IV 78953

rno.jsht?* dlsiw*nt.<l antter pernm (No. S08> imrh # A

Wlsconsin. B j  order of the Prcsidon 2* J^to&er G* ta* on at th« Post. P

A - Burleson, Posfcmaster General.

yt

| «i«von- .

I  sici zagro^ornik |
i  fielavskili kori* *
t 8 ti v Wfsconsi- ♦
J nu, Minnesoti ♦

£

j

i

in  Michiganu

THE SLOVENIA The only Jugoslav Newspaper inWisconsin

OFFICIAL ORGAN OF THE “SLOVENIAN PRAatiaiu

CR0AT, AN UNION”, CALUMET, MICHIGAN.

Samo strokOT-
no in polltič-
ao organista*
ni delavci ima-
J jo boljšo bo-
£ dočnost!

“Entered a. » econd - clasa  matter December 22, 1913, at the post office at Milwaukeelv

No. 17. Št. 17.

fisconsin, under the Act of March 3, 1879.

99

M IIAVAUKEE, WIS. APRIL 29, — 29. APRILA 1921.

LETO VII. VOL. VIL

FRANCIJ A ZAHTEVA OD “JUGOSLOVANSKO” PRE- BEŠKI NOREC SE POROrIT
NEMČIJE ODŠKODNINO BIVALSTVO WISCONSINA S IGRALKO

na VSAK NAČIN -

Ga-

-— Glasom cenzusa Združenih Milan — Reški "norec

Francija noče nikakor od ne držav iz leta 1920 štetje država briele D’Annunzio se je povo¬
hati od svoje zahteve, da mora Wisconsin 2,631,839 prebival- čil z mlado pianistinjo Loiso
plačati Nemčija odškodnino 1. cev, izmed katerih je bilo roje- Baccara, ki je ves čas njegove-
maja. Od Nemčije se zahteva nih v inozemstvu 459,904 oseb. ga diktatorstva na Reki° bila
55 bilijonov, toda Nemčija po- Številke so precej zanimive. V njegovi

» . \ 1  • 1  ' * 1  a A ▼ w f • • • a . _ . -   'I « • . . ■

40,000 PREMOGARJEV
STRADA V ALABAMI

O

Haywood ušel v Rusijo

Chicago

Zvezne oblasti

11 LV * J ^ v  -* 0 ') 7  - -- | "-' ^

Združene države drže bolj nen- Celioslovakiji 19,785, Avstriji krogih z imenom “mala Bene-
tralno. j 19,626, Danskem 15,408, Italiji čanka, fare sv. Štefana.” D’-

Na n>tu je, da navedemo 11,187, Ogrskem 10,035, “JU- Annunzio se je ločil od prej-
pri t' ia sledeči primer: Angli-, GOSLAVIJI” 9,200, itd. Šte- šnje žene ter živi sedaj v Švici,
ja in Francija ste pobasale v j vitke glede Poljakov in KRA-
svojo imperijalistično malho L J E STVOSRBAHRVATAI-
nemške kolonije, nemške ladi- SLOVENAČANOV (moj Bog,
je. nemški kabel, Alzacijo in j kakšno čudno ime imajo 1 ju-

Lotrin.-ijo itd., a ti dve drža- dje, katere nekateri imenujejo!so dobile poročilo, da je Vul¬
vi i/.j. ■ Ijatc, da ne morate pla- neuradno Jugoslovane) niso in ! Ham I). Haywood, tajnik I. W.
eati ; ti dolga niti obresti ne morejo biti točne, ker je pri W. organizacije, potem ko je
Zdir: • ni m državam; Nemčija Štetju marsikateri Poljak izja- imel nastopiti daljšo zaporno
je iz j. - >il.i vse to, vrhu tega še vil, da je rojen v Nemčiji,, Av- kazen v Leavenvorth, Kans.,

polj^ 1  pokrajine, pa pravi striji ali Rusiji in ravno tako ušel iz Združenih držav ter se . - - _ v

vzlic u ravno ista Anglija marsikateri Slovenec oziroma nahaja sedaj v Moskvi alf Ri-[ Podajalci 02aroma  družbo in

• ••ja, da Nemčija lahko Hrvat izjavil, da je rojen v Av-jgi na Ruskem. Zvezni distrik-; P r emogav ji • I oza\Vevno pogod-

»dškodnino, striji ali na Ogrskem, kajti v.tn: nravdnik Charles F. Clyne, , )u ima v  Plesti guverner Ivi 1 -

Jugoslaviji ni bil rojen nihče, je izjavil, da so se storili po- ' 0Z Pcjv pa so družbe po¬
ker še Jugoslavije ni bilo tedaj trebni koraki, da se Ilaywooda 1  . 0  prelomile ter nočejo pri-

in je ni še niti sedaj, akoravno. najde in pripelje v Ameriko, !s ^d 1 v  m kake zahteve delav-
izkazujejo uradne številke, da!da dosluži svojo kazen. Obto-
je bilo v “Jugoslaviji” rojenih j žencev zagovornik Otto Cliri-!

Delavci izgnani iz hiš, živijo v

šotorih

Birmingham, Ala. — Pomo¬
žne organizacije širom juga z
mrzlično naglico sestavljajo
načrt, kako bi se odpomoglo
pomanjkanju tisočim mož, žen
in otrok, ki se nahajajo brez
pomoči v premogovnih krajih,
potem ko so začeli s stavko,
katera jim pa ni prinesla za-
željenega uspeha. Število tr¬
pečih pr ekaša 40,000. Salvation
Army (odrešilna armada) in
druge dobrodelne družbe, so
poslale prošnjo na guvernerja
Kilbv, naj si on izmisli načrt
sistematične pomoči.

Premogarji so pričeli s stav¬
ko pred več meseci, toda so i-
sto prekinili 22. feb., potem ko
je bila podpisana pogodba med

in 1
plača

Zi


rano o

tod« jo noče! Preračunite sami

kdo laže!

—. — .0. —

Dve ženi po eno streho brez

prepira .

New Vork — Po večmese-j 9,200 Ovseb.
enem - l očnem zako/iskem živ- (Pojimo se, da nam bo kdo v

I j en ju z dvema ženama, je bil zameril dolgo jezikolomno ime pi
Anthonv Kuyts, Belgijec, od o- Kraljestvosrbalirvataislovena -.pri

II i* i • i • I v i i • _ • i ž I_ 1    !

bi a

mn o

z

dv

^ Z  W    *- , r - - ...

njim v istem stanovanju ter čiji je Nemec in kdor je rojen

i _ -- . . Iv

cev.

Kadi nesrečne stavke so bili

s te n sen je povedal, da je Hay- n logarji izgnani iz kompa-

_ ..._ ^-  ( > > 1 1 I l I r 1 I » I \ 1 ( < It  I v .«-» a« 4 . « —     I __ - _ - ’ _

1\ tl* " * * • A

Ru- tna. I)o 9. aprila so prejemali

od: organizacije
or ker s- of Ame-
at pa je izjavi-

^ *c* (wxxia, (ta nun ne more več

rjei.ii M'  Aemec m Kdor je rojeni -o-— iv ! v ir ' W

mu | i  i t i; i ~; 1 1 < ■ zajHterk na ]k>- v Rusiji, je Rus, zatoraj je jjo- Čeho-slovaška vlada podpisala [ ia,la| .ie pomagati, ker je  bi-
steljo. Med ženama ni nikdar polnoma logično, da se imenu- tajno pogodbo s Francijo ' a  ^ Ka 11 r a an . 0  ^ on( ; a '

9  Del /O pi6(l V6C 16(1111. Z/G til*

\\ asliington Radi nadalje- j^ a j se  dovolj jasno kaže pod

>teijo. .Mrd ženama m niKaar poinoma logično, ua se liiienu-
prišlo do ]>repira ali nevošlji-jje oseba, ki je rojena v kralje-
vosti. Da ni prišlo do prepirov, stvu Srba, Hrvata i Slovenaca,

vanja politike, ki jo je započe- j kakšno kontrolo se nahaja pre-

1 _ Til _    w rt -rrt r/1 TTA * _ . . _ _

je ta vzrok, da žena številka|uradno, Kral^Mvo^bahrvata-j la  ^ rallci j a> da  napravi živo j m0garska unija ker spada v
ena govori samo llemsko (bel- lslovenacan!! Pika!) ■■ 1  * **- ^

o

Blagoslovljena voda

gajsko) narečje žena številka
;|lye pa samo francosko, ker še

m dolgo v Ameriki. Ženo št. 2|   -

j« namreč pripeljal iz Franci- Buffalo — Pristaši proti-sa-
kjer jv  bil v svetovni vojni, lunske lige so našli steklenice,

)() - ki  kS0  nosile napis “žegnana vo-

slovansko ograjo okoli Nemci- , področje ameriške delavske fe-

je in Rusije, si je pridobila če- beračije, katere predsednik je

Irt -t rti rt rrrt Xlr rt tt!  d (A /i n 1A ictu ! 1 -t • 1 *

Črnec ušel vešalim

da”, z znamenjem križa, toda

„ mesto žeg-nane vode, se je na-
Fh reveport, La. — Črnec k v n j ih pr i s tno importi-

kome Eaton je gotovo najsre-; rano  žganje. Preiskava še ni
Jjejsi človek na svetu. Prete- do2;na ] a< od  kod je prišel ta

mi mesec l>i moral biti obešen A kiag-osilov”.
toda radi pozabljivosti ondot-
kega šerifa je ušel smrti na ve-

-o

o

Velikanski stroj za izdelavo
tiskovnega papirja

^alih, Ker je doba eksekucije j
Potekla, ga je sedaj g o ver nor

Kaznovan radi vina

Pred sodnika

J  ■-_J _u-j Madison <  .

dosmrtno ječo, dočim bo šerif jHoppmaniia je  bil pnP e G a "

najbrže izgubil službo, šerif jel John Name, ki zm v tukajšnji

države I.ouisiana pomilostil na!

Rjavil, da je za časa, ko bi se i okolici, pod obtožbo, da je imel

imela izvršiti eksekucija, bil preveč vina za doma&iiupora-
tako zaposlen z drugimi posli,, bo. Pri njem so nnsh 3o0 galo-
d‘ a  je na črnca popolnoma po- nov vina ter je mor P

(Kaj takega bi se gotovo; $100 kazni m ^ke. \ um mu

-o vsi munšajnarji, namreč niso zaplenili, ker vladni orga

' a hi ,<e pozabil datum plačila |ui niso mogli do az , o
bazni.) i bil prodajal.

lio-slovaško vlado, da je ista z i 0 gi asn i Samuel Gompers.
podpisala tajno pogodbo. V po¬
godbi se navaja, da morajo bi¬
ti Francija in Čelio-Slovakija
nerazdružljivi v napadalnih in

obrambnih slučajih. Pričakuje T7  .

se, da bo isto pogodbo podpi- Keloit, M is. A j>eloitIron

sala v kratkem tudi Poljska. M orkers napravah izdelujejo

kraljestvo Srba, Hrvata i Slo- ^tioj, ki bo napi a\ ll na ^ dan

venaca, Rumunija in Ogrska, j 327 m4j tiskovnega papirja, a-

(Lepa mešanica!). Pogodba, li 1,200 čevljev na minuto. V,

katere vsebina je tajna, baje \  enodnevnem obratovanju bo iz-

določa, da skušajo zainteresi-! delal novi stroj 110 ton papir-

ranci zabraniti vsako združenje ja. Na leto bo prišlo skozi stroj

Avstrije z Nemčijo, da uničijo 1 12,439 milj papirja ali 34.436

monarhistično gibanje v Nem- ton teže. Ako se enoletna izde-

čiji, Avstro-ogrski in razbijejo lava papirja prereže tako, da

boijševiško vlado v Rusiji! bodo kosi po 6 čevljev široki, bi

_ 0 —:_ se zamoglo obkrožiti z njim

Neža Urši: “ Pa povej mi no!našo zemljo. Stroj je velik 16
Urša, zakaj je tvoj nos čedalje \  čevljev, 375 čevljev dolg in
bolj rudeč”. j tehta 1,250 ton. Potrebovalo se

Urša: “Od samega ponosa, bo 16 železniških voz, da se bo
ker ga nikdar ne utaknem v [stroj prepeljalo iz Beloita v


zadeve drugih ljudi.

Grand Rapids, Wis.

2

SLOVENIJA

(

r*

Z NASELBIN

MILWAUKEE

pred nekaj meseci in danes je
že kot starček; izgubil je lase,
njegovo lice je bledo in odpr¬
te oči pričajo o trpljenju, ki ga
je moral prenašati nekaj mese-
■■■■iiMiMHBi Se-

za

Oitanje je pot do izobrazbe 1 cev po izjavi njega samega, k

Dobre knjige dobite v čitalnici, I je tožil svojo ženko Mildred

ki se nahaja v Ilirija dvorani. I lačitev zakona, da si reši živ-

Uradne ure od 10. do pol 12. u- j ljenje. Edvin navaja v svoji

re popoldne od nedeljah. Pri-j obtožnici, da je moral delati

stopnina je 50c in mesečnina po deset do dvanajst ur na

samo 20c. Postanite član, ako j dan. toda to še ni zadostovalo,

še niste! Imamo nove knjige. Iker je moral vstajati zgodaj

_ I zjutraj, počistiti po stanova-

Pod dolgim mostom, ki veže nju, skuhati za ženico, kar se
Grand A ve, so našli šerifi v ne" ji je zljubilo tei ji prinesti na
kem starem železniškem vozu posteljo. Po večerih, kadar bi
12 mož, kateri so si tam nasta-jrad cital svoje časopise, je mo-
nili kolikor mogoče udobno' ral ribati, prati, likati in Siva-
stanovanje. Na sodniji so mo-'ti. V prostih minutah pa, ko je
žje izjavili, da niso zaniogli

dobiti nikjer stalnega dela, ter
so živeli tam, ker njih zaslu¬
žek, ki so ga imeii po par tu¬
na dan ni zadostoval za pošte¬
no stanovanje. Sodnik jih ni

mislil, da si bo nekoliko odda¬
hnil, je moral poslušati jere-
mijade svoje boljše polovice,
katera je bila vedno potrebna
zdravnika in je vsaki dan po
dvakrat pričela umirati, kar

kaznoval, toda zapustiti so mo- pa ji ni zabranilo, da je hodila
rali takoj mesto. po noči po zabaviščih do zju-

_ traj, nakar je pognala moža iz

Prepovedani sad. — Dve da- postelje, da ji je pokladal vro-
mici, Ana in Aliče, ste stali če obklade na bolano glavico,
pretečeni teden pred kadi jem Ko je nesrečni Edvin vse to
zaradi prevroče ljubezni, kute- povedal sodniku in ko je isti
ro ste prodajali po Grand A ve. zaslišal vse priče, je rešil Ed-
zgodaj zjutraj Čakajoč v sodi- vina njegovih verig. Edvin
šču ste zapazili, da stoje na sedaj že tri tedne leži v poste-
mizi razne steklenice, napol- lji, da se temeljito odpočije,
njene z “božjo kapljico” do-1Mildred pa s.i zopet išče moža,
mačega pridelka. Oslabljeni zatoraj pozor vsi pečlarji!
najbrž radi prevelike vročine

Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel z ekspresno
obrtjo. Ako rabite premog-, koks, drva, ali se selite ali imate kaj dru¬
gega za prepeljati, boste postreženi točno in po zmerni cei. %  z nn-
šim 3 tonskim tovornim avtomobilom.

RALPH CHEPLAK

504 MINERAL STREET.

Telefon Hanover 3469-W

Premog, koks, (lrva, selitev, Evpres.

Naročila za \Vest Allis lahko puhtite pri John Rezel, 5122 N at/1
Ave ali pri Frank Banko, 5202 Nat’l Ave ter za Bay View pri John ,
WohIgemuth 822 Kinnickinnic Ave. $

t

♦

njih ljubezni, ste si želeli o-
krepčati in Ančka je prišla na
ženijalno misel, da se preskr¬
bite nekoliko kapljic iz stekle¬
nic na mizi, ker se jima je ta

Frederie Richardson" se je
pred nekaj dnevi poročil in da¬
nes je zopet prost, ker je že
drugi dan po poroki zapustil
svojo ženko. Prvi večer po po-

tekočina do padla, ste spravile roki ga je namreč njegova
v spodnjo oblek^ nekaj stekle- ljubljenka osorno odvrnila, ko
nic in sodnik jima je prisodil jo je hotel poljubiti med štiri -
vsaki po 30 dni. mi stenami spalne sobice. Ta¬

koj se je seveda pričela vojna,

Gospa Ester Selten, stanujo¬
ča na Bidle St. ima veliko lju¬
bezen do svile“ brez nje ne mo-

katera je trajala do jutra, do¬
kler niso prišli prijatelji žene
in moža, nakar.se je boj z vse-
re živeti. Svila je bila njena e- mi silami nadaljeval. To bi si¬
drna misel, njena edina ljube- j cer ne imelo posebnih posledic,
zen. Do moža je merila svojo ako bi se ravno v tem vsestran-

ljubezen po jardih svile, kate¬
ro ji je zamogel kupiti. Mož je
oboževal svojo lepo ženico in
hrepenel po njenih poljubih in
objemih, toda ona je bila mrzla
kot led, dokler ni videla goto¬
vo število jardov svile. V svo¬
ji vroči ljubezni je mož pričel
tuhtati, kako bi prišel do svile,
namreč do velike množine te
zapeljive robe, skozi katero se-
tako očarujoče lesketa belo te¬
lo evinih hčeri c. Po dolgemu
premišljevanju je prišel mož
na ženijalno misel, namreč, da
si nepoštenim potom pridobi
dragoceno tkranino. Mož je šel
in ukradel v velikih -prodajal¬
nah mesta večjo množine svile,
Katero je potem vi 1 okrog svo
je ljhbljenke, da si tako kupi
njeno naklonjenost. Ženka se
je res izkazala hvaležno in mož
je zopet užival sladke ure pri
svoji svilnati ženici, dokler ni
prišla policija, katera je sedaj
oblekla v svoji krutosti njene
nežne ude v trdo obleko ka¬
znilnice.

skem boju ne dognalo, da je o-
na vzela gospoda Fred eri ca
samo zato, ker je imel denar
in ker je bilo na ta način mo¬
goče vzdrževati ljubčka, kate¬
ri je bil sicer lep dečko, a je i-
mel edino slabost, da so bile

w

njegove roke na dlanih pre¬
mehke, zakar pa seveda ni bil
on odgovoren. Tudi ta išče s^-
daj drugega moža. ;

Štorklja je vasovala pri dru¬
žini Frank Naglich, 776 Kin-
nickinnic Ave., ter pustila za-
spomin deklico. — Ravno tako
darilce je pustila pri družini
Rudolf Dolinec 462 S. Pieree
St. in pri obitelji Joe Gorshek,
671 Clinton St.

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

DR. J. E. D TVTER

ZOBOZDRAVNIK

UBADATE URE:

Od 9. — 12. od 1. — 5. p op. in od 7. — D. zvečer
268 FIRST A VENU E, v TB ATN1KOVEM POSLOPJU

Za vse garantiram.

♦

♦

♦

*

♦

♦

*

♦

♦

*

PREMOG, KOKS, SELITEV, EXP.

Cenjenemu občinstvu priporočam svoj ekspress. A-

ko potrebujete premog, koks ali ako se nameravate pre¬
seliti, ali ako imate kaj drugega za prepeljati, vam to
stori s tri in pol tonskim “trokom” hitr in po zmerni ceni

JOHN LECHNEIt

370 First Ave. Telefon Dan. 4389

AVTOMOBILISTOM

naznanjam, da prodajam in popravljam vsakovrstne gu
minaste obroče (AutoTires), električne baterije, katere
tudi napolnim in popravljam. V zalogi imam gasolin, o-
lje in vse, kar potrebujete za svoj avtomobil.

Svoji k svojim.

FRANK HARTZER

vogal 2nd Ave in National Ave

Lovr

KONCILJA

Architect

Izelujem vsakovrstno
nizki ceni.

lst Avenue

Builder

pohištvo, okna, vrata itd. po


01010

0

0101010 0 0I0I0I0I0I0I0

po

na

Ker sem v direktni zvezi z banko v Ljublja¬
ni, je denar, poslan skoz mene, izplačan v starem ji
kraju zanesljivo v teku enega meseca.

Oni, ki ste zunaj mesta, pošljite denar
Money Order.

Prodajam parobrodne listke za vse črte -
Trst, Dubrovnik, Francijo, Anglijo itd.

Louis Bewitz

GOSTILNA  in Foreigen Money Exchange.

5226 National Ave, vogal 53rd Avenue.

m

o

0|0|0|0|0|0|0|0|0|0|0|0|[5]|I5]|[a]|[5]|0

010101010

Edwin Bruk, star 31 let, se
je upregel v zakonski jarem

Mihael Polczynski 1127 N.
V ater St. je bil 50 let vzor mo¬
ža in očeta; prihranil si je
$1200. in bil je zadovoljen. V
svojem dolgem življenju ni ni¬
koli užival opojne pijače. Pred
dobrim tednom pa je izgubil
ravnotežje; utoniti je hotel v
munsajnu. Utapljanje je traja¬
lo en teden. Obenem pa je uto¬
nilo tudi šeststo prihranjenih
dolarjev. Ko je bil poklican re¬

dar, na stanovanje od družine, tami. Pa poglej onega velikega

je na pragu stal Mike, v roki
držeč blagoslovljeno vodo, ka¬
tero je prinesel na Veliko noč , v

•  i , • v . v, • vsako noc z nožem

iz cerkve ter je znjo škropil re¬
darja govoreč: “Odstrani se,

ti peklenski satan, odstrani
se!” Pri neki drugi priložnosti
pa je sam poklical redarja ter
mu govoril: “Ali vidiš one ma¬
le rudeče hudičke sedeti na
strehi! Oni so mi vedno za pe-

rudečega hudička tam gori na

dimniku. Ta vrak me zabada

Sodnik

_  •

Page je pustil Mika zdravni¬
ško preiskati, toda zdravniki

so ga našli popolnoma zdrave¬
ga, razen da je bil obseden od
demona alkohola radi česar ga
je poslal sodnik za 30 dni v p°'
boljševalnico.

SLOVENIJA

v  zakonski jarem so se od-
, M* ter vzeli dovoljenja: Mar-
Novak, 32 let, 305 Mihvau-

Franoiška Gasisovec,

r-

s.

Alojzija Branič, 44 let,

tm

iTlet'  1034 — 30 St. ter Geor-
%  ^ let, 50

St.

753  Canal St.

i  __

pravijo, da so se življenske

potrebščine pocenile. Da, neka¬
tere so se res  » ekoliko > toda
ineso je še vedno 50 odstotkov

bajalo nikakega denarja, toda
nočnega čuvaja so povezali ro¬
parji in ga nabili.

V bližnjem West AHis.ii je
radi premembe časa vse naro¬
be. Tovarne so se podvrgle no¬
vemu času, trgovine pa se še
vedno držijo starega. Čeravno
so mestni možje sklenili, da se
podvrže celo mesto novemu
času, je župan Miler podal iz¬
javo, da bo njih sklep vetiral.

dražje kot je bilo pred vojno. Več domovanj je prizadetih
Klavničarji pravijo, da je me- ker morajo gospodinje se rav-
so doseglo že skoraj predvojno'
mesarji na drobno pa iz-

nati po novem in starem času.
Zjutraj morajo napravljati zaj-
terk zgodaj, »ločim večerjo po¬
zno.

V •

« urzavijanstvo,

p ' se  J e  tedaj vršilo v tem o-
viaju. Prosilcev je pripravlje-

ni 1  116. Zaslišanje se bo vršilo
v mestni hiši. V

Radi poskusa požiga je
ml aretiran in obsojen v 2 let¬
no ječo Wiliam Holatses, last¬
nik male grocerijske trgovine,
t red nedavnim je svojo proda-
jalnico ali boljše “bajto” za¬
varoval za $4000, dočim je bilo

postali državljani vsi mlado¬
letni otroci, kajti polnoletni si
morajo sami preskrbeti držav¬
ljanstvo,. radi česar mu sodnik
ni dovolil državljanstva. —
Premislite dobro, predno kaj
odgovorite, kajti nekateri sod¬
niki so muhasti in trdovratni
ter nalašč razumejo odgovor
drugače kot je mišljen. — Neki
drugi prosilec je odgovoril, da
je predsednik Združenih držav

vse skupaj vredno komaj $400. | Victor Dover, ker je mislil, da
— Mislil jo je potem, ko je i- ga sprašuje, kdo je župan. Tu-

ceno, v  .

javljajo, da se ni. Komu naj

verujemo ? Čudno je le pri tem,

( ]a še ljudje sploh kaj jedo, ker

jih več kot polovica ne dela, Nortlnvestern železniška
delodajalci pa ponujajo po 20c j družba je objavila, da se bodo
na  uro! vlaki, ki vozijo med Mihvau-

kee in Kacine ter med Milwau-
kee in Ne\v Butler, .ravnali po
novem času, dočim bodo vozili
ostali vlaki po starem ali stan¬
dard času.

Govemer Blaine je podpisal
predlog Czervvinskega po kate¬
rem bodo imeli policaji prost
vsak 8 dan in ne na 15. vsaki
mesec, kot je bilo v navadi.
Tako so tudi policaji prišli do
počitka enkrat na teden.

IViscoiisinški generalni prav-
dnik William J. Morgan, je po¬
dal izjavo v kateri poroča, da
je vsekakor nepostavno prei¬
skovati hlačne žepe pri moških,
akoravno se v njih nahaja pre¬
povedana kapljica. Tukajšnji
distriktni pravilnik Zabel pa je
podal k temu še pripombo, a-
ko se ne bo moglo dokazati, da
ima moški žganje v hlačnem
žepu v svrho prodaje, se ga bo
mor

ne bodo smeli pr
huni prav nič nadlegovati.

V sredo popoldne so hodili

rojakinje Frančiška in Liza
Bevšek iz 3002 AVright St. po
North A ve. Vstavile so se pred j brozge. Frost je bil aretiran

mel dobro zavarovano, požga¬
ti, toda ognjegasci so mu pri¬
šli na sled ter se bo sedaj za

svojo nepremišljenost moral
pokoriti.

— Na Range smo dobili no¬
vega slovenskega duhovnika v
osebi Rev. J. Sedej, ki bo oskr¬
boval tukajšnjo župnijo.

Hibbing — Indijanski agen¬
tje so zaplenili na farmi H.
Fošta, ki leži 9 milj južno od
M ibbinga ob Swan Lake cesti,
velikanski kotel za kuhanje in
< liste! i ran je 1 uriin ih žarkov.
Kotel je bil ravno v obratova¬
nju. Zaplenjenega je bilo 5 ga¬
lunov munšajna in 50 galonov

di ta ni dobil papirja. — Zato-
raj se pripravite temeljito, da
boste vedeli, kdo so uradniki,
odgovorite pa se le potem, ko
ste vprašanje razumeli in pre¬
mislili, kaj ste vprašani!

Poročevalec.

o

Iz raznih naselbin

nekim izložbenim oknom. Na¬
enkrat pridrvi avtomobil, ka¬
terega je vozila Mrs. Fidl na
obcestni hodnik ter zadene naj¬
prej Lizo Bevšek in jo vrže na
stran, nato pa je prišla pod
avtomobil ga. Bevšek. Roja-

ter odgnan v Virginio v zapo-
re.

— Odvetnika Ganon & Stri-
žicli sta sijajno zmagala v o-
bravnavi Mike Uzelaka, kateri
bi imel biti radi moralne po¬
kvarjenosti deportiran v Jmro-

A v / w I W / M.

ralo pustiti pri miru ter ga (le opekline. Mrs. Fiedl se izgo-
bodo smeli proliibicijski vo- varja, da je izgubila kontrolo

Medtem ko je policaj stopil
v hišo v svrho preiskave, je
Anrew Kondro\vskv, 773 — 7.
Ave. zlil nekaj munšajna skozi
okno, toda pri vsem mu je o-
stalo še 3 galone, ker je bil po¬
licaj prehitro v sobi. Ostali
munšajn, 300 galonov brozge
in kotel, kateri je bil po izjavi
policajev eden najboljših, je

bilo zaplenjeno. Sodnik Page,
ga je obsodil na $250 kazni in

stroške.

% ... —- , v - J

ki n ja Frančiška Bevšek je i- slavijo. Obtožen je bil na pod-
mela v žepu vžigalice, katere bigi prodaje in kuhanja žga-
so se vžgale ter je zadobila po- nja. Gannon in Strižich pa sta
leg nevarnih poškodb tudi hu- <lokazala na, sodišču, da krše¬
nje proliibicijske postave še ni
ni kaka pokvarjenost, nakar je
bil Izdale popolnoma opro¬
ščen. — V ječi se nahaja še ve¬
liko oseb, katere so bile obso¬
jene v deportacijo v njih rodne
dežele, toda jim bo ta obrav¬
nava služila kot dokaz, da ni

avtomobila.

V soboto 21. majnika se bo
vršil javen sliod v llarmonie

dvorani zaradi slovenskega do¬
ma v M ihvaukee. Shod priredi
organizacija Zedinjeni Sloveni- tako hudo, ako se prodaja žga-

k  . . • ■ m  * _

ci, ki je započela akcijo za slo¬
venski dom. Pridite na shod
vsi rojaki iz M ihvaukee in oko¬
lice!

* •

- o -

Minnesota

nje

Eveleth— V parlor Dan Klo-
buchar-ja so udari i policijski

Rockdale, 111. — Tukajšnje
mestece, se sme ponašati, da i-
)na najmlajšega župana v Zdi',
državah. Pri zadnjih volitvah
je bil izvoljen 22 letni Frank
J. Gospoilarič (Slovenec); za
mestnega klerka .Joseph A. Bir
sa in za policijskega sodnika
pa AValentin Favnfck, jr. Me¬
stecu Rockdale, kakor tudi za-,
vednim slovenskim volilcem u-°
redništvo iskreno čestita.

Joliet, 111. — Ker je tihotapil
žganje, je bil od mestnih orga¬
nov spoznan za “neprijetnega
tujca” rojak Mike Lavtižar,
star 36 let. Izgon se je vršil ta¬
ko hitro, da niti Lavtižarjevi
ožji prijatelji niso nič vedeli
o celi stvari. Deportiran je bil
v staro domovino.

— Oblasti so prijele 7 mleč-
nozobih mladeničev, ki so ob¬
toženi ropanja. Žalostno pri ce¬
li zadevi jo to, da so med njimi
4 Slovenci in 2 Hrvata. Sloven
ci so naslednji: 17 letni Anton
Puž; 20 letni Martin Galle, ki
je vodja roparske bande; 19 let¬
ni Tony Kure; 17 letni Frank
Kure in 18 letni Jos. Starešinič
Pač žalostno, da slovenski sta-

Glenway Maxon jr., ki je 22.
decembra p. 1., se z avtomobi¬
lom vračal s “party’”, na ka¬
teri so pili pravo pristno mile¬
če vino, je v pijanosti zavozil
v  šoferja Frank Felilingerja
ter ga na mestu ubil. Proti nje-
mu se je vršila obravnava v
H ausau, AVis. kjer ga je sod-

f lk  A. H. Reid, obsodil v 5
letno ječo v Green Bay, A\ T is.—

xon-ovi zagovorniki so vlo-
takoj interpelacijo za mi-
le 4^° kazen, toda sodnik je od¬
govoril, da je najmanjša kazen
z a z l°čin, kakoršnega je zakri-
Vl  Maxon, 5 let in nič manj.

i

V •

V Utirili velikih mihvauških
"  (,<  alisčih so se izvršile predr-
n e tatvine in sicer je bilo u-

S;fifvit ne ^ a v  k^avidson okoli
^U0°, v Gayety okoli $1,000, v

nvr $6; lopovi so ulo-

j: ^ v Palače, pa niso ime-

Virginia — Jake Jennis je
bil na municipalnem sodišču
obsojen na 60 dnevno delo na
okrajni farm i, ker je bil obto¬
žen pijančevanja in nepreskr-
bovanja svoje družine.

Chisholm.— Preminul je ro¬
jak John Zgonc. Pokojnik je
bil star 50 let ter je bil rodom
iz vasi Dednih, fara Rob na
Dolenjskem. \ ,r  Ameriki je bi¬
val 22 let. Tu zapušča žalujo¬
čo soprogo, 5 otrok, brata Ka¬
rola in brata Franka na Gib
bertu, v stari domovini pa sta-
riše, enega brata in eno sestro.

— Na municipalnem sodi¬
šču se-je vršila obravnava pro¬
ti Mrs. Sophie Rosieh, ki je ob¬
tožena, da je poklicala na si oj
dom Mrs. Mary Klaschar ter jo

pričela pretepati. Zakonska Ro-
sicli sta bila obadva obtožena
dejanskega napada, nakar je
Rosieh morala plačati $12.50

kazni.

Pred sodnikom Hughe-

varšč

ino. Klobuchar pa je bil
obsojen na $100 kazni in stro¬
ške.

— Znatno poškodovan je bil
mlajši sinček Tony rojaka Le-
nicha. Nahajal se je na cesti,
ko je pridrvel motorni avto¬
mobil tvrdke Geo. Mesberg.
Fantička so prepeljali v bolni¬
šnico ter je upati, da kmalu
popolnoma okreva.

Virginia — Ko je sodnik
Hughes vprašal nekega prosil¬
ca rojaka, ki je vložil prošnjo
za državljanski papir, koliko
otrok ima, je odgovoril, da jili
ima sedem in istotako je od¬
govorila njegova žena. Nato
pravi sodnik, v prošnji pa na¬
vajate, da imate osem otrok,
nakar odvrne prosilec, da jih i-
ma samo sedem, ker se je med
tem časom eden poročil. Prosi¬
lec je s tem mislil, česar pa ni

#  ^ i 4 A A m

.UU1 v ralace, pa niso ime- — n«' j. hr ,,i 0

sr <*>, k« sc v blagajni ni na- som se bo vršila gotovo najve- povedal, da bodo mji

šef Glode in policaji kjer so za- riši tako malo pazijo na svoje
segli sedem oseb, ki so igrale otroke, ki se popolnoma izgu-
za denar. Vsak je moral polo- bijo ter so potem nevarni ime-
žiti $10 varščine in Klobuchar tju in človčškim življenjem,
pa $100. Na sodišče ni bilo ra- — V slovenski cerkvi sv. Je¬
zen Klobucharja nikogar ter so žefa sta bila poročena rojak J.
na ta način zapadli položeno Lešnik in gdč. A tar v Verbič.Ne

vesta je pred kratkim dospela
iz stare domovine.

Calumet, Mich. — V hrvaški
cerkvi sta bila poročena Pavel
Grgurič iz Hibbinga, Minn., in
gdč. Frances Majnarič, ki je
liči uglednega trgovca.

•— Rojak John Somrak, ki
živi na Old Tamarah, se je mo¬
ral podvreči operaciji v Public
bolnišnici na Laurium. Stanje
se mu obrača na boljše.

Claridge, Pa. — Po 10 letni
mučni bolezni je preminula
rojakinja Neža Polanček. Po¬
kojna se je nahajala v Ameriki
16 let. Tukaj zapušča žalujoče¬
ga soproga in enega brata.

Lorain, Ohio. — Starišem
Jug je umrl 9 mesecev stari
sinček.

•— Pri družini Anton Kos se
je oglasila dolgokraka štorklja
ter pustila deklico,
vred Cleveland, Ohio. — Preminil-


SLOVENIJA

la je rojakinja Mrs. Marija dar v starosti. 45 let. V starem
Bajt, roj. Jurjovič. Pokojna je kraju zapušča ženo in otroke, v
bila stara 45 let ter rodom iz Colorado Springs, Colo. pa eno
Vrhnike. Tukaj zapušča žalujo- j sestro.

eega soproga in eno sestro, v Ironwood, Mich. — John
starem kraju pa 3 sestre in ene- J Mattson si je zadnje dni belil

glavo z iskanjem imena za svo¬
jega 18. otroka, ki je čvrsta

ga brata.

Philippi, W. Va. — V tukaj¬
šnji okolici so se pojavili ban-

deklica. Oče je star 46 let, ma-

o

RUSIJA KUPUJE V AME¬
RIKI

diti. Pretekli teden so se napo-j ti pa 44. Izmed otrok jih živi
tili trije rojaki iz bližnje pre- 1 15.
mogarske naselbine v Philip!
po svojih opravkih. Ko so se
zvečer okoli 9. ure vračali po
železniški proki domov, sta
prišla nasproti dva neznanca.

Spredaj sta šla rojaka Frank
Kariž in Frank Zajc, par ko¬
rakov za njima pa Mike Bur¬
nik. Neznanca sta jim pomo¬
lila revolverje nasproti ter zah¬
tevala, da dvignejo roke. Kari¬
žu sta odvzela 494 dolarjev v
gotovini, žepno uro, Zajcu pa
samo dolar in 89 centov, kar
je pač imel pri sebi. Burnik pa,

Brezžični brzojav iz Moskve
v Berlin dokazuje, da je Rusija
do sedaj kupila vzlic prepove¬
di že veliki množino blaga v
Združenih državah. Po urad¬
nih podatkih sovijetske Rusije
se je importiralo v mesecu feb.
tega leta skupno 26.000 ton
blaga v Rusijo. Izmed teh je
dala Amerika sama 22.000 ton.

Rusija močna brez ameriškega
blaga. Tukaj je na milijone
ljudi brez dela, na tisoče tova-
ren počiva in trgovina te veli¬
ke močne države gre - rakovo
pot in to samo zaradi tega, ker
noče trgovati s Rusijo. Ta oz¬
kosrčnost se nad Združenimi
državami že sedaj maščuje.

-o-

STRAŠNO!

Poročevalec velikh ameriških
časopisov nastavljen v Cari¬
gradu piše Hearstovim listom,
da je videl in vidi vsaki dan
najfinejše dame iz ruskih ple-

Mijolasevsky, kateri je bil p 0 _
veljnik telesne straže carice v
Petrogradu, nosi sedaj za mali
denar pakete po mestu. Sin
prejšnjega ministrskega pred¬
sednika Sturmerja, snaži čev¬
lje. Trije prejšnji generali se
preživljajo s tem, da love ribe
in tržijo ž njimi po ulicah. A-
meriški poslanik je zapazil kot
šoferja nekega prejšnjega vi¬
šjega častnika ruske armade,
ki je bil v zlatih dobrih časih
milijonar.

%

-O-

drugo blago pa je prišlo iz
ko je začul klic roparjev je ste- Nemčije. Sedaj pa je stopila v

o

kel nazaj ter se skril na bliž¬
njem pokopališču.

Braddock, Pa. — Preminula
je Marija Jerina, roj. Stepiš¬
nik. Bolehala je na vodenici.
Pokojnica je bila rodom iz
Ribnice na Štajerskem. Zapu¬
stila je žalujočega soproga in ‘
nedorasle otroke.

Cleveland, O. — Poročno do-

Q
)

veljavo trgovska pogodba med
Nemčijo in Rusijo, in iz Nem¬
čije vozi brezštevilno vlakov
blaga v sovijetsko Rusijo. Tu¬
di nad 300 velikih parnikov,
katere so Nemci kupili ali pa
hitro po vojni zgradili, vozi
blago Rusiji. Poleg te države
trgujejo sedaj z Rusija še An¬
gleži, Švedi, Norvežani in Fin-

voljenje sta dobila: Jože Zu-ci, kakor tudi Lahi, kolikoi

pančič. 31 in Ivanka Kostravic.
24 let.

Chicago, Ul. — 04 Motor-.
cvele policaja je bil ubit 15 let¬
ni Ladislav Konda, sin izdaja¬
telja lista Blas Svobode.

V zvezi z isto nesrečo je na¬
šel smrt tudi Slovenec dolin
Kink, star 34 let, rodom iz
Pleter pri Brežicah. Živel je
v Cicero, lil. Zapušča ženo in
enega sinčka, v stari domovini
pa mater, brata in sestro.

Helvefcia, W. Va. — Premi¬
nul je rojak John Troha. Po¬
kojni je bil star 39 let ter je
bil rodom ib Babnega polja na |
Kranjskem. Tukaj zapušča e-
nega brata in eno sestro, v sta¬
rem kraju pa očeta, mater, dve
sestri ter več sorodnikov.

Barberton, O. — Preminula
je rojakinja Marija Otoničar,
roj. Malnar. Pokojnica je bila
rodom iz vasi Papeži. Tukaj
zapušča žalujočega soproga, e-
noletnega sinčka, sestro oiho -
ženo Verhoveč, v staremu kra¬
ju pa stariše ter enega sina iz
prvega zakona.

Franklin, Kans. — Poročila
sta se rojak Joseph Oblak in
gdč. Fannie Poljšak. — Dolgo¬
noga štorklja se je oglasila pri
družinah Frank Aleš in Leo
Hiti ter pri obeh pustila “mo¬
ški” spol. — Rojak Jakob
Čretnik iz Minden Mo. si je
pred nedavnim zlomil nogo.
Stanje se mu je obrnilo na bolj¬
še. . •

pač zamere priti njih mala in¬
dustrija v poštev. Tako bode

Fašisti mu odstrigli brado

Pavia, Italia — Socijalisti-

menitih družin, kako strežejo j čni poslanec Maffi, je bil glad-
po restavracijah gostom, ali po- ko obrit od Fašistov (ekstrem-
metajo lastnoročno trgovine in nih nacijonalistov), potem ko
razna zabavišča. Mnoge izmed ni hotel z njimi kričati “Viva
teli, hodijo po noči po ulicah LTtalia” (Živela Italija). Po
ter se prodajajo za drag denar; oskrunjenju njegove brade so
med temi je najti največje|ga izgnali iz mesta,
krasotice, ki pa'so nezmožne,
da bi si prislužile kruh na dru¬
gi način. Poročevalec je videl
sam, kako so prodajale dame
plemkinje svoje zadnje bisere
in drago kožuhovino; videl je
visoke častnike snažiti čevlje
in streči pri mizi v natakar¬
skem predpasniku. Admiral
Dikert, kateri je posedoval
najvišje rusko odlikovanje,
namreč veliki križ častne legi¬
je, je strežaj v bolnišnici, princ

Na banketu, katerega so pred
kratkim pri neki priliki obdr-
žavali uredniki nekih tujezem-
skili časopisov, je zaklical ne¬
ki govornik na koncu svojega
govora: “Živeli uredniki naših
listov”. V ozadju, pa se je za¬

slišal globok glas: “Od česa?

NAPRODAJ po nizki ceni
trgovska hiša na 425 Reed St.
(ioubitsen, nekdaj mogočen in j n  na 934 Muskego Ave., se\;e-

bogat, večkratni milijonar, pro
daja klobase v neki prodajalni

rovzhodni vogal radi starosti.
Vurašajte za podrobnosti na

o

Wampun, Pa. — Tukaj je u-
mrl 27 letni Anton Dobicli, do¬
ma iz vasi Obrov na Primor¬
skem. Zapušča soprogo in tri
nedorastle otroke.

Standard ville, Utah — Po

tridnevni bolezni vsled pljučni¬
ce je preminil rojak John Pujz-

Ali

Že

Veste

Zakaj

Morate

Klicati

Telefon

Hanover

4186-R ?

Kadar

Rabite

Premog,

Koks,

Drva,

Ali
Ko se
Selite
Iz ene
Hiše v
Drugo.

Imama

Tudi

Dobro

Pijačo,

Hrano,

Sobe

(Furnished
Rooms).

Za one,

Ki želijo
Igrati na
Pool Table
Ga tudi
Imava.

Dobra in
Točna
Postrežba
Priporočava se

v predmestju Pera. (leneral 1425 Reed St. (8,15,22,29.)

Dr. Hellers Aromatic je ena izmed domačih zdravil za j

obisti, jetra, želodčne neprilike in glavobol; čisti kri, je |
dober za revmatizem ter ozdravi izgubo teka in želodčni |
kamen. Naprodaj v vseli lekarnah ali pri izdelovatelju q


=

LEO ROTH

555 — 3rd Street 2 floor

Telefon Lincoln 382






riunr.

Illllllllll:


~  ♦ -S

'  I

^ ^^j imiHrinuiHiuHiimmminniiiiiiiiiiimKiiIlllIlllllliHilillllilliiiMHiiiiun..

I C E CREAM (SLADOLED)

na drobno in na debelo dobite pri meni. Slovenska
društva dobe pri večjih naročilih primeren popust. Do- j
stavi jam v vse kraje v Milvvaukee in okolici. §

FRANK PUNCER I

5123 National Ave. ' Tel. West Allis 551W I

Popravljalnica avtomobilov

WM

B1ESEN

312 First Ave.

Vzadaj, zraven Ilirije.

1L0WŠEK

| 419 CLINTON STREET 1
| vogal Washington St. jj

1 Mihvaukee, Wis. 1


ZNIŽANE C E

Naznanjam občinstvu, da sem znižal cene
vsej zlatnini in srebrnini od 10 do 30 odstotkov
pri vsakemu dolarju.

Imam popolno zalogo ur, verižic, prstanov,
brošk, zapestnic, medaljončkov, električnih
svetilk, strojev za striženje las, britev, in na
stotine drugih stvari, vse po znižanih cenah.
Izvršujem popravila, za katera jamčim. —

Se priporočam

JOHN GALLUS

URAR IN ZLATAR
342& Grove St (med Nat’l Ave. in Walker St.)

/

SLOVENIJA

ZA NAŠE

gospodinje.

Urejuje: I. Nočeva.

I * ' © lloll v  * jv v'/ u tx tv

’ c ® je pekača preširoka, le-

‘ , , po zadela j, da je na tesno in se

Sadna potica j mleko m drože na 2 funta mo- f e razleze - Postavi jo na gor¬

ke v skledo, <1 odeni 2 do 4 ru-i °’ da vzi( le. Vzišlo pomaži z

jo po oži na prvi dve, vselej pa I tega testa napraviš lahko dve
>oias konce zapogniti. Štruco! potici.)
pok n j 8 prtičem in jo ob stra- 1

Blaznost v državi Oregon

Zdravstveni oddelek vlade v
pomaži z | Washingtonu se je bavil zad-

Najprej si priprav
V ta namen skuhaj 1 pint
nih suhih hrušk, kuhani_ .

Jrani peske, peclje in muhe. a J'° napravljeno testo gne-i 0

Peni iih na desko in jim pri- ‘ po . ure ; J e  zgneteno, ga

st orehovih ,s ^ lehl v  skledo, ki je pogrnje-

Rozinovi hlebčki

je v državi Oregon sedaj 75.
000 blaznih oseb, izmed 783 vse¬
ga prebivalstva te države.Nada
prebivalstva te države. Nada¬
lje je preiskava dognala, da je
izmed 32.080 otrok, kateri obi¬
skujejo šolo v tej državi 500
slaboumnih. Preiskave vlade

cah toplega imena s Kepico
sladkorja; priden! še 14 unč
moke (približno 1 kvort), na¬
to vse dobro s kuhalnico ste¬
paj, stepeno testo po vrhu po¬
tresi z moko in potem postavi
na gorko, da vzide. Ko testo
vzide, ga stresi na z moko po¬
treseno desko, potresi ga z mo¬
ko-in potem postavi na gorko,
da vzhaja. Ko testo vzide, ga
stresi na z moko potrešeno de¬
sko, potresi ga z moko in raz¬
valjaj za mezinec na debelo.

Testo pomaži enakomerno s . v

pripravljenim nadevom, testo J 10 ,?' .' a V , za a) e ia J 0(!e lla ze

lodcmh boleznih. — Ako hočeš!

ga lahko pripraviš tudi slabei-

IvUIlCd 11 . — j uuiv/Jiii ou D« \

navzgor, ? a  >>> ezinec  na debelo. Iz tega meri ki po vojni strahovito raz-
‘den z ra- ' zrez > z  obodcem okrogle krož- širile in so postale eden izmed

I na  ftvi* -lil* ..-y• _ • v *v« i i , i

skupaj zvij, položi v pomazan
model ter pusti vzhajati. Kon¬
čno pomaži i>otico z jajcem in

jo peci v slednje vroči pečici
1  uro. • ' r  *

Mešana potica
Xalij najprej v lonček 4 žlice

jrilačpega mleka, prideni mu kvasa, kepico sladkorja
kepico sladkorja

na pleh s staknjenim koncem treseno  desko in ga razvaljaj j kov. Spolne bolezni so se v A-
n-avzdol in s hrbtom
tako da se pokladajo ec

ven drugega, da se napravi iz ce ter  ^ ] .  P°lovico pomaži z J najvažnejših problemov, k&te-
teli obročkov podolgasta štru- raz topljenim surovim maslom, re mora rešiti vlada. Slučaji,
ca. Ta štruca naj zopet vzhaja,‘P. 0 * 108 * s  cinietom, nanje polo- kateri so znani oblastim so ta-
vzhajano pa pomaži z raztepe- z * l )ail " r °^in in po kri z prej o- ko gosti, da so bili vladni or¬
nim jajcem in speci v vroči pe- ^alinii krožci. Tako pri-J gani primorani nastopiti z vso
čici. Ohlajeno štruco zreži na P rav, .l ene  hlebčke stisni ob ro- energijo, da omejijo to strašno
kose za mazinec debele, jih po- ,hu ’ (la se krožca  ^primeta ter|bolezen.
loži na pleh in popeci v pečici { lb  l )0 . stavi za  P o1  vzhajati.

najprvo po eni strani in 1  jih 0 J^ a to jih P? nia ^ s  surovim ma- Da ne vedo otroci zakaj ne-
brni, da se še po drugi žaru- *! om ’ v °P ec * v  P rece J vro( ^ P©- kaj hočejo — v tem so vsi u-

mene. (Ti prepečenci so poseb- <l( 1ure )  ter-pSČene po- cen jaki in modrijani enih mi-

■ J tresi slad kor jem,-

raslih ljudi obojega spola, ka¬
teri ne vedo zakaj žive, kaj
hočejo, ravnajo v vsem kot au-
tomati, ne rabijo svojega ra¬
zuma in žive kot velike ničle v
človeški družbi, tega pa ne
verjame nikdo rad, vendar je
popolnoma resnično.

Jabolčna potica s smetano

si prepečenec: napraviš ga lab-! -^ a ^j najprej v lonček tri
ko iz 2 funtov moke, 1 jajca in z 1<e m ' a< ' ne 8’ a  mleka, pri deni

mleka.

mu kepico sladkorja in 1 unčo
kvasa; vse to zmešaj z žlico ter
postavi na gorko, da vzide. Po¬
tem zmešaj v večji skledi pol
Najprej deni v lonček 1 unčo kvorta toplega mleka, eno ali

in 4! dve žlici stolčenega sladkorja,

Pogača pletenka

žlice toplega mleka. Y r  skledo eno jajce, en rumenjak, 2 unče
to zmešaj in postavi na gor- pa deni pol litra toplega mle- surovega masla ter pripravije-
1 °: (ia v/a<k ; koleni zmešaj v ka, 3 unče sladkorja, 3 unče su-‘n;i kvas, zmešaj,, osoli in zasuj
feKledi pol pinta toplega nile- rovega masla, eno žlico soli in s poldrugim kvortom moke;

^ Iglico sladkorja, 1 jajce, pol žličice stolčenega janeža;
unuo surovega masla, pri- tej zmesi prideni dva in pol

pravljeni kva.*

nato vse skupaj s kuhalnico
močno raztepi. Stepeno testo

s m 1 ] /o  funta kvorta moke, s kuhalnico do- potresi po vrhu z moko, ga po-

JOHN ERMENC

Real Estate in javni notar.
Edini slovenski licencirani
Real Estate.

511 National Avenue

Opravljam vse notarske po¬
sle, izdelujem lastninske liste
(deeds) in zemlj. pogodbe

i)i°kp, prideni se žlico soli in bro zmešaj in z roko gneti naj- krij s prtičem in pusti na gor- (Land Contracts). Pošiljam

sku P a j s  kuhalnico zmešaj manj četrt ure. Ko si vse do- kem vzhajati. Me tem pripravi
>n stopaj y 4  ure; stepeno ]>o- hro pregnetla, prideni, če ho- { nadev. Vmešaj 4 žlice .goste
lev > po vrlin z moko, pokrij s češ, veliko pest zbranih in o- kisle ali toplene smetane, eno

pranih rozin in jih vgneti v te- jajce in ščep cimeta. Ko je te¬
sto. Postavi testo na gorko, ga sto vzišlo, ga vzemi iz sklede,

* —  , pokrij in pusti, da vzhaja. Vz- stresi na desko, ki je potrese-

zvaljaj za mezinec na debe- hajano še enkrat pogneti in

1,1  Polij po testu 3 do 4 žli- razreži na deset enakih delov.

•*

Najprej zvaljaj z rokami pet

P>ticem in pusti na gorkem
\ -jati. Vzhajano testo stre¬
hi na z .  nK,k o potreseno desko;

^ izpuščenega masla, potre-

1  Par pesti zmletih orehov,

P° st  sladkorja,

Binetom

pomešanega s
, ’  ln  Pest rozin, zvij te-

JrJ* akor  štruklje in deni v
;; nazan  model, ki ga postavi

Po n faži k !’- da vzide .’ nato  S a

Bn-s. • Z  j a j cei » ali mlekom in
C Vl V p ? <aco  Pielo uro. Pe-
w Pa da i 8'oi'ko ali mrzlo,

Z Tt 0 -*  sladk ^em, na mi-
Vabij vs eh poticah lahko
k e . po1 °vico ječmenove mo-

a * . “— -

V Jani pre Pečenec (cvibak)

Najprej

na z moko, potresi še malo z
moko po testu ter nalahko ten¬
ko razvaljaj in namaži s pri-

denar in skupno z L. Bevvitzom,
prodajam parobrodne listke za
vse kraje. Vsako delo izvršim
pa najnižji ceni.

kosov in naredi iz njih pet o- pravijenim nadevom, potresi

krogiili približno 12 inč dol-
glili palčic ter jih spleti v kito,
ki jo položi na pomazan pleh,
konce noter zapogni. Eavno
tako napravi kito iz treh de¬
lov in jo položi na prvo kito;

pest krušnih drobtin, 4 olup¬
ljene in na listke narezane, ne
preveč kisla jabolka in za pest
sladkorja; zvij v zvitek an po¬
loži v namazano kozo (model),
postavi na gorko, da zopet vz-

GO STILNA

JOHN LENKO

265—lst Ave. (vog. Park)

i

ERITSCH BROS.

Florist

CVETLICE IN VENCI

581 National Avenue

Milwaukee, IVIsconsin

Telefon Hanover 3680

_ raztopi V 4 žlicah
in ]; 'p' 1 lllp 'ka ] unčo drožja
^ na. o' ( °i s,adkor .i a  iu postavi

s *°Pi V'V i°’ da vz '^ e - Medtem
k a 2  n«? vVOl 'ta gorkega mle-

so]; ‘ ((J s]adkoi 'ja in nekoli-
% 0V( J n Jn H primešaj 2 unče
Ka  masla nato vlij to

potem napravi kito še iz dveh baja, pomaži z jajcem, postavi
ostalih kosov, to kar zavijaj in J v pečico in peci pičlo uro. (Iz

' Slovenci, Hrvati in Srbi! --

Pošiljam krone, dinarje, lire, Iranke in dolarje v vse kraje, kjer prebiva

" a / AS’ rol * NIK*  S E M ’ VS E H PAROBRODNIH CRT. Dobite prostor, na
katerem narnlku želite, da vam ne bo treba čakati v »iv Vorko.

POOBLAŠČEN OD STATE BANKING DEPARTMEN-
TA ZA POŠILJANJE DENARJA V EVROPO.

AMERICAN EUROPEAN STEAMSHIP TICKET AGENCY

JOHN KAURICH

124 — 5th St« bllru Union postaje.

Javni notar. Izdelujem notarska dela in listine za do¬
biti sorodnike iz starega Jeraja.

j- j t r c r ~ t  < r 0  s f  r v -

SLOVENIJA

/

SLOVENIJA

Y>

TEDNIK

(Izhaja vsaki petek)

Izdajatelj: Frank X. Teranich.

SS3 FIKST ATE., MILTFAUKEE, WIS.

. Tel. Hanover 1648

NAROČNINA:

Vse leto . $2.50

Pol leta . $1-50

Izven Zdr. držav in

za Evropo na leto $3.00
Posamezna Številka 5 centov

“THE SLOVENIA”

WEEKLY
Publisher: Frank X.  Veranich.

383 FIRST ATE., MIL1VAUKEE, 1VIS.

Tel. Hanover 1648
SUBSCRIPTION:

One year . $2.50

6 months .    $1-50

PRVI MAJ

Prvi maj pomeni probujenje ali vstajenje narave. \ dav-
njili p ret klili časih, ko je ljudstvo priprosto in srečnejše ko se¬
daj lastovalo samo vso zemljo in vse njene zaklade, kolikor so
mu bili znani, v onih starih časih so ljudje praznovali probu¬
jenje narave .s tem, da so zaklali jagnje in ga zrtvo\ali svojim
bogovom. Ljudstvo se je zbralo v sencah košatili dreves v pro¬
sti naravi in ko je videlo vso krasoto prebujene naia\e okiog
sebe, je prišla tiha blažena sreča v priprosta srca in radovalo
se je vse, vživalo deviško lepoto narave ter s slastjo poslušalo
petje krilatih pevcev. — Ljudstvo je bilo srečno in prosto. Kar
mu je nudila narava je uživalo skupno; ne samo njene zaklade,
temveč tudi njeno lepoto.

In potem so prišli iz daljnih krajev možje s križem v roki,
kateri so učili novo vero in od tistega časa naprej niso vec ob¬
hajali prebujenja narave; namesto tega je prišla velika noc in
jagnje je proslavljalo Boga, o katerem so učili novi pridigarji.

S tem se je pričela za te srečne in priproste ljudi doba ta-
kozvane kulture in civilizacije. Za pridigarji so prišli drugi,
možje z mečem v-roki in pohlepom v srcu. Meč je kmalu uni¬
čil svobodo teh ljudi in jih uklenil v verige suženjstva. Izgubili
so svobodo in zakladi zemlje niso bili več skupna last vseh
ljudi, temveč so postali rop posameznih oseb. In od tiste dobe
naprej so se gradili na strmih pečinah gradovi z močnimi zi¬
dovi in utrdbami, gradile so se cerkve in gradili so se samosta¬
ni; vse to je še danes živa priča izgubljene sreče. In zopet so
minila stoletja. Zgradbe na strmih pečinah so postale -razvaline
ini namesto njih so se pokazali v dolinah v sredi krasnih nasa¬
dov, krasni gradovi, v njih 1)1 ižini pa koče sužnjev in potem
črna zidovja tovaren, kjer so oni garali za golo bedno življenje.

Dolgo let niso ti sužnji, potomci srečnih prostih pradedov,
praznovali prebujenja narave, ker njih srce je bilo mrtvo, njih
- čut in hrepenenje po lepoti uničeno. Trpeli so nemo in legali v
grob, ne da bi kedaj sijalo solnce na potu njili življenja.

Toda vsako leto zopet je posijalo pomladansko solnce v
srcih teli zatiranih in vselej vspodbudilo žarke upanja, vselej
jih navdahnilo z močnejšim hrepenenjem. Stari so legali v grob,

mladi pa so zavzemali njih mesta; v njili je bila sveža mor, več
upanja in več hrepenenja. Ko se je narava prebudila, so se po¬
dali iz temnih tovaren in rudnikov, so stegnili svoje žilave roke
proti solncu in v njih srcu se je pojavil klic po svobodi in sreči;
tako so se pričeli boriti. Združili so se v mogočno armado, ka¬
tera se je razširila kmalu po vseh deželah, kjer so živeli sužnji
modernega kapitala.

Delavstvo, modemi proletarijat, je pričel praznovati dan
probujenja narave, prvi maj. Moč proletariata je postala veli¬
ka, da je lahko določil sami svoj dan, dan v katerem pove gla¬
sno vsemu svetu svoje zahteve, v katerem pokaže svojo moč- in
nepremagljivo silo.

Milijoni bodo korakali prvega maja po okrašenih ulicah
svetovnih in drugih mest, iz milijon grl bo donela ta dan delav¬
ska bojna pesem in sovragi delavstva bodo čutili, 'kakor še nik¬
dar poprej, da niso oni več absolutni gospodarji, da se njihova
moč krha. da se temelj njihovega družabnega reda maje. —Naj¬
večja država na svetu l>o praznovala prvikrat prosta sovražni¬
kov oh meji prvi majnik kot državni praznik; delavstvo Rusije
ho razvilo svojo rudečo zastavo mednarodnega bratstva in svo¬
bode po vsej veliki državi in zapelo bo svojo himno, katere glas
bode odmeval po širnem svetu: “Vstanite, bratje urno, smelo;
rešitve se že bliža čas.”

UPLIVEN ZDRAVNIK PRO¬
TI HINAVSKIM RE-
FORMATOREJM

Domovi so postali pivovarne

in distilerije

Dr. J. J. Seelman, predsed¬
nik zveze zdravnikov mihvau-
škega okraja se nikakor ne
strinja z reformatorji, ki si ho¬
čejo pridobiti čast in slavo s
svojim reformatorstvom. Pri

njem je bila Mrs. C. M. Ban 1 ,

predsednica združenih cerkve¬
nih žensk, katera organizacija:
deluje na vse mogoče in nemo¬
goče načine proti nemoralnosti

“Jaz sem nasprotnik prohi,
cije, ker je prohibicija i Z p re ,
menila 90 odstotkov delavče¬
vih domov v pivovarne in dis¬
tilerije, kjer se izdeluje nado¬
mestilo za dobro pivo in liker¬
je, katerih uživanje počasi to¬
da sigurno zastruplja njib 0y
življenski sistem. Ker se te
stvari dela v prisotnosti .otrok
kateri rastejo v atmosferi
munšajna, hmelja in slada, bo¬
demo dobili bodočo generacijo

generacijo izvežbanih munšaj.
narjev in domačih pivovarjev,
mesto generacijo abstinentov,
kot nam zatrjujejo prohibiei-
jonisti. Do sedaj se še ni do-

in mokroti in za višnjeve zako- kazalo, da je zmerno uživanje
ne. Dr. Seelman ni zdravnik, ki alkohola škodovalo; mnogo te¬
bi veroval, tla se bo človeštvo orestičnih podlag nas sili v ve-
poboljšalo potom odredb, zako- ruvanje,' da je alkohol absolut-

nov in prepovedi, ampak stoji
na stališču, da je treba drevo
negovati, dokler je še nežno, da
je treba dati otroku pravo vz¬
gojo. Zato je reformatorici
Barr dal sledeči pouk:

no potreben za napredek in vi¬
šjo stopinjo civilizacije kot jo
imamo sedaj. Alkohol je v hi¬
šnem gospodarstvu najbolj u-
porabljivo zdravilo, katerega
nam je dala narava, prohibi-
Vse poskušnje, da se otl-lcija ni upoštevala človeških
pravi nečistost in nemoralnost j pravic in potreb, ampak je li¬
ne bodo imele drugega uspeha, ropala dom družinskih niedi-
kot da bo pozorišče preneseno' cin. Konečno pa sem proti pto-
na drugi prostor, kateri pro-1 hibiciji zato, ker prohibicija še
štor ne bo prav nič boljši kot ni nikoli zabrariila, ne zabra-
je sedanjši, moremiti pa še bo njuje sedaj in nikoli ne bo>le;
celo slabši. Vsa naša doseda-lto zamore storiti le zmernost,
nja prizadevanja, da očistimo toda prohibicija nikoli,
naš okraj kot z odpravo zlo- “Nobeden razred državlja-
glasnih hiš, imajo za posledi- nov ni storil toliko za odpravo
eo, da je danes odstotek spol-'nečistosti in nemoralnosti kot
nili bolezni višji kot je sploh ravno naš razred, razred zdrav-
bil kedaj poprej. nikov. Izvršujoč naš posel, de-

“Nečistosti in nemoralnosti lujemo mi na to dnevno; noben
je v zgornjem svetu ravno to- razred ne bo bolj podpiral gi¬
bko kot v spodnjem; vzgoja in banja za izboljšanje kot naš,
pouk še nista danes tako daleč, da se napravi mesto boljši pro-
da l)i zadrževala'ljudi od pro- štor, kjer živeti in varnejše
lomitve umetnih zakonov, ka-i vzgajati našo deco, toda to iz-
tere se je postavilo nad življen- boljšanje mora biti popolnoma
ske človeške nagone, potom ka- drugačno od onega, katerega
terili izvršuje narava svoj naj- se je posluževalo sedaj in kate-
bolj poglaviten čin razširjeva-|ro se je izkazalo, da stvari po¬
nje zaroda. | slabša mesto izboljša.

“Ako bi cerkvene ženske u-j Enakega mišljenja kot prof.
porabile svoj čas in energijo za Seelman je tudi Dr. St. B. Bea-

u pa n

V •srcih delavstva po vseli državah sveta se bode pojavilo
je še si In e j še in njih vrste se bodo pomnožile za stotisoče.

I _J » • i. 1* lc • IX _ • . -m .

. ' c* » . f  ’ — m —  — — — —

ln ti brat delavec! Pošto j ta dan in s

. • >. a _ >

se vprašaj, koliko je

sa
ali

na stara leta. I ostoj in pomisli. Pomni, da praznuje tega dne
sto osemdeset milijonov ljudi delavski praznik, da gredo z vsa¬
kim dnem lepši bodočnosti nasproti in. da so si priborili to
sami s svojo lastno močjo, ker so bili solidarni in zvesti svoji
organizaciji. Pomisli to in skleni, da bo tudi tebe našel prihod¬
nji prvi maj v vrstah bojevnikov za svobodo in boljša bodo¬
čnost proletarijata in človeštva!

ono stvar, za katero jih je na¬
rava namenila, roditi in v z ga-

o

jati otroke in pripraviti možu
udoben doni, bi koristile člove¬
štvu in ženstvu v enem dnevu
več kot bodo vse svoje življe¬
nje s preganjenjem greha. Ako
bi te ženske posvetile svoj čas
otrokom občine, ki so še v ne¬
žni mladosti ter se jili zamore
pravilno . vzgojiti, ako bi te
ženske podučevale matere, ki
potrebujejo pouka, kako vzga¬
jati in učiti svoje otročičke, da
bodo ti otročički, kadar dora¬
stejo, čisti v mislili in dejanju,
ki bodo ločili dobro od hudega,
bi se jim najbrže posrečilo iz¬
boljšati prihodnjo generacijo
in če bi je ne izboljšale več kot
za eno stotinko enega odstot¬
ka, bi si s tem pridobile velike
zasluge za človeštvo.

“ Dekleta, ki zahajajo v
“roadhouses” in na plesišča,
ki so na slabem imenu, že ima¬
jo svoje izkušnje in večina njih
1  • . _

" * U 9)  ~ * N^V/***W j *-*^V»A*VAA»4V*** --

ho svojo pot nadaljevala, naj da vsakdo gleda zase.

cock, pisatelj in ekonom Me¬
dili univerze v Montreal, ldJ e
govoril zadnji teden v Imnia-

nuel presbiterijanski cerkvi.

rekel je:

“Kakor se razumeva danes,
je vsaka stvar slaba, ako reže
to 31 izmed 100 oseb. Ne bo®

se spuščal v pojasnitev, ,cej) e
prohibicija dobra ali slaba, n 1 '
je pa, da je 51 odstotkov voli -
cev pronašlo, da uživa 49 od¬
stotkov opojne pijače in za
je postalo uživanje greh. ^ P ra
šum vas v imenu politično teo
rije, kje bodemo končali sJj

kim posta voda j st vom? ‘

smo se s pri slovnico. ,

ljudstva”. Ako bodemo sku*\
li moralnost prisiliti s P° ?  ‘
vodajo, bo to najbolj ngi -0  .
joče dejstvo, ki bo nasproto 1

lo demokratični vladi. .

“Izdelati moramo novo ^
mokratično teorijo, kjer s ,
upoštevalo tudi individuan
Ekonomični zakon ^ v ^^ u po-

jih zasledujejo cerkvene žen¬
ske, kolikor jili hočejo. Pogle¬
dale bi naj tudi te ženske v
boljše domove v “front par-
lorje”, kjer so luči ugasnjene.

J

števanje tega pricipa K to
čeri zaključek. Ljudje vi
kot zadevo ekonomije m
sa, toda ne vidijo tega P°
(Dalje na 15. strani )


t**

SILO



za grešnike




»x«

ŠIBRE

Prof. T. G. Masarvk, predsed¬
nik republike Čehoslovakija, je
r esigairal kot predsednik. Za
vzrok se navaja slabo zdravje.
l)r. Ed. Beneš, zunanji mini-


dvorih v Evropi, najdemo jih
tudi v manjšem obsegu pri ve J
likih industrijskih podjetjih, I

. * a

ga, ako hoče sploh priti zopet' sedem ženinov in vsakega je

na boljšo faro.

tožila pod kako pretvezo za lo-

Iripr qo  ofi ~ x . Ta proces se že sedaj godi in čitev zakona, ali pa za odškod«

delavk j  la 1 01  gaziranegajtako raste moč patra Zakrajše- nino, ker ji je svatoval in jej

Tnrt’ a *A /i * 1  ^ ne  do dne. Duhovniki “kršil čast”. Vsakokrat je bi-

• . 11  nieriki med Slo ven- se tega že zavedajo, ne zaveda- la ona zmagovalka in vseh se-

mamo a m tajno nevidno jo se pa tega farani. Ako bi se dem zaljubljencev je izgubilo

venaca:


*

o je red slovenskih frančiška-jdilu iz Chicaga, kajti cerkev in volil samo 400 dolarjev od-
Chicagu, katerim na čelu ; duhovnika vzdržujejo župljani škodnine.

tudi

Vlada kraljestva Srba, Ilrva- stoji skrita sila pater Zakraj- in nihče drugi, zato imajo
ta  i blo venaca je svoje postne sek. Marsikateri slovenski du-jpravico, zahtevati, da imajo ti-
zna"! ,- 1  naroči a \ Združenih hovnik je že čutil to tajno silo stega župnika, s katerim so za-
drzava.i, najbize za to, da bi iz Chicaga. dovoljni in kateri vrši svoje

dom.c i tmkaiji ne obogateli Marsikoga, če je katolik ali!dolžnosti tako kot mu jih pred-
preiiitio, ali pa niso menda do- nekatolik, brezverec ali veren pišu j e cerkev, ne pa tako, kot
mači tipkal ji znali dovolj lepo | kristjan, bo gotovo zanimalo, j jih predpisujejo frančiškani v
namalati na znamke njegovega)kako bi bilo mogoče, da bi ta!Chicagu,
veličanstva! »tajna sila v Chicaeii zamoola Ph £p

o

UGANKE

* *

Chicagu zamogla! Pa še eden vzrok je, zakaj

Rešitev zadnje uganke:

Gospodinja je kupila od kme¬
ta 100 komadov kuretnine in si
cer: Piščance je plačala po le,
kokoške po lOc, petelinčke pa
po 50e. Za vse skupaj je plača-

m) eti kako oblast čez duhovni- želi pater Zakrajšek na velikih la ravno $5.00. Koliko je dobi-
Kadar je veliko povpraševa-, ke, ki spadajo pod druga ško- župnijah sebi naklonjene du- la piščancev, koliko kokošk in
nje po kakem blagu, blaga pa fijstva in se nahajajo v drugih hovnike. Njemu naklonjeni du-j koliko petelinčkov ?
primanjkuje, tedaj se cene la državah. Stvar je precej eno- hovniki aranžirajo večkrat ka- Kupila je 60 piščancev po le,
kemri predmetu dvignejo; ka- stavna. Pater Zakrajšek si je ki misijon, katerega vodi fran-;to je 60c; 39 kokošk po lOc, to
dar je pa prevelika zaloga ka- namreč znal s svojo izvanred- jčiškan iz Chicaga in za tak mi- je $3.90 in 1 petelinčka po 50e,

tiral že toliko živega blaga iz nadškof je pa obenem titulami blagajno oo. frančiškanov. ;
kraljestva Srba, Hrvata i Slo- kardinal in ima toraj precej- Tako se počasi toda sigurno!

sledeči:

Frank Pechek, Ely,

Min.;

venaca v Združene države, da šnjo besedo pri vladi katoliške grade pota in žile, po katerih j Frank Turk, Aurora, Minn.;

se bodo stekale velikanske svo- John Stariha, Kenosha, Wis.;

je trg prenapolnjen in se je ra- cerkve v Ameriki.

di tega pričela pojavljati med
slovenskim duhovništvom brez-1 daj in tudi ne ho

poselnost.

Kot je znano, ni imel dose- te denarja v Chicago, čez kate-

Nevidne sile

imel pater; ri denar razpolaga in bo razpo-
Zakrajšek upliva, prijateljstva lagal pater Zakrajšek, kot za-
in simpatij med slovenskimi a-]padni provincijalni komisar in

meriškimi duhovniki, česar po-

Kdo se ne spominja svetov- slediea je, da le malo sloven-
no poznanega meniha Rasputi-,škili duhovnikov agitira za ča¬
rni na ruskem carjevem dvoru,'sopi s je, katerega izdaje pater
vladal Rusijo, ker je ob- Zakrajšek pod imenom reda

ki j.
vlad

/ »

ličarja. Istotako jo bilo slovenskih frančiškanov. Sa-

čim večja bo blagajna, tem ve¬
čjo moč bo on predstavljal, kaj¬
ti dosedaj je še vedno žal tako,
da se z denarjem da prilastiti
tudi moč.

Omenili smo, da je ta proces

Andreiv Fon, Mihvaukee, Wis.
Peter Vranesich, New Duluth,
Minn.; Tereza Turk, Menomi-
nee, Midi.; O. J. Mayerle,
Eveleth, Minn.; Jobn Fugina,
Ely, Minn.; Jakob Rahtel, Eve-
letli, Minn.; John Zajc, Eve-
letli, Minn.; Frank Podržaj,
Gilbert, Minn.; Joe Yeraj, She-
boygan, Wis.; John Golob,

pi i drugih evropskih vladarjih, i moobsebi umevno je, da si je sedaj v razvoju, da še ta temna Shebovgan, Wis.; Anton Gor¬
ki n i o vladali taka, kakor so vsled tega pričel pater Zakraj- tajna sila ni razvita, deluje pa ni k, Chisholm, Minn.; Louis

oni želeli, ampak tako, kakor šek prizadevati, kako dobiti
je želela gotova klika na dvo- upliv nad slovenskimi župnija-

že v tej smeri, da se prestav-j Golob, Mihvaukee, Wis.; Geo.
lja zaslužne in vestne duhovni- Dvoršek, Mihvaukee, Wis.; Jo¬

ni t< niso bili monarhistični mi. To je pa nemogoče, dokler | ke iz velikih župnij, ker se pa- zet’ Ilovšek, Mihvaukee, VVis.;

potoni,iti ničesar drugega kot j je na župniji duhovnik, ki no- ter Zakrajšek obrne na Svojega Jerrv Irinan, Mihvaukee, Wis;

orodje, katerega seje klika po-1 če plesati tako, kot se žvižga v nadškofa, titularnega kardina-, M rs. Josepha \\ olovšek, Mil-

služ. la, da jo dosegla svoj Chicagu. Zato se je bilo treba la, ta pa pritisne na škofa do- \vaukee, Wis.; Vincenc Kotnik,

razne diplomacije, tične škofije, pod katero spada j Shebovgan, "VVis.; Mr s. Helena
si kolikor mogoče župnija, ki je patru Zakrajše- Gollileb, Port Wasbington,

Wis.; Mike Skok, Sheboygan,
Proti takemu delovanju, pro-j AVis.; Jernej Bogataj, Shebov-

namen. Svetovne vojne ni na- posl užiti
povedal in vodil nemški kajzer pridobiti

sam, ampak to je delala nem- j upliva pri chicaškem nadškofu, | ku nenaklonjena,
ška klika, takozvani junkerji importirati kolikor mogoče
in kajzer je bil le njihovo volj- mno
no orodje. Ravno te dvorne kli-lm

ke so največje zlo pri monarhi- te-_  - . , .

stičnih vladali. Ravno take kli-jke župnije, ki bi dosti nesle ter sredstvi, ne pa z zmerjanjem Brunet, Mihvaukee, VVis.; Paul

ke ima Jugoslavija v Belgra- izpodriniti sedanjega duhovni-J kot imajo mnogi navado. Le na j M. Shaltz, Calumet, Mich.j

du, katera klika 'deluje na to,|ka. Na ta način ubije pater Za-'ta način bo mogoče preprečiti,jMiss Anna Kasteltz, Aurora,
da postane Jugoslavija kralje- j krajšek tri muhe obenem. 1.) da se ne razvije v Chicagu ta-;Mmn.; Paula Klinc, _Sheboy-

vma, 3  kajti potem bo tej ki” ’
zasigurana lepa brezskrbna bo¬
dočnost, mastne službe brez de¬
la, edino njihovo delo bodo
vodne intrige.

M<r™SVcelo e  moSoAnar; to jel,Ovnike, redovniki pa naj o S ta-’Lo„is Dragan brez naslova,

pred svetovno vojno; krvave j svoje dohodke od župnije poši -1  nejo \ samostanih!

! smejo frančiškani imeti denar-j in cerkvenih odbornikov na

si- ja, ampak le gotovo majhno ( bo: “Na župnije posvetne du
_i   i. — ^  fn jp 1  li ovnil-TP. rpdovniki na nai osta

naj »Skok, AFest Allis, Wis.; Anton'

- Ponikvar, Braddoek, Pa.; ilt

revolucije pa niso spreobrnile 1 jati v blagajno oo. frančiška- < < tj a  n/nn tm a ”

dvomih klik, kajti one so bile nov v Chicago, čez katero bla- TA JE PAMETNA
*He za  nionarlianti - »nonar- gajno je gospodar pater Za-j ■ospod.ena a B « v AMon.

Nova uganka

Zapišite: 111

,3 3 3 '1

5 5 5-
7 7 7
999

Izmed teh 15 številk vzemi-

»i so padii. klike pa ao.ostai,

j :  pri.v,e zopet delovati one ti> ?  "lonji.tLt  6 tevi,k; ako Te„ aest
mmue sile, la so ostale nekaz-»

kovane.

Temne sile pa niso samo na

J  TO teni tak župnik hoče ali, in postala je tako bogata, j
v  mora ponižati ter pričeti j se bo podala kmalu v zasluz

pLsati po navodilih iz Chica- 1 pokoj. Ona je namreč imela že|

podala

zaslužen številk seštejete. mora znašati

(Dalje na 15. strani )

SLOVENIJA

FAKTI GLEDE KRIZE V! Delavski razredl trpi lakoto Ločila, da se . j.

SOVJETNI RUSIJI in pomanjkanje. Njegovo ne- dva ’ do P r ™.

zadovoljstvo je naperjeno pro- slej privedlo stranke do ra^po

in potom strank tudi pov

Rusija na robu nevarne krize.' jc j 7 * • - . -r,

Kapitalistični razredi vseli dr- vjetne Rusije nemogoča, njoz- drugih industrijskih mestih

žav in dežel, se že vesele in so 110  je, da se bo obdržala na kr- Naj večja stavka se je vršila^

prepričani, da bije toli sovra- milu v slabili žitnih okrajih v Petrogradu ter se je imenovala

ženi ruski sovjetski republiki severni Rusiji, morebiti v Pe- ! krušna stavka. Meščanstvo vza

vso zadevo bodo povzročili le prehranjevalni sistem. Radi poroča o stavki sledeče

tujezemei in nekako okoli sto tega nezadovoljstva ne more j

na vlada, ki  se opira na rueco m njen uu&iuj, i-«jn »
armado, drži vladne vajeti z njim diktatorstvom ni v Ri
vajeno in močno roko.To ni boj o svobodi tiska, o svobodi

- TJ  r

Ostrow tovarne, katero je po¬

sedanjih ruskih vladnih apa¬
ratov. Diktatorstvo je bilo ne-
obhodno potrebno radi vojne,in
vse povsod,kjer je diktatorstvo
še bilo ustanovljeno, je bilo po
končani vojni ali ob upostavi-
tvi miru zopet razrušeno.

Podobno je bilo v Franciji
za časa revolucije. Med vojno
so vladali Jakobinci, kakor hi¬
tro pa je nastal v deželi mir,so
z vojno izginili ali vsaj prene¬
hali tudi Jakobinci s svojini
terorjem. To se bo prej ali. slej
zgodilo tudi v Rusiji.

Kakor hitro bo upostavljen
popolni mir, se bodo mase kme¬
tov in delavcev združile ter ne
bodo-.več dopustile, da bi bile
vladane po nekontrolirani bi¬
rokraciji, katera razpolaga s
neomejenimi silami. KRIZA
SOVJET N F RUSIJE NIKA¬
KOR ŠE NI KRIZA REVOLU

-j-- -v 1 . •• ■ ! tovarnam ici hiicuiu suunuc . .. .

vlada računati na vedno nara-jse je izkazal kot pomanjkljiv,!^^ na stavko _ ()koli 10 . u . nanje nevarnosti, rekon- T u.ra
ščujočo maso ljudstva, ki m posebno se v zadnji vojni, ko; ■ ,  • . • , , ti 111  preosnovati. Potem no te-

nikdar z vsem zadovoljna in je naenkrat vzrastla nova kli-f ,  9  ,r 0n  i J  V] k  • t  rorističnega diktatorstva biro

poleg tega se je bati sovjetni; ka — birokracija, katere ni ! , » ete r d e če -anle na kra( ‘^ e kone< ‘ ter S( *. 1)0  : ,orali

Rntn/Ji  nHunru od nm.o*nčt> več kontrolirati ter vin! * . 1 ' .. T v  , uimiknili (leinokroličim, n sn

x v  « j - i ko i posl

Rusiji tudi močnega odpora od mogoče v*« kont,olirati ter vlal ^rišje. Množi™ ju začela

stnmi mdustrijaJnega delav- ;  da seclaj z bre ? mejno silo | bombardirati vojaStvo, najpr-

stva. Prvič so brli vidni znaki ne- v  . • ,

, r  ^ , r v .v, vo s sneženimi kepami m napo-

Med tenu strujami del uje .zadovoljstva med boljsevisko , , , • ^ v

, . i • • . J ; , , ' }  n  sled s kamenjem. Skušali so vo-

tajno reakcijonar~~ -----

cija, ki skuša na

privesti rusko ljudstv

. kokptei

žaj države

'iiko maso

—— — i — —

stva za zopetno revolucijo, odicije iz ekonomične administra-
katere bodo imeli dobiček le cije ter bili proti vsakemu ume
vodje reakcijonarjev. šavanju birokracije v ekonomi-

Nedvomno je temeljni vzrok jo, in da se morajo vse ekonom

ske sile združiti v obrtno uni-

• • 11* -1 1*1 1 I ^ 1 V #V 1 »v/ O pu-liu i **

trmami deluje.zadovoljstva med boljsevisko , , , • m, v

,j  - i i ,i  •. j i- sled s kamenjem. Skušali so vo-

arna organiza-stranko Uovornik nezadovolj- . , v... rr  . .

i vi j 7  , • km  o i i • Make razorožiti. Iver je bila re-

m vsak nacm-nega delavstva je bil Seli lapm- v XT  . ' J

• i , i , %  i •• i • i ka Neva zamrznjena, je veliko

judstvo do raz- koti, predsednik unije kovin-L, , , ,v, ,

j  t  r v , Vi j  i • i število delavcev odšlo na dnigi

r\  r. I a~\  Ii  ti  .1 4- « v\  I ✓'v r-*. In li / I / 1  I >1  % r /i v ▼ II »i /\ /i / \ < i 4 * i I 4  '

a

umakniti demokratičnemu sa-
movladanju kmetov in delav¬
stva.

-o-

Sanje so se uresničile

Salom, Va. — 25 letni

, 7  i rv i I i-i i i . •, število delavcev odšlo na di*u gi nalom, v a. — Jo letni lleurv

r tako poslabšati polo-iskili delavcev. On je sestavil , . v .. , i n 4 . .

, 1  -S  I }  .  t . breg ter povzročilo, da so nelia- Dameron, ki je delal na larmi

ave, ter pregovoriti ve -1  program, v katerem so zahteva , u  f • 1  j- \a

’ r k* i i* i ix .a  i-i Je z obratovanjem tudi ondotne svojega strica za $10 na mesec,

rso ruskega prebival- ■ h popolno odstranitev birokra- , , 7  . . , . v  v, . . , , . I

,  ° i .. .. . ,  .v i • • j tovarne. Vojaštvo ie nekai (‘a - 1  je večkrat sanjal, da je našel

7.nnpt.Tin Twnnpun nrl aiio  iv:  o k ati divi  iptio iu nmiK rn. ,}  *’ . '' / '

0 °-

Toda prevladujoča - večina
komunistične stranke je bila

bližajoče se krize in njenih po¬
sledic nezadostni živež po me¬
stih. Velikanska žitna polja v
Ukrajini in zahodni Sibiriji so
bila od tamošnjih lastnikov in proti takemu
prebivalcev osvojena ter je pri¬
šla radi tega sovjetna vlada do
velikanskih težkoč, ker ne mo¬
re preskrbeti kruha stradajo¬
čim mestnim prebivalcem. Z
deljenjem veleposestev, goz¬
dov in pašnikov, ki se je vr¬
šilo po revoluciji med kmeti injnic in industrije,
jim je šla sovjetna vlada tako
dobrodušno na roko, je zmanj¬
kala tudi velikanska zaloga ži-

sa rabilo silo, potem pa se je zaklad ter si z njim kupil last-
izkazalo, da simpatizira z de- no farmo. Ko je pred nedavnim
lavci ter je skušalo njih polo- oral zemljo v podnožju Brusil
žaj ublažiti in se jim je pridni- gorovja, je s plugom zadel in

žito.” —r Tako je torej že tedaj izkopal sumljiv predmet. Ko
bila vlada brez prave moči. je istega preiskal, je pro našel,

ovma-
je na-
srebra
Papir-

iel, da

Končno si je nezadovoljstvo
sindikalizmu; priborilo pot do Kronštadta,

Trotzky je podal svoj program, kjer so se mornarji uprli proti
ki je v celoti nasprotoval one- vladi, pod poveljstvom genera- . .

mu Schlapnikoffa. Trotzky je la Kolowsky. Kolowsky je bil ^ a  J <onal  ^ )]
nadalje povdarjal, da. se ekono- preje v armadr stotnik, toda a<l 111  zallloa
mično stališče Rusije ne more znal je izrabiti priliko ter se je
drugače združiti z unijami, kot sam imenoval na čelo puntar-
s pomočjo militariziranja želez jem in nezadovoljnemu delav-

Na podlagi skemu razredu. Njegova moč
njegovega programa bi se mo- je bila tako velika, da si je po
rali železniški delavci in delav- vsej pravici nadel ime Bonapa
ci drugih strok pokoriti po pol- rte ruske revolucije. Toda uje¬
ta. Kmet, kateremu ni več po-jnoma neomejenemu diktator- gov sijaj ni večen, kakor ni bil
treba plačevati najemščine svo stvu, ki bi povzročil in je že tu- oni francoskega Napoleona,kaj TIROLCI ZA ZDRUŽITEV Z
jumu gospodarju, tudi noče več di^>ovzročil, to je, da mo ti sovjetna vlada je poslala
prodajati ali staviti žita na trg re zamenjati industrijalnih iz- Petrograd in druga mesta svo¬

da je bil predmet mali
st i lonček, v katerem s*
bajalo za $14,905 zlatu,
in papirnatega denarja.

lenar ie bil že st rol

... *t»i.ivglo spoznati, med
tem ko so bile letnice na zlatem
in srebrnem denarju 1823. Da-
merton je moral izročiti zaklad
olilastim ter se boji, da se bo¬
do -njegove sanje razbl i a i le v
nič. Sedaj čaka odločilnega ko¬
raka.

o

NEMČIJO

w. „  „ - ... , -o-— 0 ~_     Iz Londona se neuradno |X3-,

kei ne labi denarja, ki ga je j del kov s kmeti za potrebni ži- že in zveste čete, potom kate- roča, da je izpadlo ljudsko gla-
pieje neobhodno potreboval,da vež. Nadalje je povedal dovolj rili namerava popolnoma zatre sovanje na Tirolskem v prid
si je zamogel zasigurati pravo j jasno v svojem programu, da ti upor. Nasprotno pa delavci Nemčije. Za združitev j glaso-
eksistenco. Po svojem prepri- j bi se moralo delavstvo potem vs trajajo trdno na stališču, da val o 125,000 oseb, proti na le
canju m računu je ruski kmet pokoriti diktatorstvu, ne dik- mora vlada pasti.

sklenil, da bo svoje pridelke tatohstvu izvoljenemu od de- Prepričani smo, da se ho sov- radne.
snedel sam in njegova družina lavcev, ampak onemu, ki bi hi- jetna vlada ravnotako iznebila

ter jih za nobeno ceno ne bo dal lo imenovano od vlade ter bi se Kolovvskega, kot se je Deni ki Suhači so proti pivu

za ničvredni papirnat 1  denar, .nazivalo birokracija. na, Kolčaka in Judeniča. To- \V as h ing ton — Suid kon-

Pnsdna v kmet-j Toda tako prisilno diktator- da s tem še ni rečeno, da bo kri- grešniki se prav nič ne - sinja-

! , in  ^! s ri  ^! F stvo sovjetna vlada nikakor ne za odstranjena enkrat za vse- jo, da bi imeli zdravili i pra-

'/ ■ I* • p  k ■ ; f.

par tisoč. Te številke niso u-

o

v v v ■« • i v* * ~ v fj ,  r"'” — —»^i - ii vittuttu v juitjuu pro leta ski po

d e lke °z ako nav a i a° ^ ^'1 ', h ^ " S 1  e rn u , In ,"{ < - n /- inu reamu  zad- njata, dočim je proletarijat ob da se pivo in vino prepove pO;

ease. Letos se bo Doiaviia ti!!  ' a ad ! tega  ; 1 . ek,enm  '' seki  umevno nasproten vsake- polnoma. Mokri kongresnici

v Rusiii radi slabe letine in ™ 0< " n ° na : S p?F 1 !  P rotl  Trotzkije- mu diktatorstvu. Konec temu pa se pripravljajo, da ublažijo

IS:te/ k0 " fHk,U Se „ Za,n0re  vria. V . r gre-

Btpnia  ohlapni-samo na podlagi pametne mi- su nov boj, katerega bodo mo-


n ’ \T * j i m  * j r O vaav; iiu*  • U 11 V i\ Ck  Ivi IJvU-v

kolta. Njegova metoda je pov- sli in z reorganiziranem vseli rali plačati davkoplačevalci

slovilnua


DOPISI pričanja, da bi ne imel deMr, Na županskem tiketu je kandi-j

' II , ... __ na bran v ta namen, nobenega diral neki dru«i kateri ie za

Nelyville, Mo. užitka. Zato smo se odločili da liteval Ha “’*<  3

i •] . i > t-.i 1  m; .j uuiueiu, uamevai, da se plača županu za

Dragi g. urednik. I lomni se pobrani denar odpošlje za naprej 10 dolarjev letno in al-
Vas za nekoliko prostora. kol-;po vojni osirotelo deco v naši Hermanom po $5 letno. Ljud-
go sem že naročen na list Slo- domovini na Slovenskem. Ka- stvo ogorčeno nad tako zalite-

venija ter vedno preiscem vsa- kor so pokazali poznejši do-! vo, je nalašč izvolil stari občin-

ki kotiček m piedaJeek, toda godki, je bilo to tudi najbolj- ski odbor,
farmarskili dopisov le malo še, kar smo zamogli storiti. v

najdem v njem, posebno od tu- Dne 5. januarja 1920 smo od- ;  • j °f SV0 T ^ a bi polovici: “Ti
kaj; izgieda kakor da bi bil poslali na deželno pokrajinsko ' S1  ,, akor cvetka > ljuba kopri-
sam v tem kraju naročen na ta; vlado v Ljubljani, oddelek za I va  ‘ 1 /2

prekoristni list. socijalno skrb, nabrano vsoto

Tukaj je malo farmarsko | $224.00. Dolgo nismo prejeli

ČEVLJI !


Ako so vaši čevlji potrebni

popravila, ne zavrzite jih, am¬
pak jih prinesite k meni, da
vam jih popravim. Delo trpe¬
žno in nizke cene!

ANTON PUSHAVAE

447 — 51 Ave

bloka severno od Nat’l Ave

i

0

0

mesto, ki šteje kakih 200 pre- j nobenega potrdila o tej pošilja-
bivalcev. Tovaren tukaj ni, ;tvi. Po dolgem čakanju sem se
pač pa se nahajajo tukaj čistil- odločil, da poizvem, kaj je ven- ■
n ice za bombaž, toda te delajo dar s tem. denarjem? Na moje
samo v jeseni par mesecev, pismo sem prejel od vlade v
Slovenskih družin je tukaj o- Ljubljani naslednji odgovor:
koli 17, ter se pečamo s polje-‘ Poverjeništvo za socijalno
delstvom. Toda nas je zadelo j skrb v Ljubljani oddelek za za-
tisto, kar je v pradavnih časih, jščito dece in mladine,
še za časa obstoja paradiža j V Ljubljani dne 25. IT. 1921.
Bog Adamu zagodel, ki se gla- !  Z ozirom na A 7 aše pismo z 1
si takole: “Zemlja, katero boš dne 2. II. 1921 Vam vljudno
obdeloval, ti bo le trnje in o-1 sporočani, da smo se Vam za-|
sat rodila!” — Vse bi še bilo hvalili za poslani znesek 224.
in bi šlo počasi naprej? če bi le dolarjev že 12. maja 1920, ta-
ž e  enkrat bilo konec profitar- koj ko smo dobili vsoto izpla-i
stva. Pridelke moramo skoraj čano od “Prve hrvatske šte-|
zastonj dati, dočim moramo o- dionice v Zagrebu”. Ta zavod;®
rodje preklicano oderuško pla- nam je izplačal za 224 dolar- ®
čati. Toda dokler bomo poslu- 'jev K30.240. — Za poslano da- ®

B

ta

0

0

0

0

0

Naša dolžnost je pokopavati mrtve ter prevzeti
na naše rame vse kar je potrebno v slučaju smrti med
vašimi najdražjimi.

Vaša dolžnost je, da storite vse kar je mogoče v
omenjenih slučajih ter pokličite telefon

Hanover  471

po dnevi in ponoči kjer vam nudimo vse kar spada v
našo stroko.

Edini slovenski pogrebniški zavod v Wisconsinu ®

FRANK ERMENC

281 Reed St. Plione Hanover 471

BIILWAEKEE, WIS.

0

0


Vaša zadovoljnost je naše geslo.

E


šali trobento kapitalista, ni rilo se Vam in ostalim rojakom!
nam treba pričakovati nič bolj- darovateljem iskreno zaliva-!

0

l5lllEll|BlllBll[5ll0»0l0l0l0Msll01010


0101010





sega.

Tukaj so pričeli s far- 1 ju jemo. Da prihaja zalivala!
marsko organizacijo, pa neka-Itako pozno, ni naša krivda*za-!
teri kar z ramami zmigujejo, to izvolite darovateljem raztol-!
Če bom videl kaj bodo oni na-jmačiti, da smo se takoj zaliva-1
redili in kako daleč bodo prišli lili in da smo bili daru spričo^

v •

ct-

v

zo¬

bom že sporočil.

H koncrn pozdravim vs<
tatelje Slovenije, listu pa
Jim, da bi kmalu postal dnev¬
nik.

I. Lipovšek.

.-o-

Greensburg, Pa.

Cenjeno uredništvo: — Po

mnogoštevilnih naših sirot iz¬
redno veseli.

(Pečat)

Za poverjenika: Gorčic.

Omeniti moram, da sva z ro¬
jakom T. Šifler-jem vprašala
pri nekem tukajšnjem agentu,!
koliko kron hi bil tisti čas po¬
slal za 224 dolarjev. Obljubil

TJ

končanem premirju, to je v o- nama je bil ravno 20.000 kron.!
nem splošnem navdušenju za Zato smo se odločili, da pošl.je-
pomoč v naši stari domovini, mo po New York Sight Draftu,;
smo tedaj tudi tukajšnji Slo- kakor je bilo takrat svetovano
venci nabrali v ta namen goto- v listu Slovenija. Sedaj se vidi
vo vsoto. V prvi vrsti smo mi- razlika, koliko smo s tem pri-'
shli na akcijo v političnem dobili.

smislu. Ker je pa bilo ravno ta- Louis Palčič.

k vat naziranje ameriške slo- — 1 -o-

venske javnosti glede dosege
tega namena zelo različno in je
bil tedaj boj tako vsestransko
srdit in brezobziren, je imelo to
za posledico, da se je več raz¬
diralo kot pa gradilo. Vsled

(j*

Sedaj je čas, da si naba- |
vite gramofonske plašče, |
ure in zlatnino sploh. Pri- |
dite k nam in se prepričaj¬
te. Znižali smo vse cene
skoraj za polovico ter si
lahko prihranite mnogo
pri vsakem sedaj kuplje¬
nem predmetu. Popravila
izvršujemo točno ter za
nje jamčimo.

l. coi/m &  robtch

URARJA IX ZLATARJA
448 National Ato.  Mihvaiikeo, Uis.




^<>xc<e

.i*



župan s 50 centi letne plače j

lloopestone, 111. — Najslab-j
še plačani župan v Ameriki jej
gotovo tukaj, kajti on prejema
celih 50 centov na leto, dočim

. o _ imajo občinski svetovalci (al-j

teh okolnosti smo prišli do pre- dermani) po. 25 centov letno. !♦

7

1

♦

♦

♦

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

i

¥

GROZNO ZNIZANE CENE

s

NA POHIŠTVU, PREPROGAH, PEČEH

P( )T H EB UJEMO I )ENA E
PRODAMO VSE ZA y 2  CENE

!

J. MANDELKER & SONS \

■ f
♦

i

304 - 308 Grove St.

POI. BLOKA SEVERNO OD NATIONAL ATE.



JAVNA DRAŽBA

♦

¥

X

X

¥

¥

¥

¥

¥

I

SIMONZ BROS

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

Opozarjate se Slovenci, Hrvati, in drugi Jugoslovani, g
da se bo v SOBOTO POPOLDNE DNE 30. APRILA p

vršila javna dražba (Auction Šale) za posestva Iliria. j
Posestvo sestoji iz poslopja, v katerem se nahaja G-ro- |
cer y store in še treh drugih poslopij. Vse je v dobrem | |
stanju. Prodalo se bo skupaj ali vsako poslopje za sebe. gf
Pota je velika 100x140 čevljev; sama zemlja se ceni nad j

$10.000.00 v tej okolici. Vsak kdor pride na dražbo, si j g
bo laliko ogledal poslopja od 7. ure dop. do 3. popoldne ^ j
dne 30. aprila 1921. Vsak licitant naj ima gptov denar j g
kot naplačilo ali pa certificiran ček od banke^ Ne poza- gjj|
bite te prilike, posebno trgovci, da je tu središče sloven- jj |

s ke naselbine. Grocerija je prva in največja med Sloven- j m

C Ain Hrvati. iil

Dve trgovini z moško obleko, obuvalom in vsemi drugimi ♦

potrebščinami.

410-12 National Ave

Milvrankec, VVis.

Telefon Hanover o488

5203 National Ave

IVest Auis, Wis.

Telefon West Alli 261 - Y

♦

♦

♦

♦

♦

:

♦

♦

♦

VARNO

POŠILJANJE
STARO DOM

DENARJA

JOHN  ERMENC

Real E State

6 =

žri


Hliiii



j ^

iiiNiKBKiiiinfiiiHiiii*-.'' f i ji:

Zanesljivo vam pošlje denar po dnevnih cenah v

staro domovino stara priznana tvrdka, 18 milijonska
družba.

AMERICAN EXPRESS CO., PODRUŽNICA

<a ' »m  .* • ■ . " *

383 First Ave., Milwaukee, Wis.

ii * . A.  . - .. r ^

Odprto, z večer. Pišite slovenski.

10

SLO VENI J A


Slovensko-

Hrvatska

>

DRŽAVAH AMERIŠKIH IN KANADI.

Inkorporirnna
11. junija 1906
v državi Michigan.

ODBOR

a  *
¥


V ZDRUŽENIH

Ustanovljena

1. januarja 1003
r Calumet-u, Michigan.

UFEATNl

Predsednik: Frank Gregorich P. O. Box 29, Dodgevile, Michigan.
Podpredsednik: John Agnich, Grand Ave., Eveleth Minnesota.

Tajnik: Anton Geshel, 5th So. Borgo Block, Calumet, Michigan.
Zapisnikar: Paul Shaltz, 209 — 7th St. Calumet, Michigan.

Blagajnik: Vincenc Arbanas, First National Bank, Calumet Michigan.

NADZORNI ODBOR:

1 .) Predsednik: John J. Plautz 817 Scott Street, Calumet, Michigan.
2 ) Nadzornik: Joseph Lesac, Gen. Del. West Allis, IVisconsin.

3.) Nadzornik: Math Ozanich 14001 Oklan Blvd. Detroit, Michigan.

POROTNI ODBOR:

1. ) Predsednik: Mathias Chopp Elm Street, Calumet, Michigan.

2. ) Porotnik: Anton Geržin, Kinney, Minnesota.

3. ) Porotnik: Frank Levstik, P. O. Box 103 Aurora, Minnesota.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. John J. Stefanez, 268 % First Avenue. Milwaukee, Wisconsin.

ODVETNIK: /J

Antony Lucas 5th, Street, Calumet, Michigan.

U K A I) N O GLASILO:

Za Slovence: "Slovenija”, 383 First Avenue, Milwaukee, Wisconsin.
Za Hrvate: “Hrvatska”, 313 — 6th Street, Calumet, Michigan.

OPOMBA: Vse dopisovanje kakor tudi vse, kar se tiče članstva,
naj se pošilja na tajnika, Anton Geshel, Slovenic Croatian Union, Borgo
Block, 5th Street, Calumet, Michigan.

Denar se naj pošilja na blagajnika Vincent Arbanas, lst National
Bank, Calumet, Michigan.

Prošnje za pristop se naj pošilja na vrhovnega zdravnika John J.
Stefanez 268 V 2  lst. Avenue, Mihvaukee, Wisconsin.

Vse pritožbe se naj pošilja na predsednika porotnega odbora Math.
Chopp, Elm Street, Calumet, Michigan.

Seje upravnega odbora se vrše četrtega vsaki mesec.


vanjem tedanjega odbora Slov.

Hrv. Zveze, ter so pregovorili
več kot polovico elanov naj vo¬
lijo za izstop iz Zveze. Ostali
se .s teni niso strinjali, ker so
uvideli, da bi s tem le sami se¬
bi škodovali in tako se je zgo¬
dilo, da je polovico članov dru¬
štvo zapustilo in vstanovilo
novo. Bilo je veliko prepiioi
in obrekovanja, kar pa ni vred
no omenjati. Sedaj je mnogim
žal, da so se dali zapeljati in
ne omenjal bi tega dogodka, da
me ni k temu privedlo nekaj

drugega.

Preteklo je že sedem let od

tedaj. Pozabilo se je staro so¬
vraštvo. Mogoče bi kateri, ki
je tedaj odstopil iz društva Sv.

-Jožefa in Slov. Hrv. Zveze zo¬
pet rad pristopil nazaj, pa se
j morebiti takorekoč malo sra-
j milje. Kot član društva Sv. Jo¬
žefa, vem, da je društvo in
Zveza vedno pri volji podati
bratsko roko vsakemu, kateri
■ bi hotel zopet vstopiti v nje o-
krilje

! prekoračil svoje-starosti. Naj de, “Čas”, da je samo v Pilznii,

Čehi in Slovaki zapuščajo k,

toliško vero

Po katoliških časopisih cel,
Evrope in tudi Amerike se ^
tajo klici zgražanja in obenem
strahu v vpričo dejstva, da j
v Oeholsovakiji v zadnjih treh
mesecih odstopilo od katolišk 6
cerkve več kot en milijon oseb
Za zločin, katerega je storil a
katoliška cerkev pred 500 letj
ko je živega sežgala največ^
ga, najplemenitejšega Čeha, I.
vana Husa, je prišla še le g e .
daj kazen; mrtvi IIus še govo.
ri in pod tem grozečim glasom
se podirajo stebri cerkve v če-
lio-slo vaški.

Po večini vsi časopisi najo¬
streje napadajo katoliško cer¬
kev, katera je igrala izdajalsko
vlogo v času vojne, kakor tudi
v Jugoslaviji in ljudstvo tega
ni pozabilo.

Iz raznih časopisov se razvi-
di, da je odstop od cerkve do-
segel naravnost velikanski ob¬
seg. Tako na primer piše glasi-
lo predsednika češke ljudovla-

t

IZ CALUMETA, MICH.

Piše Jos. Češarek

Naše družabno in društveno

življenje

nikjer pa ne vidim, da bi se
govornild ali poročevalci pri
teli slavnostih spomnili očeta
vseli slovenskih podpornih
društev v Ameriki — društva

- Mick. In kaj je vzrok, da se

Calumet je ena najstarejših nas tako prezira? Ali naša
slovenskih naselbin v Ameriki’ skromnost? Mi to dejstvo ma-
Tu so se pred več kot pedeseti- lo kedaj oglašamo, oziroma ne ! |j'
mi leti začeli naseljevati prvi bijemo vedno na plat zvona o ' ’
Slovenci. Nekaj teli starih ko- tem in zato se rado pozabi in
renin živi še sedaj med nami. prezre. Prihodnje leto bo imelo
Njih delo je bilo spočetka v ba- to naše najstarejše društvo ve-
krenili rudo kopi h. Ko so se pa liko slavnost; obhajalo bo
privadili razmeram, so nekate- ŠTIRIDESETLETNICO svo-
ri pozneje odprli trgovine in s jega obstanka. In tedaj upam,
pridnostjo pridobili več ali da se bodo tudi naši časopisi
manj premoženja. spomnili svoje dolžnosti, ter o-

Ker je bilo delo v mdokopili pozorih svoje čitatelje na to.
nevarno ter so se pogostokrat Dolgo let je delovalo to dru-

| j bode prepričan, da se ga ne bo¬
de. spominjalo na prejšno mrž-
njo, in da je vselej' dobro-došel.

V sedanjem brezdelju seve¬
da ne pričakujemo velikega
napredka na društvenem po¬
lju, pač se pa nadejamo, da se
bo tej krizi, za katero upaj¬
mo, da ne bo trpela dolgo, zo¬
pet vse ožičelo. Delovati hoče¬
mo zopet složno, roko v roki,

to je v mestu, ki je bilo do se-
daj vedno najmočnejša katoli¬
ška trdnjava odstopilo v dveh
mesecih 25,000 od katoliške cer
kve, ter da se število množi z
vsakim dnem. Uradi ne zamo-
rejo vseh slučajev dovolj hitro
rešiti. V Pragi je doseglo šte¬
vilo oseb, ki so zapustile cer¬
kev že 80.000 in še raste. V me¬
stu Rokykany, ki šteje 5.000

in pozabiti na vsako strankar- prebivalcev je ostalo v cerkvi

V

ču¬

stvo.

Torta v sedanjih težkih
sili, ko ni zaslužka ter je po¬
trebno na vseli straneh stiska¬
lu mogoče kateremu prišla
skušnjava, da hi obustil plače¬
vanje mesečnih asesmentov ter
se s teni izločil iz Zveze in dru¬
štva. Na noben način naj nik-
do tega stori. Oe kdaj, je pod¬
porna organizacija jx)trebna
sedaj. Dokler je dovolj dela in
nostizaslužka nismo tako ne¬
varno privezani na svojo or¬
ganizacijo, toda v brezdelju je
delavčeva edina obramba, v

samo 500 oseb, vsi drugi so od¬
stopili. V mestu Dobrovice, ki
šteje 2000 prebivalcev, je osta¬
lo v cerkvi samo še pet oseb, to
je mežnar in ministranti z žup¬
nikom in kaplanom. V mnogih
okrajih se cele občine naenkrat
naznanile, da odstopijo od ka¬
toliške cerkve, ter so spreme¬
nile cerkve v šole, ali zavetišča.
Katoliška cerkev, kakor tudi
druge so se pregrešile proti
ljudstvu in sedaj je prišla ka¬
zen. Duhovni so pozabili na
nauk Kristusa, ter so služili sa¬
mo interesom mogotcev in se-

porajale nesreče, so začeli mi- štvo samostojno. Nazadnje so , v • , , •• . .

šiiti, kaj bi bilo storiti, da bi vendar začutili potrebo bol jšel SlU< ' iU " 1 ’° I( ‘ Zni  "V nez e ode ’ 1 "J* dftJ  •'"> ljudstvo zapusea.
se olajšalo stanje ubogim po- združitve in tako so osnovali «ovo podporno društvo, /ato- — -o

nesrecencem, za katere so mo-,leta 11)03 Slovensko Hrvatsko

rali večkrat prosjačiti okrog Zvezo ter s tem ustanovili tr-
milosrčnih rojakov

raj utrgajte si raje kaj druge¬
ga ako je potrebno, a svoje me-

Oglas, ki je praktičen

V nekemu listu v Ne\v Vor-

re. U

n-niii miflkmr . isečne prispevke točno plačuj- ku je pred kratkim bilo citati

umu lojaaov za im toda- imejso podlago za nadahno de- L m .• - ■ , , . ■'  , , *J ,

videli so, da je najbolje, 1  lovanje. O Slovensko-Hrvatski !** ' / * ene naj  ^ da ->° na slede,; ’ °« las: 1 mri  * P°

ec se združijo vsi skupaj v eno Zvezi hočem pozneje več pisa-
veliko društvo, ter z gotovimi ti.

mesečnimi prispevki ustvarijo
blagajno, iz katere se naj bi
plačevala podpora za delo ne-

Družabno življenje je
med nami pred leti složno, ozi-

to, da mož asesment redno pla- kratki bolezni Mr. lastnik

čuje, kajti v slyčaju smrti ali te trgovine, katera je nosila
hude bolezni moža bi vendar njegovo ime častno dolga de-
bilo one največ trpele. setletja. On je bil njen ustano-

Skoraj v vsaki, tudi naj- vitel j in mi kot njegovi nasled-

roma bolj kot danes. Strankar- manjši slovenski naselbini i- niki si lx)demo šteli v čast vo-

zmožnim bratom in v slučaju . ....  . ...

smrti izplačala gotova vsota u-i' stvo  , a J sc ni zaneslo med majo rojaki svoje društvo. Ra- »liti trgovino pod istimi pnn-
dovi oziroma onim, ki so bili j zdved so v s ^°»i pomaga-Idi tega bi človek mislil, da ga cipi in pod istim imenom. Ob
odvisni od njegovega zasluž- u f . n  drugemu. K° P a  je iz- ni rojaka, ki ne bi bil član ene enem izrekamo upanje, da bo¬
ka. bruhnila leta 1913 velika stav- ali druge organizacije. Toda do naši številni

t  , i .. , tukajšnjih rudarjev, so se žalibože, da temu ni tako. Pre- branili

In tako se je vstanovilo prvo duhovi razburili. Starejši na- pogostokrat še čitamo, da je

slovensko podporno društvo v seljenci, ki so imeli svoja po- tega ali onega zadela Urt in

f a ” na Calumehi AIiclf V * m ° gli U azen  P« 1 ' ™  spadal v nobeno podpor¬
ja, na Calumetu, Midi. 1Z jem, nikakor sprijazniti s no društvo. Res so ti slučaji

Večkrat čitam v naših časo¬
pisih, o raznih slavnostih in
obletnicah tega ali onega dru¬
štva ali jednote. Piše se obšir¬
no o vstanovitvi in rasti; pri¬
občujejo se govori raznih go¬
vornikov, povdarja se nepre¬
stano o velikem pomenu naših
podpornih organizacij — toda

odjemalci o-
umrlega v častnem
čitamo, da je spominu- in ob enem upošteva¬
li, da je sedaj trgovina prena¬
polnjena z blagom, ker je bi¬
la zaradi smrti gospodarja ce¬
li teden zaprta; zato smo P rl '

‘ P°

stavko. Tedaj ^ se je storilo vedno i^dki; dejstvo pa je, da

marši kak napačen korak in te jih je še mnogo nezavarovanih, morani vse blago prodati
voiake mnogi se danes obžalu- Upam in želim, da se ne bo najnižji ceni. Blag mu spomin-

‘ N ' 0< " em se  podrobneje spu- med nami pripetilo kaj takega.  o -

scati v stavko, saj je vsakemu Toliko za danes. Prihodnjič Kaj je ena izmed neumnosti?

Želeti mrtvemu človeku na l

l- n i o T v - —t--j-*- - ——Hr- mu bode zemlja lahka, ko snK>

ix- r vu v., ozefa. J\e- vatski Zvezi in o nje bližajoči mu mogoče popreje delali z |V “
kateri se niso strinjali z delo- se k

se dobro znana. Omeniti ho- pa jiočern malo bolj obširneje
ceru le obžalovanja vreden raz- razpravljati o Slovensko-Hr-

onvenciji.

ljenje teško.







fl




10

SLOVENI J A


S1o vensko-

Hrvatska

DRŽAVAH AMERIŠKIH IN KANADI.

Inkorporirnna
11. junija 1906
v državi Michigan.

ODBOR

V ZDRUŽENIH

Ustanovljena
1. januarja 1903
r Calumet-u, Jiichigan.

U P E A V IV 1

Predsednik: Frank Gregorich P. O. Box 29, Dodgevile, Michigan.
Podpredsednik: John Agnich, Grand Ave., Eveleth Minnesota.

Tajnik: Anton Geshel, oth So. Borgo Block, Calumet, Michigan.
Zapisnikar: Paul Shaltz, 209 — 7th St. Calumet, Michigan.

Blagajnik: Vincenc Arbanas, First National Bank, Calumet Michigan.

NADZORNI ODBOR:

1. ) Predsednik: John J. Plautz 817 Scott Street, Calumet, Michigan.

2. ) Nadzornik: Joseph Lesac, Gen. Del. \Vest Allis, \Visconsin.

3. ) Nadzornik: Math Ozanich 14001 Oklan Blvd. Detroit, Michigan.

POROTNI ODBOR:

1. ) Predsednik: Mathias Chopp Elm Street, Calumet, Michigan.

2. ) Porotnik: Anton Geržin, Kinney, Minnesota.

3. ) Porotnik: Frank Levstik, P. O. Box 103 Aurora, Minnesota.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. John J. Stefanez, 268 % First Avenue, Milwaukee, Wisconsin.

ODVETNIK: |

Antony Lucas 5th, Street, Calumet, Michigan.

URADNO GLASILO:

Za Slovence: "Slovenija”, 383 First Avenue, Milwaukee, Wisconsin.
Za Hrvate: "Hrvatska”, 313 — 6th Street, Calumet, Michigan.

OPOMBA: Vse dopisovanje kakor tudi vse, kar se tiče članstva,
naj se pošilja na tajnika, Anton Geshel, Slovenic Croatian Union, Borgo
Block, 5th Street, Calumet, Michigan.

Denar se naj pošilja na blagajnika Vincent Arbanas, lst National

Bank, Calumet, Michigan.

Prošnje za pristop se naj pošilja na vrhovnega zdravnika John J.
Stefanez 268 V 3  lst. Avenue, Mihvaukee, \Visconsin.

Vse pritožbe se naj pošilja na predsednika porotnega odbora Math.
Chopp, Elm Street, Calumet, Michigan.

Seje upravnega odbora se vrše četrtega vsaki mesec.


, anjem tedanjega odbora Slov.
I Hrv. Zveze, ter so pregovorili
I več kot polovico članov naj vo-
| !  lijo za izstop iz Zveze. Ostali

* se s tem niso strinjali, ker so
j uvideli, da bi s tem le sami se-
I bi škodovali in tako se je zgo-

\  !  dilo, da je polovico članov dru¬
štvo zapustilo in vstanovilo
novo. Bilo je veliko prepirov
1 in obrekovanja, kar pa ni vred

• no omenjati. Sedaj je mnogim
žal, da so se dali zapeljati in
ne omenjal bi tega dogodka, da
me ni k temu privedlo nekaj

drugega.

Preteklo je že sedem let od

tedaj. Pozabilo se je staro so¬
vraštvo. Mogoče bi kateri, ki
je tedaj odstopil iz društva Sv.
Jožefa in Slov. Hrv. Zveze zo¬
pet rad pristopil nazaj, pa se
morebiti takorekoč malo sra¬
muje. Kot član društva Sv. Jo¬
žefa, vem, da je društvo in
Zveza vedno pri volji podati
bratsko roko vsakemu, kateri
bi hotel zopet vstopiti v nje o-

čehi in Slovaki zapuščajo kb

toliško vero

Po katoliških časopisih cel
Evrope in tudi Amerike se ^
tajo klici zgražanja in obenem
strahu v vpričo dejstva, d a  :
v Ceholsovakiji v zadnjih treh
mesecih odstopilo od katoliške
cerkve več kot en milijon oseb
Za zločin, katerega je storila
katoliška cerkev pred 500 leti

ko je živega sežgala na j večje!
ga, najplemenitejšega Čeha, J.
vana Husa, je prišla še le Se .
daj kazen; mrtvi Hus še govo.
ri in pod tem grozečim glasom
se podirajo stebri cerkve v če-
ho-slovaški.

Po večini vsi časopisi majo.

st#eje napadajo katoliško cer-

kev, katera je igrala izdajalsko
vlogo v času vojne, kakor tudi
v Jugoslaviji in ljudstvo tega
ni pozabilo.

Iz raznih časopisov se razvi.
di, da je odstop od cerkve do.
segel naravnost velikanski ob¬
seg. Tako na primer piše glasi.

krilje in kateri seveda še ni lo predsednika češke ljudovla-
prekoračil svoje starosti. Naj de, “Čas”, da je samo v Pilznu,

IZ CALUMETA, MICH.

Piše Jos. Češarek

Naše družabno in društveno

življenje

i  j bode prepričan, da se ga ne bo¬
lide spominjalo na prejšno mrž-
njo, in da je vselej" dobro-došel.

V sedanjem brezdelju seve¬
da ne pričakujemo velikega
napredka na društvenem po-

... ... . , . liju, pač se pa nadejamo, da se

mig«- pa ne v,dim dn l>i se ^ , k ,. jzi . M katen> upo j.

govorniki ah poročevalci pr. m  ‘ (lu n0  , k , dolgo z0 .

tel, slavnostih spomni i očctai t oživ(l|o . ])e | ovati hofe .

vseh slovenskih podpornih J,,,, , sM „ roko v

društev v Amerik, - drustval;,, )liti vsako stmnkar .

roki,

SV. JOŽEFA, na Calumetu/L^^

- Midi. In kaj je vzrok, da se m\j i --i 4  v, •»

r i  . , , . • , -v., , , 4 ’ v  Iona v sedanjih težkih

Calumet je ena najstarejsih nas tako prezira? Ali naša •, , • , .

d d  *  sili, ko m zaslužka ter |o |>o-

ca-

slovenskili naselliin v Ameriki’ skromnost? Mi to dejstvo ma-

y ^ ^ I ’ P Ufi  1

Tu so se pred več kot pedeseti- lo kedaj oglašamo, oziroma ne v

• i i • v  i • i • , • • i • • * . »XI*

trelmo na vseh straneh stiska-

krenili rudokopili. Ko so se pa liko slavnost; ’ obhajalo ho Xa TU)h, ‘ T ‘ na, ' lu na -i mk-

Itosv/pi TUTM1 (v 1  nrrrv do te S a  stpri. Če kdaj, je pot 1-

o r ga n i z ac i j a pot r e b n a

privadili razmeram, so nekate- ŠTIRIDESETLETNICO svo-
ri pozneje odprli trgovine in sjega obstanka. In tedaj, upam, r * )1 ' na
pridnostjo pridobili več ali da se bodo tudi naši časopisi
manj premoženja. ;spomnili svoje dolžnosti, ter o-

Ker je bilo delo v rudokopili pozori li svoje čitatelje na to.
nevarno ter # so se pogostokrat’ Dolgo let je delovalo to dru-
po rajal e nesreče, so začeli mi- stvo samostojno. Nazadnje so
šiiti, kaj hi 1) i lo storiti, da bi vendar začutili potrebo boljše
se olajšalo stanje ubogim po- združitve in tako so -osnovali
nesrečeneem, za katere so mo- j leta 1903 Slovensko Hrvatsko
rali večkrat prosjačiti okrog Zvezo ter s tem ustanovili tr-
milosrenih rojakov

sedaj. Dokler je dovolj dela in
nostizaslužka nismo tako ne¬
varno privezani na svojo or¬
ganizacijo, toda v brezdelju je
delavčeva edina obramba, v

to je v mestu, ki je bilo do se«
daj vedno najmočnejša katoli¬
ška trdnjava odstopilo v dveh
mesecih 25,000 od katoliške cer
kve, ter da se število množi z
vsakim dnem. Uradi ne zamo-
rejo vseli slučajev dovolj hitro
rešiti. V Pragi je doseglo šte¬
vilo oseb, ki so zapustile cer«
kev že 80.000 in še raste. V me¬
stu Rokykany, ki šteje 5.000
prebivalcev je ostalo v cerkvi
samo 500 oseb, vsi drugi so od¬
stopili. V mestu Dobrovice, ki
šteje 2000 prebivalcev, je osta¬
lo v cerkvi samo še pet oseb, to
je mežnar in ministranti z žup¬
nikom in kaplanom. V mnogih’
okrajih se cele občine naenkrat
naznanile, da odstopijo od ka¬
toliške cerkve, ter so spreme¬
nile cerkve v šole, ali zavetišča.
Katoliška cerkev, kakor tudi
druge so se pregrešile proti
ljudstvu in sedaj je prišla ka¬
zen. Duhovni so pozabili na
nauk Kristusa, ter so služili sa¬
mo interesom mogotcev in se-

slučaju bolezni in nezgode, nje- daj jih ljudstvo zapušča.

-o-

Oglas, ki je praktičen

V nekemu listu v New Vor-

•re

v

govo podporno društvo. Za to¬
ra j utrgajte si raje kaj druge¬
ga ako je potrebno, a svoje me-

ilomtfnili rojakov za milo,la- ilncjšo poillago za .»daljno de- TT t"?”*' 1 " ‘“'"T , k " ,-' 0 - prt “! ‘“'"I?". 1 fita “

. Uvideli so, da je najbolje, tavanje. O Staveneko-Hrvatski , " h  'T'"  nuJ  f 1 « 1 ."- 10  “ **•« 1 nlrl  f, E

to, da moz asesment reduo pl a- kratki bolezni Mr. .. ., lastnik

nosila

ce se združijo vsi skupaj v eno Zvezi hočem pozneje več pisa-
veliko društvo, ter z gotovimi ti.

mesečnimi prispevki ustvarijo v , v . .

blagajno, iz katere, se naj bi Unizabno življenje je

plačevala podpora za delo ne- e< Tin 1111  I" fJ ti  složno, ozi-

čuje, kajti v slyčaju smrti ali te trgovine, katera je
hude bolezni moža bi vendar njegovo ime častno dolga de?
bilo one največ trpele. setletja. On je bil njen ustano-

Skoraj v vsaki, tudi naj- vitelj in mi kot njegovi nasled-

zmožnim bratom in v slučaju roma  ' )0 ^ danes. Strankar- manjši slovenski naselbini i- ni k i si bodemo šteli v čast vo-
smrti izplačala gotova vsota u- stv0  ‘v® se  ui zaneslo med majo rojaki svoje društvo. Ra- (liti trgovino pod istimi prin-
dovi oziroma onim, ki so bili aas; so v s '°^i pomaga-'di tega. bi človek mislil, <la ga cipi in jkkI istim imenom. Ob

odvisni od njegovega tasluž- ; 10<  * e  . n  dnigemu. Ko pa je iz- ni rojaka, ki ne bi bil član ene enem izrekamo upanje, da bo¬
ka. b mlini la leta 1913 velika stav-ali druge organizacije. Toda do naši številni odjemalci o-

T  , i • , , tukajšnjih rudarjev, so se žalibože, da temu ni tako. Pre- branili

dnvor,ti-n VS . an °i', 1  v 0  Ouliovi^ razburili. Starejši na-pogostokrat še čitamo, da je spominu-in ob enem upošteva-

J f cporno ( rus \o \ seljenei, ki so imeli svoja po- tega ali onega zadela smrt in li, da je sedaj trgovina prena-

sestva, se niso mogli, razen par da ni spadal v nobeno podpor- poljnjena z blagom, ker je bl¬
ižjem, nikakor sprijazniti s no društvo. Res so ti slučaji la zaradi smrti gospodarja c®'

umrlega

V

v c

astnem

Ameriki — društvo Sv. Jože¬
fa, na Calumetu, Midi.

Večkrat čit^n v naših časo¬
pisih, o raznih slavnostih in
obletnicah tega ali onega dru¬
štva ali jednote. Piše se obšir¬
no o vstanovitvi in rasti; pri¬
občujejo se govori raznih go¬
vornikov, povdarja se nepre¬
stano o velikem pomenu naših
podpornih organizacij — toda

stavko. r \  edaj ^ se je storilo vedno redki; dejstvo pa je, da

marši kak napačen korak in te jih je še mnogo nezavarovanih.

fr

m,

korake mnogi še danes obžalu- Upam in želi...

jejo. Nočem se podrobneje spu- med nami pripetilo kaj takega,
scati v stavko, saj je vsakemu Toliko za danes. Prihodnjič

li teden zaprta; zato smo P rl
morani vse blago prodati P®
da se ne bo najnižji ceni. Blag mu spomin-

O


Kaj je ena izmed neumnosti.

Želeti mrtvemu človeku na J

u.,1 _ . i„,v,. c T  v « ^-- k,, u .™v-iu-  mu bode zemlja lahka, ko smo

kateri go ^ ' u k  V ' Ne- vatski Zvezi in o nje bližajoči mu mogoče popTeje delali z' v '

vaten se niso strinjali z delo- se konvenciji.

še dobro znana. Omeniti 1 10 - pa hočem malo bolj obširneje
cem le obžalovanja vreden raz- razpravljati o Slovensko-Hr-

ljenje teško.




l

SLOVENIJA

meteor padel z neba

ti svojemu tovarišu: “Ti ta

I hotna s Jovce mora Liti mrtev,
1  • • _

Nad kraji Maeon, Cordale ali pa je na Kitajskem”. Slu-
A\bmy  je Pitts, ki leži v sred- čajno pa je ravno isti njegov
njih, oziroma južnih delih dr- tovariš poznal Thomasa'in je
jave Georgia, je ljudstvo za- začudeno odgovoril prijatelju:
slišalo pretečeni teden naen-j“Mr. Joyce živi v enem in i-
]< rol silno pokanje v zraku in istem stanovanju že 12 let, in
kmalu na to je pričela padati veš kakšno službo ima? On je
na zemljo raztopljena tvarina, j pomožni operator na policiji,
pgclotea železu in na nebu so
se pokazali gosti oblaki dima.

V nekaterih krajih so slišali po

Volitve v Italiji bodo prine-
s,e . socialistični stranki sko-

la J gotovo veliko razočaranje
vsled divje brezobzirne gonje
fašistov na eni strani in ne¬
strpnosti komunistov na drugi,
se bodo delavci naučili

složnosti?

-o

-o

Srečni avtomobilisti

Vsi oni, kateri so srečni po-

PREVEč SLADKORJA
V EVROPI

Še preteklo leto je trpela ce¬
la Evropa vsled pomanjkanja

se

rina so dognali, da so to deli preti nevarnost, da bi jim kdo -raj popolnoma prenehala. Ta-
razbitega meteorja, ki je odtr- odkuril s dragoceno ‘ mašino k * koj na to pa se je zopet dvigiii-
gan. od kakega sveta v vsemir- Policiji se je posrečilo prijeti la in že v dveh letih je trg zo-
jti, plaval po zraku tako dol-1 pretečeni teden dva mladeniča, pet preobložen s sladkorjem.

kakor znano jako vraževerni 5 let ječe.
in nevedni, so bili silno pre¬
strašeni in razni humbugarji
so pričeli takoj izrabljati ta
naravni pojav, kot nadnarav¬
no pnkazen lin strašili ljudi in
tudi pametnejšim se ni posre¬
čilo pomiriti razburjenih du¬
hov.

o

SAMOMORI V NEMČIJI

Po uradnih izkazih se je šte¬
vilo samomorov v Berlinu - v
času svetovne vojne precej
zmanjkalo, pričelo pa je nara¬
ščali takoj po vojni. Po urad¬
nih poročilih je bilo v Berlinu
leta 1912 808 samomorov in le¬
ta 1914 pa samo 778; to števi¬
lo je padlo v teku vojne na 717
in je takoj po vojni pričelo zo¬
pet naraščati. A' letu 1919 je
bilo zopet že 913 samomorov v

o

Napredek mesta Detroit

je to, ker si ga revni sloji ne
zamorejo kupiti vsled previso¬
ke cene, zato je pa trg preoblo-

Alesto Detroit, Mich. gradi zen s sladkorjem. v
sedaj svoje lastne proge za po- Po uradnih poročilih raznih
ulične železnice. Ljudstvo se je držav se je pridelalo v vseh

izreklo pri zadnjih volitvah za državah skupno v letini 1920-

to in delo je že v polnem tiru.j 1921 3.68r).000 ton sladkorja, v
Privatni lastniki pouličnih že- letih 1919-20 pa samo 2,724.000

leznic so se trudili na vso moč, i ton, kar pomeni zvišanje pri¬
da bi preslepili ljudstvo tako delka-■•za Več kot 30 odstotkov
daleč, da bi glasovalo za to, da po vojnem času.
mestna uprava podaljša po**

o

BOG GA NI USLIŠAL

(lospodine Zannette, polno-

godho z družbo za celih 30 let,
toda volilci so se izrekli z veli-,

ko večino proti in tako bodejkrvni Lah, živeč v Cliicagi, je
sedaj mesto lahko kupilo vse dobil od svojega prijatelja iz
proge. Poleg tega pa gradi me- solnčne Polentarije štiri pinte
sto še svoje posebne proge po extrakta, za izdelovanje naj-
delih mesta, kjer se je pri vat-dražjih likerjev. Ta tekočina je
na družba branila to storiti,|bila vredna celih 18.000 clolar-
ker se ji je obetalo premalo jev in na steklenicah je bilo
dobička. Kakor je obče znano,-napisano: ‘medicine olive 0*1. 5
Berlinu samem. Ravno tako jel je mestna uprava v Mihvaukee Državni uradniki, ki so prišli
bilo število žen siv ih samouio- j sklenila pogodbo pod major-zadevi na sled, so našli med
rilk pred vojno mnogo manjšej jem Rose, kateri je bil velik papirji v katerih so Lile stekle-
in ,je po
onega mos

bilo na primer 475 ženskih in]sedaj še dolga leta priliko iz-;teh napis ki so je glasil:

sa no 352 moških samofrioril-.žemati ljudstvo. Danes bi ljud-j“Xaj Bog obvaruje to pošilja-

tev in pomaga, da pride v tvo¬
je -roke varno.” Uradnike'ni
ganila ta pobožnost, temveč so
zaprli pobožnega moža. Na so¬
dišču so kemiki dognali, da je
dotični extrakt tako močan, da
zadostuje ena sama kaplja te-

vojni takoj prekosilo hlapec kapitalizma, z lastniki niče zavite listek, na katerem
»škili. V letu 1918 je‘poulične železnice, katera ima so bili naslikani križi in poleg

cev. To so strahovite številke,
katere zopet pričajo o gnilobi
sedanjega družabnega reda,
kateri bode moral narediti pro
štor novemu boljšemu, v kate¬
rem ne bo beda gonila ljudstvo

v smrt.

-o--

Slišali koncert 1500 milj daleč za potne liste pretečeni teden

- -nekaj nad 300 oseh. Po njego-

iJniversilv of \Yisconsin je vi izjavi je sedaj okrog -  en ti-
prircdila dijakom neko poseb-soč oseh v Mihvaukee, katere
no Bahavo. Dala jim je prilož- so namenjene v mesecu maju
nosi, da so po radio telefonu potovati v Evropo.

(brezžičnim potom) poslušali
koncert, katerega je priredil
Union Col lege radio cluh v
Sehenectadv, N. Y., toraj celili
1500 milj daleč. Godba se je
slišahi popolnoma jasno.

-o-

stvo tudi v Mihvaukee druga¬
če glasovalo.

-o-

POTOVANJE V STARO
DOMOVINO
Fred Wastfalil, uradnik pri

državnemu oddelku za potne
liste, ie izjavil, da je vprašalo kočine, da se naredi iz nje eden

O

! VOLILNI BOJI V ITALIJI

Čim bolj se bližajo volitve v
parlament, tem ljutejši posta¬
jajo boji med socijaUsti. in fa¬
šisti. Iz vseh mest prihajajo
j neprestano poročila o krvavih

Brihtna policija spopadih. V Bologni so napad-

THanajst let je živel Thomas li fašisti dom socialistov z
Joyce iz Chicage v enem in i- bombami,' nakar se je vnela
stem poslopju, toda sodnija gaj divja bitka, v kalen j< »i on-
ni za mogla najti. Mož je dobil oseh ubitih m ranjenih ; med
od sodnije nalogo, da hode va-1 ubitimi je tudi tajnik organi-
ndi nekega premoženja, do zacije Vernossi. A v

polnoletnosti otrok. Thomas šisti napadli voz ponlu-ne /e-
pa se ni odzval sodni jskem po- leznice, v katerem so s^ _
zivu in se je preselil. Preteklo delavci m vidikm stcvilo °t
Je dvanajst let in ko je pred Bomba, ki se je i a/ e
oekaj tedni prišla ta zadeva zn je ranila vec otrok imde^ -

Pri sodišču zopetna dne^i i cev. eden izmed njih P« je o

re d, je rekel neki uradnik pro- slepel vsled razstie

pint najboljšega likerja.

-o-

Pametna žena

Angleška kraljica je prepo¬
vedala v Londonu vsem izde¬
lovalkam ženskih klobukov ra¬
biti še nadalje perje raznih
ptic za okrašenje. Družba za
varstvo živali je namreč poda¬
la kraljici dokaze, da se je po
mnogih krajih popolnoma iz¬
trebilo in uničilo razne krasite
vrste ptičev, vsled tega, ker so
trgovine nudile visoke cene za
njih perje. Kraljica je imenova¬
la to žensko navado brezsrč¬
nost in brezobzirnost. Če bode
le kaj pomagalo! Neki london¬
ski bogatin pečlar je rekel či-
tavši to novico v londonskih
listih: “Sreča, da nimamo pe-
člarji perja”.

-o———

GRŠKI KRALJ NE BO DOL¬
GO NA TRONU
Poraz - grške armade v Smir¬
ni in po drugih krajih, ki so bi¬

li vzeti Trčiji, je izpodkopal
prestol sedanjemu grškemu
kralju Konstantinu. Armada
je postala jako nezadovoljna,
ker vojaki ne zamorejo zapo-
pasti, zakaj naj bi umirali za,
bogate trgovce in kapitaliste v
pustinjah Turčije. Na drugi
strani ima prejšni ministerski
predsednik VenizelOs veliko
prijateljev v armadi in še več
med ljudstvom. On je bil mož,
kateri je privedel Grško do da¬
našnje moči, toda bil je vržen
po intrigah kralja in njegovih
pristašev. Druga še večja ne¬
varnost preti Grški vsled sla¬
bili financ. Vojna v Turčiji
stane vsak dan 5 milijonov
drahem, to je 1 milijon dolar¬
jev. Vrednost denarja pa pa¬
da vsaki dan, ker dolgovi na¬
raščajo neizmerno, zato se pri¬
čakuje padec kralja.

-o-

KAPITALISTI KRIČE

REVOLUCIJA

Po vseli onieriškili kapitali¬
stičnih listih skušajo plačani
pisači naslikati Mehiko kot dr¬
žavo nereda in zločinov med
tem pa pridobivajo delavci
v tej državi vedno več moči.
Vlada je delavcem naklonjena,
nekateri pravijo celo, da je so¬
cialistična in izdaja postave
eno za drugo, katere so popol¬
noma po socialističnemu pro¬
gramu. Do sedaj so podržavili
vse železnice in sploh z eno-be¬
sedo vso narodno bogastvo. Po
posameznih državah Mehike
imajo delavci že popolnoma
kontrolo nad industrijami in
jih sami obratujejo pod držav¬
nim nadzorstvom. Velika olna-
ta polja so odvzeli privatnim
lastnikom ter ista obložili s
težkimi davki. Tako je Mehika
res dežela nereda, toda v smi¬
slu velekapitala in po mnenju
teli pobožnih dušic je potreba
tako državo uničiti — kakor
Rusijo.

-o-

V salunu

ufp:

fi si se pa zmotil; imam za
plačati 50 centov manj kot si
pa računih”

Salunar: “Ne smeš zameriti,
veš moja žena je malo neumna
in se rada zmoti.”

Gost: “Kaj po ko se zmoti,
da premalo računi!

Salunar: “Tako neumna pa

>7

ni.”

Na ženitnem potovanju

V restavraciji. Ona: Kaj pa
bodeš jedel srček moj?”

On: “Ob, saj veš, dragica,
kaj mi je naj ljubše.

Ona (sramežljivo): “Vem dra
gi. — toda jesti vendar moraš
nekaj.”

? J

NAZNANILO

Rojakom naznanjam, da
sem se pravkar povrnil iz sta¬
re domovine ter sem pričel se¬
daj zopet s prodajo šifkart in
pošiljanjem denarja v vse dele
sveta.

% * % « 4 .

Se priporočam

JOSIP TRATNIK

268 First Avenue

Tel. Hanov r 5199


12

SLOVENIJA

Pojasnilo in kritika
učenja in predlog

stopnjema v proletarijat.” b deležni dobičkov, katere za.

dvorna ie, da bi odstra- nje velekapitalizem.
n i te v srednjega razreda zelo In zopet, v letih 1910 tu bilo
poenostavila socijalni problem nič manj kot 6,088,414 polje-
ter bi bilo lahko za proletari- delskih delavcev , večina ka-
ht  razlastiti ostale kapitaliste, terih so bili sinovi farmarjev,

• «• jat  razlastiti ostale kapitaliste, term so 0111  sinovi iarmarjev,

znanstvenega socializma i

lillilUUl f VlIVJjIt vvv  novršja ter se takorekoč po- postanejo prej ali slej najem-

DH. J. E. LEROSSIGNOL
Dekan “kolegija trgovske administracije
Nebraske in pisatelj “Monopol v preteklosti in sedanjosti
“Pravoverni socijalizem” in “Državni socijalizem v Novi

Zelandiji”.

na unverzi

)

Socijalizen mi samo predlog za reorganizacijo čloTeške dražbe
z zasebnim kopitalom vred in zasebnimi kapitalisti, odstranjenimi na
tak način, da bi postal kapital sveta last ljudstva, države ali pa sa¬
mega delavstva; tudi ni to samo gibanje, da se spremeni produkcija
zasebnih dobičkoloveev v korist splošnega občinstva; tudi ni samo
poizkus, da se pride s temi sredstvi do sodelovanja, mesto tekmova¬
nja, ampak predlogi socijalizma temeljijo na skupni doktrini, torniu-
liranih po Karl Marksu kot principi fundamenta za vzrok potrebe ta¬
kih izprememb. . , . y .

Te doktrine so del socijalizma ravno tako, kot seštevanje mno¬
ženje in odštevanje, ki je vse del matematike. Socijalizem ne obstoji
ne brez ene, ne druge teh doktrin. Tisti kdor ne pozua teh doktrin
do dna, ali iste ne sprejema med svoje prepričanje, on m pravi soei-

jalist, neglede kako se sam naziva. , . y  . .

V pojasnilo naj navedemo nekaj glavnih ekonomičnih principom

znanstvenega socijalizma v kratki in kolikor mogoče preprosti obliki,
tako, da ga bo vsakdo lahko razumel v kolikor mogoče; istotako bomo

skušali razjasniti napake socijalizma.

Pisatelj teh vrstic je Pr. J. K. LeRossignol, ravnatelj učnega

zavoda za trgovsko administracijo na univerzi Nebraske. v

Pisatelj je poznan kot eden najpoznanejših ekonomov v Združenih
Državah Ameriških. On je pisatelj razprave “Monopol sedaj in v pre¬
teklosti”; on je spisal tudi “Pravoverni socijalizem” in “Državni soci¬
jalizem v Novi Zelandiji.”

Navedli bomo trinajst točk po številu, katere so bile spisane za
in objavljene po Amcrikanski konstitucij omilili Ligi Države M isco Ti¬
šin kot del izobraževalnega dela v podporo idealov Amerikaniznm, in
v nasprotstvo revolucionarnemu radikalizmu.

Skupno je 14 člankov, ki izhajajo zaporedno v vsaki številki Slo¬
venije. članek, ki ima pred seboj zvezdico (*), je v tej številki.

Uvodnik in Vera socijalizma;

Sekte socijalizma;

Materija lističu o razumevanje zgodovine;

Marksova teorija o naraščajoči mizeriji;

Marksova teorija o vrednosti;

Marksova teorija o prebitni vrednosti;

Socijalistična ekonomija o mašineriji:

Kriza socialistične teorije;

* Marksova teorija o koncentraciji kapitala;

Prerokovanje Marksa o izključitvi srednjega razreda;

Marksova teorija o razrednih bojih;

Socijalna revolucija;

Boljševizem ali diktatorstvo proletarijata.

povre ja ter se takorekoč po- postanejo prej ali slej najem¬
ni nehuie hegelianski logiki. niki ali lastniki farni. Ako pri¬
štejemo skupnemu številu
Poljedelstvo “farmarjev, sadilcev ia nad-

Vsakdo ve, da evropski kmet zornikov ’> samo  polovico far-

marskih delavcev z vrtnarji,

cvetličarji, živinorejci in

enimi, dobimo okroglo število,

ki presega devet milijonov o-

seb poljedelskega razreda ali
letu 1900 je bilo glasom <^nzu- nekako  četrtino vseh oseb, ki

> ~7    ^

š e  ni izginil in mali farmar
Združenih držav, vzlic odselje¬
vanja iz farm v mesta, še ved¬
no obstoja-kot najmočnejši po¬
samezen razred v tej deželi. \

sa v Združenih državah 5,674,
1875 ‘farmarjev, sadilcev in nad-
I zor nikov”, v letu 1910 pa je hi-
| lo 5,981,522 ljudi v tem razre¬
du.

Resnica je, da so mnogi bili
najemniki farm in najemništvo

se širi. V letu 1900 je bilo iz¬
med 5,737,372 farmarjev 35.3

odstotkov najemnikov, to je ta¬
kih, ki so plačali najemnino v
gotovini ali so bili deležni go¬
tovega dela produkta, med tem
ko je bilo v letu 1910 izmed
6,361,502 farm že 37 odstotkov

so zaposlene v koristnem poslu
v Združenih državah.

Izdelava blaga

Če preiskujemo še nadalje
poročila cenzusa, kateri je sa¬
mo delen in nepopoln, pronaj-
demo iz njega, da je še stari
srednji razred vedno precej
številen. Od leta 1900 do leta
1910 se je število trgovcev in
prodajalcev dvignilo od 833,
212 na 1,004,157 in število to¬
varnarjev in njihovih uradni¬
kov je narastlo od 243,009 na
565,905. V tesni zvezi s temi

PREROKOVANJE MARKSA,hit ali napredek.

O IZKLJUČITVI SRED- Srednji razred

NJEGA RAZREDA Ta srednji razred je, po mne¬

nju Marksa, samo preostanek
Kot Hegeljanci, tolmači I mogočnega, neodvisnega, pod-
Marks človeško življenje z iz- jetnega in koristnega meščan¬
skega ali samostojnega stanu

razi, kateri so si nasprotni,
katerih nasprotstev je vedno
dvoje, zato najde on v vsaki
zgodovinski dobi dva vojsku¬
joča se razreda: gospodarja in
sužnja, barona in podložnika,
kapitalista in proletarca. Toda,
on je gotovo vedel, da je vsa¬
ki čas bilo mnogo ljudi, ki ni¬
so bili delno pri eni stranki ali
nobenemu nasprotujočemu si
razredu, ali pa so bili delno pri
eni stranki ali delo pri druge¬
mu razredu.

Med tem ko vidi Marks v
moderni družbi samo dva na¬
sprotna si razreda, vendar pa
ne more on prezirati milijone
ljudi, ki ne spadajo k nobene¬
mu razredu —- delavce kapita¬
liste, posestvo lastujoče delav¬
ce in druge — ki so, pod ime¬
nom “srednji razred”. Očivid-
no, oni so kot jez med velikimi
kapitalisti in delavci ter so za¬
preka na potu socijalizma, kaj¬
ti Marks piše vedno o njem s
prezirljivimi izrazi, kot da bi
njihov obstoj bil malenkosten.
On je skoraj vesel misliti o
srednjem razredu kot propada¬
joči in izginjajoči grupi, kot o
neki vrsti znaku, ali kot o bo-
lanem slepem črevesu, katere¬
ga se odreže in odstrani, ko ni
več potreben za človeški dobro-

mi mezdnimi delavci in učenci,
predno je bila upeljana maši-

mir teli srečnih industrijalnih

družin.

Toda moderna mašinerija in
oprema je bila zelo dragocena,
katere ni zamogla večina tr¬
govcev in izdelovalcev, zato-
raj so imeli strašansko pred¬
nost oni, ki so upeljali mašine-
rijo, in ta prednost jim je o-
mogočila, da so si ti nakupiči-
li mnoge prebitne vrednosti,
da so zamogli producirati na
debelo ter prodajati poceni in
vsled tekmovanja so ubili svo¬
je slabše tekmovalce. Na ta
način se je kapital koncertiral
vedno v manj in manj rok, iz¬
podrivajoč srednji razred, ki
izginja vedno bolj, dokler ne
pride revolucija. V komunisti¬
čnem manifestu pravita Marks
in Engels:

“Nižja vrsta srednjega raz¬
reda — majhni obrtniki, maj¬
hni trgovci in upokojeni obrt¬
niki v splošnem, rokodelci in
kmetje — vsi se potapljajo

najemnikov. Pa tudi, farmar- kHci j( . m  ( i rugih  pokli-

j.ev je ubogih, mnogi imajo na napT imer'takih kot imeji-'
svojih farmah uknj.zenc dol- lvstavraci ji  bankirjev, po-

gove m mnogi imajo le maj- sl ,; ilovalcev . uradnikov bank in

line dohodke za svoje delo, po- drugih raznih družb; ako hi
tem ko so odmenn.l. » odstot- ys(i tp sk  j seSteli . hi prav

kov obrest, za vrednost njiho- „. otovo (1()1)il j viw)k(>  številko,

ki hi bilo v bližini 2,000,01 H).

Profesijonalci in izučeni

delavci

Pa se en drugi srednji razred
je, katerega še skoraj sploh ni
bilo pred sto leti, ampak tega
je danes že na milijone. Oni ni¬
so navadno neodvisni lastniki,
kot farmarji ali mali trgovci,
ampak so ljudje, ki imajo sred¬
nje dohodke ter žive še precej
udobno, lastujejo manj ali. več
posestva, ter niso nikakor pro¬
letarci v nobenem smislu te be¬
sede. To so takozvani profesi-
jonalni ljudje, vštevši igralce,
arhitekte, odvetnike, umetni¬
ke, dentiste, inžinirje, časni¬
karje, literarne in znanstvene
osebe, muzikantje, vladni u-
radiiiki, učitelji, profesorji v
kolegijali itd. Skupno število
teh znaša glasom cenzusa
1,825,127, od katerih je najbrže
le zelo majhno število takozva-
nili “intelektualnih proletar-

ve farme.

Toda najemništvo je navad¬
no korak proti lastništvu;
mortgaži so pogosto znak pro-
speritete, ne pa revščine in sta¬
tistike za “dohodke dela na
farmah” so pogostnimi zape¬
ljujoče, ker se nanašajo samo
na lastnike, ne pa na najemni¬
ke ter prav nič ne upoštevajo
zvišujoče se vrednosti, katera

je bila .glavni vir dohodkov
v prejšnjih časih: obrtni moj-1 lastnika farni za časa zadnjili
stri in trgovci, mali lastniki, dvajset ali trideset let. Razen
delajoč v svojih mlajhnih de- tega so pa celo ubogi farmarji,
lavnicali roka ob roki s svoji- kot naprimer oni v Evropi, red-

kokedaj revolucionarni, in nji¬
hov takozvani socijalizem ni v

nerija, predno je prišla socijal-. temelju ničesar drugega kot
na revolucija, ki je pokvarila radikalizem srednjega 'razre¬
da.

Dobra slika tega je radikal¬
na postavodaja, katero je spre¬
jela Nova Zelandija v letih
1890 do 1900 in pozneje, ko j(
bila na krmilu Liberal Laboi
Party of Balance, Seddon in
Ward. Mali farmarji in polje-

cev

5  *

Razen tega imamo tudi nino-

M r »r I aiiUcjvu  v j i a a

ilelski delavci, ki so želeli raz- go dobro plačanih agentov, tr-

deliti velika posestva, so se govskih potnikov, vodij
združili z delavskimi unijaani Ipartmentov, kupovafcev in

de-

„ partmentov, kupovafcev in pro-
ter so sprejeli dvostranski pro-1 dajalcev. In vrhu tega je

se

bolj centralizirana, pred-
jajo decentralizacijo in

gram za postavodajo za svoji veliko število delničarjev in iz-
medsebojnii dobrohit. Toda, ko delo vatel jev, trgovskih in. fi-
so mali farmarji dobili, kar so nančnih korporacij, kateri, ko
želeli, so se takoj odcepili od j postaja industrija vedno bolj

svojo pravo barvo kot zvesti čla_.

ni srednjega razreda, zato ker I širjenje lastništva, gibanje, ki
so imeli kaj izgubiti. Ravno i- se je še le komaj pričelo, ki se
stemu razredu pripada Cran- lahko raztegne zelo daleč za
gerjev radikalizem, populisti in demokratiziranje in poljude-
progresivci ter^ celo farmarji nje velikega biznesa.
takožvanB' “Nonpartisan Li- Konečno imamo tudi želez-

z vsemi svo- niške strojevodje in sprevodni-
.linn izkušniami z “državnim ke, mizarje in tesarje, zidarje

nič več kot bi-lin plumberje, mašinistedn dru-

jimi izkušnjami z
kapitalizmom

SLOVENIJA

s

„ .ffl**« delavce, aristokra-
° ;io  delavcev, katerih mezde’
J  v išje kot “plače” marsika-
L r j]i delavcev z belimi ovrat-
• ki  j n  katere se, akoravno no¬
sno med delomoveralls ”, le
težko loči od drugih članov
rednjega razreda ob nedeljah

m oh praznikih.

Srednji razred prevladuje

Kako velik je srednji razred
prav in za prav, je prav težko
določiti ali dognati, toda zamio-
re  se računiti le površno na
podlagi številk, katere nam je
podal Wilford I. King. Ako bi
srednji razred cenili samo po
lastništvu,* to je, koliko pose¬
stev ta razred poseduje, dobi¬
mo število, ki je približno ena
tretjina prebivalstva Združe¬
nih'držav, ki posedujejo pri¬
bližno eno tretjino skupnega
premoženja. Ako štejemo ta
srednji razred po dohodkih,
kot bi to prav in za prav mo¬
rali ,vsebuje ta razred več kot
polov i co prebi'val s t va, katerih
mnogi imajo prav znatne do¬
hodke, toda si riso nakupičili
prav nič ali pa prav malo pre¬
moženja.

Slične številke bi za mogli do¬
biti za Nemčijo, Francijo, An¬
glijo in druge kapitalistične
dežele, da bi pokazali izvanred-
no trdnost srednjega razreda v
preteklosti in naraščaj novega
srednjega razreda v sedanjo¬
sti, česar še ni videl Marks.
Kot odgovor vsemu temu na¬
vaja. Hondin, podpirajoč
Oppenheimerja, da se Marksu
ne moi> njegovih izvajanj o-
vreči potom statistik, ker nje¬
gova metoda sploh statistična
ni. To dokazuje oziroma je pri¬
znanje, da se še ni sedaj ure¬
sničilo prerokovanja Marksa,
v katemu prerokuje pogin
srednjega razreda.

Bornim pa vsekakor zatrju¬
je, dani takozvani novi “sred¬
nji razred” sploh srednji raz¬
red, ker sestoji 'njegov doho¬
dek v glavnem od dela, ker ne
kontrolirajo njegovi člani o-

nili posestev ali industrij, ka¬
tere lastujejo ali so lastniki in
ker so njihove misli in občut¬
ki glede lastnine zelo različni
od onih srednjeveških lastni¬
kov. Oni ne ljubijo svoje pose¬
stvo kot tako, ampak samo do¬
hodke, najemnino individual¬
nega interesa. Tako so zapusti¬
li stara pristanišča, stare ideje
s o izgubljene in sedaj jih nosi
valovje proti proletarijatu, ka¬
teremu pripada.

Tako je argument prenešen
Jz  fizičnih v spiritualne sfere,
kot je srednji razred še vedno
na zemlji fizično, duševno pa
se  je izgubil, kajti izgubil je
8v °jo dušo. No m sedaj, kdo
zamere pokazati, kaj je pravin-
^ a Prav srednji razred izgubil in

kaj proletarijat s tem pridobil?

"rit kakor je ta argument,
vendar pa ni niti od blizu pre¬
pričevalen, kajti to ni drugega

v0t  P r epir za pomen in porabo
es ede. Je pa tudi nevaren ar-

da bi ga rabili socija-
,'^b kajti dokazuje preveč. A-
, v0 n i srednjega razreda, po-
em  <i e  srednji razred le novi

proletarijat, proletarijat do-
brostoječih in prosperitetnili

dela\ cev, kar je pa nasprot-
st\o. In to ljudstvo brez imena,
je mnogoštevilno in je nara¬
ščajoči razred, ki nekaj ima,
kar zamore izgubiti in ta raz¬
red bo velika zapreka socijali-
zmu kot je naprimer krnet, ma¬
li farmar, ali kaki drugi član
starega srednjega razreda.

(Dalje prihodnjič. )

(Oglas.)

-o-

Komentar k zadnjim kriti¬
kam prinesemo v prihodnji šte¬
vilki.

o

TAT ZASAČEN NA DNU

MORJA

Časopis “Petit Marseillais”
v Franciji je poročal, da je ne¬
ki trgovec velikih parnikov, ki
vozijo blago po vseh morjih,
zasačil nedavno tega svojega
potapljača pri tatvini, katero
je izvrševal pod vodo. Potopi¬
la se je namreč ena izmed nje¬
govih ladij in sicer v bližini
obrežja. Na ladiji je bilo med
drugim blagom velike vredno¬
sti tudi veliko množina zlatega
denarja, zaradi katerega se je
lastnik ladije posebno trudil,
da dvigne vse zaklade iz mor¬
ja. Njegov potapljač je delal
mnogo dni pod vodo in spravil
na dan veliko dragocenosti, to¬
da ne vsega zlata. Na vpraša-
šanje lastnika kje je ostali del,
je potapljač izjavil, da ni na¬
šel več kot to, kar je njemu iz¬
ročil. Lastnik pa je postal s ča¬
soma še bolj nezaupljiv in je
končno sklenil, da skusi do¬
gnati, v koliko so trditve po¬
tapljača resnične. Pod pretve¬
zo, da odpotuje se je podal na
morsko obrežje, kjer se je pre¬
oblekel v potapljaško obleko
in se spustil s pomočjo zaup¬
nih mož v moi je, kjer je leža¬
la potopljena ladija. Tam se
je skril med pečine in čakal ča¬
sa, ko mora priti tudi njegov
potapljač na deh>. Ko je isti
dospel do ladije, je takoj pri¬
čel preiskovati razvaline buli¬
je in kmalu na to je prišel pro
ti pečinam, kjer je bil skrit
njegov gospodar. Tam je, ru¬
da bi njega opazil dvignil iz
neke votline železen zaboj, ga
odprl in položil vanj zopet ve¬
čje število zlatnikov. Potem je
nadaljeval svojo delo. Kako
pa se je začudil, ko so ga kma¬
lu nato poklicali in pred nje¬
govimi očmi odprli zaboj, ka¬
terega je mislil varnega na

dnu morja.

-o--

SAMOTAR

v V dolini Manita v švicarskih
hribih je nedavno tega umrl
kozji pastir Heinzer. Mož je

ko v divjih nepristopnih hri- ki, mnogokrat pa tudi mazači,
hm, kamor je zamogel priti le! Umetniki si pa radi dovolijo s
dotični, ki je poznal pota in kmeti tudi kako šalo in tako
prelaze. V tej samoti je poza- se je pripetilo v imenovani va-
hu govoriti, toda nikdar ni po- si kmetu R, kateri ima nasli-
t. oval človeške pomoči. Tu jkanega nekega moža v blešče-
c . ko je nad 80 let star zbolel, či uniformi na svoji hiši. Ko
je sam pomagal in njegova sem zagledal sliko, sem spo-
bolezen je bila le kratka, ker znal takoj, da je bilo to delo

nekega umetnika, ki je sliko
mimogrede napravil, da se na-

Hjegovo telo je od starosti osla¬
belo in on je lepo mirno zaspal,
ne da bi nosil* v sebi kal kake smeji na račun kmeta. Ko sem-

bolezni.

o-

OD MRTVIH VSTAL

Dr. Peter Hood je pisal v ča¬
sopisu “British Medical Jour¬
nal” sledeči resnični dogodek:

V neki mali-vasi (iz ozira na
dotičnega moža ne imenuje i-
mena) je živel na malem gradu
baron K. s svojo družino in
starim služabnikom, kateri je
služil ob enem kot kletar. Ne¬
kega dne pa je nenadoma u-
mrl gospod in položili so ga-v
veliko dvorano, kjer so vedno
tudi njegovi predniki ležali na
mrtvaškemu odru. Staremu
služabniku je bila dana nalo¬
ga, da čuje pri mrliču vsako
noč. Ivo je prvo noč bedel, mu
je postal dolg čas in poklical
je hlapca, da bi čul z njim. Ker
pa sta oba moža ljubila dobro
kaplico, je odšel sluga kmalu v
klet in prinesel starega vina,
pri katerem sta postala kmalu
zelo dobre volje. Po polnoči pa
je prišlo slugi na um, da prine¬
se steklenico najboljšega liker¬
ja in moža sta srkala dobro
kapljico, kozarec za kozarcem,
ko sta bila že oba vinjena, je
rekel naenkrat sluga proti mr-
tveimr: “Ti si mi bil res dober
gospodar in ljubil sem te iz
vsega srca; rad bi ti pomagal,
ako bi mogel, toda kar zamo-
rem storiti to tudi storim.”
Potem je vzel kupico, jo napol¬
nil z likerjem, stopil k mrtve¬
mu in rekel: “Ljubil si dobro
kaplico v življenju, kot jo lju¬
bim jaz”. Po teli besedah je
vlil mrtvemu liker v usta. Na
njegovo grozo pa so se odprle
oči mrtveca že nekoliko trenut¬
kov kasneje in obenem se je je

i c  r

S^-

sli ko nekaj časa opazoval in se
čudil, je pristopil kmet in me
ogovoril, vidno z veliko zado¬
voljnostjo rekoč: ,

“Kaj ne gospod, to je lepa
slika in vredna 20 kron, kate¬
re sem plačal slikarju?”

Jaz sem odgovoril začuden:
Toda dragi mož, katerega
svetnika pa ta slika predstav¬
lja?” kmet pa mi je nekoliko
užaljen odvrnil: “Da taki so
mestni ljudje; popolnoma, brez
vere.”

“Kako pa to mislite,” sem
nadalje še bolj začuden vpra¬
šal, nakar mi je kmetič zelo u-
žaljen rekel:

“Žalostno za vas, da še
spoda Boga očeta ne poznate
na sliki.”

Meni je zaprlo sapo, kajti
slika je predstavljala nemške¬
ga cesarja.

-o-

Dobre ženice
Prijatelj je slišal pred nekaj
dnevi pogovor dveh Ameri¬
kank, ki se je vršil takole:
Prva: “Jaz mislim, da je mož
upravičen do tega, da sam raz¬
polaga s svojim zaslužkom
vsaj do gotove meje.

“Prijateljica: “Da, do goto¬
ve meje, moja draga, tega mne¬
nja sem tudi jaz.”

Prva zopet: “Kako pa si ti
predstavljaš gotovo mejo?”
Druga: “Jaz mislim, da je on
vsekakor upravičen, da se mu
pusti vožnja za poulično želez¬
nico, nadalje gotova vsota-za
tobak in za njegovo kosilo med
delom.” Prva pa je jezno pre¬
streže besedo rekoč: “Drugo
nerečem, toda tobak, ta je po¬
polnoma brez potreben vsaki


pričelo truplo gibati. Oba mo- mora nekaj opustiti, kar ljubi,
ža sta kriče zbežala, poklicala Jaz na primer bi rada videla
ljudi in obenem zdravnika, ki premikajoče slike vsaki dan,
je bil hišni prijatelj. Zdravnik toda po dvakrat na teden se
je potolažil ljudi in izjavil, da vzdržim, da ne grem v gledali-
ie bil baron samo navidezno šče in še marsikaj je, kar želim

•l e

mrtev ter ,je poslal takoj po imeti, pa ne dobim, ker bočem
potrebna zdravila. Baron je bil tudi jaz nekaj žrtvovati.”

v nekaj urah že poginoma pri -

moči in živi še sedaj pri popol-! Dva Irca

nemu zdravju. Liker je uplival j godnik  j e  , vpra šal dva Irca,
na kri, ki je zastala v telesu ^j^ta stala pred njim zaradi
barona in tako mu je sala nje-: p nde p a< ako  bi ne bilo mogoče
govega služabnika rešil zrv-j^„„ xrT ,„ + - t

l.jenje.

-o——

NEVEDNI TIROLCI

j poravnati ta spor brez sodišča,
jnakar mu je Mike odgovoril:
:“ Gospod sodnik, to sva že itak
skušala in sedaj stojima zara-

Dunajski list “Wiener Vor-jdi tega pred vami.

našel celih 60 let svojo čredoIstadt Zeitung” piše sledeče:j
t i v _.'iiTr/il popol- • i  iafpli rm.<

daleč v gorovju m žive«

Prijatelj našega lista nam jej Sta se predstavila
noma oddaljen od drugih 1 ju-1sporočil sledečo dogodbico iz V železniškem vozu: “Dovo¬
di Njegovo stanovanje je bilo Tirolskega”: 11  te, da s e  predstavim gospodi-

v hlevu pri kozah, kjer si je “Potoval sem skozi malo čna. Moje ime je Emil Mayer,
nrinravil kotiček pokril stene vas Girland v tirolskih hribih, j trgovski potnik v ženski spod-
s suhimi kožami’ in polagal j Tukaj imajo kmetje navado, nji. obleki.”

p: dan na  p-ola tla svežo sla- da slikajo podobe svetnikov na j Ona: “Matilda Lehman, tr-
\ • u  i e  P luzila za ležišče, svoje hiše ali gospodarska po- govska popotnica v moškem

z. im ( iml ni občeval; njegovo slopja. To delo izvrše največ-;perilu, zastopam tvrdko Gra-

bivališče <*e je nahajalo globo-1krat potujoči slikarji umetni-jbez in Co.”

SLOVENIJA

Stotine vojakov veteranov

berači

Gospa Nesselbichler, ki je
poprej živela dolga leta v Mil-

vaukee, je pisala iz Dunaja občevali sami bogataši. Dve
svojim znancem dolgo pismo, v materi ste vodili to hišo; žrtve
katerem opisuje med drugim so bile njune lastne hčerke. E-
neizrečeno revščino, v kateri no dekle-je bilo staro 13 in dru-
žive delavci, posebno pa še vo¬
jaki veterani svetovne vojne.

Ona piše, tla stoje in beračijo v
dolgih vrstah pri vsakem liote-

to krasno mesto polno straho¬
vitih tragedij. Pred nekaj te¬
dni so našli v Tiefen Graben
dve zloglasni hiši, v katerih so

go 14 let in bogataši so plače¬
vali za eno noč po 20.000 kron
ali več. Prvi je plačal za mlaj¬
šo deklico celo 50.000 kron.
lu ali gledališču, kjer občujejo Stanovanje je bilo zelo razko-
bogati sloji. Med- njimi so šno opravljeno in ženski ste bi-
niladi možje, še na pol otroci H namenjeni v kratkem zapu-
in starčki, katere je beda pre- stiti mesto, ko jih je dosegla
zgodaj postarala. Med njimi so roka pravice.

nadalje pohabljenci, možje brez. -o- 1

udov, brez očes, s strašnimi o-; Nune so se spuntale
brazi itd. j Pred nekaj meseci so izjavi-

Dunaj je danes, tako piše ] e  nune v samostanu Karmeli-
omenjena žena, mesto polno taric v Marienthal pri Strass-
tujeev, kateri mečejo denar od burgu, da se ne marajo več po-
sebe kar na debelo. Pridejo na koriti strogim predpisom reda;
Dunaj z denarjem drugih dr- 1  premagale so predstojnico ter
žav, z dolarji ali franki ali s prepovedale dohod duhovnu, ki
holandskimi goldinarji in naša je prišel vsaki dan, da bere
beraška valuta jim omogoči, mašo. Sedaj je papež razpustil
da so med nami milijonarji, ta samostan, toda nune so izja-
,Vsa zabavišča so prenapoljnje- v ii e , da nima on nobene besede,
na; nikdar še ni bilo na Duna- več čez nje in papež se je obr- 1
ju toliko razkošnja kakor se- n il na francosko vlado za po¬
daj in toliko strašne bede-- moč, katera je poslala žandarje

Bogati si kupijo vsega, kari proti upornim nunam. K temu
zamore življenje nuditi, siro- pristavljajo listi v Nemčiji in
mak pa niti kruha ne; na eni*Franciji, naj bi vlada imela to-
strani neizmerno uživanje, na Hko obzirnosti napram nunam,

1 • < 1 » I • 1 1 * I •. « • • a , l

faktov: ‘‘Mi smo zelo zadovolj¬
ni s Trinerjevim grenkim vi¬
nom. Tudi izvrstno vrejena po¬
naredba nas ne more več pre¬
varati. Vaš zvesti John Jiclia.’
Zadovoljstvo naših odjemal¬
cev je popolnoma opravičeno.
Trinerjevo grenko vino izdelo-
vano že nad 31 let po Joseph
Trinerjevi družbi, 1333 — 45
So. Ashland Ave., Chicago, 111.,
je  edino med najbolj zaneslji¬
vejšimi zdravili proti slabi pre-j
bavi, zaprtnici, glavobolu in
drugim želodčnim nevednostim.

Nihče vam ne more predpisati
boljšega zdravila za take slu¬
čaje in nihče ne more napraviti
boljše zmesi in zdravila j x
znanstvenih kemičnih snovi'

kot so izdelane v Trinerjevem

laboratorju, ki je moderno u-.
rejen za proizvajo teh izdelkov.
Vprašajte vašega lekarnarja
tudi po Triner’s Angelica Bit-
ter Tonic, Triner’s Cough Se¬
dative, Triner’s Liniment, itd.
ena sama poskušnja vam poka¬
že ekselentno vrednost teh
zdiavil. (Oglas).

drugi pa strahoviti glad in po- j da hi jim poslala
manjkanje. Tako se ni čuditi, zdrave žandarje.
ako najdeš po javnih hišah hče-

same

lepe

-o—

VA-

re najboljših družin, katere so. NIHČE JIH NE MORE
po vojni ubožale. Na cesti naj- « RATI!

deš otroke, ki se prodajajo, že- —.-

ne in udov« in matere, katere Mimdi so dnevi, ko se je Ijud-
vodijo na cesto svoje lastne na-' stvo prestalo varati z raznimi
pol odrasle hčerke, da jih pro- j ponaredbami. Sledeče pismo,
dajo kakemu tujcu, ker doma datirano 22. marca 1921, v Eu-
umira dojenček gladu. Tako jelreka, Cah, je jasen dokaz teh

UD HO
foJln]

(D [o]

um

(um

111 VOLJA-SREDSTVA-PRAKSA

o Mol □

Za točno in vestno izvršitev poslov, ki
so v zvezi —

s pošiljanjem denarja v stari kraj,
s potovanjem v domovino,
z dopremljenjem oseb v Ameriko in
z drugimi posli tega področja,
so nujno potrebne tri glavne stvari:

VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA

Našo resno voljo za točno službo naj¬
bolje dokazujejo številna zahvalna pisma
od onih rojakov, ki so se do sedaj poslužili
naše tvrdke.

Naša sredstva so naš dobro organizi¬
ran urad, naše dobre zveze s starim krajem,
naša zastopstva parobrodnih družb in naše
državno bančno dovoljenje in državna kon¬
trola čez naše poslovanje.

Nad 1,400 potnikov, ki so z našim po¬
sredovanjem do sedaj potovali v stari kraj
ali od tam sem, govori o naši praksi.

Ako hočete Vi poslati denar v stari
kraj, potovati v stari kraj, ali dobiti koga
iz starega kraja, je v Vašo korist, da se o-
brnete na:

ZAKRAJŠEK & ČEŠARK

* , *• «**■  •* r 7*N •  M

SLOVENSKA BANKA'

70 — 9th Ave., New York City.

S

s

IDIeJ

V

(n]©®

faHUtsl

ra

0

ra

sira


S

ra

ras

VABILO

NA

Prvo majniško veselico z igro

“DVE TAŠČI”

katero priredi

Društva sv. Jožefa št. 103, K. S. K. J. (West Allis)
V NEDELJO DNE 1. MAJA V HARMONIE DVORANI.
Začetek veselice ob 2. uri popoldne, igre ob 7:30 zvečer
PO IGRI SE BO VRŠILO ŽREBANJ E ZA Pl IONI)

GRAPH VREDEN $150.

Vstopnina 35c, ter je tiket veljaven obenem za žreb.

Svirala bo Teršinar orkestra.

K obilni udeležbi vabi ODBOR.


'Minmi


Delnice na obroke

KO JE NUDILA VLADA
LIBERTY BONDE NA ME¬
SEČNE OBROKE, SE JE PRI¬
ČEL S TEM NOV NAČRT ZA
INVESTIRANJE. SEDAJ SE
PRODAJA VSE DELNICE
NA MESEČNE OBROKE.

Mi PRODAJAMO VSAKE
VRSTE DELNICE, NA BOR¬
ZI IN IZVEN BORZE NA
ODPLAČILA 20 ODSTOT¬
KOV, OSTANEK PA V

20 enakih mesečnin obrokih

SAMO 6 ODSTOTKOV OBRE¬
STI OD POZNEJŠIH PLA¬
ČIL.

VSE DIVIDENDE PRIPI¬
ŠEMO NA RAČUN KUPCU,

KI IMA TAKOJ KORIST
KOT ČE BI KUPIL ZA GO¬
TOVINO. NA PODLAGI TE¬
GA NAČRTA JE OMOGOČE¬
NO VSAKOMUR VLOŽITI
SVOJ DENAR V DOBIČKO¬
NOSNA PODJETJA.

Posojujemo na delnice

MI POSODIMO OD 50 OD¬
STOTKOV DO 75 ODSTOT¬
KOV TRŽNE VREDNOSTI
NA DELNICE IDOČIH POD¬
JETIJ. NE RAČUNAMO NO¬
BENEGA BONUSA ZA DE¬
LO. ZA PODROBNOSTI PI¬
ŠITE NA

SECURITIES TRUST C0.

10 So. La Salle Street, Chicago, 111.


-

mmm

mi



MIU


SLOVENIJA

rmlivni zdravnik proti hinav-
P  skim reformatorjem

("Nadaljevanje s (j. sticini.)

Mi smo mislili, da je vse,

cn °‘ potrebujemo, volilni listek j
raV j c a volitve in da bo s j
te ni zmleta dobrota. Edina pot j

kar

in

o kateri zamore napredovati
demokracija je, da ustvarimo |
‘n spreobrnemo dulia, kateri |

bo preprečil, da ne bodo ljudje [

kršili moralnih zakonov. _ |
' T a ko pravijo osebe, ki nekaj {

razumejo, le škoda, da so nji-
] l0 ve besede bob v steno ter, se i

reformatorji ne bodejo pobolj¬
šali, kajti ako bi se reforma- !
t^pj’j poboljšali, bi izgubili svo-
io slavo in masten zaslužek!

-o-

U ganke
(Nadaljevanje s 5. strani), j
vsota 21. (To uganko nam je
poslal Mr. L. Kunst, AVauke-
gan, IH.) Kdor jo reši pravil¬
no, bo prejel kupon za pollet-!

no naročnino. j

Prejeli smo od rojakov več;

ugank, katere bodemo ob pri-j

ložnosti natisnili. J

-o-

REVOLUCIJA v UKRAJINI

SE ŠIRI

V

Stockholm — V Ukrajini so
pričeli s pravimi organizacija¬
mi čet oziroma armade proti
sovjetai ruski vladi. Kmetje,
ki so tudi vključeni v revolti,
so zavzeli že mnogo mest mod
rekami Dneper in Dneister.

o

NOVI SIGNALNI NAČRT

No\v Vork — Župan Hylanj
je razglasil, da je pomožni po¬
licijski komisar John A. Har¬
ris izdelal popolen signalni na¬
črt, potoni katerega bo omogo¬
čeno policiji ustaviti vesi pro¬
met širom mesta na enkrat, da
n m  i: i način lahko sledilo

ALI STE BOLNI?

Ako se ne poču¬
tite ravno dobro
in vi ne veste vz¬
roka, dajte si zo¬
be preiskati, ker
so pogostokrat zo¬
bje vzrok slabega
zdravja. Pridite k
Union Dental Co.,

najbolj znani zo¬
bozdravnici urad

kjer bodete dobili
z o b o zdravniško
pomoč veščaka po
zmernih cenah,
-n-. ,, Tukaj bodete ime-

Ur. Clms. tmnH prednost, izbolj-

is le T Žanih in prizna-

Jurnaukee nih modernih me¬
tod, vštevši X-žarčno preiskavo in

SOMNOFORM

ki ima prednost, da odstrani boleči-

ne ™t?, a ,E’ bolnik  ‘zgubil kaki čut.
KONDI RTIVNA ANESTEZIJA
ALI ŽIVČNE OVIRE.
Odslninl.uTO umetno zabavje

Naš najboljši nasveti CASTONJ za
vsa dela, znana zobozdravniški vedi.

NE EACTNAMO NOBENIH NEPO-
TKEBNIH STROŠKOV
Ne smete si predstavljati, da je vi¬
soka cena znak dobrega zobozdrav-
nist\a. Hojniki so že plačali visoke
cene za slabše delo.

POGLEJTE SI NAŠE CENE

Za 10 let pisana garancija
Polno zobovje $8, 10, in $12

Nojbolše zlate krone, 22 K
Porcelanaste krone,
umetno zobovje .



6.50

Drugi dentisti računajo od $8.00 do
$15.00 za tako prvovrstno delo in
materi jal.

Najboljše srebrne zapolnitve - $1.00
Ohranite v spominu naslov
našega urada.

DR. CHAS. ERVEN

NAJDITE VZROK IN GA ODSTRANITE.

* **j r  V • f * 1  1  *“• ” , . * |

po Wasisce, Wasisco & Wasisco

- DOKTORJI KIROPRAKTIKE

ki imajo največ ji kiropraktični urad in X-žarčn laboratorij v

Milvvaukee.

Urad v mestu na 209 Grand Av Room 401 telefon Grand 3601

Uradne ure: 9-11:30, 2-5, 7-8 zv.

Urad na južni strani 307, Juneau Bldg., vogal lst Ave.

& Mitchell St.

Uradne ure: 9-11, 3-8, ned 10-12
Če imate sledeče bolezni: želodčne neprilike, neprilike v
črevesju, neprilike v ledicah, v srcu, v jetrih itd., revmatizem,
nervoznost, zabasanost, Neuritis, Sciatiea. glavobol, paraliza,
naduha, tuberkuloza in druge bolezni. Oglasite se pri nas!

l/lNTal co.


Severovzhodni Topni Third St. in
Grand Ave.; vliod 230 Grand Ave.,

dni po nadstropje.

I BABNE  IB  E:  8:30 do S.
Govorimo vse slovanske jezike.

so

n

n zločincem, kateri ’ bravnava proti lastniku doma-
mi avtomobili znajo čega piva; med obravnavo je

pravdni k B. E. Endressi dvi¬
gnil steklenico, da jo pokaže |
mogočijo policiji najti pravo pričam. Ko je vprašal priče:

hitro po zločinu pomešati med
druge avtomobiliste ter one-

ded. Signal bo viden na vet
milj daljave in bodo takoj ob
njegovem opaženju na delu vsi
policisti mesta New Vork.

- o -

Plošče bivšega prestolonosled-

nika uničene

Haag — Ko se je vršil po¬
greb pokojne bivše nemške ce¬
sarice, so se istega udeležili
ajeni sorodniki, ter so jih razni
fotografisti pri tej priliki sli¬
kali. Neznano pa je, kako da
s ° vse plošče, na katerih se na-
la ja slika bivšega prestolona-

dednika uničenfe, kajti takoj
P° slikanju jih je zaplenil poli-
^•j-ki načelnik nemške policije
v er  jih imel v svoji lasti. Na-
( cinik je pod častno besedo iz-
Javil, vl a  jj], on n j uničil, sodi
s<?  Pa da jih je uničil bivši kaj-
z |“ r jev privatni detektiv. Obla-
s 1  bodo stvar preiskale, da
PUdejo na jasno.

Eksplozija

o

“AVliat you culi tliis!” je ste¬
klenica naenkrat eksplodirala
vsled prevelike napetosti “ki-
ka”. Eksplozija je povzročila
poškodbe po pravdnikovi roki
ter mu izbila očala. Obravna-
va se je končala brez sodbe,
ker ni bilo več dokaza, “cor-
pus delicti”, da je obtoženec
kršil suho postavo.


POŠILJANJE DENARJA V JUGOSLAVIJO.

Mi smo izboljšali naše zveze za pošiljanje denarja v
inozemstvo ter izdajemo čeke na vse vodilne banke vseh
delov sveta. Posebno dobro zvezo imamo z bankami v Ju¬
goslaviji kot v Ljubljani, Zagrebu i.t.d.

MARSHALL & ILSL EY BANK

Vojna povzročiteljica porok
in neštevilnih razporok

Chicago — Vojne romance
so se izkazale kot neprave, je

ma  odločevati v enem ali več j PODRUŽNICA NA JUŽNI STRANI: 374 NATIONAL AVENUE

razporočnih slučajih vsak dan.

i i

21 j a domačega piva v
sodišču

^,r- venw °rth, Kans. — Na
lscu  tukaj se je vršila o-

I

Veliko naraščanje razporok ledne parterje, trafike in druge prošte leto samo za cigarete.

letos nam kaže, da je večina podobne prodajalniee, kakor Postava katera bi prepovedala

žen ki so se poročile radi veli- zahtevajo pristaši “modre po- rabo tobaka, bi pa pomenila

ldli’dohodkov v slučaju, da bi stave” bi to pomenite vrzel v

bili možje v vojni .ubiti,, ali pa zveznem davku me manj ko 1

iih ie nrevzela ‘moč uniforme’, milijon dolarjev vsako nedeljo.

J J  ^_ 0 _ Samo takozvana proti cigaret-

Uveljavljenje ‘modre postave’ na postava, katero zahtevajo
bi pomenilo veliko vrzel prekaten pristaši, modre po-

davku

stave”, bi povzročila letno

$296,000,000 škode letno in z
odpravo tobaka za njuhanje bi
povzročila 7,000,000 škode ali
.$2,000,000 več kot leta 1919.

• --o-

Nekateri ljudje nam proda-

v zvGZHcni v*«,» i

Aro cin-n rrfmi — Ako se zapre $150,000  škode. To je znesek,dajo dobrote na onemu svetu in

s  slado- katerega se je dobilo kot davek'jemljejo za to zlato. 2

gledališča ob nedeljah

J


SLOVENIJA

N K PRIČAKOVANE OKOL-
ŠCIN E so nam pripomogle, da
imamo na razpolago vso prvo¬
vrstno zemljo družbe Popple
River Livestock Co., vse go¬
zdove trdega lesa, zemlja in
drenaža v dobrem stanju. Sa¬
mo les na nekaterih 40 akrili
plača vso zemljo. Sosedje so
Hrvati, Slovenci in Nemci. Ne¬
katera zemljišča imajo poslop¬
ja in že dovolj očiščene zemlje
za začetek. Obrnite se na Layer
& Wagner, d 10 Casvell Block
(114 (irand Ave.), Mihvaukee.
AVis. Ch. E. Rački, zastopnik.

HRENS and

VAHI

Obuvala za vso družino

355 CHOVI8TREK1

Simon Sluga

541 Park St,

GOSTILNA

m

RESTAVRANT

Se priporočam vsem
rojakom Slovencem in Hr¬
vatom za blagohoten o-
bislc.

Pri meni boste postre¬
ženi točno in po nizki ce¬
ni. Na razpolago vedno
sveža topla in mrzla jedi¬
la.

#

Se priporočam.


Plllfl«

Telefon Grand 1317 |

S. W. Gottschalk Co. ink. |

Real Estate, Loans, Bulding Insurance, Investments, 1

Renting. |

| 310-311 Caswell Block(114 Grand Ave,) Milwaukee, Wis. §

1 Prodajamo obdelano in neobdelana farmarska zemljišča I
| in nekatera blizu Mihvaukee. |

I C. E. RAČKI, zastopnik. Govorimo slovensko I

[Čil Ustanovljena Kapital
^ 1841 $18,000.000.00

GOSTILNA

Na razpolago razna o-
krepčila.

FRANK MARKELC

na 400 Reed Street

J. KASTELIC & JOE ŠAŠEK

PEČLARSKI DOM
511 Park St.

(vogal 4. Ave.)
kjer se dobe dobra okrepčila.

ZAKAJ PLAČEVATI
RENT OD GARAŽE?

5

1

30»

Telefon Hanover 4131-M
ž *

Hervat

FIRST AVENUE 1

Milwaukee, Wisconsin. $

PRODAJE
najboljše moške čevlje

RAZPRODAJA
ČEVLJEV.

Kdor šeli kupiti poceni
od $ 3.00 naprej čevlje, jih
dobi sedaj, ker hočem raz¬
prodati vso zalogo, radi
odhoda v stari kraj.

M A R T I N J U G
, 312 National Ave.

vogal Reed St.

Telefon Hanover 2646

garažo

*

*

*

Lastu j te svojo
za vaš avtomobil — vas
stane toliko kot rent dve
leti, potem za naprej pa
jo iniaste zastonj. Garaža
je napravljena tako, tla jo
lahko vzamete narazen in
jo preselite, kamor jo ho¬
čete. Dobite na lahka od¬
plačila.

Lov. Koncilja

294 — Ist Avenue

MihVaukee, AVis.

Architect & Builder

Pošiljatve v Jugoslavijo

Nakazila v inozemstvo, čeki in
nakazila po kablu v Jugoslavijo;®
mi jih prodajamo po nizkih cenah. ®
Pri nas lahko vložite denar v ju-g
goslovanske banke ali ga iz njih ®
dvignite potom nas. ®

Jugoslovanski in tuji denar

naprodaj. ®

NE NOSITE GOTOVEGA DE-P
NARJA S SEBOJ DOMU.
Postave mnogih držav, skozi
katere morebiti potujete, prepove¬
dujejo imeti s seboj več kot mali
znesek denarja in ga nesti iz deže¬
le. Oeki American Express družbe
(American Espress Travelers Che-
ques) niso podvrženi tem odred¬
bam, in istočasno vas ščitijo proti
izgubi in tatvini. Izdajajo se v do¬
larjih Združenih Držav, liver ster- 1=1
lingih in francoskih frankih. Oni
stanejo samo 50c za $100.00 vred¬
nosti v čekih.

I

►I«

30 ODSTOTKOV

cenejše so sedaj pomladne

OBLEKE
Ako želite imeti dobro
in trpežno obleko po nizki
ceni in narejeno po meri,
naročite jo pri krojaču

JOHN REZEL

5122 National Avenue

Telefon West Allis 456-1/

m

i

. NAPRODAJ 80 akrov dobre
farmarske zemlje po nizki ce¬
ni. 2 - 1/0  milje vzhodno od Black
River Falls, AVis. A^prašajte
lastnika

G. AVILLIS MCDERMOTT,

234 Balcom St., Eau Claire, Wis


AKO STE BOLNI.

podvržite se kiropraktičnemu
zdravljenju ter ozdravite. — O-
glasite se pri meni danes
R. S. Ellis, D. C. Chiropractor
506-lst Ave. vog. Greenfield Av

MIKE KIRN

809 Ellen St« rogal Russell Arenae

Vzemite Deleware karo na Clinton St.
Telefon Hanover 215 2  : . .

GOSTILNA

Se priporočam rojakom za obilen poset

Paris-Berlin-Varšava železnica

Prvikrat po dolgih letih je
vlak mednarodne transportne
družbe zapustil veliki kolo¬
dvor v Parizu ter peljal preko
meje Belgije do Berlina in od
tam v Varšavo. Vlak je vozila
lokomotiva, katera je največja
v Evropi. Narejena je bila v
Nemčiji in Francozi so jo vzeli
kot del odškodnine. Vozovi so
bili francoski in belgijski, spal
ni vozovi pa nemški.

-o-

Srečen zakonski par

On: “Kako si sladka ti dra¬
ga moja.”

Ona: “Menda misliš, da sem
komad saharina.”

On: “O ne; kakor najslad-
kejši sladkor si”.

Ona: “Toraj tako sem slad¬
ka?

On: “O ne sladka — rafini¬
rana. ’ ’

ar

Glavni urad

Ul American Express Co. Poslužujte se naših do

65 Broadway, N. York. larskih Money Orders za pla¬
čevanje računov ali za pošiljanje denarja v tej deželi ali

0 Kanadi. Kadar pošiljate denar, zahtevajte vedno potrdilo
~ Ameriean Express dražbe. To vas ščiti proti izgubi.

Obrnite se na katerosikoli podružnico ali na urad
American Express Company ali na naš lokalen urad:

368 Broadway, Milwaukee.
ali pa pišite v vašem lastnem jeziku na:
FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT

m

m

American Express Co.

65 Broadway, New York, N. \




a

mc.im



Naznanjam vsem rojakom in znancem posebno pa |
društvom v Mihvaukee in okolici, da sem prevzel j

SOUTH SIDE TURN HALL I

katero priporočam v slučaju za veselice ali seje. Postre- §

žba točna in solidna §

FRANK ZAJEC 1

471 National Avenue,

im



iiirii

Mihvaukee, AVis. -j

,,i n tih! UiiilMiimiiiiu®

nnvrg

.KS 3

-■mi.

Ako trpite

SRCE

PLJUČA

OBISTI

MEHUR

REVMATIZEM

NEDUHA

KATAH

ČREVESJE

PARALIZA

EPILEPSIJA

VNETJE SLEPICA

GLAVOBOL

ŠKIEAVOST
JECLJANJE
PLES SV. VIDA

G Uš A

ZLATA ŽILA

l

♦

♦

j

♦

*

*

♦

♦

i

Jaz vam bodem pomagal

POSVETOVANJE IN PREISKOVANJE PROSTO

THAD. B. SYTKOWSKI D. C.

:  DOKTOR KIRIPRAKTIKE
Palmerjev graduiranec
. Uradne ure: 9-11, 2-5, .7-8, ob nedeljah 10-12 dopoldne.

Ženska pomočnica Gre se tudi na doiJJj

372 MITCHF.LF STREET, MF D OKOVE IX GREFNBUSH STREETS
PHONE HANOVER 1015 MILWAUKEE, WIb-