Z30. M1K0. v Ljmiiiani, v loreh 9 oktobra 19Z3. LOiO LUI. izbala vsak dan popoldae, izTzea&Al nedal]e ln praznik«. fna«rati t do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudb: beseda 75 o. Popust le pri naročillh od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. VpraŠanjcm glede inseratov na i se nriloii znamka za odgovor. tfrravziišivo „Slov. Naroda" in „Njrjđna tiskam*" fSnaflora nllca št 5, pritlično. — Te'efga ŠU 304- ĐrodnUtvo „31o7. Ffaroia'' Kaažl3\ra nlioa 41. 5, I« nadalropi© Tels'oa ito*. 34. DopUs sprsfe-aa le nodiisa*? in salostao IrankOTane« ■j*s?* Roko?lsov sa na vraSa. VJ «f inazemstvu on/a^a d*J CIn 1, nadaSjo Dsn 1*25 Po3tnina fjlacasia v gotovini. .Slovenski Narod* velja: V ia ;Q«la-i!ji v Ljubljani , oo poiti 3 : :::::: l . ...... Dm 144- — . 72--. 3fi--. 12- Din 144-— - 72--. ?6-— • 12'- Din 2nV— . 132-— . €•>•— . 22-- Pri morebftnem povijanju se imi daljši irtrofrilna doplivati. Novi naročiiiki iaj pošl;cjo v prvlč naročnino vedno !f££J" r»o nakim'd. Nui samo pismena narobila brez nos'atvi densria se ne moreno ozfrnf!. n~fl<>i?ij8ks f"#&8- industrija in banke.* O deflacijski politiki finančnega ministra Stojadinovića se je vnel v junosiovenskem novinstvu hud boj. — Krogi, ki stoje v blizini velebanČnih interesov jo seveda pobijajo in zahte* vajo povećanje obtoka novčanic kijub temu, da priznavajo posledice takega ukrepa: nadec našega denarja. Meni* mo pa, da ti interesi ne morejo biti edino merodajni. Tuđi bančno pošlo* vanie se mora naučiti realnih kupčij* s^ih načinov. Gorje nam vsem, zlasti državnemu uradništvur vsemu srednje: mu stanu in seljaštvu, ako se pod pre* tvezo produkcijskih kreditov razdere sedanja stalna deflakcijska politika ter ubere pot valutnega padanja. Valutna špekulacija, ki je prišla ob kruh, bi se znova razpasla, Padec denarja bi po* menil novo obubožanje državnega in zasebnega uradništva, pot denarne sa* naciie bi zavila nazaj in cilj ozdrav* ljenja bi bil se bolj oddaljen. Držimo se stroge in dosledne de* flaciiske politike! Tstočasno pa velimo, da kriza go* spodarstva, specijalno naše industrije in trgovine, ne izhaja iz deflacijske politike finančneefa ministra, marveč da ima poglavitne vzroke v bančnih institutih. Banke so se naučile prejemati od centralnega državnega zavoda cenene kapitale in iz teh kapitalov zalagati kreditne potrebe industrije in trgovine. To je napačno in Škodljivo. Banke naj postane jo to, kar so bite: zbiralke za-sehnega kapitala in njega posredovalke za kupčijske in investicijske naloge. Sanacija kapitalnega položaja naših bfink naj priđe od znotraj, iz temelja. Za većino naših bank pa velja, da tega osnovne^a načela ne rešpektirajo. Od* tod boj proti deflaciji in zahteva po novih kreditih Narodne banke. Banke nimajo za industrijo potrebnih sred* stev. Dokaz, da se zanašajo samo na kredite Narodne banke in da se ne brigajo za zasebne kapitale in njih bančno uporabo. Na ta način se naše b'anke odre* kajo velevažne gospodarske funkcije: zbirati zasebne kapitale, navajati na štednjo, prihranjevanje in interesiranje najširših krogov za investicije z ma* Iimi vložki itd. Razumemo bančno zahtevo po in* flacijski politiki. Tuđi je znaČilno, da postavljajo to zahtevo predvsem za* ttrebške in ljubljanske banke, proti katerim se stalno oglašajo očitki Špe* (črlanek smo prejeli iz krogov industrije fn trgovine. Tuđi nam se vidi, da zasluži vzorč* nost med bančnim sfstemom in sedanjo go* gosđarsko krizo temeljito pojasnilo. — Ur.) Clande Farr&re — prevel Miran Jare: CivNranci. Roman. j kulativnih praktik. Ne razumemo pa naše industrije in trgovine, da ne uvU diia, da moramo iskati vzroke sedanje gospodarske krize v našem bančnem sistemu in ne v deflacijski politiki finančnega ministra. Zakaj nima industrija bančnega kredita? Ker je ta bančni kredit tako neizmerno drag, da ga industrija krat* komalo ne more uporabiti. Kadar znašajo obrestrte mere 30 do 50 %, tedaj o kreditih ne more biti govora. Tukaj je rakrana našega gospodarstva. Bančni sistem, ki je tako nesoliden (in take obrestne mere so dokaz gnilobe) ne more razpolagaii s colveninimi kopU tali, in torej tuđi ne more vršiti funk* čije, za katere je ustvarjen. Industrija, trgovina in obrt bi storili za vse gospo* darstvo in za državo naravnost zgodo* vinsko zaslužno delo, ako vprasanje notranje prakse in poslovnega načina našega bankarstva postavijo na tapet. Samo elementi, ki špekulirajo na nesrečo našega gospodarstva, na bedo uradništva, na nerešene državne finan* ce, na socijalne nerede, si morejo želeti inflacije. Na najboljši poti smo, da valuta ozdravi in da se nenadoma dvigne visoko. Krivda in lek za sedanje pomanjkanje denarja pa leži drugje. Doli z bankarstvom, ki ob votlih blagajnah računa oderuške obrestne mere. Zahtevamo solidnost in likvid» nost tega najmočnejšega gospodarska ga kreditnega instrumenta! Pnnahnia pM nm drfcvn in Bolnarsko. »Zbl'žarje, započe+o pred đcs-i:Ici]1f mora biti v Sof'ji dovršeno!« Sofijski tiskovni urad poroča: V Če-trtek 4. t. m. so se začele seje mešane srbsko-bolgarske komisije. Ob 4lA po-poldne se je sestara komHia v polnem sestavu v dvorani Narodne skupštine, kier jo je nagovoril ministrski predsed-nik C a n k o v. Govornik je prisrčno pozdravll delegata kral:evin? SHS in iz-razil svoje veselje, da jih vidi v presto-lici Bolgarije. Naglašal je važnost te komisije, ki naj odstrani nekatere nejasne točke v povojnih odnošajih obeh bratskih narodov. Zbližanle med obe-da državama, za katero se je delovalo še pred nekaj desetfet?!, ie že dnseženo in mora biti v SofOI dovrženo. Mnistr-ski predsednik je izrazil svoje prepriča-nje, da bo komisija z uspehom končala to nalogo ter po medsebojnem popnšča-nju dosegla rezultate, ki bodo zadovoljili interese in ugled obeh držav. Odgovoril je predsednik SHS delegacije Novaković, ki se je v imenu donacije zahvalil za prrazne be-sede in dobrodošlice ministrskega pred-sednika, naglašujoč, da je govornik v svojem govoru izrazil globoko istino. XXI. ko je pripomnih da so bili že pred de-setletji med Bolsari in Srbi iskreni borci za idejo sporazuma med oboma bratskima narodoma. ,Res je, da SHS delegati ne prihajajo kot politiki, marveč hoče;o samo debatirati o pravno-eko-normkih problemil1. ki ^ p^sledica po vojni nastalega polt^žaja. Tz t^cji se bo razvilo v raznih smereh delovanie, ki je bilo započeto z niskim sporazumom. Vendar pa bo imelo delovanie komisije tuđi politične posledice. čep-av ostane v mejah omenienih prnblemov. Likvidacija teh problemov bo ustvarila stabilno podlago za razvoj ekonomskih stikov med obema narodoma in ta razvoj je predpogpj za politično zMižarre. Za Novakovićem se je oglasil k be-sedi predsednik bolgarske delegacije Fadenheht.ldje pnzdravH SHS de- legate v imenu kolesov in raglaSal, da je naloga komisije dovršiti v Nišu započeto delo. Bolcrarskn delegraciia je navćušena za ideJG tekrcnejra zbiiž^rja med obema brutsklma narodama. Kot pravniki in gospodarski izvedenci. ki bodo skešali likvidirati sporna vpraša-nfa. nastala radi neuillske mirovne pogodbe, bodo imeli bolsarski delegati vedno pred ocrni tež*nio za tem, da po svojih skromnih močeh prinomoreio k uresničeniu te ideje. Bolgarska delega-ci'a ne glede na vse eventualne ovire iskreno zeli, da bi bH dose/.cn sporazum glede vseh spornili problemov. Govornik je kon?al z iskrenim »dobrodošli« in izrazil prcpr:čanje. da bo delovanie komisije uspeŠno. Nato je mi-nistrski predsednik zavustll dvorano in komisija je prešla na dnevni red. TelefogBs!^ fn brzo^anna mmmSM^ - Seja narodne skupščine. Nadaljevanje debate o taksah. — Finančni minister proti novi uvedbi zlate valute. — Beograd, 8. oktobra, (Izvir.) Na so botnl sejf narodne skupSčfne je po i>rečfta-nju zapisnika zahteval demokrat posl. Ma-nojlo Soklč naj se vstavi v zapisnik, da so na petkovi seji o<3511 zemljm-adnlkl Iz slaiF^čfne t>o prečitanl izjavi. Tajnik narodne skupščine je sprejel ta popravek, na kar je predsed. lzjavll, da je zapisnik spre-fet. Opozicija je ob tej priliki zahtevala, naj o sprejetiu zapisnik i sklepa narodna <:k-up5č?'na. Dem. Pero. Markovfč Je zahteval naj skupština glasuje o zapisniku in naj se pred glasovanjem ugotovl kvorum. Predsednik Ljuba JcvannvlC je odredil polivanje poslancev po hnenfh ter ujjntovfl, da 4e rrtsntnih 151 posancev In da Ima skup-SJina kvorum. VeCIna Je nato sprejela za-pfsnfk s prlpombo posl. ?oklća. Za tem Je predsednik skupščine obiavil. da sta konstituirana odbora za konvencijo z Avstriio in za ustavitev as^arnih pravd v DamacijI. MlnNter za nravo^odie je predlnžH narodni skupštini nekaj aktov, v katerih zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču. Na vpraSrinJe posl. Ljube Davidovića. zakaj ne izpcsluje odbor za narodno priznanje vnrvodoma Putniku in M!5:Ču. je predsednik Jnvanovlč odrovoril, da bo pozval odbor, naj konca rvoje de'o. Obenem je r>odal besed.0 posl. dr. 2arkn Mil-idinovi-ću Jcot predsednffcu te.cra odbora, đi pojasni, zakaj or doslej 5e n! frvršil svojega posla. Posl. Žarko M f 1 a d i n o v 1 6 ie Iz javih da Je rudi vlada pripravila v tej zadevi svoj zakonski predio?, kl bo -predložen narcvir. skupščfnh Posl. Ljiiba Davi-dović se s tem odgovorom ni zadovolMl in Je izjavil, da se skuša Izigravati ta zakonski predlog, kakor ti:dl predlog posh Voje Lazića o pod pori oškodovancem po toči. Za tem se je preSlo na dnevni red, na-dallcvanje razprave zakona o taksnh. Qo-vortl Je poročevalec Vlajko K o c 1 ć, kl je ods:ovarjal na nekatere opombe predgo-vornikov, na kar Je posl. Svetozar Cljor-KJević dal nekatera osebna pojasnila. Demokrat jkjsI. Svetozar Savčič Je krl-trkoval finnnčno poliriko sednnje vlade ter iTTvaJal, da bodo takse, nalo^ene delnfškim družbam, kf so temeli danaSnlejja narod-nega gospodarstva, plač?!! posamnikh na kamere bodo te družbe prevalile svoja bremena. Z^Mevnl je, nai .se delnfSkfm dni*-b.nm dovoli plačevanje taks v državnih ob-veznicah. Govoril je proti tak=;?im na vio-ere. obremer»;evnniu vi^-jr z davki ter pripo-ročal uvedbo zlate valute. Finančni mln!ster dr. Stofadlnovlć je odgovrrjal na ovitke posl. Sav č! Ča ter navajal, da je zna šal kurz dinarja v Ctirihu 5.40, ko je on prevzel fintinčno minlstrstvo, danes pa znaSa 6.40. Ne sfrinfa se s pred-jfovornncnm glede uvedbe zlate valute, ker bi se v tem shičaju morala u^orabiti relacija 1:6, kar bi pomenblo nničftl za vedno nadalmo narastanje dinarja. Seja se je zaključila ob 12.30 ter napovedala prihodnja za danes dopoldne. VOLITVE / NARODNO SOBRANJE. — Sofija, 8. oktobra. (Izv.) Sofijski II-eti poroČajo, da se bodo 18. novembra vr-šlle v Boigarski volltve v tobranje. Obenem poročajo, da se 4. novembra vrše ob-činske volitve in da Je vlada pozvala oblasti naj skrbe, da se IzvrSe volirve v naj-večiem redu. NESREČA V ŽIDOVSKI SINAGOGI. — Riga, 7. okt. (Tzv.) V Sinac-::i v Kijevu je nastala panika ko so nenndoma ugasnile luči. 60 oseb je bilo do smrti po-mandranih, nad 100 pa ranjenih. Resko vprašanje. Zavlačevanje rcši*vc reškega vprasanja. — D' Annunzijevo pismo Giardinu. — Protest rsžka jugoslcvenslce stranke. Itnllj?. rabi Rslio tuđi za po-ito.!ijončcrJ3 Istre. — Zadnji čas, da se resi smrti Jugoslo-venst vro v Italiji. — Reka, 7. okt (Izv.) L-sii v kraljc-st\*u razte^uici^ reiko vpraSirJe na doigo in Široko. »Oiornalo d* Italia« pravi, da to potreba rešfc! problem spraviti med širža vnraSjuiia za odnosa Je mevl h?.\ jo In Juko-slavijo in navnja svoječasne naJosircjSe b-jIe med An?:Itjo in Francijo, ki sta se pa končno sDoraznmeli. Težkoče so po mnenju lista velike tuđi na iusoslevenski strani, kjer treba računati z »izpremenljivostjo« ln laliko razburliivostio balkan^kega ambijenta. Ker se j eEuverner Oiardino tuđi tako vsedel na Rcki, kakor da ne misli na kako naglo izpremeinbo, se da sklepati, da se bo roSko vpraJanje vleklo še na dol po. Vmc-lal se ie v to vprasanje sedaj 5c D' Annun-zijo. Poslal Je semkaj kapetana Evcena CoselschoKa s pismom za generala Oiardl-na. Vsebina sicer ni doccla znana, pravi se 1c, da ima D* Ann:mzl]o zaupanjo v misijo, ki io je poverila narodna vtada Glardina. Po mestu se srovori, da se pripravljajo fa-š'stl na pobudo D' AnnnnzIJa na nastop proti rc^Itvl reSkojca vprasanja, ako bi ae no glasila popolnoma po njihovi zaht^vt D' Annunzijevo vme§avanje v re?ko zade-vo mora vzbudlti v Beogradu vznemirje* nje in izpodbiti vsako zaupanjo v nadalje nja pokajanja, ReSka Jujroslovrr^a stranica se Je prU družila protestu re?kc vlade proti italijan« sklm odredbam na Reki In proti nameravan! aneksiji. Državljanov ju>coslovenske narod-nnst! v reski ciriavl Je 20.000. »Novi List* na Sušaku prinaša n>-čajo, da je bila revolucija na Portu??.lskem takoj zadušena. Voditelji upornlkov so po-bsgnlll. Potrjuje se, da je revolucionarno rbanje bilo naperjeno proti predsedniku Gomcsn, na kateresra je bil Izvršen ft atentat ko se je vrnil 3. trn. na Portugalsko Iz Londona z angle§ko križarko. 49 Takih vil je bilo precej. Stopnjevite terase so ožlvljale gorovje. Do njih so vodila pota v karni-sah na visokih Jokih, ki so spominjali na rimske akvedukte. Grozo vzbujajoča žična železnica se je kot stolp navpično vzpenjaia na najviSii vrh. Med morje in gorovje zajeto pa se je Širilo mesto, kakor daleč je seglo oko po obrežju; pestrobojne hišice so se bile naslonile na vsako hrbtišče in se pripla-zile že do prednjih gor. LJubko Je bilo to mesto Hong-Kongf visoka đrevesa so ga spogledljivo pregrinjala, njegova gora ga je pokrivala kot Cudaški zeleni klobuk. Kako prekipevajoče življenje je vrelo v njegovih zaposlenih dokih, v Sumeči ladjedelnicl na cestah s kočijami, v šalupah in na obrežju, kjer so mrgo-lele množice Kitajcev. Slika velikega pomorskega mesta preseneča hi očaruje. Ni razveseliSča, ki bi ugodneje pomirilo, razstreslo in zamotilo nepokojnega in bolestnega duha. Fierce Je slone! pr! oknu svoje kalate na krovu »Bavarda« in gledal, kako se je bllžalo mesto Hong-Kong. Gospod Fierce gospodični S6Iysette-l SylvL Ljuba Selysette, o, da bi Ti mogei vsak večer poslati poljub, kot sem ti ga pritisnil na čelo na dan svojega žalostnega odhoda. Ah, odreci se moram tej borni slasti, tej edini, ki bi osladila moje izgnanstvo: mnogo dni bo preteklo, predno bo od-plula v Saigon kaka ladjica. Sel je odpotoval v Košinšino §e pred prihodom »Bayarda«; ćelo tega ne vem, če boš to pismo prečitala: kedaj in kako ga boš sploh prejela? In Tvoja pisma? Ali jih sploh dobim v roke? Kako me skrbi! Mojemu življenju si Ti kakor oni svetiljnik, ki nas je nekoč vodi] skozi morsko ožino Hainan: da bi ne bilo njega, Bog ve, ob katerih čereh bi se razbll naš »Ba-yardc? Da bi ne bilo Tebe, ne vede! bi. kam se prelije moje življenje. Že ob misli na to, se kar zgrozevam. Bil sem težko bolan In T\ si me ozdravila; toda zdaj ko Te ni — zdravnice — se mi zdi, da se me spet poloti mrzlica... Saj Ti tu govorim neumnosti, toda ne smej te. Saj vendar smem malo klepetati, ko sem tako daleč proč od Tebe. Ah, Ti nevestica moja, ali boš sploh kedaj izvedela, kako blazno Te ljubim? Vedi, da nisem pred Tabo 5e niko- gar ljubi!; vedi. da nisem imel ne sestre, ne prijatelja; pomisli, da me moia mama ni ljub-kovala in da se moj oče sploh ni brigal zame, kveČjemu. da mi je preskrbel kak zavod, daleč kje. Prinašam Ti srce, čisto, sveže in še ne-oskmnjeno: čeprav si Ti mala svetnica, jaz pa ubog grešnik, vendar sem od naju dveh bolj otroški in nedolžnejši, kajtl ćelo teh besed, ki Ti jih zdaj pišem in ki ne znajo biti dovolj nežne, ćelo teh besed včeraj Še nisem poznal. To pismo Ti pišem v svoji sobici, ki je zdaj vsa modra, kot si želela. Pred mano je Tvoja slika, ki sem Ti jo nekoč vzel. a Ti Jo pošteno vrnem takrat, ko bom dobil namesto nje — Tebe. Zdaj pa — in navzlic Tvoji jezici — še nimam moči, da bi se odrekel tej sliki, mojemu talismanu, mojemu bogu, mojemu vsemu, kar mi je še ostalo od Tebe. 2e sedem dni je, kar sem Te zapustili In koliko jih bo še preteklo, preden Te spet zagledam? Zdaj smo v Hong-Kongu — to vem — kajti z Anglijo smo v sporu, kl ga skušamo poravnati s stiskanjem rok m s plesnimi prireditvami. Kdo bi vedel, koliko borno potrebovali Še plesov in »shake-hand-ov?« Toda kaj mi mar vse to; zapiram se na krovu kot bolnik, ki ga hrup ubija. A vendar se ne morem vsega tega otresti. Včeraj sem moral uradno posetiti angleškega »messa« v garniziji in oklopnica admirala Hawkeja pri- pravlja imenitno slavje, s katerim nas počasti; tuđi tega se moram — hočeš, nočeš — ude-ležiti. Včeraj pa sem prvlč in, upam, zadnMS stopil na suho: ta sprehod mi je kar stisni! srce. Predstavljaj si, da so me na nosilnici — vozovi so tu večia redkost kot v Benetkah — nesli v zgornje mesto po stopnjičastih ulicah. Nekaj časa sem hotel iti peš, da se nekoliko osvežim in prišel sem v pristni park, ki se razprostira ob pobočju gore vzdolž po izsu-šenem hudourniku. Ta zeleni in košati drevo-red se skriva med drevjem. da bi menil, da je to pot v vilinski grad; srre tik prepada, ki ga neka.icrat premosti z mahovitimi bromi; ob strani pa ga varuje okorna oj?ra:a. Ošiljeno usločeni mostiči naJikujeJo vratom zapuščenih opatlj; ograja pa je iz neoblikovane kamenine ln Ima rumene in zelene stebriče. Vse to je tako tiho, skrivnostno in tesno — toliko tes-neje, ker zaslutiš za sečjo palm in praproti ogromno pristanišče, kl spi ob vznožju gorovja. Na te] poti, ki je nalašč za zaljubljence, sem se začutil Še boli osamelega in še delj proč od Tebe kot pravkar preje in prevzela me je tolika bolest, da sem potegnil žepno ruto. Moji nosači pa to mislili, da si bom otrl znoj od čela.. *« ttaaidljt'H csrran z. *s l o v rn s k i n a k u u« a n c 9. oktobra ;**2d. stev 230 Vesti iz Italije. Konkordat med Vatilcanom in Jugoslavijo. — Skrb za fašistovsko delavstvo. — Dvoboj med fašisti. — Položaj italijanske industrije se boljša. — Mussolini poseti Trst v decembru? — Otvoritev istrskega deželnega odbora. Jugosloveni nišo zastopani v njem« — Interpelacija radi naslovov avstrijskega javnega dolga. — Rim, 7. okt. (Izv.) K prihodu za- Časa razgovarjal o sedanjem stanju ita- fctopnika Jugoslavije v Vatikan, dr. Smodlaka, izvajaio listi, da pomenl to skorajšnji zakljuČek pogajanj za konkordat med Jugoslavije* in Vatikanom, ki ima nadomestiti konkordat iz leta 1914, sklenjen med sveto stolico in Srbijo, ki pa takrat ni stopil v veljavo. Kapoveduje se za katolike v Jugosla-yiij povsem ugodna bodočnost. Konkordat ima služiti kot element za notra-flje pomirienje v Jugoslaviji. — Rim, 7. okt. (Izv.) Mussolini Je Sprejel odposlance Delavske zveze, Aragona, Colombino in Azzimonti ter Imel ž njiml dolg razgovor o delavskih zadevah. Ore v glavnem za zakonske odredbe glede kolektivnih pogodeb in kontrole nad organizacijami. Mussolini hoče delavstvo trdo vpreči v fašistov-5ki voz. Glede železničarjev se izvede revizija zadnjih odpustov, ker se je pri tijih premalo oziralo na tehnične razloge. Mussolini odloča Število železni-čarjev na 185.000. — Genova, 7. okt. (Izv.) Središče napetosti med fašisti je še vedno tu in napovedano je več* dvobojev. Med dr. Lantini'em in odvetnikom Girardijem se }e vršil dvoboj, v katerem je bil dr. Lantini ranjen. Lantmi je izstopil iz iz-vrŠevalncga odbora fašistovske stranke. — Rim, 7. okt. Včeraj je sprejel ml-Bfstrski predsednik Mussolini predsed-nika in tajnika industrijske zveze Ben-nija in Olivettija, s katerima se je dalje * Iijanske industrije. Povedala sta mu, da splošni položaj v industriji kaže izdat-no in utešljivo boljšanie. — Trst, 7. okt. (Izv.) Poslanca Oi-unta in Banelli sta bila zopet pri pred-sedniku Mussoliniju v Rimu in sta ga znova nagovarjala, da naj bi v kratkem posetil Trst. Mussolini se jima je zopet izvil. Sporočlla sta, da »morda« priđe v decembru. Razgovarjala sta se ž n:im o raznih gospodarskih potrebah Julijske krajine. — Pula, 7. okt. (Izv.) Včeraj je bila otvoritvena seja istrskega izrednega deželnega odbora. Navzočih je bilo pod predsedstvom senatorja Chersicha 10 Članov in prefekt. Prvi je govoril predsednik, za njim fašist dr. Benussi, ki se je dotikal nekdanjih političnih bojev in se pri tem zaganjal v istrske Slovane, pozdrav vlade je izrekel prefekt. Po-tem so razpravliali o raznih gospodarskih zadevah. Večina prebivalstva, to Je lugoslovensVega, Je brez zastoptiika v dežefnem odboru. * — Rim. 7. okt. (Izv.) Senator Mal-fatti je predložil finančnemu ministru interpelacijo z vprašanjem, kaj hoče storiti vlada glede naslovov avstriiske-ga javnega dolga v kronah, nariaiaiočih se na teritoriju avstrijske republike. Ti naslovi imajo nominalno vrednost 300 milijonov kron in so last 2000 Italiian-skih državljanov, nedoletnih, pod var-stvom sodišč v novih provincah. ▼lađo le nasttl spor nđi prepovcđl raz-pečavanja sovjetske valute na nemskih borzah. Sovjeti očitajo NemčiJI, da ne glede na rapallsko pogodbo, ki priznava sovjetski denar, ne pusti ruskega rublja na nem-ške borze Vzrok te nemSke odredbe pa tiči bržkone belj globoko In 1c bolj politiC-nega kako? pa finančnega značaja. Politične vesti. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. — Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Vče-frai dopoldne je imel sejo glavni odbor demokratske stranke, ki je razpravljal o organizaciji stranke in skienil, da se pcsl. Arsić Izključl iz stranke. Glavni odbor je razpravljal o parlamentamem položaj« in o delu sedanje vlade. Prouči je korake, ki jih nameravajo demokrati podvzeti kot opozicija proti vladi. Govorilo se je tuđi o pripravan za skli-canje strankinega kongresa. Glavni odbor nadaliuje danes posvetovania. Kakor se doznava, je glavni odbor demokratske stranke med drugim sklenil da podpira izvedbo zakona o upravni razdelitvi države in zakona o centralni upravi na pođlagi Široke samouprave jy smislu upravne dekoncentracije, kakor je to dobčeno v programu stranke. ijJUGOSLOVENSKA SVOBOD-NA LUKA V SOLUNU. — Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je bila včeraj podplsana konvencija o jusroslovenskl svebodni hikl v Solunu. Po sklenjenl konvenciji se odstopa kraljevini SHS za 50 let p-rostor 24.000 m* kl tvorijo Integralni del grSke države, kl pa se smatrajo kot jugoslovensko carinsko ©zemlje pod Imenom »Srbska svobodna tona«. Konvenciji so priloženi Stirji proto-Jrcli. kl se nanaSajo na železnlSko službo do JngoslovensVe meje, na tranzit, na veterinarsko službo In na promet v prlstanišču. Konvencija stopi v veljavo 15 dni po te-»enjavl ratlfikacIJ. REPARACIJE. ~ Beograd, 8. oktobra. Cfzv.) Načelnik nnše renaracijske delegacije v Parizu Mato Bnškovfc je predvčeraj-fnilm posetil ministrskega predsednika Parića in zunanjega ministra NinCSća, katerima je poročal o stanju reparacij-skega vprašanja, kl je postalo zadnje čaše zelo komplicirano. Br>škov!ć osta-*ie v Beogradu 10 dni, da počaka na Vmitev g. Životića, načelnika sekcije za reparacije v zunanjem mlnistrstvu Iz Pariza in da dovrši ž njim nekatere važne posle, ki sa v zvezi z reparacl-jami. V tem Času bo imel BoškovSć tuđi več posvetovanj z ministrskim pred-sednikom Parićem, z zunanjim ministrom dr. NinČtćem v svrho nadaljnih navodil na5e vlade glede reparacijske-ga vp^ašanja. STAVKA CEŠKOSLOVAŠKIH RUĐARJEV KONČANA. — Praga 7. oktobra. (Izvlr.) Generalna Stavka rudarjev v Moravski Ostravl je srečno končana. V soboto se Je vr-Itla pnd vodstvom predsednika udruženja rudarskih orKanlzacij v praSkem LJudskcm n!ki vseh združenih revirjev, Je kon-ferenca glasovala o pozivu na rtnJarje, v katerem osrednji stavkarskf odbor predla-ga. naj delavstvo prizna rezultate pogajanj teT se novme na delo. Predlog Je bfl spre-Jet z 262 proti 9 glasovi. Na konierend Je bilo navročih 73 delegatov. SVoda. kl jo Ima država In delavstvo eđ te stavke, je ogromna. Irjcuba v obra-tcrv-Tiiu piizadetfh roudnrkov cenijo stroT^v-n'akl nn 50 mflijonov Kč. Skotla. k! Jo Ima 80 tfsoč" delnvcrv, znn^a 134 mllljonov Kč. K temu je treba priStet! še rzrne druge strrrSke. kako.r po^ooro stavkujočlrn, Izred-ne i^dntke podietnlkov Itd. tako. da znaSa celokuy>na Skoda 42 dnevno rudarske *UY-ke okrog 750 milijonor KC* ^» J-'-*Wr«A» «*— ' '^ Jmt*-*' NOVI NEMIRI V BOLGARIJI? — Sofija, 8. oktobra. (Izv.) Včeraj so $e pojavili večji oddelkl vstsSev na potl Vršec-Vrttca. VstaŠI so streljali na potni-ke. V?t*Jke čete f>od vodstvom Mlhajlova, Kozlova in Zareva so se pojavile rudi pri va-si Dobraji. Vlada je poslala v to smer močne vojaške oddelke. — Sofija, 8. okt. (Tzvlr.) V okrožnlci na prefekte ujro-t»vlj» notrtjiH mlnlster, da je red v dežcll por>olnoma vzpos+avljen In pravi, da ie bila večint komunistlčnih vst»-zapeljana po svojih voditeljih. ZAROTA Tf MAKEDONSTVUJOČIH. — Beograd, 8. oktobr*. (Tzvir.) Nt 16-jl ttiakedonstvujulčih in ČastniHke lije k! je bila pred ith-Imi dnevl v SofHl v ^o^opju vojnega miniMrstvt, Je bflo sklenjsno, da se Izvrši stentat na Vasilja Dimitrova Im OjorKJa Kolarova, voditelja bolrarskih vstašev, ki sta pobernila v Jugoslavijo in se nastanila v N!5u. Sklenjeno je, da se od-poSIje v NIS policijski a«rrt Arsen Obenja-vov % naloffo da ubije DJmHrova In Kolarova. Obenjavov je takoj odpotoval v NiS. Na5e oblasti so podvzele vse potrebne korake, da onemofo^Ijn akcijo rmkedonstvu-JuSCIh. SnočI Je odpotoval v NIS načelnik oddelka za Javno vamost Zika Lazič, da prouči položaj bols^rskih beruncev. Razgled po slovanskem svetu. — Obnova Narodneca cledalUča v So-IlIL Bolgarsko javnost, zlasti iprosvetne kroge zelo zanima vprašanje obnove nedavno pogorelega Narodnega gledaliSča. V to svrho Je bila sestavljena posebna grad-bena komisija, kl obstoji Iz 16 članov. Njen \ cilj je restavracija gledališča v prejšnji ob- j liki. Razpisan je bil natečaj za to delo, ki sta ga hotela prevzeti dva stavbenika in sl-cer Heimer in Diilfer. Prvi je v svojem nacrtu Izračunal, da bo stalo gradbeno delo 36,800.000 levov, drugi pa je predlagal obnovo gledališča za 52 milijonov levov. — Građbena komisija se Je končno odločlli za drugi predlog in tako je Dulferju po-verlena naloca. da restavrlra sofijsko Narodno gledališče. Vsota 52 mllijonov Je s!-cer velika, teda građbena komisija Je stala na stališču, da je bolje žrtvovati nekaj milijonov več, da bo gledattšče odffovarlalo \rsem modernim zahtevam. Sredstva bo dala deloma drfava, deloma pa fond pro-stovoljnih prispevkov, kjer je zbrana že precejSla vsota. Prihodnje leto bo Sofija Imela svoje gledallSče v prejšjem stanju. — Vesti Iz RnsIJe. Moralna kakovost naroda Je v Času revolucije zelo padla. Ne »amo po mestih, nego tuđi po vaseh Je vo-hnnstvo na vrnuncu. Sovjetska vlada Je dosegla v tem ozlru Izredne uspehe. Ako stojlta na cesti dva ali trlje skupa), Je gotovo, da četrtt prisluškuje, o čem rovore. Bog varuj, da bi kdo govoril kal s^bejft o mestnth sovjetih! Takoj M povabijo v Črezvičajkot Tako so n. pr. na pošti zahte-vall od kmeta štlrikratno vsoto za znamko, kl Jo Je bil pozabil prtlepiti na pfsmo. Mof Je malo zajrodrnjal na sovjete, drugi dan pa so ga zaprll In sedei Je v JeCI brez ob-»odbe več mesecev. VladnI organi ćelo pre-tepajo pohlevne ruske muflke. Na shodih govore vta^ih tndl kmetje. Kadar )im komunisti pravilo, da so Jlm prejckrbell tem* IJo, W Je bila po revolucili orivzeta vele-posestnTkom. ak. V. Pio-ra, naiboljSl poznavalec ItnlHanskesra fl-n^nčnega prava, p!še o novih davkrh doslovno: »La dfsposlzfone, errata per una Imrposta personale sul reddlto, 6 perfetta-n'ente corretta per una Imposta r e a 1 e.« (Manuale dl setenza delle flnanze, str. 518). Ali se je ta koTektirra res posrećila »perfet-tamente«, o tem bi se dalo 5e govorit!, značllno pa Je, da navedeni «risate!J Italljan-ske normalne davke na poedfne katesroTJje ImcTiiiJc izrečno realne, da jlh t o r e J naravnost Ima za donosnfne. Zato sem potidarjal ?e v prvem članku, da n! Italljanskl sistem blstveno prav nlč moder-nejši od srs-tema, kl velja tpri nas v Sloveniji. Posebno o na§! globalni dohrdnlnl Je treba pohvalno omeniti, da Je lzjrrajena verno po pniskem vzercu In d^ dohodka ngotavlia mnoso bo!j individualno, točno In »čistoc kot pa Italljanskl sistem. No, tud! vVodoplvčev! preos-nov! ostaja ItaHJanskI sistem to, kar Je: varianta meSanejra davčnega sistema, Vo-dcrjlvčeva »dohodn!na« tpred vsem ni eno-vlta, nego !e Istatako Ie skup večjega šte-vlla davkov, kombinacija progresivne do-hodnlne od celokupnega osebnega dohodka. z vrsto diferenciranih »doklad* kot specl-ai-nih davkov Pna T>oedlne kategorzje fun-diranega đohodka. Način, kako se ti dav-kl odmeriajo, namreč v oblik! doklad k davku od celokupnegt dohodka. Je čisto postrartska stvar. SaJ se doklade vendar ne pobrrajo zaradi celokupnlh dohodkoY ampak vso svojo ekslstenčno pravih Čn>a1o trkljnčno le Iz fiindlranega dclt teh dchodkov. — Vodoplvčeva cdohodnla* pa tuđi ni »čist subjektni davek«; kajti g. Vodoplvec Izrečno pre\rzema kategorije Ita-lijanskega sistema, kl so izrazito objektiven moment. Donosi poedfnlh prldobrtnfh objelc-tov rudi pri g. Vodorrfvcu odločllno vpllva-Jo ra odmero in s tem na vl§:no »doklad^ kl jlm torej gre značaj davkov po objekta. SIcer pa g. Vodoplvca raTumem »prav dobro. On misli, da je svoje doklade prelevfl v »Čisto subjekten davek«, če jlh ndarja neposredno na progresivni davek od celo-kupnega osefenega dohodka. AH v tem se motl: larremenll le samo obllko priredbe. Vkliub vsemu so »dokladec %\c\ ko ptel davkl na objektivne katejrorije, torci blst-veno rsto, kar ItalijanskI normalni davkl. V tem je edtna njih ratto. Zato niti nlma smisla, da po Vodopfvčevem nacrtu vpllva na odmero doMnd rtidl vsota ce^oloipnlh do-hn-rikov. TI dohodkf so vendar globalno prizndetl že s 'PTrijrrestvno dopodnfn^. k! pa Ima ta nedostntek. đ? se ne f»?!ra fn ne more ozlrsti takisro na fundira nost dnhodkov. Samo v tem pojjledu Je nct>o-rj^^na fn Te v toliko prtrehnle koreVhire s dok!ad^rnf. Kon?no Vndi^'včfva »đnhMn'. na« t'irtl ni v^e^korf nrnirresrvcn d^vrk tn po neukih tenrHe sprlčo svo^e strukture niti ne bi smeli bKI, kajti pri do-klndnh kot s.pC-rlalnfh davklh Je progresija teortfskl nc-dr^usrna. Tako torej ta nacrt daleč zao-staia za idealinm ciljem, ki si sra je posta- vfl g. V, čel, da nam namesto starih ti* Stev. 230. »SLOVENSKI NAROD« dne 9 oktobra I9:?3. Stran 3. stemov podari »eden neposreden, Čisto stđ>-jektni, progresivni davek od cclokupnega dohodka«. Njegov nacrt nt prav nlč druge-ga ko Italijanski sistem, v svojem Jedru nei2JpTemenjent in samo v razporedbl zz^ sukan, a Se to na način, kl teoretski ni ne-oporečen. —g Novi tarifi za prevoz vina. Vozni-na za en vagon vina (10 tlsoč kg) pri Izvoru Iz države znaša po dosedanjlh klasifikaciji In po tarifu, kl Je stopil v veljavo s 15. sept. od Metkoviča do Rakeka 6500 D, od Metkovića do Jesenlc 6130 D. Od VrSca do Zombolja 1290 D, do Subotlce (tranzit) od Metkovića do Maribora 6310 D, od Metkovića do Subotlce (trarrclt) 4680 D, od Metkovića do Zomboija (tranzit) 6890 D, 29SO D, do Maribora 7780 Dr do Rakega 7930 D, do Jesenje 8540 D, od Zagreba do Rakeka 1820 D, do Maribora 1580 D, do Jesenlc 2180 D, do Subotlce (tranzit) 3150 Din, do Žombolja 5150 D; Napovedane ce-ne veljajo sedaj za lokalni promet, za Izvoz pa so določene te-le voznlne: Metko-vič-Rakek 3020 Df Metkovič-Marfbor 2940 Din, Metkovič-Subotica 2100 D, Metković-Žombolj 3510 D, Metković-Jesenice 2750 D Vršac Žembolj 770 D, VrŠac-Subotica 1950 Dm, Vršac-Maribor 2830 Din, Vršac-Rakek 2130 Din, Vršac-.Tesenice 2660 Din, Zagreb-Rakek 960 Din, Zajrreb-Maribor 860 D, Zagreb- Jesnice 1330 D, Zagreb Subotica 1410 Din, Zagreb-2embolj 2840 Din. Trs r usnjem In s surovim! kožamL V zadnjih tednih ie nastopila na trgu z usnietn precejšnja živahnost Neugodno vpliva le splošno pomanjkanje gotovine. Tovarne zahtevajo za svoje izdelke viSJe cene nego pred 4 tedni. PovI5ek opraviču-lejo s podraženjem železniSkih tarifov. In ta okolščina priđe pri velikih podjetjih pri naknpu raznega materijala znatno v poštev. Nadaljnie opravičilo je zvišanje mezd Itd. Tuđi v vseH nasledstvenih državah so cene usnja čvrste. Ako se uresniči namera finančnega miniatrstva poviSati v kratkem času pri uvozu agio od 800—1500%, bo ta mera gotovo imela za posledico zopetni porast cen. Merodajnl činitelji bi §e v zadnjem trenutku morali -napeti vse sile, da se ta za konzumente težki udarec prepreci. Danes notirajo sledeče cene: grupom* tuzemski D 110 do 115 kg. Ičrupo-ni inozemski D 117.50 do 120 k'sr, vaS-pod-plati v polovicaK tečki D 82.50 do 85.— Ičg, vaš-podplati lahki D 70.— do 75.— kg, cJn-alevne (afernO D 40.— do 45.— kg, vratovi D 55.— do 65.— kg, notraniki D 60.— So 65.— fa, likanec (blank usnje) D 80.— Ho 85.— kjr. Crne gladke kipse D 115.— do 125.— Ičg, crne gladke teletine D 155.— 'do ifin.— le*. boksteletine crne tuzemske D 23.__ do 30.— kva'đr., boksteletine __ Crne fnozemske 30.— do 32.50 kvadr., bolcstele-Tine barvane D 35.— do 40.— kvadr., še-vro crn ttizefflsk'i T) 30.— tfa 35.— kav'dr., ševro Čm inozemskl D 40.— dh 45.— kvadr., ševrn barvan D 45.— do 50.— kvadr. Trg * surovim! kožami — tendenca ne-Irpremenfena. za težke kože živahno pov- praševanie. Danes notiralo sleHeČe cene: jroveie kože te?ke D 25.— do 26.— kg, go-veie kože srednje D 22.— do 23.— kg, go-veie kože lahke D 19.— 'do 20.— kg, teleč-ie kože D 35.— do 36.— kg. —g Podružnica sadjarskega In vrtnar-skega društva v Tržiču priredi v Soboto dne 13. in nedeljo 14. okt. 1923 v prostorih raešč. sole od 8. zj. do 18. zv. sadno raz-stavo. združeno s predavanjem o sadjar-stvn in uporabi sadja. Razstavijo se raz-lične vrste sadja, sadni izdelki (prekuhano sađ]e), vrtni izdelki, cvetlice, sadjarsko crodje itd. te do seđaj je prijavljenih lepo število razstavljalcev. Predavanje bo v cedeljo đe 14 .okt. ob 9. uri dop. In bo pre-'davai višji sadjarski nadzornik g. Humek iz Ljubljane. —g Dobava će^k h mehkesa lesa. Pri Upravi državnih' monopolov v Beogradu se bo vršila dne 20. okt. t. !. ofertalna licitacija glede dobave desk iz mehkeza lesa. Predmetni oglas z natančnejsimi podatki le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava rooke. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 16. okt. t 1. tretja ofertalna licitacija glede dobave 200.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80% ali trgovskega). — Predmetni ojjlas je v pisarni trgovske' In obrtničke zbornice v Ljubljani interesentom pa vpogrle'd. —z Dobava mesa. Dne lf. okt. ti se bodo sklenile pri intendanturi Dravske di-r!zajske oblasti v Ljubljani in ptI komandi tfiesia V Ptuju, dne 12. oktobra ti. pri ko-Frandah vojne^a okruga v Mariboru in v Cčiiu, dne 13. oktobra ti- pri komandah rne-$ta v Dol. Dravagradu in v Slovenjski Bistrici direktne pogodbe za dobavo mesa « posamne garnizjje od dneva sklcniene Pogodbe do konca decembra 1923. Preti-fretn! ojrlas je v pisarni trgovske \n obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava mesa. Dne 12. okt. t. I. se vr5ijo pri komandah mesta v Čakovcu in Pri komandi vojnega okruga v Karlovcu, dne 12. okt. t. 1. pri komandah mesta v Dol-n]l Lendavi in na SuSaku ter pri komandi vojnesra okruga v Varaždinu, dne 13. okt. t 1. pri Intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu in pri komandi mesta v Mur-ski Soboti ofertalna licitacija glede dobave mesa za posamne garnizije. Predmetni oglas Je v pisami trgovske In obrtniške zbornice v Ljubliani interesentom na vpogled. g Zračna crta Pariz-Praga-DunaJ. Dne 1. t. m. se je pričela redna dnevna služba aeroplanov na crti PaTHz-Stras^-burg-Praga-Hunaj. Odhod iz Pariza ob 7. zjutraj. prihod na Dnnaj ob 17. —g Nov rudnik. Generalna direkcija Tud v Beogradu Je podelila pravico konce-s!?e za IzfcorT5č?Tije premogokopa »Nade«, Jf! se nahafa v Knsmalskem okraju, članom ^avne kontrole Miluti Stepanoviću. Pre-tnog Iz tega rudnika je zelo dober. Dnev-oa bo rudnik daJaJ 500 ton premoga. " Kultura. Repertoir Narodnega gledališta v Ljubljani DRAMA. Ponedeljek 8. okt.: Azazel Red C. Sreda, 10. okt Judit Gostovanje Marije Vere. Red a Četrtek, 11. okt: AzazeL Red D. Petek, 12. okt: Kar hočetc Red E. Sobota, 13. okt.: J»dit Oostovanje Marije Vere. Red A. Nedelja, 14. okt; Smrt majge Jugovlćev. Izven. Ponedeljek, 15. okt: Juđit Gostovanje Marije Vere. Red F. OPERA. Pćnedellek 8. okt.: Zaprto. Torek, 9. okt: Seviljski brlvec Gostovanje gospe Wesel Polla iz Zagreba. D. Sreda. 10. okt.: Alda. Red E Cetrtek, 11. okt: Seviljski brivec. Gostovanje gft. Wesel Polla. Red A. Petek, 12. okt: EvgeniJ Onjegin. Red F. Sobota, 13. okt.: Novela od Stanca. Zape-čatenci. Red. C. Nedelja, 14. okt: Alda. Izven. • • • — »Smrt majke Jugovfća«, smo v soboto slišali prvikrat v izvirnem jeziku Ive Vojnovićeve velike pesnitve. Po ra^pffđu so jo bili igrali v slovenskom prevedu. Vojnovič je motive posnel v bistru po treh junaSkih pesmih: Kosovka djevojka, M2jka Jugovića na Kosovu in Obretenije slave kneza Lazara. A dodal jim je mnogo svojega in pregnetel snov v svečano narodno pesnitev, ki je bolj epos nego drama. Premalo sem čital v prevoditi D' Annunzija, da bi mogel soditi; a poznavalec ml je za-trdil, da se Vojnović v pesniški tehnikl prl-bližuje Italijanu, — Rogozova režija je bila fina, polna Čuta, tuđi scenično dostojna. Igra zaokrožena, vglasbena na enoten ton. Rogozova je kot majka Jugovićev našla pravi organ za to veliko dušo, se-stavljeno v enaki meri iz p-Iamteče materinske Ijubezni In najsilnejšega rodoljubja ter domorodnega ponosa. Težko je nam iz 20 stoletja popolnoma pojmiti tako polbaj-no, herojsko ženo, ki poŠilja izmed devetih sinov preostalega edinca nazaj v smrtonosni boj. Rogoz je našel za mlađega Damjana Jugovića globoko čutenje In temu odgovarjajočo milino glasu. Njegovi stihi so bili kakor petje vijolinskega sola v orkestru. S svojim čutečim glasom je takore-koč srca odpiral. Našel pa ie pravo družl-co v Sarlčevi (snaha Angjelija.) Za to najmilejše lice je Šaričeva interpretinja, da bi bilo težko najti ganljivejšo. V vlo^ah, ki se prilegajo tako zelo njeni mehki dušev-nosti, je Šaričeva najbolj na mestu. Tuđi drugi so bili vredni zastopniki svojih nalog. Omejijam izvrstno staro »bako« J u v a n o-v e, Kosovko-djevojko Balatkove (V. Dan ilove), ki je pokazala, da je vpombna tuđi v tragičnih vlogah In je prav ljubico izgledala. Jako simpatlčen je bi! S k r b i n-škov slepec guslar; lepo je z baritonskim glasom srednje moči govoril in podpirala sa je izvrstna maska z zagorelfm licem be-lolasega slepega guslarja, pravega Srbina seljaka. Posebnega priznanja je vredna Skrbinškova insrljivcst; sodeluje pri treh dosedanjih premijerah. ManjSe vloge so imeli Drenovec. PeČek, Sancin, Cesar, Smerkolj in da ne pozabim na mladostnega T a u č a r j a, ki je bil prav brihten unučič stare bake. Tuđi Gorjupova je Imela malo moško vlogt), ko je opravila svoje sodelovanje med devetiml snahami. Zbor snah, med katerimi ima polee Šaričeve le še Medvedova osebno izrazitejšo na-loso, je bil režiran debro !n se je kretal z neko nevsHjivo ritmiko, ki prija pesnitvl. Skupilo govorjenje istih stihov daje snaham značaj zbora starcsrrŠke tragedije. Vendar nastaja vpraŠDnie, ali bi delo: na odru ne pridobilo, Ce bi se stihe rardclilc in govorile izme-noma posamič. Radi boljše razumljivosti. V Zagrebu so, mislim tako napravili, žalni sprevod z odsekano glavo carja Lazarja je bil kljub kratkostl tragično učinkovit in molitve pojoči popi so svojo stvar napravili jako dobro in pristno. V scenič-nem bi bilo želeti, da bi se zvezde, mesto da pleše!o ob balustradi utrjenega dvorca (predebele), utrmjale z nočnega nebi (sanje Angjelije). Prepričan sem, da bi se to dalo zelo diskretno napraviti s pomoČjo najmanjših žarnic, ki bi jih -pred zelo maj-hnimi reflektorji delavci držali v roki in primerno sibaJi od zgoraj navzdol, da bi preko neba — ne prenaglo! — švigali tanki curk! luči. kakor če se zvezde utrinjajo. Povrdi^nill bi zelo okusnost prizora. Pri tem ml sili v pero star oseben spomin. Bil sem ma! deček, ko Je bila srbsko-bolgsrska vojna in doma si je oče s prijatelji skoro vsak dati žalosten pogovarjal o bratskem klanju. Bila je že prav hladna jesen in jas-nega večera je nastopilo silnn utrlnjanje zvezd. Kar tako so svijale nizdol in po-ševno pa zametnem nebu, kakor rakete ob veliki ogrnjemetni prestavi; po štiri, pet deset naenkrat na desno, levo, navpično. StoT»iIi smo na hodnik proti vrtu m nemi gledali. Moja mama pa ie polglasno Sepnila: »Morda umirajo takole ravno sedaj tam doli, v bitki, In to so nf!h duše-----« — G!e- dišče Je bilo zelo slabo obiskano. Vzroka ne morem nattl dnigr?e, nego na tem, da so letos v Šestih abonmanih oddanl menda skoro vsi sedeži. Nimamo zadosti občinst-va, ki bi polnilo še »Izvenc — predstave. Nadejal sem se pa* da bo snov, vzeta Tz rvnega vidovdanskega spomina, kl je vsa-kemu Srbu nad vse svet, In pa okoliščina, da se Igra v prelcrasnem jeziku izvirnika, prfvabila dokai ljubljanskih Srbov, kl Jlh je zlasti pri volašrvu mnogo. Redko In le prav posamlč posečajo na$e priredbe, keT so preve5 zavreti po svojem vojaškem poVI«-cu. Toda ta večer sem prlčakoval skoTo njfh demonstrativen prihod. Pa Je bilo opaziti le eno samo oficirsko uniformo... De-lo Je kraiše, nego bi bilo soditi po opazkl na glediškem listu: Predstava Je končala žo nekaj minut pred deseto uro. — Pripombe k ocenl »Alđe«. K poro- čilu o premijeri »Aide« nam pošilja kapelnik %. dr. Cerin tele pripomoć: V svojem poročUu o »AidI« piSe g. —5, da *so bili zanlmivl vojakl dravske divizije s sođobnlmi Instrumenti«. Kot kapelnik muzike Dravske divizije moTam omenl-ti, da sem poslal k sodelovanju pri »Aidi« »godbenike«, »vojakov« jaz sploh nfmam in po spričevalu gospoda —Č. ki me je nekoč imenoval >najskromnejšega« (se. po znanju) kapelnika, gotovo nisem zmožen, da bi zdresiral vojake toliko, da bi mogli svirati na »sodobne« instrumente. Sodelovali so pri »Aidi« moji »muzičari«, to so kon-traktualni godbeniki, ki so večinoma studirali na inozemskih konservatoriiih, med njiml je več bivših kapelnikov in izbornih umetnDcov, to so godbeniki, ki rvorijo med Slovenci edmi in prvi stabilni simfonični orkester. Od drugih civilnih godbenikov se razllkujejo le v tem, da nosijo častno oble-ko naše vojske, da morajo znati vsak naj-manj 2 instrumenta, in da so slabše plača-ni kot civilni godbeniki. — Kar se pa tiče >sodobnih< rnstrumentov ima pa s. —č popolnoma prav, da stari Egipćani nišo ta-kih imeli. Gospod Verdl je pregrešil torej strašno muzikalno budalost in anahronizem, ko je te instrumente predpisa.1 v svoji partituri »Aide«. Srečni moramo biti Slovenci, da smo mi prvi prišli na to, da se Je g. Verdi nesmrtno blamiral, m da so se do sedaj blamirali s temi instrumenti vsi gle-diščni ravnatelji In kapelniki po celem svetu, koder se je pela »Aida«. Škoda, da g. Verdl, več ne živi, sicer bi ga kazalo po-vabiti v Ljubljano. Tu bi g. Verdi še!e zve-del, kakšne instrumente mora v »Aidi« po-rabljati, in zvedel bi g. Verdi še več, nam-reČ da Imamo komponiste, ki presegajo vse Brahmse, proti katerim je Beethoven duševna ničla, da imamo slavne dirigente, kl spe na partirurah. in.lahko bi g. Verdi pri-sostvoval jubilejnemu koncertu, ko se »Miška« izvajala stopetdesetlč kot parde — simfonija. G. Verdi: »prid* se les učit!« G. ravnatelju Rukavini bi pa g. Verđi gotovo tako odkrito in z zadovoljstvom častital k izvajanju »Aide«, kot sem jaz — in mu tu še enkrat srčno čestitam! — Dr. Jos. Čerln Ps. Ker mora Imeti vsak dober spis svoj Pse, moram tak Ps. napisati seveda tuđi jaz, namreč, vem da bodo razni »Jcritiki« sedaj padli po meni — povem jim pa, da ne dobe od mene nikakega odgovora. — Dr. Jos. Čerfn. — Portret pesnfaa Stritarfa. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani je natisnila in Izdala portret pesnika Josipa Stritarja — delo akademičnega slikana Fr. Sterleta. Posne-tek umetniškega deia, ki ga je slikar za-snoval začetkom letošnjega leta v Aspansru, kler je bival naš pesnik do povratka v domovino, je točen in precizen in predstavlja pesnika v njegovi visoki starosti. Portret, ki bo krasil vsako slovensko hišo, toplo priporočamo. Prodaja se v vseh, knjigar-nah in stane 50 Din. — »Azazel«. Danes v ponećJelJelc zve-čer ob osmi uri se igra v dramskem gle-dališču dr. Pregljeva izvirna žaloigra »Azazel «in sicer za abonente reda C. — Opera. Gostovanje g. Roberta Pri-možiCa. Naš rojak, g. Primožič je včeraj iznova dokazal resnico pregovora, da ima prorok le izven svojega rndnega kraja srećo. Navzlic njegovim odličnim pevskim lastnostim je bilo gledališče obupno prazno. Menda se »izven« predstave res ne izpla-čajo več. Zrinjski je bil, kot po navadi že lansko leto, tuđi včeraj prav lep in je s. Primožič storil vse. da je opera imela na.i-dostojnejši nmetni^ki uspeh. Istofako vsi ostali solisti, dirigent, orkester in zbor. 51a-bemu obisku srlednlišča pa je bilo včeraj vzrok tuđi Doviš?.nle cen za 30 % kot pod-pora žrtvam potresa na JaDnnskcm. Liuh-liančanje jim, kakor se Je vlđelo, ne borno pripomogli na noge. — Dramatična šola. Odbor »Udruženja gled. isralcev« Ljubljana bo tudl letos otvo-ril dram. Solo. S poukom se bo pričelo 15. okt. Pouk se bo vršil v treh tečajih in sicer v splošnem in 2 specijalnih (I. in II. letnik). Poučevali bodo: režiserji gg. Šest, Skrbin-šek, Lipah, Putjata in dramaturg g. Oton Zupančič. Nadalje bodo predavali tuđi gg. prim. dr. Pogačnik, dr. Robida, dr. Trauner^ prof. Kobler, Robida, arh. Kregar, prof. Vav-potič in g. Betetto. Odbor vabi vse, ki se za tozadevni pouk zanimalo, da se zglase v svrho vpisnine med 1. — 6. okt. v pisarni »Udruženja«, dramsko gled., kjer se dobe po-drobnejše informacije. Uradne ure od 14.— 15. Sprejemni izpit se vrši v nedeljo, dne" 7 okt. 1923. — Arhiv za albansko startao, Jezik Jn etnologijo. Arhiv bo ime! nalogo organizirati sistematsko raziskavo prošlosti. Jezika in obfčajev sosedov Albancev, kojih useda ie že stoletja tesno spojena z našo. Znanost se le sicer že interesirala za ta najstarejšl narod balkanski, toda ni se §e povspela do or-ganiziranega dela. Sodelovanje so cbečali na$i naiboljši znanstvenik!, kakor Cvijić, Sta-nejevič. Vulič, Tomlć, Corotič, Budimlr (Beo-rrad). Elezović, Krstič (Skoplje), Truhelka (Sarajevo), Skok (Zagreb), Nahtigal, Oštir (Ljubljana), Pederzen (Kopenhagen). Arhiv se bo pečal v prvi vrsti s proučevanjem kulturnih in političnih odnošajev med Srbi in Albanci Arhivu se doda Ietna »Bolgarska bibliografija«. Uredništvo se nahaja na beo-pradski univerzi, lingvistični oddelek srb-skega seminarja. — »Ljubljanski Zvon« prinaša v sev-temberski Stevilki tole vsebino: Prof. dr. R. Nachtigal: Vatroslav Jagić. — Marija Kmetova: V metežu. — Cvetko Oolar: Z mlro In kadllom. — Anton Novačan: Pe- ter Kobula. —. JuS Koz2k: Dota. __ Pavei Karlln: Noč. — Ivan Zorec: Krnljevič Marko. — I. A. Krylov-B. Vdovič: Osel In slavec. — Kronika. — Strossmaycdeva JtigfOffo venska knjižnica t Pragl. »Češkoslovaška jugosloven-ska Liga v PragI« hoče otvoriti jugoslov knjižnico, kl ba nosila ima po biskoDu S:rossmayerju. To bo javna knjižnica, kl bo obsesala moderno srbskohrvatska in slovensko beletristike, vse raznovrstno ča-sopisje in razne knjige, tuđi češke in dru-gojezične. ki se bodo bavile z jugoslavenskim! zadevaml. S knjižnico bo združena čltalnlca. Lisa se obrača do javnosti, t!a jej prispeva z raznovrstnimi knjigami. S?rc-jema jih Češkoslovaška-jugoslovenska Liga v Pragi II. Mikulandska 7. — »Savremenik«, mesečnik Društva hrvatskih knji/evnikov v Z^.srcbu p:;n:Ša v 8. In 9. Stevilki tole vsebino: M. Neha-jev: Nekrolog M:!anu Oprrizoviću. — Nikola Andrić: Vatroslav Jajrić. — Vladimir Nazor: Kirka. — Dobrr5a Cesnrić: Pjesme. — Vladimir Blaškovrć: Fcripetija Ivara Radeka. — Avgust Cesarec: Tcater i ruska revolucija. — Miroslav Krlezn: Vrn:":? otok. — Dragan Težak: Otići. — Petar Ju-rlšić: Tajne. — Josip Kulundžlć: Blasra smrt. — Bran:slav Truhelka: Astronomski rad. — Feuilleton. — Lirika. — Polemika. — Bilješke. — Bučir Josln, zgođovlna novega ve-ka za nlžie razrede sr?^rj:h Sn n;Im sorod-nih $ol. V Ljubljani 1923. Zr.Irjžfa Jugoslo-vanska knjigama. Ccna 35 Din. Vendar enkrat!, je vskliknil profesor in tičenec. Sedaj bo konec učnemu narekovanui in pisanju. Knjiga profesorja BuSarja je prav lepo sestavljena zlasti poglavja o s'.ovan-ski zgodovlnl so skrbrto in znncsTiivo cb-delana. Vzrckl in razvoj svetovne vojske je podan prav nazorno. Jezik sfeer suhoparne zgodovinske 5o!ske kniise je znal pisatelj prav lepo poživitl in se bere vsa knjljra kot lepa zgodovinska povest. Pose-bej pohvaliti moramo izredno posrečero lo-čitev b!stvene?:a o-d nebistvenega, Kar je važno stopa jasno pred oči, menj važno se samo omenja. Tuđi r?,zdelitev posnmeznn razvojna poglavja je prav pregledna In tečna. Naša §a!?ka literatura se je obogatila s prav hvalevrednim delem. EARHT PIEL! EMLBJ ?IEL J KINO TIVOLI JEZDEC BREZ GLAVE Danes II. dol Julijska krajina. DEPUTACIJA SLOVENSKIH STAR-SEV PRI TR2ASKEM PREFEKTU. Poslanec dr. Wilfan je Šel z mnogobrojno deputacijo slovenskih starŠev k prefektu Crispo-Moncada ter mu raz-ložil, kako je vznemirila vse naše ljudstvo vest. da se v naših ljudskih šolah uvede italiiansčina kot ueni jezik in se odslovi veliko Število naših učiteljev. Sin slovanskega naroda Ceh Komensky je prvi izrckel temeljno pedagoško načelo, da se ima vršiti izobrazba in vz-^oja v materinskem jeziku. Veliki In mali narodi se ravnajo po tem načelu. Omenjal je nadalje boj za jugoslovensko Solo pod Avstrijo In zagotavljal prefekta, da le v šolskem vprašanju vse ljudstvo enega čustvovanja in enega mišljenja. Zahtevamo odkrito, da se naši decl še naprej deli v šolah Izobrazba In vzgoja v nalem jeziku in po naših uci-teljih. Prefekt je odgovoril kratko, da gre za odredbo vlade, gotovo dobro premisljeno, in se mora zato enostav-no Izvesti. O stvari se hoče razgovoriti s šolskim skrbnikom Julijske Krajine in sporočiti želio deputacije osrednji vladi. Crispo-Moncada je trd gospod, ki ni imel po 13. juliju 1920, po požigu Na-rodnega doma napram dr. Slaviku, ki je bil takrat prišel k njemu, niti besedice, ki bi bila pomenila obžalovanje ali to-lažbo. Jugoslovenska šolska stvar je v slabih rokah. Učiteliska zveza poziva vse odpuščene učitelje, naj čakajo doma, ker se bodo doslej še zaprte sole morale odpreti. — Po5;en članeK o šolsfcem vpra-Sanju siovanske manjšine v Italiji Ie na-pisal v veronskem listu »Corriere del Mattino« dr. Saladini in sicer z ozirom na uvodnik v šclskem vprašanju trža-ške »Edinosti«. Dr. Saladini pravi, da sicer ne pozna popolnega nacrta novih šolskih odredb naučnega ministra Gen-tila, izvaja pa, da so narodne manjšine v drugorodni državi obvezane v veliko SDOŠtovanje državnega jezika, vendar pa moralo razvneti nacijonalisti vedeti, da to dolžno spoštovanje ne sme iti tako daleč, da bi so manjšine odrekle svojega lastnega jezika in svoje sole. Dr. Saladini pravi dalje: Pouk v javnih šclah v priključenih pokrajinah bi moral biti povsem slovenski s slovenskimi učitelji, italijanski jezik naj bi se pouče-val v posebnih, dodatnih urah, pozneje sele. ko se obe plemeni bolj zedinita, se bo moglo dovoliti več časa za italijanski jezik. »Kako hoćete, da bi razum malčkov, ki ves dan poslušajo govorico v svojem zvočnem slovanskem jeziku, razumeli najclementarnejšo nomenklaturo v jeziku, ki je njihovim očetom in njim samim popolnoma nepoznan?! Taka zahteva je v resnicl brez vsakega človečanskega duha! Niti mnogojezić-na Avstrlja se ni ponižala do takega ne-zmlsla.« To je blagode;en glas plemeni-tega moŽa, ki pozna solo in njen pomen ter čuti dolžnost, ki jo ima vlada do siovanske manjšine. Zeleli bi. da bi ta veronski glas vplival v polni meri na Rim! TRff?!&a In sport. —■ .^^^rch. S. oktobra. IziJ nogometno* tekme Tcam A : TVam B 5 : 5. ISOZZMSKE SOGOMETSE TEKME. — D::naj. •?. oktobro. Nogometne tekme S^mmcrincf : Rafid 4 : 2. Senzacija dneva Vicnna : \Vaf 2 : 2, Sportklub : Hertha 3: (X Hakoah : : Slovan 2 : 2. PRVE\STVF\A TEKMA ILIRIJA : JADRAS 7 : 1 (1 ; 0.) Včerai^nja prvenstvena tekma med Fli* rijo in Jadranom je končala z ncpriJako« vanim cbiutniin poranom Jadrana, Glavni vzrok trci poraza leži na tem, da Jadran ni vzđr/al tempa, ki mu jja je Ilirija dikti* rala takoj početkom iprc. MalrStevilna pu* Mika, ki je včeraj prisustvovala tckrnl, jo prišla na svoj ra'm. Tekma je nudila drt l:cnca znnimivo sliko, bila ie polna lepih in napetih situacij in se je gibala, ra?cn par izjemnih slučajev, na fair visini. V prvrm polćasu je bil Jadran Iliriji enakovred^n nasprotnik, tekom dru^ccia polČasa pa jo dominirala Ilir'ja. Jn sicer z vidno prcnmčjo. Potck tekme je bil sl.d.'M: Igra valovi n^kaj minut z enc strani na drugo. Oman pri tej pril-'ki dvnkrat oštro zastrclja. Nekako po preteku 20 minut poslić Oman izprcd golom nastal?g.i scimarjc žogo mimo vratar i ti v mrežo/Zatcm slcdita dva kombinirana n*u pac^a Ilirije, Vratar Jadrana obakrat resi. Jadran seda.i enercjixno pritisne. Prcccj opa« sen šut Martinaka d^ži MiklavčiiJ. Nato zo* pet napuda Ilirija. Po Grilcu s centrom lepo pripravljena situacija ostane nci/rabljcna. Jadran ripostira. Martinak zastrclja žc sko* ro sigurno šanso tik pred goalom in pošljo žogo preko prečke. Istof-ako \"idm.TJer na nasprotni strani, Z 1 : 0 za Tlirijo menjatl rato mostvi. \r drugem po!"nsu insccrJra Ilirija takoi več lepo izneljanih kombfnaclj* skih napadov ter iznvdi cn korner, ki ga strel'a ldenlno Pevalck. Vidinnjcr 7. plavo efektno posije žogo v mrc?o. Rezultat 2 : 0. Minuto za tem nobegne Pevalck na levem krilu solo in zabije neubranljivo ter povv.*ča seore na 3 : 0. Jadran je že vidno izčman, vendnr povzamc uren protinapad. Po dobri kombinaciji Jemnik • Mnrtinak priđe žoga pred vrata Ilirije. Lađo hnče razčistitf, ven« dar sam poda po nesreći nasprotniku in Primoži^ dosege časten goal za Jadrana. Zopet sledi silovit napad Ilirije. Po Grilcu strelian kot Vidmajer z g!avo efektno v drugič po^lie neubraniivo v mre?a Rezul* tat 4 : 1. Malo kasnejo diktira sodnik proti Jadranu llmetrovko, ki pa ie bila menda rreopravičena. Vratar dvf.\. Zop^t povzamc Jadran uren napnd, Dolfnnr odbije J«mnU kov Sut iz tjoala. Za trm diktiran prosti strel proti Jadranu srtremeni Oman v peti poal. Radi blesurc zarmsti nato Kristan (T) igri55e. SIrdi zopea kra«en kombinacijski napad T\U rije. Utxak posije žogo s pravo bombo ▼ mrežo. Rezultat 6 : 1. Jadran je pop°lnom* v defenzivi. Proti koncu pobegno Oman solo in zvi^a seore na 7 : 1. Kmalu za tem sodnUc! odžvi^ga. « Zmago je Ilirifa zaslužila. Rila Je precf* v?em tehnično boljsa in nien napad je bil v cera i brezdvomno najbolji del mo25tva.| Cei trio se ie odlikoval v komblnadif !oii strelianju, krili pa s centri in lej*r> srrelja*] nimi korneri. Grilc na krilu se je dobro oh#] nesel. Oman, Vidmajer In »Inke« so Imellj svoj dan. Učaka je dobro dr?al Pefnik.; Krilska vrsta je bila ražen Ladota Šibka.1 Has 5e ni dovoljno vigran, Milan Z. pa Jo ime! več slabih momentov. Obramba jo bil*; na višku. Bctram In Dolinar sta storila1 svojo dolžnost. Pri Jadranu je ugajala leva' napadalna stran Jamnik»Martinak. Branilca: Pcčnika smo že videli v bolj Si formi. Kritjoj pri Jadrnnu je bilo pomanjkljlvo. Vratar jo' reSil kar se je dalo. Na njegov račun ne gre noben goal. Sodnik g. Hanuš je zadovolji! samo v prvem poleasu, medtem ko jo v dru« gem prevefi laviral s svojimi odločbami in povzročal nejasnosti. Predigra: Ilirija (rez.) : Jadran (rez.) 8 : 1. Jadran je Imel pač včeraj nesrečen dan. — Lnsk : Svoboda 8 : 0. Med odmorom se je vrSIl« damska šta^ feta 4 X 60 m, kjer jo zmagala Ilirija pred Primorjem I. F. O. — Aflet. S. K. Celje : 5. K. Primorje 2:1. V nedeljo je ljubljansko Primorje poštovalo v Celju in nagonilo proti ramoS* njim Atletikom, ki so pred tednom porazili prvorazredni Hermes s 5 : 0 in ki predstavi ljajo danes polcg Ilirije najjačji slovcnsld klub. Naloga je bila torej težka. Poleg trga ni Primorje v zadnjem času igralo ostrej~ih iger, ki se Je radi II. razr. tekem priličilo la^odnejšemu tempu. Nasprotno pa gojijo Atlctiki i^ro neverjetne brzine In oba nji* hova gola sta padla V prvih 6", ko so s pre* senetljivim tempom pogazili goste in izrabili njegovo začetno neorijentiranosr. Tekom r>rve pol ure jim je šio vse po redu: brez* hibna kombinacija, vzorno pokrivanje, od* ločen start in dobro streljanje. Proti koncu polčasa so se Atletiki upehall in drugi del igre je moral internacijonalec Diirscnmidt med krilce, da brani uspehe prvega elanal V celoti so Atletiki napravili nepričakovanO utjoden vtis. Moštvo je dobro vigrano, obrnmba zanesljiva v razdi'-aniu (n v osvo* bojevanju, zlasti zasluzi pohvalo hitra krila, glavno oslona pa je Durschmid. Njemu Cro zasluga, da se je rezultat držal in da Pri« morje ni mo^lo do uspeha kljub lepl ijjrl in premofi drugepa polčasa. Poraz je zaj krivilo tuđi Primorje samo s prilično začetno malomfirnostio in neizraho naHiC<">dnejšiIi sans. V prvih mintitah izsilijo AtletilcI ve^ kotov, iz katerih zabije Durschmid z voIe\V udarom prvi 0ol. Kmalu potem s1~di po tak* tični pogreški Primorja, branilca Birse, drugi udar na gol, ki ga vratar Janugij zadrži ni. crti in vrže v polje. Sodnik sodi pod suge*' sti'o napeterfa trenutka in občinstva gol za Atletike. Sedaj se Primorje zbere ter sili na nasprotno polje. Igra postane enako^ mnrna. Na obe strani se menjajo napadi. V tem času pri Primorju dobra obramba tct. krila. Mlada desna spojka in srednji nnna« dalec izgrešita nekaj krasnih Sans. V dru« gem polčasu zapusti Durschmid navalo, na* padi Primorja so ostreiši. ncvarneiM. Iz ler>o kombinacije Zargoj, Čamernik, fintjira Ba» linč udar z desno, se okrene in udari z levo efekten goal za Primorje. Atletiki napada jo' samo še z dol^imi pasi na krila, povečini brez tisprha. Skrarkn. vp^skozi l^na in fair isjr«, ki ie lahko zadovoljili tistih 300 gle» dalcev. hodnik g. Oehs je sodil pravilno, izprealcdal pa jo tu dan marsikaj. Rndo« vedni smo na rcvanžno tekmo v Ljubljani ki se vr?i Ironcrm oktobra. Spp^h??3jfe se „Družbe sv. Cirta in Metoda"! stran. 4. »SL OVCNSKI NAROD« dne 9 oktobra 1S23. btev. 230 Oelepl &\ šavRtk o finančnem eradništvu. Društvo fin. konceptnih uradnikov za SIo-Tcnijo je imelo 6. t. hl izredni občni zbor, na katerem se je obravnavalo zlasti vpra-šanje grupiranja te uradniške kategorije. V debato je posegel tuđi fin. delegat dr. šavnik s sledečimi Izvajanji: Mor-da še nikdar se ni sestalo naše društvo v tako resnem trenutku, kakor danes. Ce smo prav informirani, ie naredba, s katero nai se izvrši naše kategoriziranje In grupiranje, že v ministrskem svetu. V kratkem se torej odloči naša in — lahko rečem — v dobri meri tuđi usoda fin. uprave. Kakor raz-mere stoje, po odločitvi ministrskega sveta ni misliti, da bi se dalo v dOElednem času še kaj doseči. Ni samo naša pravica, am-pak z ozirom na zvezo z lavnimi Interesi tuđi naša dolžnost, da tuđi Se v tem posled-niem trenutku povzdignemo svoj glas. Do-vciite mi, da kot prvi spregovorim k predmetu. Kaj h o č e m o? Ne več, ali tuđi ne nianj, kot da prldemo z novimi določbaml socijalno in materijelno do tište veljave, ki nam ere sorazmerno z množino, kvaliteto In važnestjo našega dela ter odgovomo-stjo, ki je spojena ž njim. Ne zahtevamo ncbenih privilegijcv in nobenih predpravlc, dasi bi z ozirom na odijoznost naše službe že smeli biti malo manj skromni, ne glede na to, da ni povsem razumljivo, da bi ravno mi, ki smo izpostavljeni toliko skušnjavam, morali plačati svojo nedostopnost. dočim so drusi tuđi v obrnočju fin. uprave — ca-rinarji! — plačani zanjo. Ne tore) privile-rijev in predpravic — zahtevamo samo, da se izenačimo in da se ne potisnemo 5e dalje nazaj, kakor pa veliko število žal že danes stoji. Vse to so prav za prav banalnosti, samoobsebi umevnosti. Karakteristično za položaj, v katerem se nahajamo, pa je ravno, da jih nikdar dovolj In nikdar do-stikrat ne povdarjamo in da smatram za nujno potrebno, da Jih kljubu vsem priza-devanjem Vašega neutrudljivega predsed-stva še enkrat poitovimo. Ako danes gledam nazaj na naše skupno delo skoro 5 let, spolnjujem le svoio dclžnost, če hvaležno priznam, da so se vse skupine delegaciji podrejenega uradništva enako trudile, da bi zadostile svoji nalogi. Ravno tako brez dvoma pa je, da je Vaša specijalna zasluga, gospodje, zlasti pa sta-rejših izmed Vas, da je naš aparat v bistvu nemoteno ostal v funkciji in da bi ga ne dali slabšega iz rok, kakor smo ga prejeli, če bi ga danes ali jutri imeli prepustiti komu drugemu. Kak pomen pa Je imelo za Slcvenijo in za državo, da ste si, ne mencč se ne za popularnost ne za svojo osebno korist, zaslužili to spričevalo, spoznavajo danes Že širši krosi. Nikakega dvoma pa ne more biti na merodajnih mestih. Ce je še kaj pravičnosti, morate torei sedaj pre-jetl ne svojo nagrado, ampak to, kar Vam Ere. Z Vami so pa tuđi razlosi raciionelnt; administrativne politike. Ne morem si očitati, da bi nas bil kdal precenjeval — na-sprotno, pri neštetih prilikah sem se v po-ročilih in osebnih pogovorih. pa tuđi javno z vso odločnostjo izrazil proti hipertrofiji in preponderanci prav-niškega življa v fin. službi, kakor se ie razrasla v bivši Avstriji. Z mirno vestjo laliko rečem, da sem tuđi praktično nasto-pil zoper izrodke te vrste, kjer in kadakoli so se pokazali. Ravno tako globoko sem pa nvcrjen, ne samo, da Vas bo neka} merato ostati, ampak tuđi, da bo kvalitetno delo moralo ostati Vam, in da se bo to načelo moralo uveljaviti čim prej tem bnlje v vsi državi, če naj na5a fin. uprava vzdrži primero z drugim!. Za dekaz resnice za-dostnjs pogled na postulate naše zakonoda-je in na faktično možnost, da se jim za-ćosti. pa tuđi pogled čez mejo. Ne govorim o Česknslovaški, katere fin. uprava je s svojim sijajnlm štabom fin. juristov stopila prav v prve vrste — ne dvomim pa, da se ima tuđi zlomljcna Avstrija, ki je že stala ob robu pogina, dober dcl svejih nemalih uspehov zahvaliti temu, da je v kritični un ravno na fin. polju razpolagala z odličnim in na visini izobrazbe stoječim uradništ-vom. Ni verjetno, da bi ravno ml mogli de-lati izjcrno in kot neposredni sosedje ter kenkuremje zapada in severa Evrope po-rrešati kvalificiranega dela v najvažnejši panogi upravne službe. V fin. resom se že po odločilnem pomenu, ki ga ima budget. končno stekajo vse niti, od fin. resora zavisi, da se brez popustljivosti, a tuđi brez nasilja, sistematično in s preudarkom, ne pa po mili volji zbero sredstva, ki jih država potrebuje,- da ostane na viSku svoje naloge. Še manj je pa verjetno, da bi država dobila zadostno število moči, ki bi bile na vodilnih mestih kos tej v naših kompliciranih gospodarskih in političnih razmerah uprav ogromni nalogi, ako jih bo smatrala za nekaj čisto subalternega. Nasprotno — zgubila bo polagoma še te. kar jih ima, kakor jl ie danes pokaže hrbet, kdor le more in kogar ne zadržujejo izvestne tradicije in ambicija, da ostane na pre-vzetem m e s t u, ne dokler mu kaže, ampak dokler premore. Nihče izmed nas ni stopil v državno službo, da bi obogatel v n!l, in tuđi od novega uradniškega zakona ni nihče tega pričako-val, a gorje fin. službi, ako bo praeter ct contra legem i conira bonos niores to enkrat postalo njena privlačna sila! Minimum pa je, da nismo tako daleč zapostavljeni, da primerjajoč se z univerzi-tetnimi tovariši, ki so vstopili v druge pa-noge in ki, če so pravični, morajo priznati, da njih delo nič ne zgubi, in naše niČ ne pridobi na svoji notranji vrednesti. ako zahtevamo, da se to smatra za jednako vc-Ijavno in jednakopravno — da torej pri-merjaioč se i njMmi ne občutimo svoje službe še kot m o r a 1 i č n e torture. To je prevelika zahteva na naše samozataje-vanje. Sigurno fin. mtnister v današnjih razmerah ne more In ne srne biti Bos: ve kako radodaren, in treznost*. pa tuđi patriotizma moramo lmeti dovolj. da ne zahtevamo nemogočeča. So pa tuđi tu gotove meje, pod katere noben fin. minfster ne ba smeT itl, ako koncem koncev ne bo hntcl zadeti svojega lastneRa resora. Rnzsipanje Je \-zdržavanle mase nepotrebresa uradništva. razsipanje Je prccb:lic3 uradnv In komisij. ni pa razsipanje pošteno pladlo za pošteno delo, brez kateresa tuđi na?a fin. uprava ne bo mogl* shajati. Bodite uveTleni. jrospodje, da nisem zarrmdil no-bene prilike, da bi po svojih močeh skuša! pTipomoči k temu, da prodre to spo-znanie. Pri vseh skušnjah sem ?e vedno optimist doveli, da se to zsodi baš v tein trenutku, in da bo izvedba grupiranja iz-polnila če že ne vseh, pa sai poplavimo Vaše nade. Ako se motim — ml z mojesa mesta ne preostala druseca, kot apel na Vas, da v višjem interesu vzdržite in se podvržete še tcl zadnji, te'ki probi. Stvar, ki jo zastopamo, Je močna dovolj, da bo prej ali sloj sama zmazala. In če borno žrtve, pokažimo, da tuđi to zadenemo častno, kakor smo delalf častno. Odgovornost na-pram Javnosti bodo nosili drugi! VpraSanje Je,- ali s tisto mirno vestjo, kakor mi. Ofvorltsv Seške sole v Ljubljani. Včcraj v nedeljo dopolđne se je v »MladikU otvoril razred češkega jezika za otroke češkoslovaških državlja-nov v Ljubljani. Solo je otvoril ob 10. ataše Češko-slovaškega konzulata v Ljubljani dr. Zahorsky, ki je najpreje v sloven-skem jeziku pozdravi! navzoče, povdar-?ajoč, da je današnji dan veli'tesa pome-na za Češkoslovaško kolonijo v Ljubljani, ki ji je sedaj dana možnost, da vz-cojuje svojo deco ludi v niatcrlns^em jeziku. Zahvalil se je za tem vladi in mestni občini, ki sta podpirali akcijo za ustanovitev sole. Nato je imel kraick govor v češkem jeziku, Predsednik Češke Obce g. Cvah-tal je nato navzočo ć.rcn prisrčno nagovori], bodreč jo, da ne pozabi svojega materinega jezika. Pcvdarjal je, naj se Cehoslovaki v Jugoslaviji ne čuti-o kot tujci. temveC kot bi bili doma, saj so Jugosloveni in Cehoslovaki brat je in njih državi sta zaveznici. — Globoko čuteč nagovor na deco je imela učiteljica g. Horakova. V imenu licejskesa uCiteljsl:cga zbora je radi odsotnosti ravnatelja če-stital k otvoritvi pisateli prof. dr. Ivan Lah. Izrazil je svojo radost, da je ravno lepa Min dika postala ognjišče češke sole. Med drugim je izva'al: »Mi vsi se trudimo, da bi na?a vzgc'a ne bila tako ozka, tcmveč da bi sesala čez slovenske meje k bratskim severnim raro-dom. Prepričan sem, da bo zveza nied Jugoslavijo in Ceškoslovaško utrjena takrat, ko bosta oba naroda zbližana tuđi na kulturnem polju. Ta šola bo majhen steber te velike ideje.« V osta-lem je govornik obl.-ubil, da bo sela uživala vso podporo s strani licejskega učiteljstva. Zaključni govor je nato Imel v imenu oddelka za prosveto dvorni svetnik dr. Bezjak, kl je Izvaial: »S tem, da ste dobili tukaj razred čeSkeea jezika, ste oživotvorili veliko idejo, kl jo je ozna-njal Komensky. Vaši otroci se bodo učili mat^rinščine, ki je podlaga življenja. Vzljubili bodo svoj jezik, svoj narod in svojo državo. Hodili pa bodo obenern v našo selo, k;er bodo spoznali naš narod, se učili naše zgodovine in našega zem-Ijepisja. Na ta način se bo vzajemnost obeh narodov še boli poglobila.« Govornik je nato čestltal, da se je oživotvorila ideja češke sole v Ljubljani in želei najlepšega uspeha- Po tem govoru je g. Cvahtal za-ključil lepo slavnost. Šnlo bo posečalo okoll 30 otrok obojega spola, ki sd bili dosedaj navezani izključeno na domačo vzgojo in na^e sole. -'^*»','«*^*Vr ■~V»'4,&:?vovodja pri sv. V?dn, Clevc* land Ch\o. 1023. Cena 50 Din. Zelo me je zanimalo j»lasbeno delo na§ih ameriH'kih ro* jakov ir> 7?to sem si iTprosil v Jugosloven* ski kniit?arni izvod »Ameri5ki slovenske Li* re«, da r» njem poročam. Orlovoljcn sem ga r»o pregledu porinil v najskritejŠi kot svoje kn;ižne ornare. NTe vem, Vaj je izdaiatelj Ma^t Holmar drlal zadnjih trideset: let v deželi dolarjev, a ra napredeic v ^lns^eni Mmftresti se r>rnv gotovo ni brffftl. Vs<"h 11 kraj*'h in daljših sVV.db, Iri i ih n«idc?S v t^i prav lično cp^emlien! rbirki niti melo* di^no. a Jie mani harmonično ne Tzbi:di ni* T:aV-«fJi zanimanja. Aparat, 8 katerim se t-mdi lcoTnr^nist, je naipriT^irivnei?i: prva, ?ctrta in r^ta stopnia, le redkokdai še kuka drača, iz Vitere sr pa 7>restra?en hitr^ vite v svoi irvr?cn kolovor. Teh stvari ni*! naj* skromnr*t?;m našim pevsVim rborom ne pri^ porr»?a'^». S?r?r p« tiidi besed;!« (Se {tvta* *^rm dve tri n-snitvr"^ nišo vredna resn^i^e rth^hfTie p^^l^b'rve. Da pa ne bodem dela! jđowrnTcrm amcn^-'irn pevcem Vrivirc, po* vcm. da ov.\ v kolikor so mi niihnvi kon« certni programi rrmni. re poi^ HMmaria. amrak n^ve in nainovei?e slovenske 7bo* ^ovske sVlsdbe, l:i iib le zamorejo dobiti. ]3voTr»i*T^ ^*ds"-. da bi imela ^A-m^nT^a *^'» vcn^Vn T^>^a e. Holmar naibr? pri i>r**H tfgt svojega dela ni irarl nikiV«jfa r^^nr?« nimfna m zato mu bodi o^mi* $5eno. —<5- — OrVesfr*!no drrstro C^^ere M.a-• ?ce ie T>rd vodstvom pref. Michla zopet priče!o r rednim dctovaniem. Vaje se vrše v slcic\!rm redu: f?. viiPllne vsik pcteV, Z*. rljplt, četa In kontrjbsse vs^V toreV od 6. do rol 8. ure rvecer v %^h\ ?t. 12. Olrrbene Matice. ?lci!T?ne vaie se vr?.- v «ede!i'-» rd In. d'. 12. d^!3c!dr?e v voliki c^vr-rani Olasbtne M?:riffs vn dogovoru. — Pred vsako va:o re spreiemaj© tud! nevi Člsni v vseh ši'r'h t.-da!Hih ins;rumentih, kf ini3?n zn crksrtralno irro prirrerno prfditcbrazbo in se zr».ve2eio, da bodo rednn vn vc?:?!r» r"^e-s^'- vaie. — 2*»a«l Tirrafskl skU(!s**l! *«r. B«ž1-dar Š?ro!a \r, Z*rreba se ie madil te dni v Ljubljani ter prfsostvovtl arnn Mirnim sk«?;n.ixrn srvoje enodeiar.ske komične opere Novet« od Starsca (Sala s Starcem). Je fo irvirno iujfoslovan^ko delo, kompor?ira-no na hrvatsko besedilo iz klasične dobe hrvatske literature katero ie napisa! pred več stoletji Dubrovčanin — pesnlk Držič. Premiier?. teea dela bo 1. oktobra, katerl prisostvuje, kakor čujemo, skladatelj sam s svojo rodbino in nekaterimi glasbennrrt Icrltski iz Zagreba. Isti večer se poje hidi prvič v Ljubljani enodejanska komična opera Leo Blecho Zapcčatenci, kl se je Iz-vaja!?i na vseh največiih svetovnih odrfh z najlepšfm uspehom. Drama začne tuđi 1. oktobra in sicer z izvirno slovensko žalno Igro dr. Prejrlia AzazeL Natančni repertoar prveea tedna sledi. Dnevne vestL V Ljubljani, dne C naiih Nemcih- Po prevratu se je splošno mislilo, da so Nemci pri nas definitivno odigrali svojo vlogo. Tuđi Nemci sami so bili prepričanu da jim J2 v svobodni jugo-slovenski državi enkrat za vselej od-klenkalo ter so se z resignacijo udali v svojo usodo. Da so ti Nemci seda^ zopet začeli smelo dvigati glave, smo krivi mi sami, ki nismo ne na političnein, ne na go-spodarskem polju storili ničesan da bi za vselej zajezili ncmško nevarnost. Tako se je zgodilo, da se čutijo Nemci danes po petih letih naše osvoboditve in našega ujedinjenja zopet tako močne in krepke, da lahko z uspehom uveljav-ljajo svoje aspiracije. Po prevratu nismo slišali v Ljubljani nemške besede. Se tišti Nemci, ki so pri nas ostali, so skrbno pazili, da bi z neprevidno nem-ško govorico ne žalili svojih slovenskih sodržavljanov. Ćelo Nemci na r.?.*ih mejah so ob ponesrečenem puču v Mariboru za enkrat pokopali vse svoje nade ter se skuŠali prilagoditi novim raz-meram. V Mariboru in drugod na šta-jerskem so izginili nemški napisi, Nemci so se trudili govoriti slovenski, nem-škutaril so se zopet vrnili k svoji ma-terinščini. Danes so se rudi v tem pogledu ra-zmere spremenile. V Mariboru in v drugih Štajerskih mestih prevladuje zopet nemščina. vsepovsodi lezejo na dan nemški napisi in v Ljubljani nastopaio Nemci skoraj prav tako izzivalno s svojo nemščino, kakor takrat, ko je bila NemČija in ž n:o Avstro-Ogrska na vrhuncu svoje slave in moči. Dasi leži Nemčria na tleh, vendar rrrlslijo ti naši Nemci, da ie zopet prišel njihov dan. Računajo na to. da se v do-glednem času zdmžita Bavarska in Avstrija in da bo takrat tuđi dano znamenje za nemški pohod na jug proti Štajerski. Ni se Čudit! tef nemški mentaliteti. Dajejo ji netivo naši Ijudje sami, ki so Še vedno polni respekta pred nemsko močio in kulturo, ki menijo, da najbolj uveljavljajo svojo kulturnest s tem. da pri vsaki priliki kažejo svoje znanje nemščine, in ki so še danes nad vse srečni, ako jim Nemec prijateljsko stisne roko. Toda v T!a?em narndnem interesu ni, da bi pri nas, kakor nekdaj. zopet priSel dn vfllive nemški živcij. To ve-!ja zlasti glede mariborskoga okrežja. Tu je ncrrška nevarnrst vsak dan bolj greze^a. Ako se tu praveča^no vse slovenske stranke ne strne:o za ?kupcn nastop prvoti ncmškemu in neniškutar-skemu pozoju, se bojimo, da jim bo nemški val, ki grozi s severa in buta sedai že ob Maribor, zrasel nad glavo. NemSka opasnost ^ Še veđno tu! Naša javnost naj to uvažnje ter teinu prlmer-no tuđi u ravna svnie delo. • * • — TRETJA OBLETNICA KORO* ŠKEGA PLEBISCITA. V sredo dne 10. oktobra ob 20. zvečer se vrši v ve* liki dvorani hotela »Union« v Ljubljani predavanje o Koroški s skioptičnimi sliksmi. Da se omogoči ludi državnim uslužbencem in revnim slojem sploh prisosivevati slavlja, je »Gosposvetski Zvon« sklcnil, da se predavanje vrši, brez vsske vstopnice, pač pa se bodo poblrzli prostovotjni prispevki za Ko-roško. Zato je pričakovaii, da se bo vsakdo. ki čuti Ijubezen do naSe podjarmljene drage Koroskz, odzvat nalet mu vabilu. Edina žrtev, ki jo zahteva »Gospos\'etski Zvon« ob priliki tretje obi 2 i niče nesrečnega plebiscita od ro* doljubne^a Ijubljanskega prcblvalsiva je ta, da 1. priđe na predavanje in s tem omogoči čim večjo udeležbo, da ne bodo mogli Nemci javljati v s\>et, da smo po zabili na Kcresko in da se ne intemsir-no več za njeno usodo, in 2. da zlasti premožnejši pri tej priliki gmotno pedprejo naše nacijonalno delo 8. oktobra 1923. na KoroSkem. — Jutri se bo torej po* kazalo, kdo je ljubitelj Koroške ne semo z besedami, ampak tuđi z d c j a n j i. — Krst prcsto:onasleđn!ktt Krst prestolr.iaslcdnika bo v nedeljo 21. t m. To se je sedaj odredilo, ker se mora po ustavi narodna skupščina 20. t, m. sestati k rednemu zasedanju in bi se j tega dne prećsedstvo skupšćinc ne mo-! glo udeležiti krsta. Poroka princa Pav-i la bo istega dne. — Predsednik naše delegac'je v paritetni komisiji. Dr. Otokar Ribaf, ] predsednik naše delegacije v paritetni komisiji, je iz Beograda prispel v Ljub-ljano. Dr. Otokar Ribaf je nastopil daliM bolezenski dopust in leži, kakor nam puročajo, v ljubljanskom LconiŠču. Te dni se ima izvršiti nujno potrebna operacija. Želimo in u parno, da so izvrši brez vsakih komplikacij in pos'edic ter da se zaslužnemii, vestnemu in skrajno n:arljivemu dr. Rybafu kmalu povrne popolno zdravje. Ob sklepu lista se nam je sporo-čilo, da je bila operacija izvršena že danes zjutraj, Dr. Rybaf se vkljub precej-njim bolečinam počuti dobro In upati je, da kmalu okreva popolnoma, kar je naša iskrena želja. — Pričetek zgradbe Sokolskoga doma. Danes zjutraj je pričel Sokol I. z izkopavanjem in odvažanjem zemlje J na svojem stavbiŠču na Taboru. Prisiljen po pogodbi z me<;tno obcino. mora Sokol I. pričetl z zgradbo d'^ma še letos in bodo gradbena dela oddana v teku 14 dni, ko resi mestni magistrat stav-beno dovoljenje. Vse predpriprave za stavbo so dovršene, nacrti izgotovljenl j Dela izkopa so bila po ofertalni licita-i čiji poverjena gradbeni tvrdki Jakob Accetto, ki je bila najcenejša s po-nudbo, nacrte za stavbo pa je izdclal vseuciliški profesor arhitekt Ivan Vur-nik. Sokolski dom Sokola I. bo najveća v bodočnost! projektirana stavba, kl bo zavzemala l-1Q0m stavbctic ploskve. TeJovadnlca bo največja dvorana v L-ubljanl, ki bo doJga 31 m in Široka 16.5 m. Podrobnosti o stavbi priobeimo pozneje. — Zanimlv lub!!ej. Kakor znano, se je 1. 1910 otvoril konkurz o zadruzi Agro-Merkur. Sedaj so pa na dan 24. oktobra 1923 sklicanl upniki konkurzne mase v svrho zasliŠanja o predlogu upravnika konkurzne mase, da se vendar enkrat dvigne ta brezkončni kon- j kurz, ki je gotovo po svoji dolgosti iz-' vanredno redek sli!?ai in dogodek da-t našnjih modernih In hitrih časov. Saj ni treba poudarjati, da se je v tem času, četudi in ćelo 4 leta pozneje začela — svetovna vo;'ska, ki je že davno končana, medtem ko bodo Agro-Merknr.'a, ta znani histerični in gospodarski urno-tvor šč le ta mesec poskusili polo/iti k večnemu po^itku. Pristavimo naj Še, da dobivamo k temu izrednemu jubileju vse polno zelo pikrih dopisov in krva-] vih opazk, katere bi kaj lahko izrabili ] in mogočc tuđi ša pikrejŠe spopnlnilL 1 Vemo tuđi, da bi s tem na^lažje plače-* val! milo za drago prav sedaj. Toda —• quicta non movere — in daj Bog. da se že vendar enkrat ves ta — Agro-Merkur spravi iz sodišča in sveta. ' — Umestna naredba. Ravnateljstvo državnih že-lcznic v Subotici je od* redilo, da morajo vsi postajenačeln'ki popisati osobje, ki se v službi poslužuje madžarskega jezika. V naredbi se j pripominja, da bodo vsi žcl. usluzbcncl, « ki se nišo hoteli naučiti našega jezika, dasi so imeli dovolj časa za to, odpu-ščeni iz državne službe. Naredba je izdana na pedlagi uradnih poročil, ki jih je prejelo prometno ministrstvo v zadnjem času o žalostnem destvu, da del žcbznislcega osoh'a na Hrvatskim ^n v Vojvodini v službi Še vedno rabi madžarski jezik. KOT NASLADA TN KOT HTUNA TE NAJ. R0U5A ČOKOLADA »SANA.« Fr. 7.. »zablieno }unaitw. Dcgodek je jako zgodovinski, zgo-dil se je leta 1661 in je kraj, kjer se je zgodi], slavni naš Otočac. Ampak, bodi povedano kar naprej, da so spod bile hlače, rdeče hlače iz barhanta, in da brez hlač ni dogodkal Vsaj pri meni ga ni! Kajti so te hlače bistven del mo-kga razmerja napram Bogu in ljudem, g'oboko so mi utemeljene v svetovnem Baziranju in značaju in tuđi žena pravi, da ie istih misli. Zato od njih ne odne-ham in ne bi mogel odnehati za ves svet ne in vse njegove zaklade. In če bi slavno uredništvo položilo predme 40 bridkih kronic in če bi jih položilo 60: »Na, mož, ne bodi šolobar-ća, upoštevaj kulturo in civilizacijo in nove poti in cilje in vse, napiši to reč brez tistih hlač!« — ne bi imel srca, da Žalim uredništva in bi vzel 60 kron in če bi jih bilo tuđi S0. Ali od hlač rdečih in iz barhenta ne bi odstopil — Človek ima eno samo dušo, k večjemu eno, in te ne kaže pogubiti za S0 kron in če bi jih bilo tuđi 100! Mislim, da imam na svoji strani vse damstvo, kar je starejšejra in zre-lejšega, in me to veseli, ker slavi moja historija junaštvo jugosiovenske žene in bi bila historiji izpodmakniena vsa etična vrednost in zglednost in spodbud-nost pred širnim svetom, ako ne bi bilo v njej rečenih hlač in teh na pravem mestu, namenjenem jim po večnih za-konih majke narave! — Tište dni je bil dični naš Otočac imenitna trdnjava zoper Tur/ka; okoli je tekla voda in še ga je branilo debelo zidovje, v kapelici sta slala sveti Fa-bijan in Sebastijan, a so bili tuđi drugi njegovi prebivalci dokaj vrli junakt. Vodi. ki je obdajala utricni grad, so rekli Packa in se ji tuđi sedaj tako pravi in Je bilo v njej one dni čudo rakov. Kadar se jih je zahotelo vrlemu junaku, samo Škorenj s? je stresel raz sebe in je golo nogico utaknil v vodo, da je junaski vonj privabil rake in .se je vsakega prsta oprijel eden, na mah jih je bilo za kosilo in še za vecerjo. In so imeli jako lepo življenje, nišo se bali ne brica ne hudiča in so ubili leta 1666 svojega kapetana, nišo jim bili všeo njegovi brki. Ta kapetan pa je bil postavljen od samega cesarskega veličanstva in se je ccsar5k*:iiu veličanstvu za malo zdelo nič kciiko in je poslalo nadnje vojaštvo* znane Aricagojeve oklepnike, da jih ukrote. Vojaštvo je prišlo in se je počasi in previdno bližalo trdnjavi in je manjkalo le za las in bi jim bila trdnjava prišla v roke, kajti nobenega junaka ni bilo doma. Vsi so bili izleteli baš oni dan čez mejo med turske brate, da se razvedre in malo poplenijo in palijo. 2c so stalf oklepniki ob Packi in so ugibali, k:ic bi jo nailazio prebrodili, onkraj so jih vabila cđprta vrata v trd-njavo. Tcdaj se je zgodilo, v zadnjem hipu se je pojavila v vratih ženska. 2godovin?i nam ni ohranila njenega imenn, Tcd* ;c ženska uvidela nevar-nost in je spoznala, da je za vse drugo prepozno, pa se je brzo odločila. stopila je v Čoln, pognala sra je do sredi vode, potem se je v čolnu obrnila in je iznenađenim oklepnikom pokazala svoj Široki hrbet In se ie globoko priklonila, hkratu je dvignila krilo, dvignila ga je visoko, takorekoč do pasu, in se je s ploško rcko vzad udarila »čof!« — Ampak ne pomaga nič in če predme položi slavno uredništvo kron 120.—, spod je imela hlače in so bile iz barhanta in rdeče, brez hlač se sploh ne me-nim in sem jako ponosen, da bi spričo hlač lahko stala historija natisnjena v vsakem šclskem bčrilu. Oklepniki so ostrmeli. Naperili so svoje karabinke in samokrese na cilj in tarčo, tnda glej — napeti petelini se r.i-so sprožili! Neznanska jih je zgrabila groza, kakor v vinaru so se zapodili nazaj. Otočac je bil rešen! VaJvazor meni, ona pogumna ženska da je bila čarovnica. Jaz mu ne bi rad pritrdil. Valvazor je zaslužen mož, toda je vdan vražam. Svoje knjige je pisal blizu Litije, one kraje poznam, v onih krajih so Ijudje močno babjeverni. Pri nas je služilo dekle iz onih krajev, za deco je bila drugače prav dobra, imela je rdeče lase, pa se sirota ni uoala v Ielrarno, bala se je, da jo bodo zaradi rdejih las zadušili in posušili in potem zmleli za zdravilo! Valvazor ni nič b.)lj-§i in se v takih rečeh ni zanašati nanj. Prej bi verjel, da je nebo dopadljivo gledalo početje one ženske, pa ji je nal.lonilo svnjo pomoč. Nebo Časte v raznih kravh na razne načine; pa no vem. zakaj se ne bi dalo častiti tuđi tako, knkor je to storila ženska, in ni bilo za nebo zaJržka zastran morale, ko so bile hlače, ne? In moramo ženi ki nam zjjodovina ni obranila njenega imena, biti hvalcž-ni za zgred. Mislim, našomu vročekrvnemu so-sedu b] kmalu skopnelo veselje, rožTa-ti okoli Manosa in Sneznika, če bi se jih zbralo par na^'h in bi šle in bi tam ob meii prircd'le kos vojašlah vaj. Mislim, kp^-nr bi trenil vrag. bi popadii tuđi oni onkraj meje svoje tope in kopita, po-paricni bi izginili za deveto brdo. ima-gn«lavno bi se za njlmi žaril rdečl bar-hant! Kajff. kakor rečeno in je vse za-stonf — brez rdroega barhenta ni pri meni te historije in je ni! stcv. 230 »MilVr.NMM |N AI^H)« Qilf 9 O^tObia I VIC, Stran 5 — Mrha 2nžamafa polćmlzlrajo. V pe-fek so se Miha 2užamaža postili. Ob kruhu in vodi so siromak prežlvell ves dan, zve-čer so se bičall po gležnjib In stopallh In povedali skrbnl kuharici, ki so Jo V2dramili krčcvltl stokl Iz sladkega popoldanskega sna, da preganjajo nečisto silo. V soboto so pa pozabtll na vse muke in težave in ka-ior da so brez krčev v omahlilvi du5I, so po tečnem kosllu zatlsnill bogaboječe oči In jih tlSčali v popolnl udanostl v voljo bož-jo dokler ni odbila ura polnoči. TedaJ iim je Sinilo v glavo, da se bliža gospodov dan. In ker jlh Je učila Se prabablca, da ob takih dnevih ne smeio delati ne z rok.i-ml, ne z nogaml, z glavo pa Se ćelo ne, so zlezli iz tople postelje, nataknill mehke co-prite In pogladili vidne znake svojega tru-dapolnega življenja. Uaah, uh, ho, no, tepo je na tem svetu, kjer Je tako veltk hlev In tako malo pastirjev, so djall Miha sami pri sebi In sedli za mlzo, kjer jlm je kuharica pripravila razvedrilo za teZkc čaše prera-ve in notranie konsolidacije. Kadar človek ne srne delati, mora polemizirati. Tafco so sklenili Miha In ta sklep je bil taknrekoć k>gKcn in trden, kar je pri njih le redek pojav. Prvo, kar jih je zbodlo v §Irnko od-prte oči, Je bil »Slov. Narode In njegovo preklicano poglavje o mestnem gospodarstvu. Miha so pobožno prekrižaii četo in obljubili postaviti v župni cerkvi denelo svečo, da Jlh prevldnost obvaruje pred po-hujšanjem. Potem so brali tlslo poglavje od začetka do konca, od konca do začetka, trikrat v eni in trlkrat v drugi smerl In ker Se nišo mogli verjetl, da si drznejo )JutJ;e v prosvltljcnem 20 stoletju dvoinitl o visoki ekonomsko-strokovni kakovosti in uprsv-nih vrlinah mestnih očetov so se zite^'l Se k hebrejski metodi in prebrali vse vrstice od desne na levo. Glej no spaka, tako je in nlč drugače, so se ježili Miha 2u2.imaža. In kaj briga nepokllcane goste, da silijo tja, kjer jlh prav niČ ne potrebujemo? Karte so naše, mi igramo in kdor ni redni član naiega kluba, bi po pravici ne smel riti ve-deti, da igramo. Blagor onim, kl nišo vlae-il, pa verjamejo in trlkrat blagor njim, ki so jlm obljube nadomestilo za vsikdanjl kruh. Vsi bodo zvellčani. Očttki o poslavju 0 mestnem gospodarstvu pa nišo meroddj-ni in rudi pravne podlage nlmajo, kor ne stoji za njlml večlna in zato morajo biti pogubljeni. In Mlha so skJenili, da j'h ro-£ub9 nemudoma sicer bi utegnili zapcljati pravoverno ljudstvo. Ogorčeni prsti so sami prije!! pero In pravična roka Jo napisala: Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebesko kraljestvo. Ne sodi o bližnjem da a« boš obsojen sam. Gospodarstvo dants ni to, kar Je bilo včeraj in kar bo Jutri, se-danjost je hčerka prcteklosti in mati bo-dočnostl in vse, kar delarao, borno z ninte-matično točnostio razdelill hi prepustili pra-dećom In potomcem, vsem enako in vsam po za slugan. Stvarna ocena m pravomoč-tia kritika dejanskega položaja pa ne sme prekoračiti zakonitih predpisov o Člo-veškem pojmovanju hi kompetencl njegovih umstvenih sposobnosti in zato pravim in rečem vsem, kl Imajo ušesa, da ne Misijo In oči, da ne vidljo, naj goje neomaja-no zaupanje v mojo duhovitost in patentirano zmožnost, kl mi daje pravico do neslanih dovtlpov cdo tam, kler bi bila sicer umestna bistveno drugačna polemika. — Izlet društva »Merkur* na Grosup* 1 je. Trgovsko društvo »Merkur« je včeraj priredilo izlet na Grosuplje. Izleta se je udeležilo okrog 100 članov in članic. Glavni smoter izlet« jo bil ogled moderno urejene tvornice šlnkovec & drug. Izletnfkl so pod vodstvom lastniku in njegovih uradni* koT ogledali tovnrno in se seznanili z njeno praktično in moderno uredbo. Na svoje oči so se prepričali, kj premore in lahko izvede domaća podjetnost, marljivost in vztraj* nost Po končanem ogledu je vodstvo tovar* ce pogostilo izletnike, na kar je vcČina njih od?** v znano in renomirano Rusovo gostil* no, kjer so ostali v prijetnem pomenku do večernega vlaka. Za zabavo je skrbel pevski kvartet, ki je neumorno prepeval n^lepSe naše pesmi. Lcpo uspele poučne ekskurzije se je udeležilo tuđi več trgovcev in obrt* nikov. — Skandalozne cesta© razmere v kara-nišketn okraju. PiŠeJo nam: Tujec, kl se vozi po cestah kamniSkega okraja, upravl-čeno zabavlja, ker so ceste podobe onim v Galiciji. Ob suSl poŽlraS prah, ob deževju pa gaziš po blatu do gležnjev. Obcestnih jarkov spleh ni ali pa so že zdavnaj zopet i blatem zasuti. Ceste se posipa mesto z lemljenim gramozom z gramozom, navože-nim iz strug ali pa še ćelo Iz njiv. Cestnl cdbor pod načelstvom že znanega Tina Ben-koviča Je spravil te v tako stanje, da bo Potreba ogromnih vsot ako se bode hotelo spraviti ceste zopet v red kot so bile po-preje. Tega se sedaj Benkovič zaveda, ter skuša zato vse te stroške naprtiti posam-nim že Itak največjim davkoplačevalcem. Razumeti ne moremo, na kak način bi se *lalo prisiliti le trgovce in obrtnike, da pla- ajo vse stroške za vzdrževanje čest z \t~ rednimi prispevki, ko že druga bremena težko prenašajo. Omcnltl moramo, da ti izredni prispevki za cesot presegajo pone-kod visino državnih davkov. Vprašamo si. fin. delegacijo, ako Je to v skladu z zakonom, da se poblra za ceste poleg že zakonitih doklad Se lzreden prispevek, kl znaSa pri enera sam em trgovcu polletno nad 7000 din. ter s tem ogroža davčno zmožnost po-samnikov. Naravno Je, da so trgovci in obrt-niki skrajno ogorčeni, ter da so proti take-mu odiranju na tozadevnem sestanku od-ločno protestirali. Ako že hoče okr. cestnl odbor dobiti denar za popra vo čest, ni mamo nlč proti temu, ako b! se ta poblra! od vsakega posestnika konj. koles in motornih vozil, ne pa samo od približno 50 oseb v cei em okraju. Jasno Je, da teh 50 oseb ne rmre s svojiml prlspevkl vzdrževatl vseh nkrainih čest. ako tudl se Hm odvzame vse premof.cnle. Največje ogorčenje pa le po-vzročtt Benkovič & komp. s svojo pri-stransko odmero teh prlspevkov. pri katerl se je nporabUala dvojna mera. Doznati pa ne moremo. kjc se Je naSel ta ključ, ker ne-kateri plačaio le 10 din od vagona, drujrl 24» mnogi pa celft vjet Fq H UsotovlJeal oćlmerl in izsta\itvi plačilnih nalogov, Je okrajni cestnl odbor ponujal ponekod ćelo 40 % popusta, ako se ti prispevki takoj plačajo. Čemu ta dvojna mera in ta meSe-tarski popust, ako basira odmera izrednih prispevkov na zakoniti podlagi? Javnost se prizadetim ne more Čuditi, ako protestiralo proti takemu postopanju. Davkcplačevalci iz navedenih razlogov ne morejo več zau-pati temu predvojnemu cestnemu odboru, ter zato upravičeno zahtevajo, da vlada napravi red. Lahko naklada bremena tišti, kl jlh sam ne nosi. — Grčka kraljica v Beograda. Včeraj ob 10. dopoldne je priSIa v Beograd grška kraliica Elizabeta, sestra kraljice Marije. Na kolodvoru so jo sprejeli kralj Aleksan-der, prinz Arzen In romunski poslanik De-mandi. Grška kraljica ostane v Beogradu 15 dni In bo prisostvovala krstu naSega pre-stoionaslednika. — Iz državne sltižbe. Imenovan Je za Jcorrrisarja železnlSke policije na Rakcku Bogoljub Predić, do sedaj komjsar železnifike policije v Subotid. Za komisaria parobrodne policije na Krku je imcnovan# dosedanjl komisar žel. policije na Rakeku Slavko Đravnlčar. Za okrajnega zdrav-nika v Nov em Pazaru je imenovan dr. Rado Svilar. — Poljski diiaki v Beogradu. V soboto so došli v Beograd dijaki krakov- | skegra vseučilišČa, ki potujejo po naši državi V Beogradu ostanejo tri dni ter prirede v dvorani novega vseučilišča koncert. Poljski dijaki so sostje aka-demskega pevskega društva »Obilić«. — Komisija za proceno okupacijske škode bo začela s svojim poslovanjem na ozemlju Slovenije 15. oktobra in sicer v Logatcu. Ista komisija bo po tem prešla na laški teritorij, kier bo likvidirala okupacijsko škodo, ki so jih utrpeli naši državljani. Poziva jo se vsi, ki so škodo povzročeno na laškem ozemlju, prijavili direktno italijanskim ob-Iastem, da do 15. novembra t. 1. obno-vijo prijavo Ministrstvu socijalne politike potom oddelka za socijalno ooliti-ko v Ljubljani. V prijavi morajo navesti kraj, kje je škoda nastala, kakovost škode, okolnosti, ki so jo povzročile in po možnosti točen datum prijave italijanskim oblastem. Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode. — Med. un'T. dr. M. Ambrožlč se ic preselil v Gledališko ul. 7. II. — Francoski Institut v Ljubljani nadel si Je hvalevredno nalogo seznaniti naie občinstvo 2 raznimi deli franeoske kulture ter nam dati kolikor mogoče natančen vpogled v Isto. V ta namen Je priredil lan-sko leto Interesantni koncert ene največjih iraneoskih pianistlnj ge. Blanche Selva. V ponedeljek, dne 8. t. m. priredi drug tak večer in slccr historičnl koncert, v katerem bo podana 2godovlna Frai.dje v pesmih In to od XIF. do XIX. stoletja. Koncert se vrši v dvorani FiJharmonične družbe ter so vstopnice v predprodaji v Matični knjisrar-nl. Tam se dobiva natančen spored z bese-dilom vseh petih pesmi in z zgodovinskimi podatkl. Občinstvo, prav posebno 5e ono, kl razume francoskl Jeiik, vabimo In opo-rarjamo na ta koncert — Pantheon r Beojrrtađu. Mlnistrsk! svet je sklenll, da se v Beogradu zgradi pantheon. v katerem bodo shranjen! zame-IJskl ostavki vseh zaslužnih nolitikov m vojskovođu. Istotako bodo na velikih mar-mornatlh plaSčah vklesana imena vseh časrnlkov m podčasrnfkov ki so padlf v boju za narodno svobodo. Zgradba panthe-ona je bila poverjena ministrstvu za pro-sveto. — Komisar oprave državnih monopo-lov. Za komisarja finančnega ministra pri upravi državnih monopolov Je s kraljevim ukazom Imenovan g. R a š I č, dosedanji pomoćnik generalnoga ravnatelja. — Oštro streijanje 16. artllerljskesa polka. Po odredbi ministrstva vojne in mornarice ter komatide dravske divizijske oblasti se vrši na Ijubljanskem barju in njegovi neposredni okolici v sredo dne 10. in v ćetrtek dne 11. oktobra oštro streijanje tuk. 16. artilerljskega polka. Rajon ostrega srreljanja Iz topov meji na sledeče vaši: S severne strani: Crna vas, Sinkovi, Hauptmanca, z istotočne strani: Babnagorl-ca.Rud;.Ik, Lanižče, Škofeljcat Klance, G:^ nek, Gunmlšče. Z južne strani: Pijava gorica Tomino, (opekarna Draga), Kremenica, SrudenecT Staje, Loka, Masena, BrestT Vrbljene, TomISelJ, Sv. Janez pri Angclcu. Z zapadne strani: Jezero, Podpeč, M. K. Kosler, pri Salčkti. Rajon za oštro strelja-nje bo dobro zastražen z večjim številom vojaštva fn se bodo vrhu tega postavile na raz^KJtjIh Iesene tablice s slede^o vse-bino: Danes se vrSI oštro streljcnje iz topov 16. arttlerijskega polka. Vhod na stre-lišče je strogo zabranjene Prebivalstvo navedenih vas! se najstrožje opozarja, da omenjena dneva ne hodl na prostore, kjer bodo vojaške vaje artilerije, kakor tudl, da ne vodi svoje živine na paSo. Odredbam vojaSrva, ki bo rastražilo rajon strelišča, te mora vsakdo strogo pokoravati in se takoj odstraniti. Preblvalstvu navedenfh vas! se tudl naroča, da po končani vežbi ne prijema neizstreljene artllerijske municije, granate (Srapnele), temveč takoj Javi prostor, kjer se nerazstreljena municija na-haja najbližnjl občini, kl bo o tem obve-ttila zgoraj navedeni polk, da nevarno municijo pravilno in po predplslh odstrani. O taki municiji Je posebno poučiti otroke In pastlrje, da se ne pripetl kaka nezgoda. — Oštro streljani© 40 peSpolka »Trl-glavskega«. Po obstoječlh vojalkih odred-bah bo Ime! na dan 11. \1. Hi 13. oktobra ti. 40 pel. polk »Trlglavskit svoje strelske vaje t ostrimi naboji na prostoru desni breg Save, med vasmi Ježfca, Oameljne, VIžmarJe, Kleče, Savije. Ježića. StreljanJe vsakega naitnačenega dne se prlčne ob 7. ijutraj In konca ob 18. zvečer. Smer stre-Uanji Je od zapada proti vzhodu od vas! Vllmarjo proti StraŽnemu hribu kota 396. Ves prostor bo vsakokrat zastražen po pe-hotnem vojaštvu poglavKno na posamnlh cestah, i>otih In stezah In se prebfvalsrvo opozarja, da se v lastnem interesu pokorava posamnim vojakom stražariem, kateri ima?" strogo povelje nepcklicnim osebam zabraniti prihod na nevarni prostor. Vhod na naznačeni prostor Je vsakemu strogo prepovedan izvzemši pokllcnlm ciicirjem in vojagtvu. Prebivalstvu in posestnikem nav^denesa prostora se posebno niroča, da o pravem času izpraznljo ta prostor od svojih uslužbencev in živine, k-r vojašrvo ne prevzame ncbme odgovornosti za ev. nesrečne slučaje ali ikode. Tuđi se prebl-valsrvo opozarja, da ne pnb'ra eventualno neeksplodirane pehotne naboje posebno ne naboje pehotnega topa — gramte 37 mm, ampak v slučaja, da se tak n2bojl po izvr-šenem streljaniu najdejo po otrokih, pn-stlrjih In drugih osebah, to naznnnl naj-bilžnjl fandarmerijskf postail, ker se druga-če prav rada dogod! kaka večja nesreča tuđi s posledico srnrti. Cesta vas Gameljne most čez Savo JeŽ!ca je za C7Tia5<»ni čas brezpogojno zaprta !n prepovedans ter cesta vas Črnuče most čez Savo Ježića samo pogojno dovoljena za promet, katero dovcljcnje b , Sokolstvo. — Sokol I. vabi vse svoje Članstvo, tta se udeležl druStvenega izrednega občnega zbora v četrtek dne 11. okt rvećer ob 20. v veliki dvorani »Kazino« (Zvezda). L nad-itropje. Dnevni red: 1. poroćilo o stavbe-nih pripravah. 2.) Poročilo o stavbenem, skladu. — Odobritev dosedanjih ukrepov. 3.) Prcdloe flnančnega odseka za enkratnt Izredni prispevek v prid zgradbi in razmo-trlvanje druJtveneza položaja t©r ukrepi glede financ 4. Slučajnosti. Udeležbi za vse člane in članice obvezna. Ta večer »e ukine vsako drugo druStveno delovanje, od-pade tuđi redna tetovadba članic ;' Borzna poročila. ZAGREBSKA BORAA-Đno 8. oktobra. Sprejeto ob 13. Ob zelo majnem prometu so tcčaJL napram sobotnem prostem prometu zo~ pet nekoliko popustilL Blaga le dovali, Radi manjSega povpraševanja se isti zadržuje, vsled česar so tuđi tečaji malo>; slabši. Na efektnem tržišču Je 5e na-daJje slaba tendenca ob le medlem trgovanju. Dokler se tendenca na du-; najski ali budimpeštanski borzi ne spro-meni, tuđi pri nas ni pričakovatl boljiih, tečajev. Ob zaključku so notirale: . , Efekti: 7% invest. dr2. posolilo -jd let 1921 —, Ljublj. kre\J. banka 203—215» Prva hrv. šted. Zagreb !Ui5—1M0, Slrv. l-p.r. l>« fin- Q okiobra iy^3. Mvv Ulzitbe in Kuverte priporoia Harođna tiskarna Sode od masti in loja, z feleznimi in lesenimi obrofl, od 170 do 200 kg vsebine, v popolnoma dob'em stanju, kupuj« tvrdka Mlaltar A Kranjc, ZaloSka cesta 27. 10705 Zaloga ftlavirjeu in pianinov M.Vnksan, Gruž, Dalmacija razpošilja Južno sadje po najnižji dnevni ceni po post in ždeznict Cenik na zahtevanje zastonj. 10490 na'boljiih tovaren B0»«ndorfer, Czapka, Ehrbar, H5lzl, Schw«lghoferf Original Stlngl ttd. Tuđi na obroke. TudI na obroke. Ma Mat roi. Doleat, Linbliana, Hilšerjeva ulica številka 5. iMIHMMMMMMMH Dva prvovrstna strokovnjaka železne ter stroke za gradbeni materijal se iščeta za samo-Stojnl delokrog V obratu s trgovci v Beogradu in Zagrebu. Isti morajo biti dobri kalkulanti. Pogoj znanje srbo-hrvat- skega in nemSkega jezika. Prvorazredne reference. Ponudbe z obzirnim curriculum vitae ter zahtevo plače pod šifro .Organizator" na Zagrebački oglasni aavod d. d., Zagreb, Draškovlćeva ulica broj 7. «• Fr. Rozman •♦ MARIBOR, Aleksandrova oesta fttev. 57 ;: priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po naj- nižjih tovarniških cenah. ]': Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! CDlCZ)lCDlC31CZ>BCDlCZ)BO«C31C3iCDiCZ3iCDiC^ 2 SPEOJALNA TRGOVINA ZA FINO DAMSKO i 0 IN MOŠKO PERILO 0 2 Jfe8. Sare, £jubljana, j ■ Selenburgova nlica 5. ■ ■ Platno xa rjnhe, llfoni, namizno pe- ■ 0 rilo i. t d. najboljših znamk, Jj 0 Najmoderneje urejena pralnica in svetlo-likalnica. 0 5 o QBO«CD«C3SC3aOBOaC3SOSC3BaaQSC3SCZ) Pater Pavel a Crnce pL Laichan orđ- S. Franoisoi in Marila pl. Lasohan, oba v Inomostu, naznanjata žalostno vest, da je njun nepozabni brat, gospod Fritt toli plsii blagajnički predstojnik v p., dne 6. oktobra 1923 ob 10. zvečer mimo preminul v starosti 85 let, previđen s tolažik' sv. vere. Pogreb se vrši v torek. dne 9. oktobra 1923 ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Fran-čiškansk* ulica št. 2 v Ljubljani, na poko-pališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 8. oktobra 1923. Vend se hvaležno odklanjajo. Kupijo se stara, tuđi pokvarjeni dTOfcoUsm motorft, itvalnl, pisalo! la razal strofi. • Jjaijtl Karlovska cesU 4 Trstfe za strope izdelujcm z najmodemimi stroj! in iz najboljSego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakatu JOS. R. PUH. UUBUANA Oradatka ml. 21. Tal. »31. Ma torta R. VfARBIKEK «■■ BiUtrltva ulica 5. Popravljam In nglaStjjem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Plsalol stroll poHGDe mebanKna delaraloa (popraTlJalalca) L. BARAGA, Ljubljana, fteltnbnrgova nlloa 6-1. Več sto pločevlnastth ročk (kant) z vseMno ca 30 litrov je poče ni nm prodaj pri Gospodarski svezi, Ljubljana. (Mesni oddelek). 10760 SILVA DEKLEVA STANKO TRATNIK poročena Ljubljana, 6. oktobra 1923 FRANJO CELNAR bančni uradnlk HERMA MIKOLAŠEK zaročena Ljulljana, 7. oktobra 1923 noteli slat. Otvara se natječaj na mjesto učitelja gradjanaka glazba se mjesečnom platom od 3000 dinara. Dokumente o svršenim glazbenim naukama i svjedodžbu o dosedaSnjoj službi uputiti potpisanoj. 10743 Za upravu gradjanske glazbe Predsjednik: Tonin GlnSčević. MatkOTfdl (Dalmaella) Premog Iz rudnika TrbovlJ«, cement stalno v zalogi pri H. Peti 16! sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503 Za odgovora uprave naj sa prttoll 1 dinar. Cene OTb'o-n <-"> be«ed Din > ; i-» nadaljna fe*e-.~ 'T: j m Prodam Harmoniko, ncmško, trivrstno, pro* dam. — Naslov povc uprava »SI. Nar.«. 10.733 Proda se foto-grafični aparat 10 X 15 z vsemi potreb* ščinami. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.751 Ugodna prilika I Proda se iz prve roke partija 800 sportnih Če» pic Cena jako ugodna. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.727 Trapistovski in groyer sir, la, nudi po najnižji ceni »Draga«, mlekarna in si« rarna Dcžanovac, Slavo* nija. 10.742 Lovski voz t zelo dobrem stanju, moderno izdelan, i olj« natimi osmi, se radi po* manjkanja prostora po zelo ugodni ceni proaa. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.746 Kompletna spalnlca v emajlu, z medenino in oprema s knjižnico za gosposko sobo ali pisar* no naprodaj. — Ogleda se lahko dnevno od 14. do 15. ure na Kongres* nem ttgu št. 14/11 10.728 Vinsko posodo, ležavno kot transportno, prodaja valed opuBtirve vinske tTgovine tvrdka J. Jelenifi, Ljubljana, Sta« ra pot 1. — Ugodna pri* lika ra začetnika vinske* ga trgovca, ker so ob* enem tuđi kleti na raz* polago. 10.614 Kui;m Dolga banja, dobro ohranjena, se kupi. — Ponudbe pod »O. B. 10.753« na upravo »Slov. Naroda«. Tako] se kuoi pes Čiste volčje pasme. — Ponudbe z natančnim opisom r>od »Volčja pas* ma/10.747« na upravo »Slov. Naroda«. Klavirjc in pianine kup"jem. Po* nudbe z označbo cene, marke, dolgosti in notra« nje konstrukcije klavirja (to je, dali ima klavir znotraj okoli Železno ali leseno ramol, nai se pošljejo na S. F. Čop. Zagreb, Mrazovičeva ni. št. 12, m. nadstr. 10.276 Hruškove Mode, zdrave» ravne, ne zvite, tuđi javorjeve hlode sves že sečnje, kupim. Hlodi ne smejo biti izpod 30 cm debelosti in ne izpod dva metra dolgoati. — Po* nudbe v vagonskih mno* žinah z navedbo cene, franko vagon, na: P. Higersperger, Celje. 10.740 »♦♦♦♦♦♦♦♦f♦»♦»«»♦•rTI Stanovania I i >«»»•♦>»«♦«*♦♦»♦♦««» Stanovanje % kuhinjo išO mlad za* konski par. Plača visoko najemnino. — Ponudbe pod »A. P. 10.729« nt upravo »SI. Nar.«. 10.729 LeDo sobo z električno razsvetljavo v sredini mesta iščem za stalno. — Pon'idbe pod »Dunajčan 10.734« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem stanovanje obsroieče iz 4—5 sob v Ljubljani. Plaćam 96.000 kron letne najemnine na* prej. — Naslov y>c>x-e uprava »SI. Nar.«. 10.669 Opremljeno sobo v sredini mesta, po mož« nosti s posebnim vho* dom, ilče boljka gospo* dična. — Nfl«lov pove uprava »SI. Nar.«. 10.702 Stanovanje, obstoječe iz dveh 9ob, kuhinje in pritiklin. od* daljeno 20 minut od glav« ne pošte, se takoj odda. — Ponudbe pod »Prazno stanovanje 41/10.74R« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje v stari ali novi hiši, z 2—3 sobami in pritikli* naml, išče za tateoj ali porneje mala stranka 2 oseb. Plača dobro; da ev. nagrado. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zrflčno stanovanje 1923/10.637«. Oddam takoj dve meblovani sobi v novi hiši v mestu go* spodu, kateri mi plača najemnino za ćelo leto naprei. — Ponudbe pod «Eno leto/10.627< na upr. »Slov. Naroda«. Oddam stanovanje dveh sob In rHtiklin v novozgrajeni hiši na Du* najski e^H Mesečna na* jemnina 2000 K. plačljivo ra tn leta naprej. ter posojilo 100.000 K z R95 obrestmi proti vknjižbi. — Naslo-v jv>ve oprava »Slov. Naroda«. 10.668 ^♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦«M»M«>J| ■ Službe 1 Šivilja na dom se išče za takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.758 Konservatoristinja želi poučevati klavir. — Pismene ponudbe na upr. »SI. Naroda« pod »Kon* servatoristin ja/10.588«. Pestunjo, že vajeno otrok, sprej* mem tako}. — Elza Se* ver, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 10.670 Kuharica (marljiva, podnevna) in postrežnica za težka de* la se išče za popoldneve. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 10.725 Trg. pomoćnik mešane strokc, dober ma« nufakturist, ter učenec z dvema r«zrcdoma me* sčanske ali druge slične sole, se sprejmeta takoj. — Jos. Divjak, trgovina 7. mešanim blagom, Rib» nica. 10.744 Eoljžo hišnjo veščo vseh hišnih poslov. vcšCo tuđi Šivanja, sprej* mem takoj. — Bcata Vinsku soproga zdravni* ka, Karlovac, Hrvatsko. 10.739 T*-g. pobočnik, zanesljiva. dobra moč, išče mesta v Specerijski, ^alanterijski ali manu* fakturni strolci kot prva moč. Gre tuđi kot skla» diš?nik. — Ponudbe je poslati pod »Vstop takoj 10.731« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja, vešča vaeh ptsarniSklh del in samostoinega knji* govodstva, z daljšo pTa* kso, i5Će službe v Ljub* liani; event. samo dopoJ* dno. — Nastop takoj alt porneje. — Ponudbe pod Knjigovodstvo 10.732 na upravo »Slov. Naroda«. Absolvent'nja trgovsk© sole. ve§ča knji« jjovodstva, strojenisja ter slovenskega, italijanske* Sa, franeoskega in neko* li^o nemškega Jezika — tšče službe. — Ponudbe pod »Priir—ka/f> 712* na upravo »Slov. Naroda«. Strojnik, ki se ranimc tuđi pri električnih napravah In razume avto*popravila, se sprejme pri večjem že* lerninskem podjetju bll* tu Maribora. Stanovanje, kurjava In razsvetljava prosta. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »SI. Naroda« pod »Stroj* nik '10.497«. Gozdarski upravitelj z 20 Ietno prav dobro privatno prakso, jugoslo* venski aržavljan, ve5Č slovenščine in nemšČine, absolvent višje gozdar* ske Sole, z višjim držav« nim irpitom, lepimi irpri» čevali in dobriml refe* rencami, išč« primerno službo. — Ponudbe pod »Nadtjozdar 10.737« na upravo »Slov. Naroda«. StrojepiskOi prvovratno, ter perfekt* no hrvatsko in nemško stenografinjo, s popolnim znanjem teh jezikov in po možnosti tuđi franco* šćine ali angleščine, išče proti dobri plači veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. — Ponudbe na: PoŠtnt predal 41, glavna pošta, Zagreb. 10.738 Korespondentinjo, veščo slovenakega, nera* škega in italijanskega je« rika, perfektno stenogra* finjo in strojepisko, i§5o večja izvozna tvrdka sa takojinji naatop in proti dobri plaći, — Le prvo« vrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe 8 prepisi izpriČeval na upravo »SI. Naroda« pod BodoČnost 10.741«. «•»»♦•» >»»»<»». lokali Lokal bliru Južnega kolodvora, pripraven tuđi za pisar« no, se odda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.721 Dopisovanje } ►»••»»»»♦•»»»♦»♦♦»»»♦♦i Znanja želi osamela gospodična z osameiim gospodom. — Ponudbe pod »Osame« lost. 10.754« na upravo »Slov. Naroda«. Znanja želi ločen drž. poduradnik » sobno opravo % vdovo ali lofrno gospo brez otrok. srednje starosti, katera bi imeU svoje stanova* nje. — Ponudbe pod »Vi* gred 42/10.612« na upra» vo »Slov. Naroda«. | f(epremičnine \ Travnik (njiva) eno uro od Ljubljane, na Savi, ca. 33.000 m», se proda. — Cena 3 Din za kvadratni meter. — Po* nudbe na, upravo »Slov. Naroda« pod »Travnik 5000/10.736«. Mala nova hiša z dvema stanovanjema (eno z dvema sobama in kuhinjo, drugo z eno veliko sobo in kuhinjo), kletjo in ca. 300 m1 vrta. poceni naprodaj. — Zc> tena jama 217. 10.745 Lepo posestvo v ljublj. predmestju (hi« ša, gospodarsko poslopje, vrt In lepo polje ob glavni cesti, najlepše stavbi* Sce) »e ugodno proda — Ponudbe pod »Lepa lega 10.659« na upravo »Slov. Naroda«. |»MMf»»»tM »♦♦♦»• »i Razno B»im»» »»•»»»»» »♦♦♦♦♦♦ p Klavirje, harmonije, godala. stru« ne in potrebščine, na drobno In debelo. — M. MušiČ, Ljubljana, Selen* burgova ulica 6. 9S92 Rabljene britvice »Gillete«, »Mem« in ve* like »9 $prejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kane, Židovska ulica 1. 8039 Trgovci pozor I Gospa, katera bi lahko po to vala, prcvzame posle, naročita itd. xa gg. trgovce. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 10.o56 Barborič-Završan, modistarija in preobliko* valnica, Ljubljana, Mest* ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo# dist. potrcbščin. Preobli* kujejo »e klobuld sa da* me in gospode po naj no* vejših vzorclh. 9116 Izgubil se jq ^' dobermanske rra-mc, ^ i tri mesce; %\\<.i na i:"t »Nero«. — Odda nai ^ proti dobri ns^nuii v * p^vini Danijel 7. ^.' \Volfova ulica 6. !• .7 Iva Š?erf Kongresni t**^ ^ prodaja vo deželi potrebuje. Potujcm po Spodnjcm 5tajc**:WrTT> in Prekmurju. — Naslov pove uprava »Slovvru1'"« ga Naroda«. 10.730 Papirne trgovine — trafike! 30 % p-rovizije v Ljublja« ni in drugod, ako vzamc v komisijo rnamke v pa« ketih In nalcpljenih seri* jah. Ohrt^un mese'no! Dobava stalna. — J. Bra* dač. Podhosta, p. Toplice pri Novem mcst\i. 10.71S la PERJE vodna v zalogi pri tvrdld R. ili LJUBLJANA %£. Po čudovito znizanin cenan prodajam novodoSlo blago, posebno moško sukno, hla-čcvino, barhente, cefirje, platno za rjuhe, fine sifone ii * doraačih tvornic — Priditc in prepričajte se I \ Ivan Kos, Siska (Seidlova hiša) Celovška cesta 2, { Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 10473 1 lepo plodonosno posestvo blizu Maribora, 75 oralov, med temi 3 orale vinogradov sicer gozd, travniki in polja, arondirano, mnogo živine, gosposka hiša, veliko gospodarsko poslopje. Lepo graščinsko posestvo v mestecu med CeljVm in Mariborom, z ca 30 oralov sveta, graSčino, veliko gospodarsko poslopje proda Bealia, I-, Nentorffatie 1, WIeo. BIsbe, po katorlb se vreie s.i 2 60 ra obleka ftt. i Iz 2 m povriclk Bll sokola 1% 2a90 m ebleka it- 42-54 RazpoSiljanje damskih in moških krojev svatovalh akademlf ▼ serljah ali posameino- Mali 23 damski) in moška kroienle ma ćelo Jagoilavljo. Začetek 1. novembra. Učencem zunaj se preskrbi v Ljubljani oskrba in pa mesta krojiteljev v tu ali inozemstvu. I- konoeslfonlrani krofaikl učni zavod LJUBLJANA, Židovska 9 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne< •Vv." **?»■#: Ha Aleksandrovi tesli v Ljubljani pofeg palače Ljubljanske kr-editne banke SC ODDAJO xm nowember-ter- min 1924i 2 irgovska lokala vsak okoli 70 m< površine z deležem na hiši, ki bo dograjena oktobra 1924; 2 večjl itaoovan|l istotako z deležem na hiši. Stanovanja so štirisobna, površina 170 m1, elektrika, plin v kuhinji in ko-palnid. dvigalo za kurivo, šaht za smeti, souporaba pralnice itd.; 2 plsaral v prvem nadstropju sobe 2 in 3. Pojasnila: Dr. Ivan Čarae, L]nbl ana, Miklošičeva cesta 6. I „nHRODIlH TISKHRnfl" U LJUblJaill Izartali bena HaroOla iprelema tauB \ JMRODIIH RIIJlBflRllllM