r > Na j t ečji slovenski dnevnik | v Združenih državah g Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol lete.....$3.00 L Za New York celo leto - $7.00 8 Za inozemstvo celo leto $7.90 GLAS NARODA i Ust:slovenskih ^delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily L3* the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Glasa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3, 1879. , TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YORK, FRIDAY, JULY 17, 1925. — PETEK, 17. JULIJA 1925. volume xxxm. — LETNIK XXXIII. PROCES PROTI PROF. SC0PESU Operatorji dolže premogarje, ki pa odgovarjajo, da so naprosili za odlog. — Obe stranki sta se dogovorili, da pospešita pogajanja. — Golden je rekel, da bi v slučaju stavke profitirali lastniki tri milijone dolarjev. — Warriner je kritiziral Lewisa, ker je zapustil pogajanja. Poroča John Leary. ATLANTIC CITY, N. J., 16. julija. — Bitka za javno podporo v premogarski stavki, koje izbruh pričakujeta obe strani dne I. septembra, se je včeraj začela, ko so delodajalci in premogarji napadli drug drugega radi zavlačevanja zahtev United Mine Workers. Nato so se dogovorili, da bodo pospešili postopanje, ki se je počasi vlekdo naprej že cel teden. Na temelju tega dogovora bodo delali člani konference v dveh skupinah, pričenši z današnjim dnem. Prihodnji teden se bo sestala konferenca dvakrat, če ne trikrat na dan. Nobenega dogovora pa niso sklenili, kdaj se bo razpravljalo o treh glavnih točkah, o katerih se mora konferenca zediniti ali raziti, — zahtevah premogarjev za povišanje plač in dve leti trajajočem kontraktu. Po sestanku delodajalcev v hotelu Traymore, je Warriner, ki se je vrnil nepričakovano v mesto, zanikal, da so delodajalci odgovorni za zavlačevanje ter skušal naložiti vso krivdo premogarjem. Izrekel se je tudi za bolj pogosto in daljša posvetovanja. — Premogarji, ki so v gotovem smislu tožite-lji, — je rekel Warriner, — so upravičeni, da pred-lože svoje zahteve in razpravljajo o njih. Mi jim hočemo nuditi to priliko, a če izgine predsednik v Indianapolis po bolj važnih poslih, in če je podpredsednik odsoten, docim so voditelji industrije zbrani na sestanku, nas je težko dolžiti počasnosti in zavlačevanja. — Ni res, da so nam stavke dobrodošle. Baš nasprotno: — storimo vse, kar je v naših močeh, da preprečimo stavko. Interesirani smo pri nepretrganem obratovanju po 1. septembru, če ne bo do tega časa sklenjen dogovor. — Povejte svetu, — je izjavil Filip Murray, podpredsednik United Mine Workers, — da je bilo 'edino odgodenje izza časa, ko se je sestala tukaj prejšni četrtek konferenca, uveljavljeno na predlog delodajalcev, Na njih prošnjo smo se tudi od-godili od zadnjega petka do torka tekočega tedna. — Delodajalci, — je rekel Christ Golden, predsednik Shamokin okraja, — morejo vsled stavke le pridobiti. Na razpolago imajo deset milijonov ton premoga. Mi nočemo prekinjenja, ker hočemo o-hraniti svoje člane na delu. Kadar ne delajo, ne dobijo plač. Delodajalci lahko napravijo dva milijona ali tri vsled stavke ali panike med javnostjo. Rrazpravljali so o cenah premoga, katere navajajo delodajalci kot vzrok, da ni mogoče povišati plač premogarjev, in preomgarji so trdili, da je razlika med stroški premoga ob rovu in stroški premoga v kleti konsumenta prevelika. Prav toliko stane dobiti tono premoga z dvorišča* prodajalca na drobno v New Yorku, Baltimore, Phila-delphiji ali Bostonu kot izkopati ga in vsled tega je skrajno krivično dolžiti plače premogarjev kot odgovorne za visoko ceno premoga. HARRISBURG, Pa., 16. julija. — Governer Pinchot je včeraj odpoklical iz Atlantic City Jos. Walsha, rudniškega tajnika. Nahajal se je v Atlantic City, da zasleduje pogajanja med premogarji in delodajalci. Mr. Walsh bo predložil svoje nazore glede izgreda. On se prav posebno zanima za celo stvar, ker je sodeloval pred dvemi leti pri uravnavi., Splošen pogon na ponarejevalce. Devetdeset ljudi je bilo povsem neopaženo aretiranih v pogonu na ponarejevalce denarja. — $20,000 ponarejenih bankovcev s o našli v brooklynskih restavracijah. Majhni vzroki imajo pogosto velike posledice. I'reid par tedhii je skušala neka sedemnajstletna deklica v Hartford. Conn., izmenjati desetdoLair-Jki bankovec, katerega je ukradla v prodajalni E. Fox Co. Bankovec je bil ]xxna-rejen, deklico so aretirali, a na temelju njenih izpovedi so agenti zvezne tajne sJnžbe na tihem aretirali devetdeset oseb ter razkrili največjo zaroto za ponarejanje bankovcev v zadinjih LfpeI a- eksekutiv-no poslopje v rdeči otfrimondjalni kočiji, zgrajeni -za pokojnega predsednika* Juan Ši Kaj a, k ve-lrkim uniformiranim spremstvom. Ameriški *tvar, kaitero je prridlagal državni tajnik Kellogg- in katero je odobril pred s? d.i« k Coolidiie. je ta, da maj mednarodna komisija prouči sedaaijo ipradctiiko ek-trateritorijaJnega pravosodja na Kitajskem ter postave in juridič-ne sisteme. Iti .so na Kitajskem uveljavljeni. Nadalje se -določa, naj komisija priporoči primerne metode r,a izboljšanje 'katajsk^g;. pravosodnega sistema. 3000 ljudi utonilo v Koreji. TOKIO. Japonska. 16. julija. — Kot se -domneva je utonilo tri tisoč ljudi pri preplavali v Koreji. \ v V Vsled neprestanih nalivov je na-ralo vodovj«* Rakuto reke. nakar so bila preplavljena velika ozemlja. Več železnic je moralo ustaviti promet. WATERTOWX. S. D., 16. jul. Medtem ko je kričeča množica farmerjev zahtevala njegovo življenje. je bil včeraj Winifred Meek, star 21 let. iz Garden City, ki je umoril svojo sedemnajstletno prijateljico Healv, obsojen na dosmrtno ječo. On trdi. da ga je ona prosila, naj jo ubije, Iker ne more več prikrivati dejstva, da bo postala mati. Od veti el jo je z avtomobilom na osamljeno mesto, jo udaril po glavi s kladivom ter jo nato zadavil s šalom. Ko se je vrni! v mesto, je odvede! v kino neko drugo deklico. Pozneje se je vrnil na meisto umori. ter zažgal skedenj, v katerem ga je skril. Ko -se je udeleževal iskanja izginule, se je 'Tileflo drugim njegovo obnašanje čudno in ibkl je aretiran. Nato je vse priznal. IZPRAZNENJE BOCHUMA BOG«L M. Vest 1'alska. 16. jul. Francoski civilisti, pripadajoči1 okupacijskim četam v mestu Hat-tmgen na levem bregu Rubra, so ye odpeljal včeraj zvečer v Lu-dwigshafen v Pfateu. Bataljon francoskega infanlenij>Jkogia polka. nastanjen v Hattingen, je tudi dobil povelje, naj se odpelje v Ludwisgshafen. Zadne privatne hiše. v kateri sO še stanovali Francozi v Ilattin-gen. so bile včeraj popoldne vrnjene t a mošnji mestu* upravi. Provijantne zaloge v celem Bo-chum ekraju so včeraj zaprli in odrejeno je bilo izpraznjene vseh vojašnic za pnt-efle. Semkaj je dospel večji oddelek francoske tajile službe, da ščiti francosko doba v*io komisijo. Pričelo se je tudii izpraznenje prhatnih hiš v E^semi. BERLIN. Nemčija. 16. julia. — Nemški državni zbor je sprejel \eeraj pri 'nvtjeu: čitanju vladno predlogo glede povišanja vrednosti. Za predlogo je bilo 230 glasov. proti pa 197. Ta predloga določa, da se za- Nikake krize med Rusijo in Anglijo. Angleški minister za zu-* nanje zadeve Chamberlain je rekel, da ni nikake rusko-angleske krize. — Sovjetske intrige na Kitajskem. — Anglija dobiva velika naročila in plačila v zlatu. LONDON. Anglija, 16. julija. — Objavljeno je bilo avtentično poročilo glede pogovora, katerega je imel tukajšnji sovjetski poobia-ščen c Rakovskv v ponedeljek z ministrom za zunanje zadeve, Austen Chajnberlainonv. Rakovskv je Mprašal zunanjega ministra glede 'krožeč i h poročil o krizi v a nigiesko-ruskih od noša ji h. Chamberlain je zanikali obstoj katerokoli krize in na vprašanje Ra-kovskega glede pomena zadnjih govorov Sir Williama Hicksa in lorda Rinkenheada. indijskega tajnika, je Chamberlain enostavno odgovoril, da je te izbruhe že pojasnil v poslanski zbornici. Chain(bcrla'Ln je pričel nato z ofenzivo tnr vipraesal Rakovskega. kaj po menjajo 'zadnje ipripombe sovjetskega 'poslanika na Kitajcem. Kara.kana. Kakovskv je odvrnil, da ni bilo v tem govoru ničesar izvauredne- Sovjetski zasrtapnik je prosi CliambeiMaina. kateri deli osnutka angleško-m^ko pogodbe, glede katere se je razpravljalo z vlado MacDonalda m is o .sprejenuljvi za sedanjo konservativno vlado. Chamberlain je rekel, da ga bo ob ve siti! o tem. a za enkrat ni dobil Rakovskv še nobenega otlgo-vora. Chamberlain je nato namignil, da so eo-vjeti mogoče v propagandne svrhe naročili v Angliji različnego blaiga v vrednosti pet-ujastih milijonov fiuntov. Sovjetski uradnik je to zanikal ter odgovorih', da je imela Rusija d )bro letino in da nujno potrefbujp predmete. za kojih nakup je bil avto-riziran od sovjetske vlade. Ti predimeltri ključu je jo siukja-nee, barvila, blaigo, -stroje za vrtanje petroleja in kopanje pre-, luoga. poljjddeftske ■stroje, traktor-! je. avtomobile, guinij, kotle in i druge predmete. Rakovskv je povedal poročevalcu "Workla"'. da je prodala ruska vlada v zadnjih i>ar tednih Angleški banki za dvajset milijonov dolarjev »lata. Trije milijoni so že dospeli sttnnflcaj. nadatjnih pot milijonov bo pa prišlo še tekom tega tedna. Ta denar je bil v angleškem denarju deponiran v angleških bankah, da se ž njim izplačuje sovjetske vladne ceike. Sovjetski predstavitje poudarjal dejstvo, da je tekom iste dobe Angleška banka kupila It* za poso>jila. DENARNA IZPLAČILA T JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. y Dum io nai« otn« aMtfcl ? JUGOSLAVIJA! 1000 Din--$18.80 2000 Din. — $37.40 6000 Din. — $93.00 Pri nakMfUb, M znaAajo nanj M krt m Mu If mt«T u poštnino in drage itnike. Wni»«itlj« na sadnje »oftte ln IsplaCaJ« Ti ITALIJA IN ZA8XDXV0 OZEKLJBt 200 lir .......... $ 8.60 500 lir..........$20.50 300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40 00 k«« Mi Ur hIiihi pcmHJ p* 11 tri naročilih, ki mfej« mmm, wm poitnino In dru|« stroška. RaspoiOJa am nfejo »oit« ta IsjIafaJ« LJaMJaa*» f Trsta. Ea pottljatve, ki presegajo PETTIROO DINARJUV sli pa DVATISOČ LIS dovoljujemo po mogočnosti 9» poseben popust. frt^rmns ^^ b,jLIrM1 awaja m nftnl tn asprt P* «> tistega dna, ko warn prMa psriaal flnar w roka. rOtaiJATVE pa BRZOo AVN«m PISMU IZVRŠUJEMO ff nnajkrajšem Času tb raCunamo sa btbošks ti^- New'lir?***" Dtmmm rrTir °rMm 10 w FRANK HAKWKK STATE BANK n CortUndt Straal, V«« TmC, v, y. Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 17. JUL. 1925. Owned and PubUeked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Babn, preeident Louii Benedik, treasurer PIim of bnabMM of "the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt StM Borongfa of Manhattan, New York City, N. T. M O L AS N A B O D A " "Vote* of the People" Itemed Every Day Except Sundays and Holiday9. Za tele leta velja lie t am Ameriko in Kanada_______$6.00 ga pol leta______$3.00 Bo Četrt leta________$1.50 Za New York ta celo leto Za pol leta........... Za niozemstva ta celo leto Za pol leta $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" uhaja vsak* dan izvzemli nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa iti osebnosti se ne priobčujej-« Denar naj se blagovoli poiiijati po Money Order. Pri spremsmbi kraja naročnikov, proeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče natnani. da hitreje najdemo naslovnika. MG LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ODPRAVA VOJNIH PROFITOV Barney Barucli, eden glavnih vojnih profitirjev ter intimni prijatelj Woodrow Wilsona, spada od leta 1919 naprej mod najbolj odločno reformatorje našega hudobnega sveta. Prav kot nalašč ve je lotil preprečenja nadaljnih vojn. Kot pratieen mož, ki je bil ta "dolar na leto" vojni prostovoljec vedno in je še danes, ne skuša doseči svojega cilja s tem, da bi »topil v mirovno družbo. Za kaj takega pozna Baruch preveč dobro resnične Vojne vzroke in raz-ventega je imel izvrstno priliko, da opazuje v ntiposredni o/koliei Wilsona, Bakerja in Danielsa vojno navdušenje, katero so ob času vojnega viharja ka/ali ti odlični, organizirani prijatelji miru V sled tega se skuša lotiti vojnega zla pri koreniki. On je mnenja, da bi se neizmerno ohladilo vojno navdušenje vojnih krogih, ki imajo največ opravka z izbruhi vojn, če bi izločili i'z takih vojn vojne dobičke. Vxled tega hoče porabiti $250.000 svojih trdo zasluže-11111' vojnih dobičkov za preiskavo vojnega profitirstva. To svoto je slavil na razpolago "Waiter Ilines Page šoli za notranje zadeve" pod pogojem, da uvede zavod tri leta trajajočo preiskavo vojnega profitirstva ter povzročitelja vojn. Denar gotovo ne bo porabljen v slab namen, seveda pod pogojem, da bo smatrala stvar za resno in da bo spravila skupaj vsaj en del neizmerno obsežnega materijala, 'ki ga je v taki szobilici baš na tem polju. Javnost l>o nato izvedela stvari, o katerih se ji ni dfosedaj niti sanjalo. Dobila ibo vpogled v notranje stike, ki obstajajo ined internari-jonalo monopolistov za orožje. odoče aneksi-je, okupacije in še drugače imenovane imperialistične rope. In č? preti danes anieriško-j^pon-ka ali zaveznisko^kitajska vojna, se godi to le raditega, ker namerravajo vprizoriti vladajoči krogi raznih narodov roparske pohode, katerih pa seveda ne dopusti mirno in brez odpora navsprotna Mtran. Vseh teh vojnih vzrokov ne more odstraniti niti preiskava Ba-rucha, ne številne druge slične preiskave in jih tudi ni mogoče omejiti. Froti vojni ni v kapitalistični družbi nofbenega le'ka in naj ga išče še toliko in toliko šušmarjev. Gen Pangalos o svoji politiki. Sot rudnik beogradske * * Polit i- f Iz tega krrtervjjuva bi se mora-Poročalo pravi. > Milosavljevač je polotil Ate- lo sklepati, da želi Pangalos čim krila š, krajša, da bodo segala ,ie in {UH|iti svojemu listu poroči-! prej obnoviti pogajanja. Toda najmanj štirinajst inčev od tal. j lu 0 intervjuvu, ki mu ga je do-U-kljnb vseifu: umestna je naj- Ker se nahaja večja >kepsa gled- i resnične do- Lase so si skrajšale, krila so -i i volil Pauirailos. krajšale, vse je kratko pri njih (pri nekaterih celo pamet), edino- vprasanje bodočih odnosa je v med j brc volje na grški strani, in -lej jug. kraljevino in tlrško v ospre- ko prej ostala domneva, dla 'je le .njihov jeiziik je obdržal svojo tlju političnega zanimanja j - u- j ena glavnih točk Panglasovega mestno, da prinesemo ta razgo- program: nepopust'ljivost napram vor v celoti. J-i dostojan-.itveno dolžino. Sicer ipa s tema štirinajstimi in- čami ne b<> nič dobivga. Prej mu o smatrali številko 13 za nesrečno. Odkar je pa izdal predsednik!"] " n,- ) 1 t dogodki ni-o Wilson -nojih 14 točk. je števil-J ka 14 vir vse naše nesreče. "Kakor sem že enkrat rekel", je govoril Pangalos, 4"poslednji bili niti državni * Najzanimivejše poročilo, ki je dospelo zaJcLnj • dni iz Jugoslavije, se !ila-i: ! itgosia v! ji. V ostalem poročajo dopisniki i/. (Irške. da .se je prevrat izvršil z:.re- povsem mirno in naglasa udar niti revolucija. V celi Grški;-e. da se prebivalstvo obnaša i*>-je vladal popoten rod. Nihče ni vsem pasivno ter da j-- npremem-pouivil. nihčv ni ranjen. To kar{ ba vlad.- izključno delo vojaštva. I -tuj izvršili mi. imenujem oboro-J Vse kaže. da hoče Paniralos naroda in, ustvariti v (Jr-ki sličen položaj /eno maniiesstaeijo , vi j-ske zoper via ic . . . . . ki se ni na- kot Primo de liivera Pogajanja med zastopniki lir- • . , , , - .... 1 ^ 1 j r.ajala v skladu z javnim zivlje-vatske republikanske stranik in v >-parnij:, ]">ri čenier je važno, da je na nje- doga- j -i dnik i »u-Hlike. Najvažneje za . , , , , j njem in njegovimi potrebami. To;gov.i -t rani tudi Konduriotis. pred zastopniki vlade so se dobro ob- , ..... ' . , kar se je ziredilo pri na-, nesla. Sklenje.no je bilo. da bo str- 4 ." , -, . , - ■ , . ... . . |ja tudi v drugih ustavnih drza-f nadalim razvoi pa je. kako -t;t- uanje ministrstvo resigmjralo ter , , ... • .... , : . - . \ah. Kadar veVina izgubi zauna- Irsee zavzame napram temu par- da iio .stvorien nov kabm-1 pod- i . r , . . 1 ; nje drugega u-tavnega faktorja, predsedstvom ministrskega pred- - , - - , , ., " 1 v nast-m sluea.ju predseduika rc- seilnika Pašiea, V novem ministrstvu bo tudi ]>«'t zastopnikov hr-\atskih republikancev. S tean l»o dosjH'1 napredek jugoslovanske politike na mrtvo točko. Kar bodo republik a ne i predlagali. bo vlada odločno zavrgla. Vsaik viadni »pr nllog bo pa zadel na odločen odpor hrvatskih re-publika.ncev. Vse s" bo Vršilo v znamenju gp.ranja anto i tamo publike, tedaj ta d rimi faktor veri vlado drugim možem, v katere ima zaupani je. To se je dogodilo meni. Ta oborožena mauifestaeija -e je izvršila v miru. Bivši ministrski pre l.-ednik Mihalakopulo- -e lu ha.ja v -vobodi in je š- vtslno šel' -voje p ari am en a t rn c skupine. -Jaz s-rin se.-tavil vlado in -topim prid parlament. Vladati hočem v mejah ustave lament, ki -estane v kratkem. Po -vojeni rajq>oloženju je sicer na-protezi Panga!o>n. t<>«l:» vi*n-«.I::r ni gotovo, kako se jvostavi napram njemu, ker j - jasno, da ga čaka v -lučaju opozicije razpust in nove volitve. Na poti v Rim pater Ko-. —?51ov. Sokol. Chishohn. brat V. Košnik, 62.50 took: llrv. Sokol. Milwaukee, 111., brat F. Jakoš. ."34..">0 t(M_-k; Slov. Sokol. Chicago. 1 rat F. Končan. 52 točk; llrv. Sokol »St. Louis, brat M. Bazdarič. 50.50 točk Omenjam, da je brat Košnik prostovoljno dostojni od zleta. brat Fran Končan pa n<- mori pridružiti zlctui. lcer po zaključku letne seje -Jug. Žuipe se več kot dva telovadca • in ga društva ne od pošljeta v domovino. l>aai pred odhodom bratov v domovino, to je 25. julija, prire- di .Jiiir. Žuj>a lianHtni Kacin«' Ave. ol 1 n: nadejam se. da bo večina gla- ve rta ncilvomno tudi Trstu usta-! !°vala za moio vIado- S,Mn l,rr^ri-'rade x ji ranja. da bo miuistrs.tvo im lo zr i • . iseboj veliko večino v nan lu. da Poročal ni sieer tega nikomur.« •bo soli lno :n da bi zna'!o org;mi-f/iraf! mi in da mu njegova kramarska preporodinn« državo. m>- žilica pri tej priliki ni mirovala, j(iinu> vojsko in mornarieo. da -Kot sem čital črno na belem v j tem *«5«itiiin> zemljo in koristi. >t;irokrajskih listih, so začeli i/ mo tu(,i ^'Vtiflim zaveznikom. sicer tega nikomur, j niti -vojemu prijatelju v Oiieago ne. toda znamenja govore, da je ibil Kuverta v Trstu, da je bil v in tržaškega samostana pošiljati pla- ( !an' ni<>-'<' v,;1(' nri zvečer. — ka.te z naslednjo dobesedno vse-\"-.tt>pnina •">() centov. Na progra-M'ino: mu je pevsko društvo Lira terj "Saino-1an več kapticinov v Trstu so po vcciu; oficirji v eivilu. a jaz sem eden od onih častnik' v. ki -to -e 1- tn 1P14 'iprli zopet kralja Konstan-j hina in šli drugih društev. Oh t nem na-; potrjuje s pričujočim, da je ze-iT,na 1,1 z VJM,U ( u " | stopijo tudi brinje pokoli, ki po-1 ">'-.)izvirajoča iz raznih -vetih v zf>^r cigare in Nemee. tujejo v Zagreb. Za vse-tn: :isko' krajih Jeriizalenia. ki jo jo j Mi miio so takrait mprli »oppr Krni- zabavo je preskrbljeno. j vala 1 rJšaška tvrdka Ernesto Klmk J 11' korekten j>roti Odhod bratov S- kolov bo dne v uaiži prisotnosti prispela s par-fva,n-12(5. julijii ob 11. nri dopoldne l'>. O. li. !{. Sprevod začne jnikom "Av ntino" in z nedotak- Dobro razumem skupne initere- j njenimi jiečati. ■e. ki vežejo naši dve državi. V i Kavnotako lahko zagotovimo.,? »n igrajo nciko vlr-go tudi moja j d :J0 zjutraj izpred llrv. Sokol-' ja se liapoigevanje medaljo-|"ga-njajo iz vode in ostajajo čebele v panjn. ( c ^e bliža vtihar ali nevihta. po-Uatjajo mr.he \ -A'ji-vmartinč.ki se ^krivajo. mor-ptice letajo v bližini obale ali p;i celo ostavijo morje, čebele pa -e v ropih vračajo v jianje. Xa-pr< t no opazujemo ciu vrm«niii. cla letajo la-lnvke v:soko. č ibe b * in vse o-"ta-\ljajo ' voja trne/da že v ranem jutru, pajki Živahno predejo, muhe in ne top rji letajo -e pozno po zatonu solnca naokoli, morske ptice pa že zgodil j zjutraj zapustijo >voja irnezda v ska-lati in o-llcte na .široko morje. Sev« I i j>i radi t ga ne moremo trditi, da živili vnaprej vedo. kako bo vreme, marveč -i moramo njihovo vedenje razlagati < vlažnostjo at-mo-tere. ki je v direktni zvezi z ! Ijonov sto zemljo pod našim nad-j Pred v cm a letoma -eni bil ge-j bodočim vremenom, na drugi stra-zorstvom in z dovoljenjem tržiiške [ nerali-imus inacedo.n-kc voj-ke in | ni j>a vpliva živali, oziroma Novice iz Slovenije« i Dopis. Chicago, 111. Po trinajstletnem obstanku Slovenskega Sokola v Ghicagu bosta poslana od Slov. Sokola dva člana, in sicer dobro znana brata A. Venceil in brat Jos. Vidic prvikrat v Zagreb, (in sieer dne 26. julija na L Hrvaitski vbsesokoteki izlet. Pokazarti hočejo tudi oni, da so, čepra.v majhni po številu in zelo oddaljeni od rodne grude, še vedno zavedni in marljivi Sokoli. Društvo je zelo marljivo in delavno, kar j© razvicHno iz tega, da je v letošnji sea j i pjn redilo več javnih natopov v Chicajru, poleg tega p« je četa telovadcev, Sokolov an Sokolic nastopila s svojimi ii&bornimi rmjmmi todi t b&aaji o- kolici pri bratskih društvih Jug. Zupe ter je tudi sodelovala pri vobče znanem Češkem Vsesokols-kem jZItitu rtic Federation. Uspeh tekmovanja je bil -sl-edeč: Slov. Sokol, Chicago, brat Jos. Vidic, prva cena, 83 itočk: — načelnik Silov. Sokola v Ohicagu, brat A. Vencel, 78 točk; — Hrvatski SokoJ, J. Mavric, 63.50 točk; Hrr, Soaol, J. Novosei, ©3 točk j Novi inženirji. Na tc/lmiški visoki šoM v Hriiu sta Ivan Benkovič in Josip Bučar iz Ljubljane položila diplomski izpit iz -trojno in elJktroteh-^nične stroke, Franjo Kočevar iz Hrastnika pa iz kemične stroke Xa šumsJki fakulteti zagrebške univerze je s prav dobim uspehom napravil tliplomsld Lnženir-ki izpit Franjo Jurhar iz Griž v Savinjski dolini. Sovražni bratje. Na obtožni klopi sedijo bratje: Matevž. Jože in Jan z Ronišak i/ Žage, občina Gojzd pri Kamniku, vsi trije raw pit i pretepa!"-i. ki sijih boji vsa okolica. Janez Lu -Jože st.a že pred leti nekega ubila ter bila obsojena, prvi na poldrugo leto. drugi pa na a-em m -ecev ječe. Ako se je treba kuga lot.iti. se si .bratje složni, ako pa nimajo nasprotnika. se medsebojno zgrabijo. Tako so bili pretopaški bratje dne 29. marca t. 1. v neki gostilni v Smrečju brez nasprotnikov. toda ž>'Ijni pretepa. Najbolj bojevitegfi se je kazal najmlajši Matevž, ki je hodil po -<►-bi gor m dol trr vpil: "Bom vse zbil!" Ker se bratoma ni ravno zljnbilo pretepa, je Matevž pokleknil pred starej- ira Janeza, ki je ožonjen, ter ga prosil, naj se gre ž njim metat. Ker se je Janez branil, je Matevž udaril -stolpni po steklenici, nato j>o sve-tiljki, da je nastala tema. Gnstil-načarka je zbežala k sosedovim. V tenni ffts potem Matevž in Jo-5e s stoli navalila na brata Janeza ter ga močno poškodovala. Janez pa je potegnil nož in trikrat 'klal Matevži! na glavi. Edina priča >e izgovarja. da je proti {.re'epom za-*pal. v istijii pa boji nasilnih bratov Romšaikov. Zupau.-tvo je izdalo lee zapečatijo z našim pečaitoni. Ker -mo ine-li Vpogled v dokum- nte. -memo zagotoviti vsem vernikom. še tedaj sem -topil v prijateilj-ko „-i njihovo raz.nolož-nje. Živali cdnošiij,- /. vašim ministrom g. Ba-j torej ni-o v prav m pomenu Uese-Iugdižičem in z generalnim konzu- de 4i vrc-mcnosilovci' *. marveč ima- om v Solunu Stanojevičem. V jn le čudovito dobei da izvira zemlja, lu se hrani v tem j onem ča-u -o se vršila pogajanja [menihe v atmo-feri. anedaljonu iz gori navedenega' ^a vašo svobodno cono v Solunu, j _ ^Imesta". {Tudi jaz sem takrat interveniral; t uit za izpre- * 'pri tedanji grški vladi in deloval. Presneto, če to ne diši po lvo-jda -e -prejmo zahteve grške vla-verti, pa tudi če.-> n fx» česnu ne de. Prva dolžnost moj vlade bo. za-udaja! tla izgladi neMporazume in da ob- Zemljo so začeli importirati iz, novi prija-te]j-.ke odnoš-ije z va- Trgovcc z dijatnanti pobesTiil. 1/. Antverpm poročajo, da je pobetgnil nek ivdiki trgove«1 /. di-jamanti. zaT>u-fivši deficit več Palestine. Kirasaia ideja, o kateri Vso zemljo in ostalimi balkanskimi | J»ilijonov. Policija ga isč - in iz- upajo. da l>o nesla lep - dobičke, državami*'. Ne bo dolgo, ko jo bo Koverta tudi v Ameriki prodajal En do- J" dana je /.a njim tiralica. lar za zemljo, en dolar za meda- Ncdovoljena konkurenca. Policija je v .stanovanju dveh bratov Bojcev našla za kakih ^jUonček. Skupaj dva dolarja. Ci- tisoč dinarjev znajnlc in kolkov. -t.i dobiček pri vsakemu sc.tu en dolar in devetdeset centov. \ red):lote. ki -o bile gotovo ukradene. je ponujala žena enega izmed bratov j>o trafikah na prodaj. Plen potoka najbrže iz Ca- kovea, kjer j • bilo nedavno vlom- i;,...^ i * »klestvo;za Majka Cegareta sveto- tjeno \ neko tratiko. (>t»a brata* ^ -ta zapo-lcna na Laškem pri novi stavbi in so jih tam zasačili in zaprli. O. Koverta. bo prinesel seboj še druga presenečenja, ne glede na razne pildke in odpustke. Za Petra Zgago vatikansko pro- Redek jubilej. V angleškem mestu Copelandu je praznoval te dni Richard Beach redek jubilej (>">-!• itn e ga dela pri eni in isti tvrdki. To je tovarna porcedana. v katero je vstopil kot deček. Trkom 'let je avan-ziral za obratnega vodjo. Tekom v.-ega tega dolgega i'-a-a jubilant ni bil bolan niti en dan. Velik uspeh poštnega letala. Me l Frankfurtom in Curihom poslujoče poštno letalo družbe Aero-Lloyd je izvršilo polet med tema dvema kra jema v dveh lirah. ZoW.niski vlak potrebuje pri najboljši zv^zi devet ur. ka.ta.rln-ke žegne. ostalim ameriškim Sloveneeim pa ultimatum, da mu morajo jhkI smrtnim grehom •1komaudirati dnevnik, če jim je -plor ši kaj za življenje na tem in na onem svetu. Vprašanje je če bo privlelkel tudi Toneta seboj. Kajti če bo Tone po v-?h božjih potili, katere bo b iskal, goreče molil, mu bode nebo mogoče mdlositno podarilo košček zdravega razuma. V tem -lučaju >e ne bo vračal s Ko-ve to. Prišel bo sam in ne bo hotel imeti v Ameriki ž njim nobe- li'ga opravka več. * Edinost poroča, da je prag Kre-menščevega očeta čist. Seveda mora biti čist. ako ga Krcmen-ščeva mati na kolenih poribajo. Za prag se ne vpraša. Vpraša se. če sta čista tnidi vest in sree. V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 4Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. XAJSTA REJŠA JUGOSU) V A XSKA POT XIS K A POSLOVXICA V AMERIKI t p GLAS NARODA. 17. JUL. 1925, Franc Milčinski: MUHOBORCI. (Nadaljevanje.) Razposajeno se je za-smejala, hitela naprej v v«žo in zaklicala: — Ata, ata! — Njej ?>ta sledili mati županja, vesela, tla je zadela s svojim obiskom ravno v tako izredne okolnosti. Julka pa plaha in v skrbeh, ali ne prihajata ncprav. l'a so je že pokazal v «rostilniš-kih vratih gospodar "Zlati volk", s kapico po strani, in po vinu je zadišalo iz njega, ko je hripavo, toda prijazno pozdriivil obisk. Bil je dober kri'mar, ki vztraja pri jmeni v sobi. — Oh, gospa, pijari, toda pije le toliko, da dela druščino in i bila snoč-i tukaj, Julka, primojdvojaea, najlepšega ženina bi ti bil prikomandi-ral. — E. maram zanj ! — se je odrezala .Julka. — Če ga že imaš, potem je druga. T*»ko je zabaval "Zlati volk" fcorodnici svoje žene, mati županja jr občudovala novo visečo svetilko, ki je zadnjič še ni bilo, Julka je vprašala, kdo je monogram uve-zel v prt, tačas pa je že prisopihala gospa sestrična Ana, "Zlata Volkulja". Vzkliki in poljubi, gospod "Zlati volk" se je zdaj zopet lahko vrnil k prekril jen ♦mu pospeševanju obrta, in ko so ženske od razburjenja in pozdrava prišle do sape, se j»> pričelo obširno pripovedovanje. — Torej, povej, povej, kako se je kaj obnesel vaš bal, — je vprašala županja. Vedela je, zdajle se bo nalezla za poln koš najnovejših novic iz Luč; ali se jim bodo smejali v Muhoboru! — Da, naš bal — čakaj, vse ti povem! — je rekla gospa Ana, in gospodinjski njen pogled, nikdar počivajoč, jr spreletel po mizi in po sobi, ali je vse v redu. — Aneika, 1i nemarni otrok, kaj postajaš in posluške otepaš! Ali nimaš ni<* dela/ V kuhinjo beži. kavo mi prinesi! Ali si čula ali ne.' Ančika m* jc zadri a nad materjo: — Xo, no, saj že grem, — in mrdajoč se je počasi izginila. — Moji ljubi, post režita si no, kar po domače! Torej naš bal. Petdeset porcij purana sem imela pripravljenih, do poldesete ure so bile vse oddane, po 1 K 20 vin. s salato vrvd — ali ni to poceni? Saj draže ne smeš računati, ti ne veš, kako so ljudje umazani! Povem ti, pri uradnikih je sama izguba! Izbirati si znajo, nobena reč jim ni dovolj fina. ampak napol zastonj bi radi vse imeli! — Svinjske pečenke je šlo dvajset porcij. Ob treh zjutraj so se dobile hrenovke. To je bilo iznenadenje, vsi so bili strahovito zadovoljni. Pivo se je trikrat nastavilo, vina smo tudi precej potočili, nazadnje so pa dajali za kuhano vino, fcodnik, kakor je skop, ga je sam plačal pet litrov. Kaj pa gospe in gospodične, — je zanimalo županjo, — ali so bile inoeno našešarjene? Gotovo da! — O jej, se je oglasila Ančika, ki je prinesla mami kavo in je sedaj zopet slonela ob podbojih, — čevlje na biks, v žepih pa niks! Ali se mi izgubiš, smrklja! — se je zakregala mama — Kak jezik ima ta otrok! Pojdi z Julko pa ji pokaži, kaj ti je prinesel Božič! Dekletci sta odšli in županja je z napeto pobzornostjo poslušala nadaljni popis bala in prijetno jo je ščegetala misel: — Čakaj, bližnji pred pust bo pa v Muhoboru tudi že bal. — Da ti povem, — je nadaljevala gospa Ana. — eleganca kakor na dvora! Tratnikov« Lojzika od tamle nasproti je imela bele glace čeveljčke; da si jih ni čez cesto pomazala, jo je krščenca, stara M ica, stuporamo prinesla sem pred prag. Kake dovtipe so potem gospodje uganjali, ves večer so se ji ponujali: — Kaj ne, gospodična, jaz vas štuporamo neseni domov. — Toliko je bilo smehu! — Le počakaj : Mlakarjeva Lina, dobro dekle, ampak nope ima — kakor slon ; ta je prinesla lakaste čevlje s seboj v papirju, prišla je pa v širokih. Preobula se je pri je rekla, kar smilila se mi je, — tako me bodo tiščali; za premor, ko bomo večerjali, se pridem zopet preobut za pol ure, saj dovolite! — Ves večer se je sodnik slinil o-koli nje; tako je bila srečna, da se še preobut ni prišla; ali se pa ni mogla zmuzniti. — Ali bo kaj dosti imela? — Desettisoč obljubljajo, pa kje jih bodo vzeli! Bučnih pečka že, pa ne kron! Pol toliko bo tudi dovolj ! Županja si je mislila: — Naša jih bo imela tridesettisoč, pa ne kron, ampak goldinarjev. Gospa Ana je nadaljevala: — Xotarka vsa v svili! Čakaj, to ti moram povedati: Not a r je prav fin gospod, ni umazan, ne stiska grošev in rad malo pokvarta in pokroka — kaj pa če, saj ves dan dela. Notarki pa to ni všeč. Ali naj venomer pri nji tiči. pri sitniei! — Zdaj, kadar mu preseda njena sitnost, pa sploh domov ne gre. notar, apmak pri nas kosi in večerja in pa Rezki, naši natakarci dvori, veš, tako iz norčije. Notarka pa ljubosumna na Rezko, ali ni to neumno? — Snoči pri večerji notar, dobre volje, trčne s svojim kozarcem ob kozarec svoje mliosti-ve in ji reče prijazno: "Servus"! zmoti se pa in ji reče namesto: — "Servus Minka!" — "Servus. Rezka!" Tačas notarka kvišku, kakor da jo je pičil gad. vsa sem bila trda. Zdajle bo pa klofuta priletela. adijo bal. sem si mislila! Notar pa — nak, kako je ta človek premeten — hitro prevrne svoj poln i kozarec po njeni obleki, ravno v naročje se ji je izlilo — pa je bila jeza pogašena. Tako se je delal, kakor da se mu je po nesreči pripetilo, ali jaz sem natanko videla! Spravil jo .je domov, da se preobleče, pa je prišel nazaj brez nje in bil prav dobre volje. Tako je gospa Ana še naprej pravila o balu. in ko je bil bal do kosti oglodan, še o tem in onem. kar je bilo novega v Lučah : o da-earju, kako nagaja, o davčnem inšpektorju, kako jih privija, pa mu je zadnjič dala pod nos: "Kaj ne, gospod inšpektor, davek se pravi zato, ker se ž njim davi človeka!" 'in o nave m sodnem pristavit : ta nič ne pije, zvečer v sobi sedi in študira; mož, "Zlati volk" je rekel, da mu bo stanovanje odpovedal; če ne da nič zaslužiti? Ura je bila in bila, predno je gospe Ani potekla štrena, pa bi ji še ne potekla, da se ni razgreta gospa županja preveč smejala vsaki novici. Ta smeh je cikal na za-smeh, zato je gospo Ano nehalo veselje pripovedovati in rajši je prepustil^ besedo županji. — Ljuba moja. — je rekla, — zdaj pa ti govori in povej, kako s»e kaj doma ravnate. Zadnji čas ste kaj mogočni, nič vas ni blizu, nič ne pišete, vse mora človek šele po tujih ljudeh izvedeti. Kdaj* pa bo kaj z Julko? Ali se sme čestitati? Slišali smo, da je zaročena. . . Županja je začutila želo v teh besedah in zabliskale so se ji oči: — To pa je že od sile, da so tako zlobni jeziki. Nič ni res. še senca tega ne. Zdaj bi le rada vedela, kateri rogač ima tako peklensko veselje, o mojem dekletu razdirati take čenče, rada bi mu malo stopila na jezik. — Ali je to kaj hudega? — se je hlinila gospa Ana. — Saj ni nič hudega! Dekleta so vendar zato, da se pomože. Res ne vem, kdo je pravil. Muhoborei, ko pridejo po opravkih na sodnijo ali v davkarijo, se oglašajo pri nas na zajtrk ali kosilo, pa povedo kako novico. Da se 'med Podržajetim Jankom nekaj plete in vašo Julko, tako so pravili; ne eden in enkrat, ampak več in večkrat. Saj so hvalili fanta : rekli so, da lepo poje, posebno tisto od "Pijanega študenta". Ni še nič, seveda ne, so rekli, pa bo že še; sicer pa, saj je pri vas vsega dosti. — Zato nas pa obirajo, — se je hudovala županja. — ker kaj imamo. Sama zavist jih je, teh ljudi. Podržajev Janko. Podržajev Janko, prav na tega čakamo! Kaj pa naj storim ?! Pota mu ne morem prepovedati mimo hiše. oči mu ne smem izkopati, da ne bi pogledal Julke; ali mu naj jezik izrujem. da ji ne bo več rekel Dober dan! In sploh, naša zijala, kaj bo tak otrok, saj vidiš, da je še vsa neumna. — O, to nič ne de, — je nedolžno rekla gospa Ana, — saj nekaterim se še prav poda, če so neumne. — Čakaj, — si je mislila županja, — zdaj pa prideš ti na vrsto. — Oberoč je ljubeznivo prijela sestrično za desnico in rekla: — Eno novico ti pa vendar vem povedati. Pomisli, Ana. čez štirinajst dni gre moj mož še z dvema odbornikoma k sodnemu predsedniku v mesto, stvar je že tako daleč dozorela: v Muhobor dobimo sodnijo! — Tako, sodnijo? — je z visokim glasom dela gospa Ama. Ta ve-*t jo je presenetila. Saj govorice so se čule, da si Muhoborei žele sodnijo. Pa kdo bo govoricam in žel- NASLEDNICA POKOJNEGA MOZA PLAVAJOČI OTOKI CO»»«ICMT M IVSTONI VICW CO. Nt*.*0«IC Moderna tehnika triu m fini. I/ Berlina poročajo o novem veJepo-teznem načrtu glede zgradbe u-] notni h otokov v Atlantskem oee--janu. ki naj služijo letalom kot pi istajališča v zračnem prometu mtd Evropo in Ameriko. Ogromni načrt je za^no-val ameriški in-ženjer Armstrong. Namerava se zgraditi osem umotuih otokov, oddaljenih pet-to morskim milj ede.ii od drugega. To razdaljo i.ihko dane* prel. ti vsako letalo z lahkoto. Konstrukcija otokov temelji na principu }• b ne go rt lelom Ko je umrl John Jakob Roger ljena na njegovo mest o nje; iz Lowell. Ma>s.. je bila i/volje-ova vdova, ki .jo vidite na sliki. Iz zgodovine poljuba. NOČE BITI KRALJICA Plavajoče 1< znano -amo Pred več meseci se je že širila po italijanskih listih vest. da se princeizinja Mafalda. druga hči italijanske kraljevske dvojice. $H>roči z belgijskim princem. Mor-tia je res bilo nekaj na tem. tla bi bil belgijvki princ rad vzel za žene priueezinjo Mataldo. Na dvoru si) videli, da Mafalda ne mara biti kraljica. Kmalu nato -o prihajale govorice, da >e bliža MafaUli neki nemški princ. Pred vina letoma. ko je obiskala pritteezhija v Rimu v spremstvu svoje matere idenih «rora. . u r 1 ckO »JI je princ r i-2 • nekaj let. Že v začetku svarimo svoje či-tateljne bero ničesar o tej lepi -emi (tema je pravzaprav srednjega spola!), kdor pa že či-ta. naj sodi povsem nepristransko. \ Gre nam predvsem za zvok. ki ga povzroči poljub. Ta zvok so proučevali pesniki in pisatelji vseh narodov in ga povečini, da, skoro redoma razlairaii humorist i č no in c slo satira-no. J. Joer-gein-^en pravi na primer: "Pljus- . . , , . „ ., i kanje valov proti skalo vit emu na .laiu pripisoval kaj važnosti! —j. .... , . rj i • •• t.;• , ^ [ brez ju je kakor zvok poea.s*nrh : poljubov." V romanu, ki ga je spisal znani romameier Socren Kiierkegaard. govori nekje o ženini ih in nevestah, ki so se zbirali j pri njegovem stricu: Brez prene-jbanja eujemo vse večere tlesk. i.i hodi! kdo okoli z 11111-to so poljubi ljubim- Zdaj ji ni bilo jasno, kako stališče naj zavzame nasproti nepričakovani novici. Vsekako jo je dražilo že to, da se županja veseli. Zaletel se ji je zrak. pokašljala je in rekla: — Tako? Nisem še slišala! — Da, — je rekla kar najslaj- , . , ,, ~ I kakor se županja, — stvar je takorekoe i . r »i • i ••• h al ni kom ze dognana. Luski sodniji vzemo pet občin, sodniji v Račjem in sodniji v Robu pa tudi vsaki eno; vse te občine pridejo pod novo sodnijo. Par uradnikov boste seveda izgubili tu v Lučah; vem, da boste veseli, ko imate samo škodo pri uradnikih. — In uživala je sladki sati maščevanja in zraven srknila malo vina, da je s čašo prikrila škodoželjnost, ki ji je preočitno zaigrala po licu. — O. zakaj pa ne, — je odgovorila gospa Ana in se še vedno ni mogla ujeti. — Zaradi mene! Jaz vam ne zavidam sodnije, jaz ne, jaz vsakemu vse dobro privoščim. Seveda, mi smo prizidali dve stanovanji za uradnike, prizidali smo salon, ti stroški se nam morajo povrniti; če jih drugi ne povrne, jih pa mora muhoborska soseska. Saj so doktorji na svetu! — Prav imaš, — je pritrdila rtvsno županja, — še je pravica na svetu. Skoda se vam mora povr- cev." Se bolj drastičen je nemški rek: "Poljub je zadodiel. kakor da bi krava potegnila zadnjo nogo iz blata." Stara danska prKln-vea se glasi: "Poljubil jo je tako. da je donelo, kakor bi s ikal rogove mrtvim kravam." Kaj pričakujejo otl poljuba žen ske. je težko reči. Znano pa je, da so do zadnjih časov dajale pre dnost bradatim možem. Zdaj za enkrat pa so v modi golob rade i. V Nemčiji so dejali i svoje čase-Poljub brez brade je jajce brez soli." Mlade Nizozemke -o istega mnenja Tam pravijo: "Poljub ne sme meti samo glasu, temveč tudi okus, biti mora močan in sladak!" Ali: "Poljub mladeniča brez tobaka in brade, je kakor poljub na glinasto Meno." Dr. Nrop odobrava vsekakor lahkomiselno mnenj . da je poljub stvar brez posledic. K temu pravi Italijan: "I sta niso nič niti. Ne vem, kdo je naročil, da slabša, ako jih kdo poljubi/' Nor- zidate stanovanja in salon. Če so Muhoborei naročili, naj pa Muhoborei plačajo. Prav imaš! Stara okajena stenska ura je počasi in z naporom zabrenčala petkrat. Rezika je prišla luč prižigat. Gospa županja je planila kvišku. — Oh, križana gora, pet je že in mož je rekel, da morava še pred nočjo biti doma. Preljuba moja Ana, kdaj nas prideš kaj obiskat ? — Ostani še vendar, saj se ti nikamor ne mudi, počakaj vsaj ss večerje. — Pri vas tako hitro čas mine — kje je neki Julka? Bližnjo nedeljo vas gotovo pričakujemo. Tako sta se prisukali v vežo. V kuhinji sta sedeli Julka in Ančika. Julka je pest ovala veliko sivo mačko, Ančika pa je živahno pravila, ne ve se kaj, ker je zagleda vši jo hipoma utihnila in se zmuznila ven. Mama se je zakregala za njo. naj reče hlapcu vpre-Či. Iskali go še "Zlatega volka" -pa je spal in ga ni bilo vzbobnati. Koleselj je bil zaprežen, gospe in gospodičn so se poljubile, gospe z veliko ognjevitostjo, pa z žolčem v srcu, in odpeljali sta se gospa županja in Julka — trikrat navkreber, trikrat navzdol — v Muhobor. Doma pa je bilo še malo poloma zaradi Podržajevega Janka. vežani pa imajo lepo pesem: "Junak je poljubil deklico na u-tia, :pa še enkrat in še enkrat, ii> vedno je bila enako velsela." Misel, 'ki jo mi izražamo •'vrniti ukradeni poljub." označa Španec: "Ako te mati kara, da si se daJa poljubiti, vrni poljub, ljuba deklica, pa bo držala usta!" 4 razstavo umetaiosri. je sjk>- mole kot '..,,„1 , t, ' , .r.nala pr.nea r napa I less čilskega, a iz vode. glav- ,•»,) - . , - - , Ud tega ea-a dalje -e je princ 1 na masa pa se n.haja pod vodo. S .jj k; Mva y Ua{t tem je podana skrajna stabilnost.'.... i i.i;.;'i * . • - m r , ,, r»» ... , 11 "'i nlizaj prmeezinji Mafaldi. On la temeljni nauk se preiie-e tudi ; „ - -i - . .1« nečak: nemškega cesarja \ die- na mnetn * otoke. Stirioirlata. 1 . .' , , "... ... , . lili', svetovne vojlle se je udeležil I metrov stroka, 40J m dolga m 2o , , j , . , ... \ * '»ojih na rrancoskem in lul tm- ni nad vodno «rhid;no se dvisraio- r - I- . , , . ~ * |di ranjen. \ i>ok je m lepe nosi a- ca plosca dobi ogromen podsia-L.. .. , , T . , . . , . : , -tar okoli JO let. Ljubi uniet- Vck 17 /oleza m betona. \ se sku-|,lrt . ..+ Ar - , , . . se it? snrl ill oba sta-skle' - i , ! nost. kakor tudi Mafalda. ki se •K k In paj. ki Ih) zavzemalo 1.1.(KH) kub. i - . M razdreti zare.ko. "Najbolje1 ni hn ()- , . , 1 Posebno / godbo m sifar - m. oo ieza.o Vo otlstot.kov podu:tW)ll dejal ,ll0nik0 rrladino: di bo kolikor to liko neodvisno od vihar.rev. Sev d:' ni r;s'?una.ti. da -e lahko tak o- Paj nila je, da -j vrniva pisiua," je on. "Dobro," j odvrnila, "ali liko n.odvisnn od viharjev. Seve-naj -i vrniva tudi najine polju-1 be? " 1>, se je zgodilo in zaroka se toI- prizkia na niQ„ko dno Tc ! postaje za letala bodo plaivajoč prav | zasidrane pa bodo z ouromninui, po- S vir milj dolgimi kraiblji. Na rdo-inojkih bodo deilavnice za popravila: grede o vsaki priložnosti. Pri restavracije in hoteli. Potniki ho- je — obnovila. Med Slovani igra poljub post-lino vlogo. Pri Rusih se Ijubl.ja in liže vse. kar "ide Jucrodovcnih pa ima poljub point n nekaj vzvišenega. Poljubljajo >• zvesti pobrati.md ob vincu. ljubimci pa le ob trotovih prilikah. To velja so ved a le za ljudstvo; v splošnem nay je pa kultura obli/nila. kakor vse druge narofle: št ge in običaji izgubljajo s \ o jo pristnost in \Se se izenačuje. Da pa so ljubile Srbkinje svojih čaiiiea (brk) . . .** tio lahko tam kosiii. eventualno! tudi prenočili. V-aka postaja .lo bi tudi svoj svetilnik. Armstrong: je predvsem gledal na tO. da ^e umakne obližju viharj n- in megle i na seivoru. Celo potovanje New York — Plymouth ne bo trajalo i več kot SO ur. Cena za vožnjo ne 1 bi bila dražja kot v prvem razre-1 •Ju na pamiku. da j j,- razglašeno, d;i se j poročita. Poroka bo najbrže v je-jsfui v Turinu. Filip Ile^sni-ki jo , protestant, pa se l»o pokatoličil. ! Mafalda vidi, kako srečno živi j njena 4arejša se13 milijonov zlatih frankov. Po smrti tega aristokra-ta je bila že cela vrsta procesov. Odvetniki se boje, da se ne bi pravda prekmalu končala, ker bi prišli ob mastni zaslužek. Doslej znašajo odvetniški stroški že miio iro milijonov zlatih frankov, ne i gede na sodne -troške. ki tudi ni-: f-o dosti manjši. Eno stranko je svoj čas zastopal tudi bivši francoski ministrski predsednik \Val-ileck-Rousšeau. Sedaj zastopa de-J (i" 'c pokojnega vojvode poslanec i Pau Boncoiirt. Pri tej dolgi pravdi gre namreč za zelo težka in komplicirana gene a loška vprašanja mednarodnega značaja. Računati je. da se bo pravda vlekla še nekaj let in da bodo odvetniki še lahko zadovoljni. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna poskušnla metode, katero more vsak rabiti brez neprillke In izgube časa Izr.amo način, kako kontrolirati naduho Sa telimo, da poskusite mi naS raOun. Nič ao de, ako Je to Se dolga bolezen, ali p& se Je pojavila Se-le pred kratkim,ako Je senena mrzlica ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno po?ku§nJo na-Seg-a načina. Xa to se ne gleda, r kaki kltml iivlte, ne gleda se na vašo starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali vršilca, nafi način vam bo takoj pomagaj. Posebno želimo poelat! onim, ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovntna vdihavat. 1a, brizganja, zdravila opijn, uimi, "patentirano kajenje" itd., želimo pokazaU vsakomur, da Jo ta novi način določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropenje ln vse strašne napade takoj. Ta brezplačna ponuoba Je prevaitna, da bi Jo zanemarili. TiSlte sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne poSljite denarja. Toiljite kupon uar.es. Niti poStnlne ne plačate. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.Roorn 701C NUaar* and Hud»on Sta.. Buffalo. N. Y. PoJIjIU prosto Do»ku>nja vaiaK* načina: ZASTAVE AMERIŠKE, SLOV., HRV. REG ALU E, PREKORAMNICE, TROBOJNICE, ZNAKE, KAPE, UNIFORME Itd. Fig ur no ~J% ccnrje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORAtOR Prevzamem vsako ▼ to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 283-SJ (Dalj*- prihodnjih/ Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar t zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortiandt St., New York fi^ Prečitajte pašno oglase o novih knjigah. f KNJIGARNA "GLAS NARODA'* POUČNE KNJIGE: Naša zdravila ..............................60 Najboljia slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani .................. ....... 5.00 Nemiko slovenski besednjak, (Wolf.Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —i Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.31 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............48 Oadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —» Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest i z ruskega .......................70 Mi plačamo poštnino. GLAS NARODA, 17. JUL. 1925. ŠOLANA, r*. ~ » KOMAH. _ •!'!> Za "Glas Naredi" priredil O. P. I 73 (Nadaljevanje.) Ves presenečen je stisnil Maurus ljubljeno k seibi. — - Posloviti »e? — Nikdar. Preje pustim om in te bom zopet videl, Margareta. Meni ne uideš več, kajti sled Šolane je kaj lahko najti. Kje in ke-daj te najdem jutri? — Tukaj, na ivtem mestu, takoj zgodaj kot le mtogoče, — ker ljubim jutranjo roso. — Margareta! Margareta! To edino ljubljeno, nepojmljivo čudo! Ves prevzet od čustev jo je zopet in zt>pet objel in 'pritisnil k *ebi, nakar se je ona nalahno oprostila, pokrila svoje obličje s GMT bcvstomk view co, ni« ««•■ Pri Kolyoke, v državi Mass., so našli sledove prazgodovinske živali. M takozvanega dinozavra. Slika nam predstmija odtis stopinje. Kako veliko stopalo je imela žival, lahko domnevate, ako ga primerjate s poldolarskim novcem, ki je položen v sredo. — Tvoje pretnje so smešne. Jaz te ne ljubim ter ne bom žrtvoval svoje prostosti radi dobre kupčije. Ti satan, vražica in Bog me obvaruj pred teboj! Zaikaj si tekla za nremoj ter se obešala name ? Jaz te nisem klical. Divja, bolestna ljubezen črne ženske se je izpremenila v fanatično sovraštvo. Bližala se je nevihta. — Voz se je ustav.il poleg ceste, v varstvu mogočnih dreves, pripadajočih neki grajščini. Na strani je blestelo majhno jezero. Maurus je vzdihnil. Sedaj prihaja na dan skrivnost! Čital jc dobesedno: zaslužna reč za fiziko in poštne gospodične. Toda kar se tiče kulture in lepih manir, telefona ne Impresario je prihajal iz boljše italijanske umetniške družine morem pohvaliti. Po mojih mislih r (Dalje prihodnjič.) / Telefon. / A « Fr. Ž. ter se je izučil za pevca. Naklonjenost žensk pa mu je kmalu pridobila sovražnike in t c km *, zapletel se je v številne prepire dn afere in moral je zbegati v Florenco. Kar je drugače največ sreča za moškeiga, namreč, sreča pri ženskah, je postalo zanj naravnost aisodepolno. Pričelo oe je hrefcsr.iotreno potika nje po svetu. Sedaj se je dvignil visoko, sedaj je padel. Nesreča pa je bila pri njem vedno večja kot sreča. * Bolj in bolj je šlo navzdol Nekoč tako ponosni pevec se je pričel zanemarjati — in trpel je njegov glas, katerega ni več gojil. Hotel je posta*i samostalen. da -uide tiranstvu ravnateljev. Svojo karijero je -zaključil v glumašfki druž/bi. ki se je potikala iz kraja v kraj, obstoječa iz vseh mogočih elementov. Njegova sestra N/neta, ki tudi ni uspela, kot pevka, e je na Stratto ter pobegnila ž njim in njegovo družbo. Totlaj pa se je p riot (la stara pesem. Oškodovani impresario Regrino ni imel niti najmanjšega namena, da bi pustil pevko kar tako iz svojih rok. Zasledoval je Stratto in pevko s svojimi zahtevami. Omahljiva sreča pa je v tem slučaju podpirala odvajalca. Violeta Pitesti. ki je nastopala pri njem pod imenom Solarna, je predstavljala čudovito drevo, ki je rodila zlato in srebro. Pričelo se je potovanje po vseh mogočih deželah. Kar so zaslužili, so za pili in zajedli in Violeta se je od dn? do dne bolj zaljubila v Stratto. Bila je omahljiva. nepreračunJjiva, divja in razuzdana. Kmalu je zapazila, da se tudi njemi lepoti ni posrečilo omehčati k n me nit o srce Italijana. To jo je strasno razkačilo. 'Na odru je -stala kot mračna, mrka žftnska. Nič več se ni brigala /a aplavz množice in njun plamteči pogled je veljal le enemu, Stratti. Občinstvo je postalo hladno in koncerti so bili vedno bolj sla bo obiskani. Dohodki so se zmanjšali na tak način, da je par članov družbe na skrivnem pobegnilo. Sal vat ore Stratta je divjad. Med njo in Pitwti je prišlo do burnih prizorov. Sedemindvajseto poglavje. telefon ne spada v olikano družbo. N. pr. reeimo jaz — jaz. če h komu grem in bi z njim rad govoril, si zunaj lepo obrišem čevlje, dežnik prislonim kamorkoli in potrkam. In potem poslušam, ali smem noter ali ne. Tako se spodobi v olikani družbi. Telefon pa — rrr — in je že notri v sobi — takorekoč v blatnih škornjah in v mokrem kožuhu — in karkoli delaš, s komurkoli se meniš, nič mu ni mar: prekine te in moraš pustiti vse drugo in poslušati telefon ! Prosim, to ni lepo, to ni dostojno, to ni nikakšen vzgled za otroke in posle in sploh! Moj stric Matevž ima gospodarsko pisarno. Zadnjič se je odpeljal za en dan — šel je nekam lovit neko provizijo. Pa mi je velel, naj ta-čas sedem v njegovo gospodarsko pisarno, ki vsakomur nudi strokovno pomoč po najnižjih cenah in naj pazim, da ne bodo klijenti uhajali h konkurenci. Duševni delavec sem, v duševni otroki je zdaj kriza in nezaposlenost in sem dejal: — Zakaj ne! — Pa mi je stric Matija obljubil, kadar se vrne, da mi bo plačal pol litra vina in je šel in ga je spremljal moj blagoslov. Toda ima stric Matevž v svoji pisarni telefon — tega mi ni bil povedal. Telefona ne ljubim, telefon je jako odurna prikazen sedanjega časa. Pa se je zgodilo tisti dan in je Telefon je učena reč in je jako Gospa si je rahlo obrisala rokavico ob mizo in se potem pripravila, da mi razloži vso tožno zgodbo. Imela jc sina in ji je umrl. U-mrl je tam daleč v naših južnih pokrajinah in ji ni dalo prej miru, da je izprosila od njegovih starejših, da so ji truplo mrtvega ljubljenca poslali semkaj. . . Takrat pa telefon: — Krrr! — Se enkrat: — Rrrr! — In še enkrat. Ne, to ne bi smelo biti! Tukaj sedi gospa v žalni obleki, na robu obupa, polna solza in sploh. — tukaj sedim jaz, da ji ginjen nudim strokovno pomoč — telefon pa: — Rrrr! Rrrr! in Rrr! — lil je tako telefon nesramen in brezobziren in ne odneha izlepa. Nisem mogel drugače, moral sem poslušati, moral sem odgovarjanj. Bil je strica Matevža prijatelj Cene. Hotel je stricu Matevžu sporočiti zadnjo novico od "Bele race": da je Lojzka zaprta. Lojzko poznam. Lojzka je natakarica pri "Beli raci" in je čisto neškodljiva žival. — Lojzika zaprta ! Kaj pa je storila ? — Suhih hrušk se je najedla! II oh oh o! — Hohoho! Kakšne si ljudje ne izmislijo! Gospa je vprašala, zakaj se smejem, mar se mi zdi njeno pripovedovanje tako smešno. Cisto sem bil pozabil ubogo gospo. Oprostil sem se in sem tajil, da bi se bil smejal — gospodarska pisarna se sploh ne smeje nikdar in pod nobenim pogojeni. Nasprotno, da smo jako gin jeni in da ji polni sočutja čestitamo, da ji je je človek moten — to ne bi smelo biti nikakor ne, in sem o telefonu že povedal svoje mnenje in se nanje sklicujem v polni meri. Prosil sem gospo odpuščanja. — Pri telefonu pa je bil strica Matevža prijatelj Izidor, in je vprašal, kje da je bil stric sinoči, da ga ni bilo in ali že ve, da je Lojzka od "Bele race" zaprta, hohoho ! — Zakaj ? — Ker se je najela suhih hrušk, hohoho! Hohoho! Preneumno! Gospa je bila užaljena, da se zopet smejem, ko njej nikakor ni bilo pri srcu, da bi se smejala. , Sram me je bilo in sem rekel, tla nisem jaz kriv, nego da je kriva brezobzirnost telefona in da sem sploh bil in da sem in da bom vedno zoper telefon. Telefon da mi zdaj že drugič sporoča bedasti dovtip o natakarici Lojzki. Gospa je rekla, da ni prišla semkaj poslušati dovtipov o natakaricah. nego je prišla iskat sveta in pomoči v jako žalostni rodbinski zadevi. Če bi ne bila potrebna sveta in pomoči, bi ne bila prišla. Videla me je skrušenega in je nadaljevala, da ima nečaka. Ta nečak da hodi v trgovsko akademijo in ji je povedal, da bi bila morala pošiljatev nemudoma grajati, sicer da je zavezana jo prevzeti, pa naj bi ji bil poslan mesto sina-tudi morski volk. Ali je to res? Ona da teh stvari ne razume in ne bi rada kaj zamudila in prišla v stroške. Ali je treba na železnici kake reklamacije ali kakor se tej reči pravi? In ali je treba poslanega mrliča onim. ki so ga poslali, postaviti na dispozicijo ali kakor se pravi, in ga tačas dati v hrambo kakemu špediterju? In ali .je res da bi