Št. 111. V Gorici, v soboto dne 25. oktobra 1902. Tečaj XXXIL Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje izdan je opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter -t »Kažipotom* ob novem letuvred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: V bo leto.......13 K 2o h. ali gld. r,m pol leta........6 , 60 „ . , 3-30 Četrt lota.......3,40», , 170 Posamične številke* jrtanejo 10' vin. . .... .,,. ;., Od 23 julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki tilioi htv. 11 v Gorici v c Goriški Tiskarni* A. Gabrščok vsa* , ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ooti obsojenca, radi tega je bila vsa pot od gradu na veliki trg pokrita nalik cvetkam s prižastimi robci prazniško oblečenih meščank. Na velikem trgu je v vseh oknih in na balkonih bilo videti vse polno z zlatom izšivanih in žametovih čepic mladih žen ali povsem odkritih glav mladih deklic, odičenih le z venci iz lilij in vrtnic. Mestni dostojanstveniki so bili prišli tudi vsi, Četudi se ta zadeva ni tikala njih, da pokažejo s tem svojo veljavo, ter se vstopili okrog odra obenem z vitezi, kateri so stali v bližini stolpa, hote" pokazati svoje sočutje nesrečniku. Za njimi so stali trgovci in obrtniki v svojih cenovnih, barvah. Dijaki in sploh otroci pa so se potiskali med množico povsod, kjer se je sploh našlo nekoliko praznega prostora. Nad to gosto skupaj stlačeno množico glav se je videl oder, pokrit z novim suknom, na katerem je stalo troje ljudij: rabelj, brkast Nemec, imajoč na sebi od nog do glave rdečo obleko, s težkim dvoreznim mečem v roki, ter dva njegova pomagača z golimi rokami in z vrvjo okrog pasu. Pri njunih nogah je stala krsta, pokrita takisto s suknom. V zvoniku blažene device Marije so zvonili z vsemi zvonovi, kateri glasovi so napolnovali vse mesto z rezkim svojim glasom ter proganjali cele jate kavk in golobov. Ljudje so zrli bodisi na cesto, ki je držala iz gradu, pa zopet na oder in na rabelj a, stoječega na njem z mečem, ki se je lesketal v solnčnih žarkih, pa zopet na viteze, na katere so zrli meščanje vsikdar z radovednostjo in spoštovanjem. Imeli pa so tudi kaj ogledovati, kajti najslavnejši vitezi in junaki so se postavili okrog odra. Ljudje so so čudili Širokim plečim in nenavadni moči Černega Zaviša ter njegovim kodrastim lasem, ki so se mu vsipavali na ramena; — občudovali so gibčno postavo ter močne noge Zindrama iz Maškovic in orjaško, skoraj nadčloveško rast Paska Zlodeja iz Biskupic, grozno lice Vojteha iz Vodzinke, zalega Dobka iz Olcšnice, ki je premagal na turnirju v Turunu dvanajst nemških vitezov, ter Zigmunda iz Bohove, ki se je bil takisto proslavil v borbi z Ogri. Dalje so občudovali Erena iz Kozje glave ter Lisa iz Targoviska, strašnega v dvoboju, in Stanka iz Karbimovic, ki je vjel dirjajočega konja. Splošno pozornost je obračal n&-se tudi Matija iz Bogdanca s svojim bledim licem; podpirala sta ga, da je mogel stati, Flori j an iz-Korit« niče in Martin iz Vrotimovic. Vsi so mislili, da jo to obsojencev oče. Toda največjo radovednost je vzbujal Povala iz Tačeva, kateri stoje" v prvi vrsti, je držal za roko Danušo v beli oblelri in z zelenim vencem na plavili laseh. Ljudje niso razumeli, kaj to pomeni, in Čemu bi belo oblečena deklica imela gledati obsojenčevo smrt. Nekateri so govorili, da jo to sestra, drugi so ugibali, da je to njegova ljubica, toda tega niso mogli razumeti, čemu bi bila navzoča v beli obleki. Pogled na njeno zfuo ličice, rdeči jabolki podobno toda s solzami polito, je vzbujal v vseh srcih sočutje in pomilovanje. Med množico se je že culo mrmranje radi prevelike strogosti kaštelana, radi strogosti postave, in to mrmranje je postalo časih celo grozeče. Sem-tertje so se celo začuli glasovi, da bi morala biti odložena smrtna kazen, ako bi se razdrt oder. Množica se je oživljala čimdalje bolj, toda še je omahovala. Od ust do ust se je širila novica, da bi pomilostil kralj mladeniča — ako bi bil navzoč; kajti ničesar ni zakrivil, kakor so bili vsi uverjeni. Toda vse je utihnilo, ko so naznanjali oddaljeni klici, da se bližajo lokostrelci in kraljevi suličarji, med katerim je korakal obsojenec. Kmalu se je pojavil sprevod na trgu. Pred njim so stopali udje pogrebnega društva, oblečeni v Črne in dolge plašče, ki so jim segali do tfil; na obrazih pa so nosili k^nke, v katerih so bile zgolj za oči izdolbene luknje. Ljudje so se bali teh prešernih postav, in takoj so Vsi umolknili, ko so jih zagledali. Za njimi je korakal oddelek strelcev, sestavljen iz Litvinov, nosečih na sebi risove kožuhe. Bil je to oddelek kraljeve telesne straže. Zadej za tem oddelkom so stopali drugi suličarji, in manj dela, ali pa Strajk! pa imajo to, kar imajo. Z glavo skozi zid se ne more. Je potreba napraviti najprvo luknjo, potem šele se more ntakniti glavo skozi. Motako se s štrajkom, uprizorjenim po označenem načinu, ne opravi nič. Štrajk je res tudi sredstvo, katero stoji delavstvu na razpolago v boju za kruh in dostojno življenje, ali kakor kažejo skušnje, in med njimi brilke, ima biti štrajk le skrajno sredstvo, po katerem naj poseže delavstvo v tem boju. Ako so ostali vsi drugi koraki brezvspesni, ako je očitno, da bi brez škode gospodarji lahko plačevali več, ako se sprevidi, da se delavca izkorišča ter ni nikakega upanja več, da bi se mu položaj zboljšal po lepem potu, ako so od-nofiaji neznosljivi, potem je morda umestno poseči po štrajku, ali le ob krepki, trdni organizaciji in ob varstvu, da se ne pojavijo, kakor gobe po dežju, stavkokazi. Strajk je pač strašno nevarno orožje, ob katero se urežejo le preradi oni, ki so isto vzeli v roke. — Rea je trd boj, kateri bije delavstvo za košček kruha, gotovo je tudi, da tega boja ne bo Se konec; zato pa ima prav vse ono delavstvo, katero se poslužuje v zboljšanje svojega položaja pametnih sredstev potom krepkih stanovskih organizacij, prav pa nimajo vsi oni, ki pri tem, ko si hočejo priboriti dostojen zaslužek, pograbijo kar po najskrajnejšem sredstvu, po štrajku, ki ne poznajo nobenega obzira in nobene druge devize, nego: ali toliko več ali pa štrajk t Ta način je tisto, kar grajamo, ker to je tako, da spravlja ljudi v nesrečo, obrt pa v nevarnost, in rezultati pretijo biti taki, da se polasti te ali one obrti, katera odpade domačinu, tujec, ki pa tudi ni ustregel željam bivših štrajkovcev tako, kakor so hoteli. To je že kakor prekletstvo nad našimi ljudmi, da so tako radi podlaga tujčevi peti 1 Delavsko gibanje se je porodilo med nami, ko so drugodi že cvetele delavske organizacije, ko so že zaznamovali vspeh na celi črti, in ko se je pripravljata velika akcija v prilog delavstva, kateremu naj bi se dalo, kar mu gre. Toda pri reševanju delavskega vprašanja je bilo poleg že premnogo »voditeljev- in jih je Se, ki kujejo iz njega le zase kapital ter izkoriščajo delavstvo s hujskanjem in umetnim uprizarjenjem štraj-kov, ker sicer bi ne mogli figurirati kot voditelji in bi ne imeli nič dela! Zato pa smo pri nas poskočili kar v štrajk. Naše delavstvo hodi po večini z jezo okoli, je nahuj-skano, in v enomer mu doni po ušesih: Strajk! To pa je skrajno nezdrav pojav, in zato svarimo tu prav resno delavce pred tako nepremišljenimi štrajki, kakoršni se porajajo v zadnjem času, ker prinašajo delavcem le razočaranje, bedo in nesrečo, priporočamo pa prav toplo delavstvu stanovsko organizacijo in strokovno iz obrazbo, kajti to sta dve sredstvi, s katerim se da naj- vspešneje boriti za delavske interese tudi nasproti najtršim delodajalcem. Naše slovenske gospodarje pa opozarjamo na sedanji položaj delavstva, s katerim naj računajo, naj nikari ne kratijo zaslužka delavcem tam, kjer so njihove zahteve opravičene, se strinjajo z okoliščinami, v katerih se nahaja obrt, ter zahteva to procvit iste, ki je nemalo odvisen tudi od zadovoljnosO delavstva. Priporočamo tehtno prevdarjanje sedanjega tako perečega delavskega vprašanja na obe strani, na stran gospodarjev kakor na stran delavcev, kajti le potom medsebojnega sporazumljenja in pravega upoštevanja dela, podlage človeškemu življenju in napredku, se da spraviti to vprašanje v pravi tir na splob^ Naj se torej uvažujejo naše besede, katere so napisane v dobrohotnem smislu na temelju dejstev, katera vidimo in katera so nam narekovala te vrste, ki bi naj pripomogle k miru in zadovoljnosti v delu, da se more razvijati vedno blagodejnejše za splošno človeštvo. Domače ta razne novice. Naše priloge. — Ker po deželi silno radi čitajo .Križarje*, ta sloveči roman slavnega Sienkieviea, smo dodali danes 4 strani priloge, da prinesemo čitateljem več podlistka. Nadaljevanje črtice .Evangelij na Vipavskem" je na zadnji strani nad oglasi. Priloga »Vozni redi* izide do 10. novembra, ker počakamo naj zadnje zimske premembe, ki stopij•> v veljavo šele z novembrom. SankcJjonirau zakon. — Njeg. Vel. cesar je sanfecijoniral načrt zakona, ki je bil sprejet od našega deželnega zbora, in po katerem se uvršča v kategorijo konkurenčnih cest ona cestna črta, ki se odstranja pri Dobravi od konkurenčne ceste Št. Peter-Dorn-berg ter vodi do državne ceste pri Ozeljanu in se oddelja od Sv. Lucije do šole v Sem-pasu. — Odvetnik g. dr. Stanič, ki je imet dolgo vrsto let pisarno v Gorici v Gosposki ulici ter je bival zadnji čas na Votoskem, se je nastanil sedaj v Trstu. Sedaj imajo v Trstu sedem slovenskih odvetnikov. Mlrcnskl štrajk In »Prim. List*.— Strajk v Mirnu jezi naše klerikalce edino radi tega, ker se je delavstvo oklenilo — socijaine demokracij". Da bi kavči imeli res kaj srca za delavca, tega ni bilo in ne bo; delavstvo je bilo in bo kavčem dobrodošlo le tedaj, ako bo pridno nosilo trdo prislužene novce za maše, očenaše, za škapulirje in svetinjice itd. itd. Ako prinese delavec še toliko, ne bodo kavči nikdar vprašali, ali si more to odtrgati od bornega zaslužka, ne, marveč z zadovoljnim obrazom se potlači v nikdar polno bisago. Torej ne ljubezen do mirenskih štraj-karjev, marveč strah pred »mokrači* in pred izgubo raznih dohodkov jih žene, da se v »Prim. Listu" navidezno potezajo za delavce, in to toliko rajše, ker so gospodarji po njihovih mislih vsi naprednjaki. — Neki »mirenski klesar*, ki pa kleše tisočake na prav lahek način, je dejal v ,P. L.", da je nesramno obrekovanje to, kar je poročal nekdo v »Soči", da so delavci napadli stanovanja gospodarjev, da so razbijali itd. — Mi pa smo ponovno obveščeni, da so se prav grdo, poštenega delavstva nedostojno obnašali, da so v velikih trumah ragovili pred jedno tovarno, pretili gospodarju in žalili ga osebno na način, ki je naravnost škandalozen. Tudi kamenje je frčalo proti hiši in tovarni. — In one delavce, ki so v tovarni delali, so terorizovali celo z nevarnim pretenjem, da so i oni zapustili delo in v strahu za svojo kožo pobegnili. — Tudi gospodarju so pretili s hudim ravnanjem.— Ali je to vredno poštenega dilavstva? Ako hoče kdo štrajkati, ran je svobodno; nastopati pa proti gospodarjem tako, kakor se je zgodilo i v Mirnu, je nedopustno —-in javna oblast je poklicana, d«* varuje gospodarja pred nasilstvi, da varuje njegovo obrt, ako je v teku z drugimi delavci. — Kdor hoče štrajkati, more to storiti, ali gospodar more zopet najeti drugih delavcev, ki morajo bili varni v izvrševanju svojega dela. Vsaka sila v tem pogledu mora bili korenito z&trta. To je edino pravilno v državi, kjer ne vlada — anarhija! Svoje misli o štrajku smo razvili v posebnem članku. Nas pušča čisto hladne, kaj mislijo danes štrajkujoči delavci o »Soči*, ki je od njih povsem neodvisna, ne i§če pri njih ne hvale ne drugačnega dobička. — Kar smo govorili, smo storili kot vestni kronisti, ker nam veleva rodoljubno srce, ki želi delavstvu le dobro. Ako nas nočejo umeti, mi si peremo roke v zavesti, da smo izpolnili svojo dolžnost. Pohajad Abram, zdaj vikar v Trenti, je nepoboljšljiv razsajač in izzivač. Oni dan je bito s pretkano zvijačnostjo poskrbljeno, da je podpisalo nekoj brumnih ovčič v Boleti (— zapeljanih v Abramovem društvecu! —) neko izjavo, s katero ga perejo, ali niso ga oprali, kajti trdili so nekaj, kar bije ob-čeznani resnici v obraz. Poleg lega je Abram sam rogovih'! po »Gorici" in »Prim. Listu". — V »p. L." od četrtka čitamo zopet izjavo, katero je pod križalo par analfabe-tov iz starašinstva, ki zavračajo h u d ob n e (') napade v »Soči" na prepobožnega njihovega tajnika Abrama. Tudi pravijo, da ni res, da hodi vedno okoli, na kar pa takoj dostavljajo, da gre, kedarkoli je treba vsled občinskih ali svojih opravkov. — Nu, saj je res, ali teh »svojih opravkov* je toliko, da je bil vedno na cesti kakor pes. Ako je zadnjih par mesecev malo bolje, je to vspeh »Sočine* šo!et katero je pohajač Abram zaslužil. Zdaj bi rad vse utajil, ker ve, da nekje ne vidijo radi, ako duhovnik z memarja svojo službo radi nepotrebnih »svojih opravkov*. V isti številki »P. L." je Abram sam postavil trentarske poštenjake v slabo luč. Tam je dal tiskati oblastno izjavo, da bo hodil, kamor se mu bo ljubilo, tudi zanaprej. — Saj to pravimo tudi mi! Vikar Abram gre daleč iz svojega vikarijata, kedar se mu zljubi, kedar mu poči v glavo, po svojih »luštih* ali na — hujskarije v druge kraje, kjer ga prav nič treba ni iti kjer bi ga morali »hop vzeti« pa odgnati ga iz občine kakor..., javnemu miru in redu nevarnega človeka. Ker pa ta človek brez zlobnega izzivanja in hujskanja ne more živeti, je v istem dopisiču mimogrede izJil svojo katoliško žolč na dve osebi, ki nimata z Abramovim perilom v »Soči* prav nič opraviti. Doslej ni prišla v »Sočo* ni H črkica iz »kovačniee pri Cezarjevem Francu«, — ali katoliški duhovnik Abram je tako nesramen, tako predrzen, da trdi to v javnem listu, gotovo edino le s tem pobožnim namenom, d,» bi kakorkoli škodoval pošenemu obrtniku. Taka lopovstva zaslužijo še vse drugačen odgovor in ne le par vrstic v »Soči* 1 Kar se druge osebe tiče, katero ta predrzni pop imenuje, moramo reči le toliko: Ej, podel si, podel si ti katoliški svečenik, ki ne privoščiš svojemu bližnjemu celo v nesreči, ko trpi po krivici, tistega koščka kruha, kateri si prisluži s poštenim delom. Sram te bodi! Katoliški stvari si le v sramoto in škodo! — In s tem dosti! Nune, ki pohujšuje otroka. — Vsakemu vzgojitelju mora b.ti znano pedagoško načelo, da oče in mati sta namestnika otrokove vesti. Otrok ne niore vedeli, kaj je prav in kaj ne, ali kar oče in mati ukažeta, mu mora biti febsolutno dobro. Kdor skuša omajati otroku vero v to dobro, je lopov l V goriški okolici je rodoljuben delavec, na katerega izhaja že od začetka izhajanja lepo število »Primorcev*; on jih deli naročnikom. — V nekatere hšo ga pošilja po svoji deklici. To deklefet* je prišlo pred nekaj dnevi v farovž po knjige družbe sv. Mohorja. Ko jo nune opazi, jej zjčne govorili: A, to si ti, U, B......čeva punca, ki raznušaš po hišah tistega ostudnega »Primorca«.... Jaz bi ti nekaj dal..,., ako mi obljubiš, da tega ne storiš več*. Neki mladenič, kateremu se je studilo tako hujskanje malega otroka proti očetu, je posegel vmes ves razdražen: ,Ali gospod župnik, saj punca mora storiti to, kar jej oče ukaže!" — Nune je osramočen umolknil. Navajamo ta slučaj v zgled, ktŽivio!« ponove drugi. Sivolasi kaštelan se obrne h kneginji ter reče: »Sedaj pa se morata takoj zaročiti, kajti to zahteva običaj.« »Jaz ju hočem zaročiti takoj,« odvrne kneginja veselega lica, »nikakor pa ne dopustim, da bi se vzela brez privoljenja njenega očeta, Juranda iz Spihova.« VI. Pri trgovcu Amileju sta se posvetovala Matija in Zbišek o tem, kaj naj storita nadalje. Stari vitez se je nadejal skorajšne smrti, ker mu jo je prerokoval dober ranocelnik, frančiškan oče Cibek, ter se hotel vrniti v Bogdanec, da bi bil ondi pokopan poleg svojih očetov na pokopališču v Ostravi. Niso pa počivali ondi vsi njegovi »očetje«. Bil je to kaj številen in odličen rod. V boju so se posluževali gesla »Grad«, v grbu so imeli topo podkev, od-likovaje se tako od drugih plemičev, ki niso imeli grba. L. 1331. so postreljali v bitki pri Plovcu nemški lokostrelci na nekem močvirju štiri in sedemdeset bojevnikov iz Bogdanca, in rešil se je samo jeden, Vojteh, s priimkom Bivol, kateremu je potrdil kralj Ladislav Laketek po nemškem porazu s posebnim privilegijem grb in zemljišče v Bogdancu. Kosti njegovih tovarišev so ostale na bojnem polju pri Plovcu, in Vojteh se je kmalu na to vrnil domu, toda le radi tega, da vidi celoten pogin svojega rodu. Med tem ko so ginili možje iz Bogdanca pod pšicami Nemcev, so napadli razbojniški vitezi iz bližnje Šlezije njihovo bivališče, požgali popolnoma njih naselbino, pobili ljudi ali odpeljali v sužnosfc, da jih odpravijo v daljše nemške pokrajine. Vojteh je ostal sam kot dedič obširnega, toda sedaj opustošenega zemljišča, ki je poprej pripadalo vsemu njegovemu rodu. Čez pet let se je oženil, in dobivši dva sina, Janka in Matijca, poginil na lovu ubit od bivola. Sinova sta bila rastla pod varstvom matere Katarine iz Spalenice, katera se je maščevala z dvema Cirkus Bajfcvič ostaja zvest svojim obljubam. Nastopil je dovolj skromno in nad-krilil pričakovanja. To je vseskozi solidna dražba, ki nudi obiskovalcu dovolj užitka. — Posebna privlačna sila so borbe, ali ne med ženskami, marveč med možJrirai. V četrtek in petek sta se borila gg. Maks Raj-čevič in gosp. O sva Id, učenec znanega atleta Maverja. V četrtek je vstajal nasproti spretnemu Rajčeviču 10 minut in dobil nagrado 200 K. Sinoči pa je podlegel po 27 minutah zares mojsterske borbe. Rajčevič ga je nepričakovano s premišljeno okretnostjo položil na hrbet, — Občinstva je bilo poln cirkus. P«&* t PrvacJnl. — Včeraj »roti jutru je začelo goreti v Prvačini v hiši ob cesti, ki je bila prej last g. Gregoriča. Pogorela je hiSa popolnoma, Gregončeva pa skoro na polovico. Poklicali so Mi ognje-gasce h Gorice, ki so hiteli na kraj nesreče ter storili, kar mogoče, da se ne zgodi Se večja nezgoda, ker je bil veter, škode utegne biti baje nad 10.000 K. Pogorefec baje ni bil zavarovan. Izpred sodnlje. - ll-letoi Karol Cej je sedel dne 22. avgusta letos na kraju Koma ter razbijal s kladivom po neki skali v zidu. Ko je videla to 51-Ietna mesarica Josipina Gregorič, je šla nad dečka, češ, da jej ne poškoduje zidu, in ga sunila prvo enkrat, potem pa dvakrat, vsled česar je padel deček v vodo, ki je bila visoka 150 m. Pri padcu se je deček poškodoval ter si zlomil levo roko, na kar so ga prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer je ostal 18 dnij. Ko je šel iz bolnišnice, so ga morali zdraviti še ti dnij. Pred sodniki je Gregoričevka rekla, da ni imela namena dečka pahniti v vodo, ampak da ga je hotela kaznovati, ker je razbijal zid. Sodniki so obsodili Gregoričevko na 6 tednov ječe z jednim postom in s samotno celico, stroškov pa mora plačati 302 K t to je za zdravila, za zgubljeni čas, za zastopnika, za bolečine; potem pa še bolniške troške. Kakor se vidi, »punji* so včasih dragi! 8 mesecev trde ječe je zaslužit 21 letni Pio Pojanni iz Romansa radi javnega nasil-stva, radi tatvine in hudobne poškodbe tujega imetja. Na 7 dni zapora in 10 kron globe so obsodili 20 letnega Jurija Justina iz Poljan na Kranjskem, ker jo je hotel popihati preko Krmina v Ameriko, ali še ni zadostil vojaški dolžnosti. Drobiž. — Društvo za olepšavo mesta v Gorici »Progresso* je izvolilo svojim predsednikom g. Ant. Batističa. — V torek so prišli trije v neko gostilno v Klavniški ulici ter pili in jedli. Na to so odšli rekoč. rl' "** vrnejo tef potem plačajo. Pr^; r$agJnij. Narodna emancipacija ?» Sugdča brez politične in socijalne emancipacije. Narodni prepiri ostanejo, dokler so ne odpravijo volilni privilegiji. Posl. Sehnal je potem stvarn? popravljal. Vsenemci so tulili. Scbdnerer je kričal, da on ne trpi, da bi se govorilo češko v drž. zbornici. Berger je zmerjal Čehe s parlamentarnimi ušivci. Čehi so ga hoteli klofutah*. Predsednik je moral sejo pretrgati. Posl. S h na! je potem nadaljeval svoj popravek. Za njim se je oglasil Hruban, klerikalec, kateremu so kričali: Povejte nam kaj o svetovaclavski posojilnici, o Drozdu in njegovi kuharici. Nujnost predloga je bila odklonjena, Klofač je zahteval grajalni odsek radi žaljenj Čehov od strani Bergerja. — Seje v četrtek je bilo kmalu konec Odsek za grajo Bergerju je bil sklenil, izreči mu grajo. Ko se je imelo v zbornici vršiti glasovanje, je vsa nemška levica s kršč. socijalci vred odšla iz dvorane. Zbornica ni bila več sklepčna. Sija se je na to pretrgala, pa zopet otvorila in ob jednem zaključila.—Med drugim je bil podan predlog posl. Bergerja o izjednačenju trg. in obrt. zbornic poleg drugih tudi v Ljubljani in v Gorici z drugimi glede pošiljanja po enega poslanca v drž. zbor. Spinčič je interpe-l:rai radi dogodkov na porotni razpravi v Trstu proti Šlrku ter zahteval v Trstu in Roviniu slov. oziroma hrvatsko poroto. Zakon proti pijančevanja. — Vlada je že predložila zbornici poslancev načrt zakona proti pijančevanju. Po tem zakonu se določa, kar se tiče obrtnega dela, da v lokalih, ki služijo v to, da se točijo v njih žganjarine, se ne sne v njih izvrševati ni" kake druge obrti. S tem se ima preprečiti, da bi dajale prodajaln'ce z mešanim blagom itd., kjer si občinstvo nabavlja reči za živež in drugo, priložnost k neposrednemu uživanju žganjin. Na vsakih 500 o?eb v občini se sme dati le jedna koncesija za točenje žganin. — Privatnopr a vne določbe določajo, da tirjatve za dajanje žganih pijač v pivnicah, kakor tudi tirjatve iz male zaloge žganih pijač so neiztožljive, ako dolžnik tisti čas, ko je nastala poznejša tirjatev, ni plačal prejšnjega dolga zaznamovane vrste na istega upnika. Izvzete so tirjatve glede prenoee-valcev ter iz dražb omenjenih tekočin na obrtnike, ki so jih vzeli v svrho prodaje. — Glede kazenskih določil omenjamo tc-le: § 15. Kdor stori dejanje, na katero je naložena sodnijska kazen, v popolni pijanosti, brez namena na kaznivo dejanje si pridobljene, se kaznuje radi prestopka na strogi zapor od 3 dnij do 6 mesecev, ako se kaznivo dejanje pokaže kot zločin; v vseh drugih slučajih pa v strogi ali navadni zapor od jednega dne do treh mesecev ali na denarno globo od 10 do 1000 K, toda v teh slučajih z nikako po svojem načinu težjo kaznijo od določene za kaznivo dejanje ter nikdar n;;d polovico najvišje odmer«,-g 16. iiaor se upi-jasl-jjred ali med tem, ko dela kaj takega, pri čemur je mogoče spraviti v nevarnost življenje, zdravlje ali telesno varnost drugega ali kdor v takem stanju opravlja tako opravilo, izvzemši slučaj potrebe, se kaznuje s strogim ali navadnim zaporom od 3 dnij do 3 mesecev ali v denarju od 20 do 1000 K. § 17. Kogar se zaloti tekom pol leta ope-tovano na javnem prostoru očitno pijanega, je kazniv radi : restopka z zaporom jednega dneva do 4 tednov ali z globo 10 do 500 K. Jednaka kazen zadene tudi takega, kdor je bil kaznovan po prejšnjih paragrafih, pa se ga dobi očitno pijanega, in še ni preteklo pol leta od prejšnjega prestopka. § 18. Kdor da očitno pijanemu človeku v pivnici ali zalogi žgano pijačo, se kaznuje radi prestopka s strogim ali navadnim zaporom od 3 dnij do treh mesecev ali z globo 20 do 1000 K. Istotako se kaznuje oni, ki da nedoraslemu, ki ni v spremstvu odraslega, žganje pit, iz-vzemši slučaj, ako služi žgana pijača kot zdravilo pri kaki nesreči aH obolenju. Galerija klerikalnih poštenjakov se množi. — Komaj nekaj dnij je, kar se je izvedelo o klerikalnem škandalu v Pragi, a že se čuje o novem, ki razburja ijudstvo na Francoskem. Tu se pa gre za blagodarno delovanje kar cele sleparske družbe, kateri so stali na čelu katoliški duhovniki. Pred mesecem sta kaj naglo .odpotovala" iz Pariza kanonik Rosenberg, cyperski naddekan, iti bankir Malieval, in sta izginila brez sledu. Vzrok begu je tožba, podana proti njima zaradi zatajenja 540.000 frankov. Drugim katoliškim poštenjakovičem se pa ni posrečilo uteči, A b b 6 G u i 11 a u-me je zaprt in monsignoru Mouran-du in njegovemu tajniku, a b betu Fe-lixu,so prišli na sled. Ti pobožni možje so pod krinko verske dobrodelnosti odirali katoliške družine in posameznike. Monsignor Mourand in abbe Felix sta urejevala dve leti list »Revue Gatholique", ki je pa propadel z velikim primanjkljajem. Na to sta ustanovila pisarno, katera je delala za moš-njiček bankirja Mallevala, ki je pa zopet zalagal z denarjem podjetja naddekana Rosen-berga. Ta velepobožni mož Rosenberg je kupil za 600.000 fr. kanoništvo v Tonrsu, ki pa mu ni zadostovalo. Upal je, da bo imel v Parizu več sreče in se je napotil tja. Tu je začel posebno razvijati svoje sleparske »talente*. Ustanovil je n. pr. tovarno za izdelovanje nepristnih biserov in umetnih vencev. Skratka: Svota, za kalem je opeharil lahkoverne ljudi, ki so kaj dah na njegovo črno suknjo, znaša nič manj oego osem milijonov frankov. Zraven toga snu je pomagalo pri njegovih sleparijah njegovo dostojanstvo cyperskega naddekana. Cyprski nadškof ima namreč pravico, potrjevati ločitve zakonov. Iti to okoliščino je pobožni kanonik tudi izkoriščeval v odiranje neumnega občinstva. Odkritje teh velikanskih sleparij je povzročilo v francoskih klerikalnih krogih ogromen strah in trepet. Franeozje namreč niso tako krotki (v jeziku pametnih ljudij se imenuje to: zabit i), kakor je naše slovensko ljudstvo, ki sklepa še celo upnice farškim sleparjem, ki ga v malem, a tudi izdatno odirajo, kakor ta lepa družba francozke iahkoverneže. — Take reči se eujejo o katoliškem duhovništvu, a med n^šira ljudstvom se še nahajajo bedaki, ki vidijo v vsakem nuncu angelja, ki ne zna lagati ali s l e p a r i t:. — Ako pa mi pro- pohodoma nad šlezskimi Nemci, na tretjem pohodu pa je našla smrt. Poprej pa je še postavila z rokami jetnikov gradič v Bogdancu in Janko ter Matija sta gospodarila v njem. Ko je dospel Janko v leta, je vzel za ženo Nežo iz Mocarova, katera je potem porodila Zbiška. Matija je ostal samec ter imel v oskrbi gospodarstvo in bratranca, kolikor so mu to dopuščali bojni pohodi. Toda ko je za časa domačih bojev med Naleči in Grimaliti bil gradič v Bogdancu drugič požgan ter kmetje razgnani, si je prizadeval osamljeni Matija zamSn, da bi ga postavil znovič. Ko se je mučil nemalo dolgo vrsto let, je oddal končno zemljišča svojemu sorodniku opatu v najem ter odrinil s ša drobnim Zbiškom na Litvo proti Nemcem. Nikdar pa ni spustil Bogdanca iz spomina. Na Litvo je bil odšel največ radi plena, pozneje pa se je hotel vrniti, odkupiti zemljišče, obljuditi ga s kmeti, postaviti gradič in v njem nastaniti Zbiška. Sedaj, ko je bil mladenič srečno rešen, je mislil na to ter se posvetoval ž njim o tem pri trgovcu Amileju. Zemljišče sta imela s čim odkupiti. Od plena in odkupnine, katero so jima izplačali zajeti vitezi, ter od darov, ki sta jih prejela od Vitolda, je narastlo njuno premoženje znatno. Toda največji dobiček sta imela od one borbe na življenje in smrt s frigijskimi vitezi. Že samo orožje, katero sta pri tem dobila, je odvagalo v tedanjih časih celo premoženje, toda razun orožja sta dobila tudi konje, vozove, oklepe, ljudi, obleko, denar in razne druge bojne potrebe. Dokaj od tega plena je pokupil sedaj trgovec A mile j, med drugim je kupil dva kesa siovečega flandrijskega sukna, ka-koršno so vozili bogati frigijski vitezi s seboj na vozovih. Matija je prodal tudi svoj dragoceni oklep, misM, da bo moral kmalu umreti in da ga več ne bo potreboval. Kovač je prodal orožje, ki ga je kupil, že drugi dan Martinu iz Vrotimovic, in to z velikim dobičkom, kajti takratni milanski oklepi so imeli dokaj večjo ceno nego vsi drugi na svetu. Zbišku je bilo za tem oklepom iz srca žal. »Ako vam Bog vrne zdravje,« je rekel stricu, »kje najdete drugega takšnega?« Tam, kjer sem našel tega, na kakem drugem Nemcu,« mu odvrne Matija. »Toda jaz smrti ne uidem Železo se mi je na rebrih razcepilo in znaten kos mi je ostal v telesu. Čim bolj sem se trudil, da bi ga izdrl s prsti, tem globlje se mi je zarilo v telo. In sedaj ni nobeno pomoči več.« »Vi bi morali povžiti vsaki dan nekoliko medvedje masti ter položiti obliž iz njo na rano.« Da l Tudi oče Cibek mi pravi, da bi to bilo dobro, ker to bi mi utegnilo izpuliti železo. Toda kje naj jo dobim ? V Bogdancu bi vzel sekiro ter se vstopil k čebelnjaku čez noč.« »Torej pa pojdiva v Bogdanee. Samo glejte, da mi na poti ne umrjete. Stari Matija otožno pogleda sinovca. »Jaz vem, da bi ti rad šel na dvor kneza Januša, ali k Jurandi iz Spihova, da potem odrineš na hel-minjske Nemce.« »Tega ne tajim. S kneginjinim dvorom bi šel rad v Varšavo, ali v Tehanov, ali to le radi tega, da bi bila z DanuŠko čim najdalje skupaj. Sedaj ne morem prebiti brez nje, ker ona ni le moja vladarica, marveč tudi moja ljubezen. Tako rad jo vidim, da kar mravljinci zagomaze po meni, ko pomislim na njo. Za njo pojdem če treba na konec sveta, toda sedaj se moram 1'najpoprej pobriniti za vas. Vi niste zapustili mene, zato pa tudi jaz ne zapustim vas. Ako le morava iti v Bogdanee, nu, pa pojdiva.« »Ti si vrl človek U reče Matija. »Bog bi me kaznoval, ako bi bil proti vam drugačen. Glejte, že pripravljajo vozove. Jednoga sem dal pokriti nalašč za vas s senom. Amilejka mi je dala tudi pernico, samo ne vem,, če vam bo mogoče vsled vročine prebiti na njej. Odrineva ob enem s kneginjo in ž njenim dvorom, da vam ne bo manjkalo postrežbe. Potem se oni vrnejo v Mazovijo, midva bova pa doma. Bog nama pomagaj!« »Ko bi živel vsaj še tako dolgo, da si znovič postavimo gradič,« reče Matija, »ker vem, da po moji smrti ne boš mislil mnogo na Bogdanee« »Čemu ne bi mislil?« »Ker boš imel v glavi samo boj in ljubezen.« »Nii, ali nemara vi niste imeli vojne v glavi? Jaz sem že dobro premislil, kaj mi je storiti. Prva naloga je, da postavimo čvrst gradič in ga zavarujemo z nasipi.« »Ali misliš?« vpraša ga Matija. »Nti, in kadar bo Lak gradič gotov? Govori!« »Ko bode tak gradič gotov, potem še le pojdem na knežji dvor v Varšavo aH v Tehanov.« »Po moji smrti ?« »Ako kmalu umrjete, tedaj po vaši smrti, toda poprej bi vas še dal lepo pokopati; ako pa vam Bog vrne zdravje, takrat pa ostanete v Bogdancu. Meni je obljubila kneginja, da dobi ondi od kneza vitežki pas zfi-me, drugače se Liehtenstein ne bi hotel z menoj boriti.« »Potem torej nameravaš iti v Marburg?« »V Marburg ali na konec sveta, samo da najdem Lichtensteina.« »Tega ti ne branim. Tvoja smrt ali njegova.« »Jaz vam pripeljem njegove rokavice in njegov pas v Bogdanee — ne bojte se!« klinjani »liberavci* pripovedujemo tudi take škandale, se godi edino z namenom, da bi tudi naše slovensko ljudstvo prišlo iz teme ter ne sodilo ljudij vedno le po Črni suknji, češ: duhovnik je, torej je brez dvema poštenjak, kateremu moram verjeti vsako besedo, za katerim moram hoditi tudi v politiki in socjalnem Življenju. Ne suknja, ne služba, marveč poštenje, značaj znanje in delo.badi povsod,merodajna merilo. Naši kavči pa imajo le stan pred očmi; ne sme trpeti na ugledu, na moči, na veljavi, pa če ves ostali svet hudič vzame. In proti takemu — klerikalizmu gre ves naš boj! — , ^ w »cželnozborske volitve na Koroškem, __ V slovenskih kmečkih volilnih okrajih kandidirajo Nemci naslednje može: V okraju Velikovec-Doberlavas kmeta Pli-šivčni a iz Rude — v okraju Pliberk-Železna Kaplja so postavili Edeimana v.Libeličdh, ki se je včasih delal Slovenca, a je star nemčur in prijatelj »Štajerca", Za okraj Trbiž-Pod-klošter hočejo baje postaviti odvetnika dr. M. Abujo v Celovcu. Za okraj Rožek-Pater« nion-Beljak sta razglašena krnela Orasch in Huber. Dcžclnozborske volitve na Morav-sfceiu. — Nemški liberalci so izgubili 2 mandati. Enega so morali odstopiti Cehom, enega pa nemškim radikalcem. V skupini mest imajo sedaj Nemci še 18, Cehi pa 13 mandatov. Vsega skupaj (prištevši mandate kmečkih občin) imnjo sedaj Cehi 36 poslancev (18 Mludočehov, 11 Staroeehov in 7 klerikalcev.) Nemške stranke pa 32. Sedaj pa treba računati še mandate iz veleposestva. To se delt na tri skupine: na uslavoverno s 17, na češko konservativno s 7 in na srednjo stranko s G mandati. Prvih 17 glasujejo z Nemci, drugih 7 s Cehi, zadnjih 6 cmahujejo sem in tja. Združene nemške skupine bodo torej štele 49 poslancev, češke pa 43. Odločala bo torej srednja stranka veleposestva s svojimi 6 možmi. Dcfravdactja t Pragi. — Doslej so spravili za svttovaclavsko posojilnico skupaj komaj 800.000 K, in sicer za sanačni fond, ali denar se porabi šele takrat, kadar se dožene višina primanjkljaja. Zadnja zanesljiva poročila iz Pr;'ge javljajo, di bo hranilnica n ijbrže likvidir \i in sicer tako, da bo .izišlo na dobro taku vlagateljem kakor Članom*. — Kako se to stori nam seveda neumljivo — nekdo mora vendar škodo trpeti. Hipote-karne in menične, terjatve bodo prevzeli drugi den-irstveni zavodi, seveda šele takrat, kadar bodo imeli popolno jamstvo. — Na nedeljskem shodu socijalnih demokratov Pragi je zagovarjal socijalno .lemokratški urednik Šafuuiek kltrikalce takole: »Vi, na-vadnji ljudje, brez vsakojakih titulov, vi se drznete soditi katoliške duhovnike, ki niso nikomur odgovorni za svoja dejanja ? Kaj je milijon proti nebeškemu kraljestvu ? Kdor duhovnike sramoti, Boga sramoti. D&airavno je pustil sv. Vaclav klerikalce v zadregi, Se niso izgubljeni, še imajo v zalogi molčečega Janeza Nepomučana, ki ima neprecenljivo lastnost, da bo o vsem molčal, — Toda — tako je konč&l govornik — klerikalizem je nerodovito drevo, ki bo posrkano in vrženo na ogenj". Tržaške vesti. — Veliko vojašnico v T,ra".u .mislijo preložiti, in sicer nameravajo kupiti neko pole*srvoT^jhdihu**^. 400.000 IX. Stara vojušrrca se podere ter poskrbi za napravo novih ulic. Iz zaporov pri Jezuitih je bil splezal čez zid R. Kukuš, bivši redar, ki je bil v |*"Jteči radi težkega telesnega poškodovanja, ali ko se je spustil po vrvi na tla, ga je nekdo zapazil, na kar so ga ujeli ter odvedli nazaj v luknjo. Kurilci avstr, Ltovda so sklenili ostati pri svojih zahtevah ter nadaljevati štrajk. Kdaj bo na Dunaju 3 milijona prebivalcev ? — Kakor je pokazalo na Dunaju ljudsko štetje iz 1. 1900., je štela takrat pre-stolica 1.648.335 civilnih oseb in 26.000 vojakov. Statistika kaže, da se pomnoži prebivalstvo na Dunaju povprečno vsako leto za 35.000 oseb. Ako se to število vsled kake bolezni ali radi česa drugega ne bo zmanjšalo, potem bo štel Dunaj januvarja meseca 1. 1910. dva milijona prebivalcev. Nor samostan na Kranjskem. — Uršulinke v Ljubljani so kupile graščino v Mekinah pri Kamniku, kjer n. pravijo nov samostan. Srečni Slovenci, ko nam rastejo samostani kakor gobe po dežju. FraiMlJa. — C>mbes je dobil v parlamentu zaupnico za svoje postopanje proti redovniškim šolam. Žito stopa energično naprej. Škofje in kardinali so s!cer začeli prositi vlado, naj ne bo toli ostra in natmčna, in tudi papež je poprosil z do Combesa, ali vse to ne izda nič. Kongrogacije se morajo dati avtorizirati. Ako se ne uklonijo, Combes ne odneha. Vlada je pretrgala vsako direktno zvezo s škofi in kardinali, ker ti se nimajo vtikati v ustavne določbe. Namerava se celo staviti v parlamentu predlog, da se odpravi konkordat, da se ločita cerkev in država ter se proračun za verstvo odpravi. Kardinala Perrauda pozovejo, naj prekliče svoje besede, da je ministerstvo pokvarjeno, katere je izustil na nekem shodu v Orleansu. Mlstr Jan Miki rektor pražkega vseučilišča. — Ljubljenec češkega naroda, za svoje pošteno prepričanje na grmadi sežgani veliki Jan Hus je bil od 16. oktobra 1402. do sv. Jurija 1903. rektor pražke univerze. — Ta mesec ie torej minulo 200 let, odkar je bil slavni Ceh rektor pražke visoke šole. Pač izredna 500-ietnica! In češki narod jo dostojno proslavja l Tudi češko vseučilišče je vredno proslavilo ta znameniti dogodek. Slava spominu velikega mistra Jana Husa! Za Idrijo nič! — »Jednako-pravnost« je lepo glasilce za mesto Idrijo in okolico; program mu je narodno-napreden. Jako pazljivo sledi koristim mesta in okraja ter se po potrebi odločno bori proti klerikalnim Škodljivcem. — V zadnji številki od 23. t. m. je priobčila ta-le članek pod gornjim naslovom: Sešel se je zopet državni zbor in finančni minister je razpoložil svoj proračun. čitali smo različne izdatke, čiifcali razne podpore in čitali tudi razne dohodke, katere bode imela država. Za slovenske kraje smo videli le neznatne postavke, zastonj. pa smo zopet iskali izdatkov, s katerimi bi se storilo kaj za Idrijo. Mi smo že tako navajeni, da mora Idrija le dajati, nikdar pa prejemati,da.sižeiskprajV nihče tega misliti ne upa, da bi bilo mogoče, da bi se tudi za Idrijo kaj storilo. Koliko milijonov je že porabila država od nas, a nič, prav čisto nič se še ni storilo za nas. Nismo nevošljivi svojim bratom Cehom za ugodnosti, katere so dobivali razni kraji, od katerih je imela država kaj dobička. Prav je, ako so znali izkoriščati tiste ugodnosti, ali vendar se moramo prašati, zakaj se ni tudi nam vsaj nekoliko dalo? Ako pogledamo na češki Pfibram, vidimo, kako velikanske svote so se žrtvovale za napredek tistega mesta, ako pa pogledamo na Idrijo, tedaj vidimo, da smo še tam, kjer smo bili pred 400 leti, oziroma da smo še na slabšem, kakor smo bili v začetku. In kaj je vzrok temu? Mi sami. Mi Slovenci smo imeli vedno tako skromne zahteve in potrebe, da se nam je zdelo že največje dobro, ako nam je vlada vrgla le odpadek od bogato naložene mize. če se je delavcu plača le 4 novce zvišala, se je Že klicalo hosano dobrotnikom, ki tako skrbe za Idrijo. In v tej skromnosti smo životarili tako dolgo, da smo si mislili, da za nas sploh boljo biti no more. In sedaj, ko so se nam nekoliko odprlo oči, sedaj imamo na enkrat toliko potreb, da sami no vemo, kje bi začeli. Kamor se ozremo, >mvsod vidimo v nebo vpijočo zanemt • ;anost. Delavska stanovanja so taka, da bi moral vsak minister, ako bi ga vrgel v tak brlog, gotovo v štirnajtih dneh poginiti. In vendar se ne stori skoraj ničesar. Nekoliko starih bajt se pokupi, ali stanovanjska beda je taka, da bodo morali ljudje na prostem živeti. Ljudsko šolstvo se nahaja v takem položaju, da se skoraj sramujemo pisati, da je v Idriji, prvem mestu za Ljubljano, mogoče, da obstoje še v dvajsetem stoletju take razmere. (Konec pride.) Razno vesti. — V Beljaku so blagoslovili 19. t. m. nove zvonove za luteranskb cerkev. — V Kamniški Bistrici so ustrelili pretekli leden 34 divjih koz. — V Londonu so priredili demonstracije angleški rezervisti, ki so po južno-afriški vojni brez kruha. — V zapor na 1 leto in 3 mesece so obsodili v Poznanju poljskega urednika Kwiatkonskega, ker je pisal proti potovanju nemškega cesarja. To je pač strašna obsodba! — V za-hodnjem delu Martinique je začelo bruhati 8 ognjenikov. Baje je poginilo nad 1000 oseb. — Sultan iz Maroka je dal izgnati vse Evropejce, ki so službovali v sultanatu kot inže-herji, telegrafisti itd., češ da verski fanatizem pomiri le z odstranjenjem tujcev. — Vstaja v Venezueli je končala tako, da je predleglo vseh 5000 vstašev, ki so zbežali ter pustili 1400 mrtvih. — Nadvojvoda Ferdinand Karoi postane brigadir v Pragi ter se nastani na Hradičinu. Vesti iz Amerike. - V listu „Glas Naroda* čitamo.:______________________i Darila za psa. Me. Keesport, Ps„ 4, okt. Včeraj se je neko 3-letno dete igralo na železniškej progi. Vlak bi ga brezdvomno povozil, da ga ni veliki pes gospe Mosegrove pravočasno prijel za obleko in odnesel s tira. Ko se je o tem v soseščini zvedelo, so ljudje poslali gospej Mosegrovi toliko mesa in drugih jedil za njenega psa, da slednji vsega v dveh mesecih ne bode mogel snesti. L i n C a 1 i z a m o r c a. Columbus, Miss., 4. okt. Danes so tukaj linčarji obesili zomorca Uit Duncana, kateri je v predidočej noči nadlegoval telegrafi*tinjo gospodično Leno H ar ris. Linčarji so zamorca oprostili iz zapora in ga na prvem brzojavnem drogu obesili, Nezgoda na morju. Highland Light Mass, 6. oktobra. Jadranka „Marjory Brovrn* je na potu iz Philadelphie v Porth Amboy ponesrečila in pri Long Poinl Bar obtičala v pesku, Na ladiji je 1800 ton mehkega premoga. Nevihta v Miss i ssipp'iu. New Orleans, La, 5, oktobra. V countvju Sunf-lower, Mississippi, je razsajal včeraj vihar, kateri je napravil mnogo škode. Mestece In-diancola je popolnoma razdejano. Elektrarna je podrta, telefonska zveza vniCeno. Sodno poslopje in cerkev baptistov je veter odnesel; streha svetišča prostozidarjev je razdejana. Jedna oseba je uamrtena, šest je ranjenih. Našli zlato in srebro. Austin, Texas, 2. oktobra. V nekem, dosedaj še neznanem delu države Sonore v Mehiki, našli so srebro in zlato. Ker pa inžener, ki je našel imenovano pokrajino, ni imel dovolj denarja, da bi za mogel dotično zemljišče kupiti in izkoriščali, naznanil je stvar Mr. W. C. Greene, predsedniku »Greene, Consolidated Cooper Co." v New Yorku. Greene je poslal v Sonoro zvedenca, kateri poroča, da je tamkaj najmanj za 20,000.000 dol. zlata in srebra. Žila je široka štiri čevlje in več milj dolga. Greene je plačal inženirju 250.000 dol. in razun tega bode imel inžener tudi četrtino dobička pri podjetju. Zastrupili slona. 3. t. m. zjutraj so zastrupili velikega slona »Tonija" v cen- »Samo čuvaj se izdajstva. Pri njih je izdajstvo na dnevnem redu.« , »Poklonim se knezu Janušu ter ga r>oprosim, daj odpošlje poslance k velikemu mojstru. Sedaj je mir. j S poslanci pojdem tudi jaz v Marburg, kjer se nahajaj vedno dokaj vitežtva. In vedite; najprej pozovem na dvoboj Lichtensteina, potem pa tudi one, ki imajo pavovo perje na čeladah. Moj Bog, ako mi Jezus podeli zmago, izpolnim ob onem tudi svojo obljubo.« Tako govore* se je smejal Zbišek svojim mislim, in pri tem je bilo njegovo lice kakor lice otroka, ki pripoveduje, kaj hoče storiti, kadar doraste. »Ej,« reče Matija, kimaje z glavo, »ako ti zmagaš tri viteze iz odličnega rodu, s tem ne izpolniš le svoje obljube, marveč bi si pridobil še pisna, mili Bog!« »Ej, kaj tri!« zakliče Zbišek. s Jaz sem že rekel v ječi, da nočem biti skop glade Dauuše. Dobiti jih hočem toliko, kolikor imam prstvo na rokah, no pa samo tri.« Matija skomigne z rameni. »Vi se čudite in mi ne verjamete,« nadaljuje Zbi§ek, »toda Jaz vendar pojdem takrat iz Marburga k Jurandi iz Spihova. Kako da se mu ne bi poklonil, ko je pa on Danušin oče ? Ž njim potem tudi odrinem nad helminjske Nemce. Sami ste rekli nekoč, da v vsej Mazoviji ni večjega volkodlaka nego je Nemec* »Toda ka;> ako ti on ne da Danuše?« »Čemu je ne bi dal ? On išče maščevanje in jaz tudi. Koga hoče najti boljega ? Sicer pa, ker je kne-ginja že privolila v zaroko, tudi on temu ne bo nasprotoval.« »Sedaj že vidim,« reče Matija, »da hočeš vse ljudi odpeljati iz Bogdanca, da boš imel spremstvo, ka-koršno se spodobi vitezu, zemlja pa ostane brez de- lavnih rok. Dokler bodem živ, ne dopustim tega, toda po moji smrti že vidim, da bo temu tako.« »Gospod Bog se pobrine za moje spremstvo. Saj je Janko iz Telče moj sorodnik, kateri proti meni ne bo skop.« Med tem se odpr6 vrata, in kakor v dokaz, da se hoče Bog zares pobrigati za Zbiškovo spremstvo, stopita v sobo dva moža temne polti, ki sta imela na sebi žolte kaftane s širokimi rokavi. Obstavši pri durih, se jameta dotikati s svojimi prsti čela, ust in prs ter se ob enem priklanjata do tal. »Kdo sta in kaj hočeta ?« vpraša ju Matija. »Midva sva vaša sužnja,« odvrne v okorni poljščini jeden prišlecev. »Ali odkod sta? Kdo vaju je poslal?« »Poslal jo naju gospod Zaviš v dar mlademu vitezu, da bova njegova sužnja.« »O za Boga! Dva moža več!« zakliče veselo Matija. »Ali katerega nfiroda sta?« »Midva sva Turka.« ( »Turka ?« ponovi Zbišek. »Imel bom dva Tarka v svojem spremstvu. Ali ste že videli kedaj Turke? In skočivši k njima ju jame obračati in ogledovati kakor kako zamorsko prikazen. Matija pa reče »Nisem jih videl, toda slišal sem, da gospod iz Gaibova ima v svoji službi Turke, katere je zajel, vojskuje" se ob Donavi v družbi rimskega cesarja Zig-munta. Torej sta še pagana ?« »Gospod je nama rekel, da naju bodo krstili reče jeden. »Ali se mar ne mislita odkupiti?« »Dospela sva od daleč z azijskega obrežja, iz Brusse.« Zbišek, ki je rad poslušal vsakoršna pripovedovanja o vojnah, zlasti kadar se je to tikalo dejanj slovečega Zaviša iz Garbova, ju je izpraševati, na kak način sta prišla v sužnost. Toda v tem pripovedovanju ni bilo ničesar izrednega. Zaviš je napadel pred tremi leti Turke v nekem jarku ter jih deloma pobil, deloma zajel in razdal dosti teh jetnikov. Zbišku in Matijcu je utripalo srce od veselja, ko ;a videla tako zdaten dar, zlasti radi tega, ker je bilo v tedanjih Časih kaj trda za ljudi, da jih je on, kdor jih je imel, smatral za nekako imetje. Čez nekaj časa je prišel sam Zaviš s Povalo iz Tačeva in Paskom Zlodejem iz Biskupic. Ker so vsi delali na to, da bi bil Zbišek rešen ter bili veseli, da se jim je posrečilo to doseči, zato mu je sedaj vsakdo prinesel kak dar za slovo. Darežljivi gospod iz Tačeva mu je dal bogato izšivano preprogo za konja, Pasek ogerski meč, vreden nekoliko griven. Potem je dospel še Lis iz Targoviška, Farurej in Kren iz Kozje glave z Martinom iz Vrotimovic ter Zindram iz Maškovic — s polnimi rokami. Zbišek jih je sprejel vos ginjen ter bil dvojnotero vesel ne le radi darov, marveč tudi radi tega, da so mu najslavnejši vitezi vsega kraljestva skazali svojo prijaznost. Oni pa so ga povpraševali po odhodu in po Matijčevem zdravju, priporočujč kot izkušeni, dasi še mladi ljudje, razne masti in zdravila, po katerih se rane urno celijo. Toda Matija jim je le priporočal Zbiška, ker se je sam že odpravljal na oni svet. Težavno je živeti z železnim Šilom med rebri. Pritoževal se je, da neprestano bljuva kri in da ne more jesti. Merica izluščenih orehov, dve pedi dolga klobasa in skleda jajčne juhe, .to mu je vsakdanja hrana. Oče Cibek mu je puščal nekoliko kri, da ga na ta način reši vročnice in mu vrne tek do'; jedi, toda to sredstvo ni nič pomagalo. traloem parku v New Yorku. .Toni« je bil že pred tremi tedni v smrt obsojen, ker je svojega Čuvaja vedno napadal. Zastrupili so ga s ciankalijem, katerega strupa je »Toni* zavfcil 600 gramov in je kljub temu Se celo uro živel in nepopisno tulil. Ko se je slon boril s smrtjo, je njegov Čuvaj jokal in zatrdil, da mu je vse odpustil. Trinajstletna soproga. Mid-dletown, N. Y., 2. oktobra. Krasna trinajstletna Mabel Allen, hfierka tukajšnjega mesarja, je danes provzroCila splošno senzacijo. Ona namreč ni hotela obiskovati šole, radi cesar so jo hoteli aretirali. Toda šolskim uradnikom je pokazala ženitno pismo, na kar so jo morali šolski tirani pustiti. Mabel je minoli torek zadnjikrat bila v šoli in se je takrat od svojih tovarišie poslovila. Takoj na to se je sešla s svojim izvoljencem, 23-letnfm knjigovodjemTWilmont Durvea, s katerim sta šola k duhovnu, kateri ju je poročil. Ženin je potem obvestil svoje in tudi stariše mlade žene, kateri so jima oprostili. Trplnčonjs Y samostanski ioll. — Državno pravdništvo je postavilo minsko šolo Notre-Dame de Charite v Tourau pod policijsko nadzorstvo. V tem zavodu se uganjale pobožne nune naravnost bestialne surovosti napram učenkam, ki spominjajo na srednjeveške torture. Učni vspehi so se že dalje časa kazali najslabši, zato pa so bile gojenke — tudi 7 in 8 letne — brezprimerno preobložene s telesnim delom. Vstajati so morale ob 5. zjutraj ter opravljati razne posle do 9. zvečer. Izmed nečloveških kazni}, ki so jih dajale nune tudi za najmanjše prestopke, našteva državno pravdništvo: 1. Križanje z jezikom. Kaznovana učenka se mora vleči na trebuh ter delati z jezikom križe po tleh. Nekatere so morale do sto takih križev napraviti. Ena nuna pusti to kazen redno izvrševati na — stranišču. 2. Kazen z vedrom. »Mati« Marija ljubi to kazen. Kaznovani potisne glavo v vedro mrzle vode ter jo tako dolgo tišči, da se začuje opasno grgranje. 3. Prisilni jopič morajo nositi nekatere učenke po 14 dni. Tudi pri obedu jim ga ne odvzamejo, temuč morajo revice jesti po živalsko z ustmi s krožnika. 4. Temnica. 5. Klet, ki je vlažna, služi tudi za zapor. Jedi se jim spuščajo skozi majhno okence, štiri metre nad tlami. 6. Mrtvašnica je majhen, temen podzemski prostor, kjer polagajo na slamnico samostanske mrliče. Tu sem tiKu/ zapirajo učenke ter morajo celo noč spati na isti slamnici, na kateri leže mrtveci. 7. Striženje las je tudi kaj priljubljena kazen pobožnim sestram, ker te lase prodajajo lasuljarju. Čisto odstrižena dekleia oblečejo v cunje ter jim pritrdijo na prsi in pleča zasmehovalne napise. Potem je še prsna kazen, ko se izlije čez kaz-novanko vedro mrzle vode ter »križe v pot«. Posebno ta zadnja kazen mora umoriti v mladi duši vsako versko ljubav in sramežljivost. Kaznovano oblečejo v cunje ter ji denejo na glavo trnjev venec. Tako mora bosonoga hoditi okoli samostanske kapele ter pred vsako postajo na obrazu leže" z razprostrtimi rokami moliti. Ko se vrne v samostan, mora vsem tovarišicam poljubiti noge. Nekaj, o čemer niso Kristus in apostelji še ničesar vedeli. — V Re-versovi kronologiji je citati sledeče na-redbe katoliške cerkve, o katerih niso Kristus in njegovih 12 aposteljev še ničesar vedeli. Blagoslovljeno vodo so začeli uporabljati leta 120, penitenco leta 157. Menihi so se pojavili leta 348. V latinskem jeziku so začeli mašo citati leta 394. Marijo in svetnike na pomoč klicati leta 715, papežu poljubljati nogo leta 809. Kanonizacijo svetnikov in blaženih so upeljali leta 993, krščenje zvonov leta 1000, celibat duhovnikov leta 1015, odpustke leta 1119, dispenza-cijo leta 1200, dviganje hostije leta 1200, inkvizicijo leta 1204, izpoved leta 1215 in nezmotljivost papeževo leta 1870. Torej vedno kaj novega t Kam plovemo ? Radi čespljevega cmoka. — V Pragi je stal te dni pred porotniki 19-letni Anton Blazak, katerega je oče spodil od hiše, ker ni hotel delati. Mati mu je vkljub temu še včasih dajala jesti ter mu dovolila, da sme spati na podstrešju ali v kleti. Toda oče ga je iznova zapodil pol nagega in lačnega od doma. Par dnij za tem je planil Blazak na polju na neko deklico, ki je nesla delavcem jesti. Vzeti jej je hotel najprej juho, a ker se je deklica branila, jej je dal tri zaušnice, vzel češpljev cmok, in ker so ljudje prihajali, je zbežal. »Roparja« so kmalu dobili. Izkazalo se je, da je ukradel že prej tudi zabojček grozdja v vrednosti desetih kron. Porotniki so izpoznali mladeniča, katerega je prisilila skrajna lakota, da se je polastil tujega blaga, krivim, in obsojen je bil na dva meseca ječe. Na Dunaju pa je nedavno ukradla guver-nantka iz zaprte skrinjico svojega bivšega gospodarja več sto goldinarjev, a ni bila lačna, niti je ni zeblo, ter je bila — oproščena. Seveda bila je lepa in mlada ! Duhovniki proti celibatu. — »Italie« poroča, da je škof v Malfetti (Apulija) poslal Vatikanu poročilo, da se je začela med ondotnim duhovništ-vom živa agitacija proti celibatu. Škof je dotične duhovnike za sedaj a divinis suspendiral. Tudi iz drugih krajev se poroča, da se zdi duhovnikom celibat neumna in nevzdržna cerkvena na-redba, ki se maščuje vsak dan nad cerkvijo in javno moralo. »Sveta žena" — morilka. — Kakor javljajo iz Olomuca, so zaprli »pro-rokinjo« Kristino Ringel, ker je na sumu, da je umorila 171etno hčer nekega tkalca, Ano Spaček. Ringel je vodila pred leti nevedneže na vse možne načine za nos, pripovedovala jim je, da se jej je prikazala Marija, hotela je tudi vedeti bodočnost vsakogar. Prisleparila si je na ta način mnogo denarja. A naposled jo je redarstvo zasačilo in bila je obsojena na 6 mesecev ječe. Ringel se je seznanila v Štepanovu z Ano Spaček in jo je pregovorila, da je šla ž njo v Mariazeli, od tam pa se je vrnila Ringel sama. 6. avg. t. 1. pa sta našli dve dekleti na travniku pri Mariazellu že skoraj popolnoma strohnelo žensko truplo. Dognalo se je, da je to Ana Spaček, ki je morala umreti nenaravne smrti. In vse kaže na to, da je morilka »prorokinja« Ringel. Mogoče je tudi, da ima še druge sokrivce; teta Ane Spaček pripoveduje, da je posečal dekleta voč-krat neki duhovnik, ki je tudi na sumu, da je vedel za umor. Koliko plačuje.Idrija davka? — V davčni občini Idrija je predpisanega davka in sicer: zemljiškega 1631 K, hišno-razrednega 98 K, hišno-najemninskega 10.371 K, hišam davka prostim 1339 K, 5% davek 334 K, občne pri-dobnine 3229 K, pridobnine od javnemu dajanju računov zavezanih podjedb 128.211 K, prihodnine 88 K, osebne dohodnine 1899 K, skupaj 145.801 K. To je čisti davek, katerega prejme vsako leto država. Razun tega pa je treba plačevati tudi različne doklade, ki znašajo za 1. 1902 predpisane od zneska 144.967 K in sicer: deželne (30 % ) 43.490 K, deželno-šolske (10%) 14.497 K, okrajne (12%) 17.396 K, zdravstvene (2%) 2899 K, občinske (50%) 7i.483 K. Volilnim upravičencem trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani pa je še poleg teh naklad od zneska 131.300 K predpisane zbornične doklade (37,%) 4596 K. Vso doklade znašajo 155.361 K, davek ii doklade skupaj pa 301.222 K. Da se davkoplačevalci oddahnejo pri prečitanju teh številk, se pripomni, da plača od skupne svote c. kr. rudniški erar 269.811 K, to jo 89-3#. obdelovanju in gnojenju ne more priti do pravega uspeh«, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje se krma in se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižica pojasnjuje poljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom čital. V I. delu knjižic* popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen pomen ima v kmetijstvu. V II. delu pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje apna, katere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se a pni, po koliko apnenih tvarin je potrebnih za apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnem razmerju je apno z drugimi gnojili, pomen klajnega apna ter porabo apna pri uničevanju kmetijskih škodljivcev. — Izborno, v lahko umljivem jeziku spisuna in temeljito znanje kažoča knjižica obsega IV -f- 57 stranij male osmerke in jo pojasnjuje 11 podob. Dobiva se v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani tur stane samo 30 vinarjev (s poštnino vred.) Z-iradi važnosti in zelo nizke cene knjižico toplo priporočamo. »Herinebergova svila* — le pristna, ako se vdobi direktno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld. 14*65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obr.itno pošto. Pisn ena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Hennrberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvomi zalugatelj) v Gurihu. (1) Apno v kmetijstvu je naslov- ravnokar izišli knjižici, ki jo je spisj.l g. Frančišek S tu p ar, tajniški prhtiv c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji n^dostaja apna, in kmetovalec tamkaj navzlic skrbnemu Fran Wilhelmov či čaj FRANA WILHELMA lekarnarja In c. kr. dvornega lalagatelja v Neuiikfrchcti, Spodnje Avstrijsko se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroui avslr, veljave. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljafev direktno. Poštni zavoj IS zavitkov 24 kron franko na vsako avstro-ogersko pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). ¦ MlllSlli B Peter Cotič, B P^3 čevljarski mojster PJ^ m v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 P| ^H priporoča svojo ¦¦ J^ čevljarsko delavnico. |^| iMMimi m Sedaj je bil tako razveseljen z darovi, katere jej prejel sinovec, daje bil videti dokaj zdravejši, in ko je dal Amilej prinesti v proslavo tako znamenitih gostov čutarico vina, je celo sam sedel k njim za mizo. Nastal je razgovor o Zbiškovi rešitvi in o njegovi zaroki z Danušo. Vitezi niso dvomili, da Jurand iz Spihova privoli, da ne bo nasprotoval kneginjini volji, zlasti ako Zbišek osveti spomin Danuškine matere ter si pridobi one obljubljene tri pavove kitice. »Samo kar se tiče Lichtensteina,« reče Zaviš, »ne vem, ali se bo hotel boriti s teboj ali ne, ker je člen reda ter vrhu tega jeden njegovih starašin. Ljudje iz njegovega spremstva so mi pripovedovali, da postane sčasoma celo veliki mojster, ako bo živel dolgo.« »Ako odbije dvoboj, izgubi svojo čast,« reče Lis iz Targoviska. »Nikakor,« odvrne Zaviš, »ker ni posvetni vitez, redovnikom pa ni dovoljeno posamezno spuščati se v dvoboj.« »Ali vendar se pogostoma pripeti, da se Križarji bojujejo.« »Ker so se že skazili običaji v njihovem redu. Oni delajo razne obljube, toda proslavili so se že s tem, da na pohujšanje vsega sveta ne izpolnujejo svojih obljub. Toda k boju na smrt Križarja, zlasti še komturja, ne pripraviš.« »Pa ga nemara dosežeš na vojni.« »Toda pravijo, da sedaj ne bo vojne,« reče Zbišek. »Križarji se sedaj bojijo našega n&roda.« Zindram iz Maškovic reče na to: »Dolgo ne bo več trajal mir. Z volkom ne moreš živeti v miru, ker ta se le iz tujega živi.« »Ali med tem se nemara spoprimemo s Timurjem Hromim,« se oglasi Povala. »Edigo je porazil kneza Vitolda, to jo sedaj znana reč.« »Kajpada. Tudi vojvoda Spitko se ni vrnil,« omeni Pasek Zlodej iz Biskupic. »Pa tudi dokaj litovskih knezov je ostalo na bojišču.« »Pokojna kraljica je prerokovala, da bo temu tako,« omeni gospod iz Tačeva. »Ha, torej nemara pojdemo nad Timura?« In razgovor se je obrnil na vojno Litvincev proti Tatarjem. Ni bilo več nikakega dvoma, da je knez Vitold prenagel ne pa hladnokrven vojskovodja, bil poražen pri Vorskli, v katerem boju je padla množica Iitevskih in ruskih bojarov, ž njimi vred pa tudi marsikateri vitez poljski in križarski. Pri Amileju zbrani vitezi so zelo obžalovali usodo mladega Špitka iz Melština, največjega gospoda v kraljestvu, ki je šel na to vojno kot prostovoljec, na to pa je izginil brez sledu. Povznašali so do neba njegove vitežke čine, ker je dobil od sovražnikovega poveljnika varstveno kučmo. ali vendar si je ni hotel deti na glavo, ljubeč bolj slavno smrt nego življenje po milosti paganskega vladarja. Vsekako pa.še ni bilo gotovo, ali je poginil ali pa zapadel v sužnost. Iz sužnosti bi se bil mogel odkupiti, kajti njegovo bogastvo je bilo neizmerno, vrhu tega pa mu je še dal kralj Ladislav v fevd celo Podolje. Poraz Litvincev je mogel postati grozen za vso Jagielovsko državo, kajti nihče ni vedel dobro, če mar Tatarji, pijani zmage nad Vitoldom, ne priderč v dežele in mesta, ki spadajo pod veliko kneževino. V j takem slučaju bi bilo zapleteno v boj vse kraljestvo. Zato tudi mnogi vitezi, kakor Zaviš, Parurej, Dobeš' in Povala, ki so bili navajeni iskati nenavadnih dogodkov in bojev na zamejnih dvorih, sedaj nalašč niso zapustili Krakova, ne vedč, kaj jim prinese. Ako bi TamerJan, vladar sedem in dvajseterih kraljestev, postavil na noge ves narod mongolski, tedaj bi utegnila biti nevarnost strašna. Ali bili so ljudje, ki so slutili, da pride do tega. »Ako bo treba, pa se poprimemo celo s samim Šepavcem. Z našim narodom ne bo imel tako lahkega posla kakor z vsemi onimi, katere je bil premagal in si jih podjarmil. Razun tega nam tudi vsi krščanski knezi pritečejo na pomoč.« Zindram iz Maškovic, ki je jako sovražil križarski red, reče na to trpko: »O knezih mi ni znano ničesar, toda Križarji so pripravljeni, združiti se s Tatarji ter napasti nas od druge strani.« »Naj le napoči vojna!« zakliče Zbišek, »jaz pojdem zoper Križarje.« Drugi vitezi se jamejo pričkati. Križarji ne poznajo strahu božjega ter gledajo le na svojo korist, toda paganom zoper krščanski nfirod ne bodo pomagali. Sicer pa se bojuje Timur nekje daleč v Aziji, tatarski poveljnik Edigo pa je izgubil v poslednjem boju toliko ljudij, da se je vstrašil celo lastne zmage. Knez Vitold je preskrbel gotovo dobro gradove in dasi se mu to pot ni posrečilo, premagati Tatarjo, jim utegne sreča v bodoče biti milejša. »Nas ne čaka borba s Tatarji, marveč z Nemci na življenje in smrt,« reče Zindram iz Maškovic ; »ako teh ne zatremo, preti nam pogin od njih.« Na to se obrne k Zbišku: »Ali najpoprej izgine Mazovsko. Tam vedno najdeš posla, ne boj sel« »Ej, da bi mi bil le stric zdrav, pa se takoj napotim tjekaj.« »Bog ti pomagaj!« reče Povala ter dvigne kupico. i »Na zdravje tvoje in Danuškino!« fla dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo »JU Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A,'. v Pragi na 8mihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejetfarrjfc - sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših prfpoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporodu-jočih snriaal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in nači'- za spolne telo vailnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto, ~3 Poprave izvrSnje po najuižjili cenah. „FEBOLm". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz- in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko tinost in obliko z uporabo .Feeolina8. »Feeolin« je iz i± najplememtejih in najsvežjih zeljižč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolint je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeoliuom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2*50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.-—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F«lth, Dunaj, VII., Mariahilfe-slrasse 38. 1 m ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Hačelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4»/,%. Stalne vloge od 10.000 kron., dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice Q%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158.640.— H ranil ne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne ve5). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. - Posojila | Zalop vsakovrstnega usnja in podplatov f +k v Gosposki ulici štev. 11 *p a a a • iz lastne tovarne v Mirnu • • • • J?! (obstoječa že nad 100 lot.) Proda se po jako ugodni ceni in sicer zato, ker je lastnik odšel v Ameriko sledeče: 1 Bandsage, samo eno zimo rabljena, ki se zamore rabiti na vodo, kakor tudi samotež, pripravna za mizarje, kakor tudi za kolarje. 1 Cirkular in 1 turbina za 3 konjske moči, vse v dobrem stanu..^___ _ Natančneje se izve pri g. Fran Tavčar, Selca pri Skofjiloki. Hajseneji izvir dobrih 11 P s 3-letmm pismenim jatn-U.L stvom Hanns Konrad, taa ir tar ilatiin - Most it. 249. (Češko), Lastne delavnice ur In fine mehanike. Dobra rero. ura iz niklja gld. 375 Kina srebrna rem, ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . „ l':>0 Budilnik iz niklja , , , 1-75 '1 vrdka je odlikovana s o. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilustrovtin cenik zastonj! Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (f lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij vsakovrshiega olja, navadnega in najfinejega ,Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenfiič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv.^ Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. JLzh ?881. v Gorici ustanovljena Ivrdka EJesMjNistiiU (nasproti nunski cerkvi) priporoča proč. duhovščini in skv. občinstva svojo lastno izd(>!ova!nico umetnih cvetlic zat vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalego nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene =veče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. V zalogi je tudi usnje plujega izdelka vseh vrst. Cene zmerne. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata svojim rojakom v mestu in na deželi o i i Hausner & Lokar. Anton Pečenko Vrtna ulinn 8 - GORICA - Via (Jiardino priporoča pristna bela In ii na vina iz vipavskih, 4$ furlanskih, Dostavlja nu dom in nizpožilja po Možni«} na vso krajo nvstro - agentko monarhije v sodili od ft jI „Reale" iz vrelcev Maihias, lastnina Henrika Maitonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. privfl. civilna, vojaška m uradniška krojačnica M. Foveraja v Gorici na Travnika šf. 5. ft- Se dobivajo vsakovrstna modema ?ukna kam-garn, piquet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in mozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.' Obleke vsaks mode od 5 --o 9 let K 5*40 in više , 9 . 15 » » 8'50 , » » » » 15 dalje . . , 15*— * vrhne suknje vsake mode....., 24*— , , »za častilo duhovščino , 28-— , MaJe.............., 5*— , Haveloke in sobne pUštc 15 K n.p-o1. Za dame in gosplee Haveloke............ Sako in pelegrine......... V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! n:p-