo, mu grozijo in ga izsiljujejo*. Ti elenienti, ki vedno hitreje izgubljajo tla pod nogami, se sedaj oprijemajo vseh mogočih sredstev in provokacij, da bi zo-p?t speljali vodo na svoj mlin. Reakcionarjem je Zal, da jim ljudstvo ne verjame več, da Furlani tostran in tudi onstran Soče gredo odločno po začrtani poti. Furlansko ljudstvo Je zelo mirno, se ne pusti izzivati, obenem pa j« tudi odločno, ostati čvrsto povezano v organizaciji SIAU, kajti ne priznava nobene od treh popolnoma cetnogočih črt, se 'ne strinja z nikaktm predlogom pariške konference, ki ospo-rava priključitev k J[ugoslaviji.
Da bi poučili javnost o resničnem stanju v južni Furlaniji, bomo danes navedli le nekaj podatkov.
Hočemo Tita!
V Pierisu Je ogromna večina prebivalstva povezana v razne množične antifašistične organizacije. V tej vasi ni govora o posameznih članih SIAU, ker Je dejansko vsa vas včlanjena v tej organizaciji. Socialistov in demokristjanov v CI.N je tako malo, da so komaj zasedli mesta v občinskem svetu. Pristašev nimajo. Ljudstvo jih noče. Ker so prebivalci za ljudsko oblast in za priključitev k Jugoslaviji, jim občinski svet dela vse mogoče težave. Toda vaščani, ki so v boju za svobodo ogromno žrtvovali ob strani primorskega slovenskega ljudstva, znajo potrpeti in vztrajno nadaljujejo z začetim delom. V zadnjem času so v ladjedelnicah odslovili mnogo vaških delavcev, ki so se ves čas osvobodilnega boja s puško v roki borili proti okupatorju. Pa tudi zato so ne vznemirjajo. Kdo torej terorizira, otežko-ča delo ln izziva? Vaščani, to Je člani SIAU gotovo ne. Ljudstvo se samo vsak dan bolj prepričuje, da bo našlo rešitev vseh še tako težkih vprašanj le v Titovi Jugoslaviji. Zato ne priznava razkosanja Julijske krajine ln odcepitve Furlanov od ostalega slovenskega ln Italijanskega prebivalstva pokrajine, temveč še odločneje zahteva, da se na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov priznajo njegove pravice lo upravičene težnje po priključitvi k republiki Jugoslaviji.
Ravno tako Je v Turjaku. LJud! stvo Je strnjeno okrog organizacije SIAU, h kateri vsak dan pristopajo novi člani. Socialisti, demokristjani in pripadniki akcijske stranke so zaskrbljeni nad tem. »Kar naj bodo. Ne le, da Jih nočemo — pravijo vaščani — temveč nimajo nobene pravice govoriti v cašem imenu, saj ne predstavljajo nikogar.* Prebivalci, ki so žrtvovali 12 najboljših sinov za svobodo, se morajo z vsemi ostalimi Furlani še vedno boriti za svoje najosnovnejše pravice. Večji posestniki še vedno izkoriščajo kolone ln najemnike. Zato vaščani pravijo: »Ml hočemo samo pravico, hočemo k Titu*.
Hočemo k Jugoslaviji
V Sagradu ljudstvo aktivno deluje v okviru antifašističnih organizacij, sindikatov ln društev, Mnogo vaščanov Je brez dela. Kmetje so zaradi visokih cen gnojil in raznih drugih sredstev, ki Jih razprodaja podružnica »Consorzlo ogra-rlo* v zelo težkem polcžaju. Za to ln za podobna vprašanja se občinski svet ne zanima. Na drugi strani je pa zelo zanimiva sama .demokratična’ sestava sveta. Predsednik je neki zdravnik iz Barija, voditelj vaške akcijske stranke, podpredsednik je neki polkovnik iz Romagne, voditelj socialistov, med člani pa J? tudi demokristjan lz Sicilije. »Ml take oblasti ne bomo nikdar sprejeli. Mi hočemo ljudsko oblast, hočemo k Jugoslaviji*, pravijo vaščani.
Tudi v Krminu prebivalci zaupajo le organizaciji SIAU. Ker
»Lega Friulana*, sestavni del »Lega Nazlonale*, ni imela niti najmanjšega uspeha, je pričel proti antifašistom agitirati duhovnik. Dne 27. maja t. 1. Je v cerkvi ravno pričel pridigati o temi »Sovražnik Boga Je sovračnik človeka*, ko mu je ljudstvo obrnilo hrbet in odšlo iz cerkve. Prebivalci pravijo: »Hočemo ljudske duhovnike in ne ljudi, ki zakrinkani v črno obleko
hujskajo pošteno ln delovno ljudstvo*.
Po vsem tem postane razvidno, da furlansko ljudstvo hoče samo dela, resničnega bratstva med Slovani ln Italijani ter miru v okviru Ljudske republike Jugoslavije. Reakcionarni tisk in CLN lahko nadaljujeta s kampanjo laži, toda ljudstvo ce bo popustilo v svojih zahtevah.
Tisk CLN-a in novinarsko poštenje
List «11 lunedl* je prinesel dopis iz Brd. Kakšen je bil ta dopis, bo najbolj razvidno iz naslednje izjave:
Izjava
Podpisani Anton Zimic (Antonio Zimic) iz Vrhovelj (Koj3ko) hišna St. 45 protestiram proti listu »II Lunedl*, ki je dne 27. maja 1946 prinesel na 2. strani članek z mojim podpisom (Antonio Zimic). V vseh Brdih ni drugega Antona Zimic razen mene. Zato zahtevam od omenjenega italijanskega šovinističnega lista, da prekliče oziroma da popravi storjeno mi krivico, kajti Jaz nisem poslal nobenega dopisa »B Lunedi*. V nasprotnem primeru bom iskal pravioe pri sodniji.
Dopolnilo: Članek v tedniku »B Lunedl* nosi naslov »Lettera da Quisca».
V Gorici, 29. maja 1946.
Podpisan: Zimic Anton
Ljudski odbori v Brdih prepovedujejo Bricem, da kupujejo v italijanskih trogavinah — sicer smrtna kazen! To in druge neumne klevete, ki kažejo podobno pomanjkanje fantazije in zdrave človeške pameti, tvori glavno vsebino podtaknjenega pisma. Sicer pa je od. več odgovorjati na podobne klevete. Dejstvo, de se pisec sam pod svoje izmišljotine ni drznil podpisati ln podtaknil tuj podpis, zadostno prikazuje, koliko bi moglo bi« na tem resnice. — Da ne omenimo čudne trditve, da bi se kakšen Zimic, o katerem že Ime kaže slovenski lz-
TO NISO ŽALITVE ?
sCoda del Diavolo» je objavil v svoji 43. Številki — JI. maja t. I. sledeč tekst: »Obtožnica proti generalu Mlhajloviču obsega 6.000 — tako vsaj pravijo — (Jest tisoč) strani.
Za obseči ono proti maršalu Titu ne bi bili dovoli prostori tukajšnje ljudske knjižnice*.
Ali Ko ni skrajna ialitev proti suvereni* Jugoslavije, pro.i jugoslovanskim na-J-dom. j roti Jugoslaviji, ialitev, ki jo more izreči le fa-tls t O, Izgleda, da za TVU ne pomeni to ničesar, luijil po tolikih in tolikih lali — tvah tega lista napram Jugoslovanskim narodom — de-moiicaciji, list Se vedno lakaja.
eCanguro*, da, sCamguros, so pa ustavili.
Slovensko narodna gledališče za Trst In Primorje
uboji in pretepi t Nikdar nf Mio nič slišati. Nikogar nisem videla prositi vbogajme.
Tukaj pa hočeta škof Margottl in Santin vreči naše ljudi na cesto.
Mogoče Ustim, ki odločajo o naši usodi ni to nič mar (n gledajo samo svoje interese. Naj pon\nl]o, da je umazana politika, ki nam hoče prizadeti to smrtno ža'itev, zgrešena, ker tega nikdar ne bomo odpustili (n pozabili. Me matere bomo to vtisnile v spomin našim otrokom {n tako lz roda v rod. In vedno pride dan, ko se bridko kesa, oni, ki zavrže zvestega prilatelja, ki se vedno ravna po načelu: Ravna pot, najboljša pot!
J. B., preprosta primorska žc-r.tt, In ljubi svoj narod in vse dobro misleče ijtll.	•
bo vprizorilo na svojem gostovanju sledeče predstave: danes v soboto 1. Junija ob 20. uri v Dornbergu »Pesem s ceate*; jutri v nedeljo 2. junija ob 17. uri v Vremskem Britofu »Raztrgance*; v ponedeljek 3. junija ob 21. url pr Sv. Ivanu pri Trstu v dvorani Škamperle »Raztrgance* in v torek 4. Junija ob 21. uri v Skednju v dvorani bivšega ri-creatorljs »Raztrgance*.
Cena povsod 40 in 20 lir.
vor, v Brdih izdajal za «dobrega Italijana*...
Je pač težko za gospode pri «11 Lunedl* najti kaj resničnega, kar bi bilo v skladu z njihovim političnim modrovanjem. In posledic se v coni A, kakor vse izgleda, ni treta bati, saj so pisali oni in njih kolegi pri »Voce* itd. is marsikaj hujščga, ne da bi jih dolotela usoda »Cangura*...
Zopet preiskava na nepravem mesiu
Včeraj zjutraj so zavezniški in civilni poltcjsti obkolili in temeljito preiskali Ljudski dom na Opčinah. S posebnimi aparati so od zunaj in znotraj iskali orožje, ki ga pa seveda ni30 mogli najti. I-skati bi ga pač morali drugod in ne v Ljudskem domu. Preiskavo so tokrat vodili zavezniški oficirji v navzočnosti predsednika krajevnega osvobodilnega sveta tov. Malalana Hinka, napram kateremu so se obnašali vljudno in prijateljsko. V nasprotju s prejšnjimi preiskavami v št. Jakobu in drugod je bilo včeraj tudi ugotoviti, da pri preiskavi notranji opremi zgradbe niso povzročili nobene nepotrebne bkods, na kar so navzoči častniki posebej pazili.
Tov. Malalan je opozoril navzočega zavezniškega častnika, da je med množico vaščanov, kateri so se zbrali pred poslopjem večina fantov bivših partizanov — soborce/ za skupno zavezniško stvar. Med civilnimi policisti pa so vaščani spoznali hlzše fašiste, ki so že leta 1940. vodili openske fan'» v zaper. Kljub zagrenjenosti nad tako ironijo v postopanju z našim ljudstvom, se je prebivalstvo,« ki Je V velikem številu prišlo prvi Ljudski dom in od daleč prisostvovalo preiskavi, zadržalo povsem mirno in disciplinirano.
Orožje bi pač morali iskati pri onih. ki stJ-eliajo po tržaških uti cah. in ne pri žrtvah njihovega te-orja...
Zakonito in pravilo«! \
poslovanje policije
\Vlnston Churchill se Je svoje dni izrazil, da v demokratičnih deželah policija ne vdira v zasebna stanovanja itd. (Tendencioznosti tega govora ne bomo več pogrevali. Ostanimo le pri izjavi sami).
Kako pa bi potem označil gospod Churchill poslovanje policije v coni A Julijske krajine? K4J bi porekel na primer ca naslednji dogodek?
Dne 25. maja Je civilna policija Iskala v Gorici na njegovem stanovanju, na korzu Roosevelt št. 37 v I. nadstropju uglednega Goričana Prinčiča Alojza. Slednji Je bil ob tem času v službi. To pa ni motilo goriške civilne policije, da ne bi izvršila stanovanjske preiskave v njegovi odsotnosti. V civiliziranih deželah Evrope vedo ljudje povedati, da ščiti zakon integriteto zasebnega stanovanja. Stanovanjsko preiskavo sna? odrediti samo sodnik ali pa zadevni policijski organi. Preden se izvrši preiskava, se mora policijski organ legitimirati ln pokazati prizadeti osebi odlok, ki odreja'preiskavo. Preiskavi mo--a tudi na vsak način prisostvovati sama stranka, ki j? prizadeta ali pa njen pooblaščenec.
Zdi se pa, da civilna policija v coni A teh v civiliziranih dc*el«h
običajnih zakonitih predpisov ne pozna, ali pa namenoma krši. Kako drugače si moramo razlagati, da je izvršila policija pri tovarišu Prinčiču preiskavo v njegovi odsotnosti? Razmetala je veh tega vso opravo ter zapustila stanovanje v skrajnem neredu. Omar« odprte, postelje raznežene, oblačila raztresena in premetena; knjige, listine Tazmetane vsevprek; radio, fotografski aparati in negativi odprti ter odliti itd. To sliko J« našel tovariš Prinčič, ko »e Je vrnil v svoje stanovanje. V svoji zaprepaščenosti si vsega tega ni mogel objasniti, dokler ni izvedel, da je to delo civilne policije.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Bovec
KOMEMORACIJA ZA PADLIMI VOJAKI Dno 30. ma_ja je v Bovcu na trgu Svobode zavezniška vojska priredila komemoracijo v spomin padlim vojakom. Ko so dvignili ameriško zastavo na pol droga, je zavezniški oficir nagovoril vojake In ljudstvo. V govoru se je »pomnil junakov, ki so padli v borbi proti fašizmu za svobodo in demokracijo. Neki oficir je nagovoril ljudstvo tudi v slovenščini, orisal pomen komemoracije ter poudaril, da se tega .dne spominjamo vseh borcev, ki so padli za skupne zavezniške cilje. Ob koncu je godba zaigrala žalo-stioko, nakar so izstrelili tri salve.
Trenta
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Mladina ln pionirji Iz Trente so na večer pred obletnico rojstnega dne maršala Tita zažgali okoli vasi 50 kresov. Dva sta zagorela celo na Vršiču, na bivši jugoslovanski meji. 25. maja zvečer pa so se Trenta rji zbrali k proslavi v mladinskem domu. Tov. učiteljica Grafenauer Cvetka Je navzočim orisala življenje in delo maršala Tita, sledile so deklamacije, ki so Jih trentarske mladinke prav lepo podale
v pozdrav našemu ljubljenemu Titu. Vaški pevski zbor je s spremljanjem harmonike zapel nekaj partizanskih in narodnih penni. Ob zaključku je spregovoril tajnik odbora SIAU, tov. Cuder Danilo. Pozval Je ljudstvo na trimesečno tekmovanje s tolminskim okrajem. V tem tekmovanju bo ena glavnih točk nabiralna akcija za obnovi« veni sklad naših porušenih vasi. Zavedno ljudstvo je ta predlog sprejelo z navdušenjem in je že ob tej priliki nabralo lir 600 za sklad, s katerim bo pripomoglo k obnovi naše porušene domovine.
Sežana
OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA
Antifašistična mladina sežanskega okraja se jo zbrala k množični konferenci. Po političnem in organizacijskem referatu so mladinci razpravljali o važnih nalogah. Fredlagali so, naj bi mladina sežanskega okraja odšla na udarniško delo v komenski okraj. Navzo-čl so predlog sprejeli s ploskanjem. Sklenili so tudi, da bodo skupno z jugoslovansko mladino najlepše praznovali »mladinski teden*, ki bo od 2. do 9. junija t. 1. Praznovali ga bodo z udarniškim delom. S tem bodo ponovno pokazali evo-
k ur
I. turnir košarke Zveze fizkuiturnih društev
Vsem prosvetnim društvom
Slovenska prosvetna zveza za Primorje ln Trst poziva vsa prosvetna društva, da sodelujejo s svojimi prireditvami ob priliki mladinskega tedna od 2. do 9. junija L 1. Ves čisti dobiček gre v korist iniciativnega odbora Z. M. J. K.
Mladinski praznik v Mirnu
Jutri, 2. t m. bo v Mirnu prvi mladinski praznik s sledečim programom:
1. nastop lahke atletike od 8. do 11. ur«. Tek čez drn ln strn (mladinci), tek na 100 metrov (mladinci), tek na 80 metrov (mladinke), skok v višino ln daljino (mladinci ln mladinke), metanje kopja, diska in krogle (mladinci in mladinke).
2. od 11 do 12 ure plavalna tekma, mladinci na 100 metrov, mladinke na 50 metrov.
3. telovadni nastop mladincev, mladink, pionirjev Ln pionirk ob 14. uri.
4. ob url 16 nogometna tekma za pokal, Ruajan-Medeot. ‘
5. tek v vrečah ob 18 uri.
6. ob 18.30 url kulturna prireditev na prostem. Sledi ples na prostem s vstopnino.
Okrajni odbor mladine vabi vse naj se vdeleže našega prvega mladinskega praznika.
Zahvala
Učiteljstvo slovenske ljudske šole pri Sv. Ivanu »e zahvaljuje ta-
roošnji AF7 zs pogostitev otrok ob pr.liki obeh otroških prireditev.
Po osmem kolu tekem v okviru I. turnirja košarke, ki ga je razpi-sala Zveza fizkuiturnih društev ln na podlagi sodnikovih porodil, je vodstvo Izdalo porodilo št 4. V tem poročilu javlja, da je sodnikisedem minut pred koncem Igre prekinil tekmo med petoricami Čermelja in Tovarne strojev. Igro bodo ponori, li na koncu prvega dela tekem. Vodstvo Je preučilo in odbilo protest petorice Tomažiča o tekmi Tomažič - Rinaldi (ženske). Vse ostale tekme je vodstvo odobrilo.
KLASIFIKACIJA Po sedmem kolu tekem v okviru prvega turnirja košarke je klasifi. kacija sledeča:
(Kratke pomenijo: O odigrane, D dobljene, N. neodločne, Z zgub-
ljen«, D dani, P		prejeti.			T točke).		
	MOŠKI						
	D D		N	z	D	P	T
Zol	6	6	0	0	270 105		12
Tov. strojev	5	4	0	1	167	87	8
Čermelj	5	4	0	1	182	103	8
Dugolln	6	S	0	s	186 211		6
Acegat	5	2	0	8	148	143	4
Rinaldi	4	2	0	2	65	76	4
Vesna	4	1	0	8	86 203		2
Tomažič	7	1	0	•	78 225		2
Škamperle	4	0	0	4	4	38	0
	ZENSKE						
	O D		N	Z	D	P	T
Barkovlje	4	8	1	0	50	19	7
Tomažič	S	2	1	s	44	50	5
Rinaldi	4	2	0	2	51	46	4
Zol	”4	0	0	4	‘4	38	0
Flzknlturne tekme
NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL »PINO COVERLIZZA* Odobrene so bile vse tekme, odigrane do 31. t. m. Jutri se pričnejo Analne tekme, v katere so se kvalificl-
rali Montebello, Primorje, Prosveta in Skedenj. Jutri 2. t. m. bodo igra. 11 sledeče tekme: na Igrišču Ponzia-na: Montebello - Skedenj ob 15 uri; na Igrišču na Opčinah: Prosveta -Primorje ob 17 uri.
OKR. TELOVADNI IN PEVSKI NASTOP V BOLJUNCU. Zveza za telesno vzgojo javlja da bo jutri 2. t. m. v Boljuncu telovadni nastop za miljski okraj. Začetek ob 15. uri. Ob 17. url pevski nastop zborov iz Ricmanj Boršta, Doline, Domja, Mačkovelj, Škofij I., II. - Elerjcv, Plavij, Sv. Barbare- in Boljunca, ln sicer posamezno ln skupno. Po telovadnih in pevskih točkah prosta zabava in ples. Od 13. ure dalje bo od tramvajske postaje pri- Sv. Ani vozil do Boljunca kamion. Nastop je obvezen za vse telovadce in telovadke miljakc-ga okraja. Zjutraj ob 8. uri bodo skupne skušnje telovadcev. Hrano naj si prinese vsakdo s seboj.
Izleti
IZLET NA NANOS. Na pobudo snujoče se Zveze primorskih planinskih društev v Trstu in še posebej planinskih podružnic Vipave ln Postojne »e bo dne 9. k* 10. t. 1. vršil na Nar.osu veliki tradiciona'-nl planinski tabor s sodelovanjem Slov. narodnega gledališča' iz Trsta in okoliških prosvetnih društev. Spored tabora Je naslednji: 9. junija zvečer bodo zagoreli na Nanosu kresovi. 10. juoija dopoldan uprizori Slov. narodno gledališče iz Trsta »Desetega brata*. Nato pevski zbori. Spored Se ni natančno določen, objavili ga bomo točneje na lepakih.
Koncentracija izletnikov ln izhodišče j« lz Vipave. Prosimo, da se tega slavja po možnosti v čim večjem številu udeležite.
jo enotnost z jugoslovansko mladino in svojo željo po priključitvi k Jugoslaviji. Na predlog posameznih mladincev in mladink so sprejeli in odposlali pozdravna pisma tov. Kardelju, zunanjemu ministru Sovjetske zveze Molotovu, prestav-nikom komunistične partije Francije in drugim. Končno so mladinci in mladinke izvolili svoje vodstvo, okrajni odbor ZAMJK za Sežano. Konferenco so zaključili s himno »Hej Slovani* ter z vzkliki maršalu Titu in Jugoslaviji.
V. S.
Od vseh devetih policistov, ki so prišli v stanovanje Alojza Prinčiča, ni padlo niti enemu na um, da bi ga poklical po telefonu. Brez pomislekov so pričeli s preiskavo ob odsotnosti gospodarja. Prevrgli so vse stanovanje, neko listino, ki se končuje z besedami »za Tita — za Jugoslavijo* — pa so prestavili z mesta, kjer so Jo našli, na viden kraj, kot bi to napravili v zasmeh. Po vsej sobi so razmetali zažgan papir, da je vse izgledalo kakor v hlevu.
Gotovo ima polletja pravico, da Išče prepovedane predmete, da pogleda, pretipa, posveti, preizkusi radio, pregleda fotografski aparat in filrfce, Toda ali morda ima tudi pravico, da pusti radio na tak način odprt, da »? pokvari; ali ima pravico, da neuporabljene filme Izpostavi svetlobi in jih na ta način uniči v veliko škodo lastnika? Ne vemo, ali ima civilna policija v coni A takšna posebna pooblastila. Res, na svojevrsten način Je policija opravila svojo »dolžnost*.
vseh terorističnih podvigih fsS _ nih tolp z bodali, noži in kresi..,	—
Ali so nam mar v duhu taw postopanja v Parizu namenili ver]*
ne črte smrti? Ne moremo
Zdaj po vsem tem vendar k dovolj jasno vidijo, kaj bi n® u ljudstvu lahko prinesle on« črte—
a
Pršmerska tjudslvo prpffll1
Lei
1
obtožnico proti Mlha|Iovl ')
Po vsej Goriški zbira lj prijave o zločinih in groeov"
stvih, ki so jih izvršili na IjJ robju okčrožja četniki Draže * hajloviča. Do sedaj je prir?*' na okrožni NOO 177 pr‘j<*v’ podrobno opisujejo zločinski r četja četnikov in četniških 0
dov za časa njih kratkega
tii*
nja na Goriškem v prvih w f cih 19J5. do osvoboditve zemlja po Jugoslovanski arts
če,
vh
Dobra srca
Dr. Ivo Kranjc je daroval ** rote padlih partizanov 300 Hr' ZAMJK za Nabrežino Je P0^ la . odboru Zveze primorskih J*1 za nov za Nabrežino 2000 Ih" *« moč žrtvam fašističnega ter tm Odbor Rdečega kriia i* in Gaterc Je dne 12. t. m. ort-Jj ral nabiralno akcijo. Cisti g zabavnega večera znaša 219* šolska mladina pa je z r«*Pr ^ njem značk ln s prireditvijo brala 3849 lir. Skupno so torej brali 5957 lir.	.
Ob pogrebu pok. Ivana so nabrali 730 lir. Darujejo F1
tej
te
vii
to
te
Sl
n<
in
it
jo
rc
Pri dogodku v ulici Commercla-le, kjer so predsinočnjlm fašisti poškodovali avto s tablo cone B in mu razbili vse šipe, cato pa vjjgji v neki lokal in dvajset minUt— reci ln piši dvajset minut — dokler'se Jim Je zljubilo — razbijali, kar jim J? prišlo pod roke, pa po-licije ni bilo. Da ne govorimo o
rotam padlih partizanov.
Antifašistična mladina i*
B*
kovlj je zbrala v prid bolnim ^ L —... j f-	VSO«'.
rišem vsoto denarja. Od te
poklonila tovarišu Srečku in Dragotinu Pertotu 3000 Ur- -dina se najlepše zahvaljuj® ki so prispevali k uspeha na® akcije.
Spohodia. in
Razdeljevanje ilvH -
MLEKO ZA STARE. Od
Pogrebi ln žalne svečanosti
POGREB PARTIZANOV. Jutri 2. t. m. ob 10. uri bo iz mrtvašnica glavne bolnice pogreb garibal-dinca Marija Košute iz brigade Garibaldi Trieste.
Ob 17. url bo na barkovljanskem pokopališču pogreb partizana Slavka Erišček.
Partizani in antifašisti naj se pogreba udeležijo.
Prireditve, predavanja in sestanki
SLOV. OTROŠKI VRTEC PRI SV. IVANU bo imel svojo prireditev \ nedeljo, 2. Junija t. 1. ob 5. uri pop. v dvorani prosvetnega do.' ma pri Sv Ivanu. Vabljeni so vsi starši in prijatelji dece.
TEDEN ZA OTROKA.-Danes in jutri bo ob 18. uri velika prireditev na prostem na športnem igrišču Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Nastopili bodo harmonikarji, godb« na pihala ln en pevski zbor. Na sporedu so tudi drugi koncerti ter ples za mladino ln za starejše. Srečelov ln druge zaba\e. Odprt bo bar. Izkupiček gre v korist »Tedne za otroka*.
V GLEDALIŠČU FENICE bo jutri ob 10 uri matineja, ki jo priredijo mali igralci ln solisti. Izkupiček gre v korist »Tedna za otroka*. Vstopnina 20 lir.
PROSV. KR02EK »DUGULIN*-ASIZZ organizira Jutri 2. t. m. v prid »Tedna za otroka* prireditev in zabavo na prostem v prostorih krožka (Gostilna Paradlso).
PROSVETNO DRUŠTVO »I-VAN CANKAR*. Dramski Odssk priredi Jutri ob 19.30 v Sv. Križu pri Trstu trodejanko »Tri sestre*. Vavbljeni vsi člani in prijatelji.
KULTURNI KR07.EK »RINALDI*. Danes ob 20 uri priredi mladina krožka kulturni miting s pestrim sporedom. Med drugim so na sporedu igra »Povratek gari-bakllnca*, humorlstlščni prizori ln petje.
PLES PRI RUMENI HISI. Danes in Jutri bo v vrtu prosvetnega društva v Earkovljah na pro-seškl cesti »Rumena hiša*' ples. Pričetek ob 20. uri. Cisti dobiček gre v dobrodelne namen«.
KULTURNI KROZEk »MARUŠIČ*. Danes ob 21 url bo v prostorih »Na Lovcu* predaval tov. Pe-tronlo.
PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU. Danes ob 20. uri bo v dvorani prosvetnega doma (rikreatorij) prvi občni zbor.	•
NASTOP PEVSKIH ZBOROV NA OPČINAH. Jutri 2. t. m. ob 18.
K.
LJ
U
R
Nove Mladinske knjige
Glavni odbor ZAMJK Je organiziral nabavo slovenskih leposlovnih ln poučnih knjig, pesmaric itd. Vse te razne knjige lahko kupite na okrožnih ln okrajnih ZAMJK, na mestnem odboru ZAMJK za Trst, ulica Machiavelli 13, In na mestnem odboru ZAMJK za Gorico, Ljudski dom.
Za sedaj so na razpolago Medeče knjige: Nikolaj Ostrovski: »Kako »e Je kalilo jeklo*, ena od najbolj priljubljenih knjig sovjetske mladine, ki ji sedaj začenjamo spoznavati tudi ml; broširana 175 lir za načlane ZAMJK in 120 lir za člane ZAMJK; vezana 225. Ur za nečlane ZAMJK ln 150 lir za člane ZAMJK. Ko-honov: Zgodbe o Leninu. V tej
knjigi nam pisatelj na privlačen način pripoveduje o dogodkih lz Leninovega življenja. Knjiga Je opremljena s slikami, broširana 75 ln 40 Ur, vezana 125 ln 80 lir. Ribičič:	»Udarniki*,	knjiga	za
pionirje - 45 ln 30 Ur. Jnkovljev: »Zgodbe lz mojega življenja*. V tej knjigi se seznanimo z življenjem in delom Jakovljeva, najslavnejšega konstruktorja avio-nov. Iljln: »Priroda in ljudje* Izredno zanimiva knjiga, ki nam tolmači kako ljudje v Sovjetski zvezi obvladujejo prlrodne sile in izpremlnjajo naravo. Vezana 225 ln 140 lir. Lenin: »Velika pobuda* vezana 140 - In 8-5 Ur. Anton Ingolič:	»Ml?dl aktlv>č!»
mladinska igra v treh čcjsnjth,
ki nam prikazuje borbo naše mladine v času okupacije - 50 in 35 lir.
Boris Garbatov: »Mladost očetov*, Igra v petih slikah, iz časa državljanske vojne v Rusiji, stane 40 in 30 lir. Peter Levec: »Koraki v svobodo*, zbirka pesmi lz časa osvobodilne, borbe - stane 90 in 55 Ur. Kajuh:	»Pesmi* cena
lo - 10 lir. Pesmi naših borcev, zbirka pesmi iz časa narodne osvobodilno borbe v d^eh zvezkih, cena vsakemu zvezku 40 ln 30 Ur. Oton 7upančič: »Zimzelen pod snegom*. najnoVejša zbirka - pesmi našega največjega slovenskega p-«nlka: cena bro-iiranl knjigi 110 In 70 Ur. Mladi oder, zbirka Igric z Ilustracijami cena ^0 ln 30 Ur. Mlada pesem, mladinske pesmi lz naše o-.Tvobodtlne borbe za pevske zbo--e, cena 50 'n 35 Ur. Pahor Ka-r V »P'-r/m sluvmivk. «'«41?«*, note In b^^MIlo bor.-vn« m'*dlo-flaa •.*««*?; cona V V. 10 Ur.
uri bo v prosvetnem domu na Opčinah skupen nastop pevskih zbo. rov openskega prosvetnega društva in škorkljanskega zbora »E. Adamič*.
do 15. t. m. se bo delilo no sladko mleko starim Pre* let, in sioer po pol litra ®a . a 42 e'
PROSV. DRUŠTVO LONJER priredi s sodelovanjem AF2 jutri, 2. t. m. ob 16. uri igro »Svet brez sovraštva*. Prostovoljni prispevki gredo v korist sirotam padlih borcev. Sledi ples, ki ga organizira Zveza lonjersklh partizanov. Pridite vsi!
TRETJI OBČNI ZBOR POKR. ODBORA DRŽAVNIH IN JAVNIH NAMEŠČENCEV bo jutri '2. t. m. ob 10. uri v Cinema del Mare, trg Duca degli Abruzzi, Dom pri-staniSkih delavcev. Na sestanek va. bimo vse driavne, javne, občinske in pokrajinske nameščence, ki so bili iz političnih razlogov odpuščeni v času fačizma, predčasno upokojeni, uradno odstavljeni ln premeščeni v stare italijanske provinc^. Np dnevnem redu so važna sporočila in sklepi.
PROSV. DRUŠTVO »ISTOK -ZVONIMIR* V ŠTANJELU NA KRASU pridedl v nedeljo 2. junija ob 15. url v prostorih ljudskega doma zanimivo kulturno prireditev. Na sporedu Je igra A. Medved: «Po-sestrimi*, deklamacije in pevske točk«. Sodeluje prosvetno društvo lz Manč.
PROSV. DRUŠTVO »TABOR* V LOKVI ponovi v nedeljo 2. Junija ob 17. url dramo M. Pucove »Svet brez sovraštva*. Sodeloval bo pri prireditvi tudi domači pevski zbor. Vabljeni val!
Enotni sindikati
SESTANEK KMETOV PRI SV. IVANU. Vabimo vse kmete iz Sv. Ivana, Fodlonjerja in Gvardlele na sestanek ki bo danes 1. Junija ob 9. uri zvečer v dvorani kulturnega krožka »S. Škamperle*. Naj nihče ne manjka.
ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT naznanja, da se vrši sestanek kmetov danes 1. junija ob 8. uri zvečer v prostorih kulturnega krožka »Cebulec* v gostilni »Vittoria*. Vabimo vse kmete iz Sv. M. Magdalene Zgor., Rocola, Kampanelle in Kalaje. Ker bomo razpravljali o važnih zadevah, naj nihče ne manjka.
SINDIKAT NAMEŠČENCEV V HOTELIH, KAVARNAH ITD. Vsi brezposelni te kategorije naj se Javijo v ulici Imbriani 5, soba 16, kjer bo danes, edini ln zadnji dan, delitev raznih Jestvin.
Člani naj s« Javijo tudi zaradi nakazil za oglje po znižani ceni.
SINDIKAT NAMEŠČENCEV SPALNIH. VOZOV. Člani naj dvignejo nakazila za oglje. Brezposelni dobijo danes nakazila za razne jestvine.
SINDIKAT POMORŠČAKOV IN PRISTANIŠKIH DELAVCEV, odbori in pododbori podjetij tega sindikata se sestanejo Jutri 2. t. m. ob 10. tiri v dvorani Krožka »M. Kraljič*. Priporoča se točnost.
SINDIKAT ZA PREHRANO. Danes ob 17. uri se sestane glavni odbor.
vsak drugi dan. Cena: po liter.
KtNOPREDSTAi/Ep
------■	  fM
NAZIONALE. 16: »En d«n nja* - A. Nazzari.
FENICE. 14.30: »Nihče se ^ E. Cegani, M. Denis, D- V SUPERCINEMA 16: »Brc* v žlne*.	«f.
FILODRAMMATICO. 16: 5? pr ljalt v Grand Hotelu* -
ITALIA. 16: »Takšno je EvU4^’
D. Durbin.	m-
ALABARDA. 16: »Pojem P°d,, som* - M. Lottl, F. Albane^
IMPERO. 16: »Ljudje v ^t.
življenju* - L. Joung, K-VIALE. 16: »Vse mesto pteS1 N. Taranto, N. Otto.	*
MARE. 16: »Tovariš P.», «Snlrf triarha Sergija*.	jp
MASSIMO. 16: »Tujka* - V’ mance.	j,
GARIBALDI. 15130: «Ofistra»L hodnostl*, J. Parker, R. NOVO CINE. 18: »Proč *
A. Magnani.	*
ARMONIA. 15.30: »Ogenj *lr*^ J. Lodge.	jp
ODEON. 15-30: »Cilinder* * gers, F. Astaire.	,	e,
SAVONA 16: »Anonimno A Sothern.	f
MARCONI. 15.30: »Blazno«*’’ Eoyer.	-
AZZUIJRO. 16:	»Pepelnata
proga*, P. Lupino.	il
RADIO. 15.30: »Obsedeno«*«
’" >
Glrotti, c” Calamai7F-
CENTRALE. 15: »Parada vese
Knox, Fiamagan.	m
VITTORIA. 16: »Mladina v vlh», S. Wigert-ADUA 16.30: »Pot maščevanj« ’ Wayn«.
VENEZIA. 15.30: »Kean*. CARDUCCI. 15: »Charlotov* vetja* - s. Tempie. BELVEDERE. 18: »Suženj « ni*, L Hovvard. ARGENTINA 16: »Prlnoe*« 1 kanova*.	■
LJUDSKI VRT. 21: »Str««1’' Stanwyek, W. Holden.
Odif. urednik DUŠAN
‘f Pokopali bomo naš®8*
Brlšček Slavka - Ru880
nrlŠ* ,
18 letnega borca tririšh« v S1' Garibaldi. Padel Je 24.S.1M®’ Lovrencu pri Škofji Loki-Pogreb bo v nedeljo 2.
17. uri z domačega pokop«1 Barkovlje, 1. junija l®4 '
7alujoča družina BR*^
Krajevni odbor ZVE ' MORSKIH PARTlZ^^F’ Barkovljnh javlja vsem „gff In tovarišicam, da se 'T
padlega borca tržaške br!8*‘*'
Brlšček Slavka - Hus«3
v nedeljo 2. junija t. t ob z domačega pokopališč«'
IT.
Trodejank* Igra bajka m petjem
llnsntnik 1n s
-	 —	a-v  ,	______________u—
la druge točke so na zanimivem sporedu Prtr.e J.# * v nedeljo 2 junija ob 16 url v kulturnem do . ^ I
SOLKANU pri O OB>
—————*————	i.	ni——
Godbeno druitvo s Prosek« priredi v nedeljo 2 lu »
TOMBOLO IN JAVNI 91*1
nn prostem.
Vabljeni ^