47 
Deteta zlate sanje
Mati:
,, w ečerni mrak se storil jc Vže luna vstaja na višavc, S& stolpa zvon zaoril je Ncbeški glas  ,,Marija ave", Po&vat pojdi dete malo Vže je napožil pravi Sas, Za danes delo si končalo, Molitev moli Se na glas."
Moli:
nAngelj6ek božji, ti varub. si moj Po višjej dobroti jaz varvanec troj, Pri jiostelji mojej ua strani mi stoj In čuvaj, in varuj rne zlega nocoj."
Mati:
,,Zaziblje te krilatec zlati In no6 pri tebi prebedi; Ko te prekriža skrbna lnati, Od tebe vsako zlo zbeži; In Bog ti dal bo mirno spanje, Da pridobiš si novo inoč, Mej spanjem dal ti zlate sanje, Zaspanekaj dete. lahko no^!"
Sanjc:
Dan se je nagnil in noč je prišla, Vlegla na zemljo se črna tema, Zvezdice svitle nn, nebu bleste K časti Ln slavi nebeškej gore. Nebeška kraljiea, visoka gosp;i, Marija Devica je k uieni prišht; V narožji jej Dete se milo smehljd In k sebi me kliče, da nekaj mi da." Jaz k njemu se bližam in — tresem se On de mi prijazno:  ,.Ne boj se me!
Oj dete preljubo, ti ljubček si moj,
S teb6j se jaz hočeni igrati noeoj.'1
In da mi konjiča lcpa rlva
Koujiža nimena — od zlatd;
Vozižek za njima vprežen je
In v zlatu in srebru leskeče se.
Ia vozim jaz Dete po cesti ki-asni
Po kojej se biserov tisoe iskri;
Lepčte se inoži nagledati ni
Krasdte mogoče povedati nf.
In Dote se meni prijazno smeblja,
Nakrat sva z vozičkom do hlevca prišla.
In vstavim konjifa, ter sprežein ju
In v Mevček zlati privežem ju.
Tam jesta rumeno pšeničico,
Srebrno pijeta vodičico.....
Nebeško se Dete ini spet nasmeji
V  nasmehu prijazno tako mi veli!" ,,Ker vozil nocoj si Eešnika sveta
V   spomin ti konjiža on zlata poda; Ohrani konjiča od zlata oba Nedolžnost nebeško in čistost srca." In rekši besede nebeške mi te,
V   višave nebesne izginilo jo.
Vzbudi se:
Krasne sanje, zlate sanje Sanjal sem noc6j, Vozil zlati scm vozič-ek
V  njem je bil Zveličar inoj. Dva podaril mi konjiea Krasna in zlata,
To nebeška je nedolžnost In čistost srea. Ta konjiča bom oliranil — Zlata sta obd, — Saj ju sam. mi je podaril Eešenik STetti.
Milan Šašelj