203. številka. Ljubljana, soboto 4. septembra. XIII. lelo, 1880. VENSKI I»hnja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gL, za pol leta Bg£ za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 frld. 30 kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 jrld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 golil. — Za oznanila se plačino od četirisopne petit-vrste S kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e i n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kolinanovoj hiši št. 8 „gleriališka stolna". Opravništvo, na katero naj eo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Evropske velevlasti in Slovanstvo. Dante pripoveduje v tretjem poglavji svo jih vic, da mu je prišla ondi naproti duša kralja Manfreda napolitanskega, ker nij mogla najti miru po smrti, kajti padel je v boji pri Beneventi izobčen iz svete cerkve. Prosila ga je, naj se vrne k njegovej hčeri Konstaneiji, naroči naj jej, naj moli ona zanj, ker le molitev iz rodne biše jej more pomoči. Jasno je vsakemu, zakaj smo vzeli podobo slavnega italijanskega pesnika za uvod temu članku, saj kdo je bolj podoben obsoje-nej duši v v i ca h kakor naši bratje Jugoslovani, ki po hrabrej prelitvi potokov krvi Se vedno čakajo svojega odrešenja, svojega plačila za slavno zmago, pravic, katere se dele drugim narodom brez lastne zasluge. Poglejmo situvacijo naših Špartancev črnogorskih sokolov! Ves Bvet je občudoval njihovo hrabrost, vse velevlasti pripoznale njihove zasluge, a še dan denes nemajo koščeka ozemlja priborjenega se srčno krvjo. In osvobojenje Bolgarije je le polovičino. Bratje po rodu in krvi to in onstran Balkana bo ločeni, ker ugaja to turškemu nasilstvu. Sploh vsa situvacija na jugu je le provizorična, brez racijonalne podlage, brez zagotovljenega upa v mirne čase za povzdigo in omiko Slo-vanstvp. In naše velevlasti, sodniki evropskega položaja, nadzorniki inejdržavljanskih pravic, kaj store one V Kakor se bere v pismu o v ranah ležečem popotniku in brezsrčnih mimogredočih, takov je dan denes položaj evropskih velevlastij oziroma nesrečnega, teptanega Slovanstva. Ponosno hodijo velevlasti ob potu, kjer so naslikane krivice nesrečnega naroda, a one jih ne vidijo. Le sem ter tje katera postoji, stresa z glavo in mrmra: neopravičeno. A zdravil, pomoči nema ni snmaritanskih ram, da bi dvignila nesrečni rod in ga peljala k svobodi in blagostanu. In zopet prezira popolno soseda Slovana misleč, kedo bi izgubil besedo ali kapljo krvi za to ljudstvo. Če si pomore ali ne, kaj to nam mari? BDie hammeldiebischen Helden brauchen keine freiheit". To je občna govorica kulturonosnih liberalnih mogotcev. Tužno Slovanstvo miluj te Bog, nihče nema solze za tvoje bolečine. Toliko bolj se ozirajo velevlasti na bastarde nekdanjih Grkov, ki nemajo niti poguma, niti duševnih in telesnih moči, priboriti si kaj sami, ki so bojazljivo zrli izza plota, ko so prelivali Jugoslovani potoke ki\i. Ti so namreč usmiljenja vredni! Ti pač, saj nij so mehka lipova veja — Slovani, — saj so zaradi svoje bojazljivosti svobode in pomoči potrebni. Tolažijo nas v takem položaji imenitne Thiersove besede: „Nur der edlere Theil der Nation hat Gefiihl ftlr Ituhm und Freicheit, ftlr cdle und grosse Gedanken, und ist bereit denselben Opfer zu bringen; die Masse ist rauh und vvtlnscht so vvenig Opfer zu bringen, als miiglich." Mi smo ponosni ni ta izrek in nobeden naših najhujših sovražnikov nam ne more in si ne upa oporekati mehkužja in pomanjkanj*, navdušenja in požrtvovalnosti za najlepši svetinje, ki kinčajo vsak narod. Da, resnica je to! Zatorej nam ne vzeme poguma tudi vsa letar-žija in neodločnost evropskih velevlastij v jugoslovanskem vprašanji. Slovanje dobro vemo H tisočletnih izkušenj, da je naša moč le v nos samih, le v moči vsega Slovanstva skupaj, nikjer drugej. Tega so prepričani tudi naši sosedje, zatorej zopet kriče in spuščajo svoj srd na Slovanstvo, ker se je jelo zopet gibati ob Balkanu, in stopajo zopet ruski vojaki črez južno mejo. Mi zagotavljamo še en pot: Osodepolnega kolesa svetovne zgodovine, ki se vrti v stoletjih od vzhoda do zahoda in vniči en narod in izdrami zopet druzega, ne more zadržati in ovirati nihče, najmanj najbolj zagrizeni sovražniki Slovan3tva, ki sami dobro čutijo, da je njihovo solnce prestopilo poludne in se pomika zahodu. Mi le zagotavljamo io opominjamo, koliko več ovir se stavi tej sve-tovnej ideji, s toliko večjo močjo se sproži enkrat, ko se mu iztrga zadnja oviralna zagozdil in — stre pod svojo težo brez milosti peščico zavidljivih pritlikaneev. Ne strašijo naj nas dolgočasna razpravljanja in posvetovanja velevlastij. Kdor ne plača rad dolga, pravijo, na široko razteguje svoja opravičevanja. Pogum torej, kakor pravi Hegel: „Was der Geist erst nach langem \Vegc der trocke-nen Theorie und speculativen Umvvege errei-chen konnte, erreicht die Begeisterung im Momente." Molimo torej, da nas ne zapusti lastni pogum in lastna moč, ker le brez nje bi bili Slovani izgubljeni, sicer imajo veliko bodočnost. L-s. Politični razgled. TVotrMiiJe «1 «'>.«*!«'. V Ljubljani 3. septembra. Cesarja je v Krakovem pri vratih sv. Florijana pozdravil župan Krakovski Ziblikievie. Dejal je, da hvaležnost Poljakov nema meje, ker je cesar dal Poljakom ono, kar Stanko Vraz. On nij umrl nego samo spava. Krajina mej M u roj in Dravoj od Maribora In Arnoža proti južnemu vzhodu do žirevnega Medjumurja nazivlje se celo od naobraženih in nepristranskih Nemcev raj vojvodine Štajerske; zato Bolzil se je pokojni vladika se-kovski grof Attems, ko je poslednjikrat delil fivetstvo potrde v Ljutomeru in pri sv. Juriji, rekši: tore slobo mi je vzeti od te rajske okolice, katera je bila rodovitno semenišče mojej bogoslovnici. To se je namreč vršilo vsled učinjenega sklepa rimpape, da se slovenski del vladikovine sekovske pridruži labodskej z vla-d'šk:m sedežem v Mariboru, kder je prvi vla-d'š" ! stol zašel naš blrgega spomina slovenski dušni glavar Slomšek, pravičen bivši tudi slo- venski mislečim, čutečim in delujočim svečenikom. Sveti mir jegovim navem. Mati priroda sama sipala je vso obilje domovini Prljekov in Lilekov; le ravnokar minovše desetletje nesrečnih židovskih sedmič torilo je jalove letine, spodnesšc imetek in naprtivSe dolgove. Po ravninah, recimo na Murskem polji uspeva bogato zlatoklasna pšenica, plemen'ti in Čili konji ne-gujo se izredno pazljivo in pozorno, pesniška dolina objemlje mastne travnike, griče in hri-bove venca viuska trta, rodeča okusno vinsko kapljico; kralj vsej trsovini slovi ognjeni Iju-tomerščan. Vzorne lepote ljudi nahajaš okolo sv. Jurija pri Stavnici, posebno pri Malej nedelji, kder je slovensl"" zgodovinar Krempelj župniko-val in marljivo pisateljeva!. Kakor možki tako ženske javljajo neko čarobno in čudovito krasoto, o čemur se lehko osvedočiš po nedeljah pri cerkvi in v cerkvi, kamor prihaja gizdavo oblečeni slovenski svet obojega spola. Slovenka teh krajev gleda na snago kakor podlasica, pravi Stanko, vsak hip umivajoča se lice in roke kakor veverica, vsako leto po tri- ali četirikrat beli hram, postelje hrani čiste in bele, robje menja vsak teden. A'' slovensko snagoljubje in krasnohlepje kaže se posebno po nedeljah. Slovenka pred 70 leti oblečena povse v belo platno, kar še se nabija mestoma v železnej in saladskej županovim* onkraj Mure pri ogerskih Slovenkah, v Medjumurji in na Bezjačkem, hod' sedaj mestoma v svili in baršunu k meši. Mladeniči v belih pletenah in robači, črez katero oblače lepo našite prsov-nike, pokrivajo glavo tenkimi klobuki, obuvajo leščeče škornje, da jakših graški ali bečki čizmar ne bi mogel sešiti. V toliko prijetnem kraju in ugodnih razmerah narodivši se Vraz lehko se je klanjal Vilam pevicam in navdušen opeval lepoto svoje ožje domovine: vsak narod najbolj čisla, jezikovno ravnopravnost. Pod pravičnim žeslom Vašega Veličanstva dovoljeno nam je biti in ostati Poljaki. Popoludne ob 2. uri je eesar pohodil grad in cerkev Vavelsko. Pri cerkvenih vratih ga je čakal škof Dunajevski. Pri obedu zvečer je bil na cesarjevej strani ruski general A1 b e d i n s k i, katerega je povabil tudi k vojaškim manevrom. Mesto je bilo zvečer sijajno lazsvitljeno; cesar se je peljal mesto ogledat v spremstvu z grofom Potock'm. Dne 2. t. m. je sprejel cesar deputacijo deželnih poslancev, ki je prosila cesarja, naj stari kra ljev grad Vevel [»remeni v cesarsko stolico. Cesar je v to dovolil. Poljski list „Czas" poroča, da je ruskega carja pooblaščenec general Albedinskv prinesel lastnoročno pismo ruskega carja do našega cesarja. Vn ti u Je dr/tnr. Srbski uradni list v Belgradu prinaša 1. sept. razpis konkurza za koncesijo železnice Belgrad-Vran:a s postransko progo Niš-Pirot. Glavna črta je dolga 302, postranska 91 kilo metrov. Oferti do 1. oktobra. V Sliader je prišlo še 1400 turških rednih vojakov k Rizi paši, in so baje name njeni, Albance prisiliti, da oddade Črnogorcem Osinj. Ali — njegovi vojaki desertujejo k Albancem — kje je potem mogoče, da bi Riza paša uredil črnogorsko vprašanje! Iz /tfgraMiMtfaiia poročajo, da je Kan-dahar baje vendar rešen. General Roberts da je prišel v to tvrdnjavo dne 29. avgusta. Pravi se, da je hotel Ayub kan stopiti v dogovore z Robertsom. Od Avubove armade je hotelo ve liko vojnikov ubežati, a priseči so morali na koran, da se bodo zoper Britance bojevali. Roberts se pripravlja, da napade Ayuba v Amargandagu. Večina nemških listov prinaša 2. sept. članke, ki prestavljajo nemško zmago pri Se-danu. „Nordd. Allg. Ztg." piše, da nema nihče uzroka žaljenega se čutiti zarad tega vsakoletnega praznovanja. To velja Francozom, češ, naj oni mirno gledajo, kako se onkraj meje Nemci njih nekdanje slabosti vesele. Dop LSI. Iz Litije 31.avg. [Izv. dop.] Obhajati bi se bila imela pri nas 22. avg. 50letnica našega presvitlega cesarja. Zakaj so Litijani še le v nedeljo to storili, kar Be je drugej godilo uže 18. avgusta, hočem v kratkem pojasniti: Naš občeznani g. okr. glav. Vesteneck povabi omenjeni dan ljubljanske nemčurske strelce in tiste slavne „ liedertafl erj e u, ki so\ na Šmarnej gori kakor zulu-kafri hodili, v Litijo, da bi tu skupno obhajali slovesnost ter jo po veličevali še se streljanjem. Zdi se mu tedaj potrebno tudi razsvitljavo trga na ta dan preložiti. Da ta slovesnost res nij bila jedino cesarju namenjena, vidno je iz tega, ka je na jutro omenjenega dne v Litiji vse molčalo, a ko pridrdra ob »/« na 12 brzovlak se strelci, zadoni godba ter sliši se od vseh stranij bobnenje in grmenje možnarjev. Litija je bila sicer lepo okinčana z za stavami, a s tužnim srcem moram svetu naznaniti, da je manjkalo onega, česar smo si narodnjaki, domačini želeli. — Vdirale so res mnogobrojne zastave, narodnih pa je bilo videti le redko kje, in mislim, da sem jih naštel samo 6. — Kmalu bi mislil človek, da Litija nij na Slovenskem, marveč na Pruskem. Zvečer ob 8. uri se vrne vesela družba strelcev in litijskih somišljenikov v trg, sprem-Ijevana od domače godbe. Igrali so vse, samo ono ne, kar bi se bilo spodobilo, namreč „ce-sarske himne" — akoravno so videli viseti tu in tam podobo Nj. veličanstva. Še le pozneje, ko je neki narodni uradnik isto očitno zahteval, zaigrali so pred poslopjem c. kr. okrajn. glavarstva cesarsko. Sedaj mislim ne bode treba dolgo ugibati, komu na čast se je obhajala ona vesel ca. — Na večer so kratkočasili tužne veseljake liedertahVrji v takozvanem „schmelzu". Liedertaflerje je podpiral prav po moči tudi neki nemčurski ljubljanski učitelj, kateri še vedno rad zahaja v kraje njegovega nek danjega službovanja. — Pri vsej veselici pa si vendar nij nihče spomnil, da se obhaja 50 letnica Nj. veličanstva, ker slišati nij bilo jedne napitnice. — Stražilo je pa to imenitno družbo, kojej nij manjkalo občeznanega višnjegorskega „Cicerona", kateri vse ljubi, kar nij slovensko, lič manj ko jed naj s t žandarmov. Re3 imenitna družba, katera broji tako učene osobe in katera potrebuje jednajst žandarmov za svoje varstvo, menda za to, ker so bili „liederta-flerji" poleg. Pa jih nij bilo treba, žandarmov, pri nas ne. Domače stvari. — (Agitatorji za nemški „schul-verein".) Piše se nam od tukaj: V četrtek svetoval je „Slovenski Narod", naj se agentom nemških privandrancev in pruskih pritepencev, ki ponujajo najnovejši organ litijskega Gloken-steherja „Wien. Allg. Zeitg.", pokažejo vrata. Dobro. Ravno tako naj bi se izbacnil uradnik finančne direkcije F. Ipavic, ki lazi po pisarnah in nabira za zloglasni nemški agiticijski in politični „schulverein", a zdaj berači tudi po privatnih hišah in nadleguje ljudi. Vprašamo pa, kdo je dal temu cesarskemu uradniku pove- lje, naj se s tem beračenjem za politično šolsko društvo peča V Pa vendar ne finančni svetovalec gospod himii/, začasni vodja finančne direkcije? Mislimo, da se ne motimo. — (Zlatomašnik g. dr. Muršec.) Kakor smo uže tudi mi omenili, bode v nedeljo 5. sept. naš rojak prof. dr. Muršec praznoval pri sv. Bolfanku na slovenskem Štajerskem petdesetletnico svoje duhovne službe. Slovesnost se bo, kakor „Goap." poroča, sijajno in veličastno vršila. Tudi Škof Jakob Maksimilijan, kateri bode isto nedeljo ondotno cerkev posvetil, se je bode udeležil. G. dr. Muršec spada mej najstarejše in najblažje slovenske rodoljube na Štajerskem. Rodil se je leta 1807 v Bišu, vasi v sredini pesničke doline. Po izvrstno dovršenih srednjih in višjih šolah v Mariboru in Gradci, bil je 1. avg. 1830 v mašnika posvečen. Kaplanoval je pri bv. Antonu, sv. Miklavži in v Ptuji. Z dopustom knezoškofa se-kovskega šel je potem leta 1839. za odgojitelja k vitežkej Ormožkej rodovini. Ko je tukaj nalogo dovršil dobil je leta 1845 službo učitelja verozakona na novo ustanovljenoj višjej realki v (Jradci, katero je vestno opravljal do leta 1870. V tem letu je stopil ▼ Btalni pokoj, in biva navadno v priljubljenem mu Gradci. — Muršec je stal svoje dni v pr-vej vrsti buditeljev in zagovornikov našega naroda. Bil je sodelavec slovenskih novin, in uže kot kaplan zapisaval je narodne pesni, prigovore in besede; z veliko zbirko slednjih je pri-pomagal k Murkovemu, Janežičevemu in Wolfo-vemu besedniku. Leta 1847 izdal je „slovnico za prvence", prvo v slovenskem jeziku. Pozneje je spisal „bogočastje" (liturgiko). Bil je v prijateljskej zvezi s St. Vrazom, Kremplnom, Murkom, Tomanom, Razlagom in mnogimi drugimi slovenskimi pisatelji in rodoljubi. Vedno je bil radodaren podpornik slovenskim slovstvenim zavodom in časnikom, enako tudi našoj mladini, ki se je v Gradci učila. Zato tudi mi pri „ Slovenskem Narodu" zakličemo: „ješče na mnogaja ljeta!" — (Volitev za Maribor-Ptuj) za državni zbor, ki je razpisana na 6. dan oktobra, proglašena je bila v Mariboru po oglih in ulicah v nemškem in slovenskem jeziku. — Dunajska „D. Ztg." od četrtka ima iz Maribora dopis, ki pripoveduje, da so oglašeni uže trije nemški kandidatje dr. Schmiederer, Reuter in Wiesthaler. Slovenski narodnjaki, pravi, nijso Še svojega kandidata postavili. — Mi sicer ne vemo še, kaj bodo slovenski narodnjaki sklenili, vendar to pa menda uže lehko uganemo, da svojega slovenskega kandidata ne Ajde sa mnom, srce, Gor u Jeruzalim Da kip zavičaja Pred tobom razgalim. Gledaj izpred sebo! Gle dole cvatuče, Fo njih raztreseno Lepe, bele kuće. Kip od zavičaja — Čini ao, da Bog jih Zavičaja kitna: Na svet je poBtavio, Dole, vode, brda, Nek na raj sgubljeni Polja plodna žitna. Nebi zaboravio. Doba, v katerej je počel Stanko delovati, bila je bridka za narodni razvoj; učilnica, ured in povečini javni žitek čepiril se je v nemščini, italjanščini in nekaj tudi v nedolžnej latinščini. Zahar pravi: „Naša domovina bila je vrt brez ptic, a narod ptica brez glasu". Res nagibalo se je na to, da utonemo v neusmiljenem žrelu tujega strastno bučečega valovja. Ali Slovence počela je dramiti „Čbelica", a Hrvate Lj. Gaj s tovaruši po „Ilirskih narodnih novinah". Gaju bila je na pameti „Velika Ilirija", obsezajoče Slovence, Hrvate in Srbe. Vsi ti Jugosloveni veljali so jemu za „Ilire", ker so bili prebi- valci nekdanje rimske pokrajine „Illyricumu-a, pod katerim imenom so za Konstantina Velikega razumevale se vse pokrajine mej Dona-voj, Sinjim in Črnim morjem. K privržencem te pomisli pripadal je tudi naš rojak Vraz.*) Dne 30. junija 1810 podarile so Rojenice slovanstvu Stanka Vraza v Cerovci, občine žero-vinske, župnikovine svetinjske, mej Ormožem in Ljutomerom, v ljutomerskih goricah na slovenskem Štajerji. Še dečec slišal je ondi razne pripovedke in pravljice, tako na pr. piše on o „Pesjanih" sledeče: „Moja pokojna teta (Bog jej daj dobro) pravila mi je, ka se Pesjani tudi imenujo „Kalvini", ter ka o ničem drugem ne žive, nego o novorojenej deci, katero krado, ubijajo in žrd. Spominjam se še, ka nikdar nijsem mogel brez nekega trepeta obrnoti očij na brda „železne" in „saladske" *) G. And. Fekonja spis v „Zori" ISTU. županovine na Ogerskem, katera se dade" od nas čisto lehko videti z griča, na katerem stoji naš hram. Kajti vedel sem, ka ondi prebivajo Kalvini, čijih nekatere hiše sem večkrat videl lesketati v zahajajočem solnci." Tudi pri-povedavalo se je o „risu" od katerega se mu je koža ježila. Sinko nagornjaški, piše Davorin, dognal je početne šole pri Svetinjah in v Ljutomeru, kjer je njegov ujec, učeni dekan in slovenski pisatelj Mihalj Jaklin župnikoval, a latinske v Mariboru; gimnazij nij imel zalšega dijaka, — visok kakor mlada jelva, rdečega lica, črno-manjastih las in nekako orlovega nosa, stopal je ponosne po ulicah kakor mlad jelen; rad se je bavil s Čitanjem lepoznanskih knjig. Dr. Miklošič mu je bil součenec. 1830. 1. mo-droslovec v Gradci, počel je najprvlje delaii za slovensko slovstvo. Onda združilo se je ve8 slovenskih mladeničev v povzdigo našega slov- bodo stavili, ampak glase dali onemu nemškemu kandidatu, katerega program bode z d a-njej vladi prijazen. Da trije imenovani nt spadajo v to vrsto, to se razume. Upati je pa, da meščanje te skupine vendar že najdejo možji, ki bode materijalne in duševne njih interese bolje zastopal, kakor kak VViesthaler, Reuter ali Schmiederer. — (Cesar) je za novo solo pri sv. Lovrenci na Polji na slovenskem Štajerskem da roval 200, graška dež. hranilnica pa 400 gld. — (Minister Taaffe Črnomalj cem.) Iz Črnomlja se piše uradnemu listu, da je grof Taaffe odgovoril na pismo mestne občine Čr-nomeljske, ko mu je naznanila, da ga je zarad njegove volje vse narode avstrijske zadovoljiti, imenovala častnim meščanom, se sledečo zalivalo: rJaz znam ceniti to odlikovanje, katero je slavno mestno občinsko zastopstvo izkazalo mi z imenovanjem častnega občana po vsej njega vrednosti in Vas prosim, iVstit* gospod župan, da vsemu občinskemu zastopu mojo iskreno zahvalo izrečete za ta dokaz prijaznega mišljenja". — (G. Dolenec, vodja Slapenske vinstvcue šole) se je peljal včeraj na povelje deželnega odbora kranjskega v Klanec na Hrvatsko, da pregleduje po trtnej uši okužene vinograde. Po tem gre črez Kapele in Brežice na Krško, od tod pa v Metliko in Črnomelj. — (Samoumor.) Vodja Bruuauer od 12. artilerijskega polka se je tukaj v noči od -Četrtka na petek ostrupil. — (Program Stanko Vrazove svečanosti), ki bode dne 8 septembra v Ce-rovci, je popravljen ta-le: Dne 8. septembra 4>b 5. zjutroma dovezo se v Ormož gostovi Hrvatje iz Zagreba. 1. Odhod iz Ormoža v Jeruzalem ob V» 9» 2. V Jeruzalemu ob 11. meša svečana. Služil jo bode Vrazov osobni prijatelj, velečastni gospod zlatomešnik profesor dr. Josip Muršec iz Gradca. Hrvati bodo pevali ofertorij, ostalo Slovenci. 3. Po meši pojde vse društvo v Cerovec k hramu, kder se je Vraz narodil. .Ondi: a) Glasba, b) Govor hrvatski, govori predsednik „Matice hrvatske" g. J. Kukuljevič .c) Vrazova kantata, besede od J. E. Tomiča, glasba od Zajca, pevajo vsi pevci (solo gospod Kellerman). d) Govor slovenski, govori gospod Božidar Raič. e) „Molitev", besede od S. Jenka, glasba od Dav. Jenka, pevajo Slovenci (mej tem .odkrije se slika Vrazova), f) „Na domu Vrazovem", deklamuje g. Vatrosiav Holz. g) „Živila Hrvatska" od Zajca, pevajo pevci hrvatski, h) „Stanku Vrazu" od Avg. Šenoe, deklamuje g. Jl. Fijan. i) „Naprej", pevajo vsi pevci sglasboj. stva: Anton Murko, Oroslav Caf . . . Jihov trud porodil je M ur ko v si ovni k in slovnico, prestavo nekoliko zvezkov Schmidovih povestij za mladost, zbh-ko narodnih slovenskih in mnogo drugih krasnih pes nij. — Tu je največ časa posvetil slovanskim narečjem in duhu narodne slovanske poezije. Živo se spominjam, pravi Trstenjak, kako mi je igral vsak večer na piščalki narodne glase in mi napajal dušo s skrivno močjo. Živel je onda v Gradci Slovenec z Gorenjskega Jakob Š oklic, pozneje profesor na vseučilišči v Lvovu. Ta bistra glava za prilaščenje tujih jezikov prečudo sposobna, bila je Vrazu in meni pri učenju francoščine in angleščine voditeljica. Z njim sva čitala v izvirniku vzvišene drame Shakespearove in krasne pesmotvore By ion o ve, z njim »melanholične poezije L a m a r t i n o v e. Spomin .na one ure dušne zabave me še sedaj okrepčava. 4. Obed pri Vrazovem hramu na velikej ledini ; mej svečanim obedom (table d' hote 1 gl. 20 kr.) igrala bode godba in pevali pevci. 5. Na večer koncert v Ormoži. a) Glasba, ouvertura „Slava", b) „ Vrazova kantata", pevajo vsi pevci (solo ■-T. Šifer), c) Govor slovenski, govori g. profesor J. Žitek. d) „Kdo je mar", pevajo vsi pevci s idashoj (solo g. Meden), e) Djulabije 3. 52—98 St. Vraza, deklamuje gospod A. F»jan. f; „Bodi zdrava, domovina", pesem dr. Uazlagova, pevajo slovenski pevci, g) Ljubljanski oktet, h) Glasba, i) „Ustuj rode", od Eisenhuta, pevajo hrvatski pevci, k) Konec: „U boj", pevajo vsi pevci. Za tem: Ples. — (Znižana voznina za Stanko Vrazovo s lav nos t.) Od odbora se nam piše, naj prijavimo, ka je za goste Stanko Vrazove svečanosti vožuina na železnici za II. in III. razred poštnega vlaka za 50% znižana in to proti i/.kaznicam, ki se dobivajo pri g. dr. Geršaku, notarju v Onnužu. — (Kap i tel hrvatsko kranjske okraj ine Frančiškanov) se je kakor „Dan." poroča obhajal 25. in 20. avg. t. 1. v Ljubljani v samostanu „pred mostom". Predsednik je bil komisar P. Kvstnhij Puntner, gvardijan v Mariboru. Voljeni ali potrjeni so bili očetje, kakor nasledujejo gg.: P. Friderik Honiginan, provincijal. P. Evstabij O/.imek, kustos. Dtfiiitorji: Bernard Vovk, Albert Pintar, Ignacij Stavdaher, Bonaventura Sel j. Prokura-tor g. Tadej Gregorič. Gvardijani: Kalist Medic v Ljubljani; Albert Pintar za Trsat; Albin Bregar za Gorico; Ignacij Stavdaher za Novo mesto; Častiinir Zupet za Kamnik; Julij Bruner za Pazen; Nikolaj Traven za Samobor; Robert Dolinar za Klanec; Viktor Jerančič za Nazaretj Janez Žibrat za Karlovec; Rudolf Do-linšek za Brežice; Emilij Krušovic za Jasko. — (Tri zlatemaše.) Preteklo nedeljo, se je, kakor v „Dan." beremo, obhajala v Naklem blizu Kranja, slovesnost, kakeršna se nij morebiti več stoletij kje godila. Trije gospodje, namreč: Anton Zamik, nakliški župnik, še čvrst delavec v vinogradu Gospodovem, Janez KlapšiČ, nekdanji ovsiški župnik, zdaj v pokoju, in Matej Ferlan, duhovnik v pokoju, uže od davno znan po svojej umetnej (Ferlanovej) pinji, le-ti so skupaj ravno tisti dan in v ravno tistej nakliškej cerkvi obhajali svoje zlate ss. maše. — (V Kostanjevici) na Dolenjskem se meščani na 4. in 5. t. m. pripravljajo kakor „Dan." piše velikanske proslavljenja svojemu priljubljenemu župniku gospodu Janezu Les- Od 1837. —40. 1. nabiral je Stanko marljivo slovenske narodne pesni po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Ogerskem. Vešč glasbi, zapisaval je sam napeve, kakor jih je slišal iz ust pevcev in pevic. Razen tega izdal je tudi prevod povestij odDragotina Šain-prla s svojim predgovorom, budeč Slovence na skrb za slovensko slovstvo. Navdušene svoje pesni izročil je Š. prijrtelju Vrazu, v če-gar ostavščini se nahajajo. 1838. 1. na jesen preselil se je Stanko v Zagreb, zbog izdavanja narodnih pesnij slovenskih; tudi drugi prijatelji in podporniki slovenske književnosti: Murko, Miklošič, Košar. Muršec, Caf, Klajžar zapustivši Gradec, šli so za krušnim. — Zimi 1840. 1. zbolel je pogibeljno in ognjenščak mu je hudo poltmil junaško truplo. V vročinskih sanjah je nekokrat kričal: „Hajd nad Turka, hajd, hajd! Turčin hoče Italijo prevladati, tega ne sme; jaku za njegovo 251etno pastirovanje v Kostanjevici. — (Kača ugriznila deklico.) Izpod Čavna se nam piše: Bilo je dne 13. avgusta t. 1., ko se je napotil oče Jože Batič, posestnik v Gorenjah nnd Ajdovščino s svojima dvema hčerama, Jožefo 16 let staro, in Katarino 14 let staro, na tri četrt ure oddaljeni travnik seno grabit. Ko dospejo tja, ukaže oče deklicama na nasprotnej strani delo pričeti. Ko pa mladi deklici odideta, in ne vidita več svojega očeta, gresta nekoliko v bližnji grm lešnike nabirat. Ko starejša deklica korajžno bosonoga okolo grma stopa, ne da bi na tla gledala, nesrečnica stopi na velicega gada modrasa. Ali kaj ? Kača se zvije in jo ugrizne pod palec desne noge. Ne vedoč kaj jej je, zavpije: „0 joj, kako sem se zbodla!" Prikloni se, misleč si trn iz noge potegniti. Ko privzdigne nogo, vidi njena mlajša sestra modrasa izpod nje zlesti in vidi, da je ta zlezel na kup kamenja in se kakor od veselja okolo oziral. Deklici prestrašeni, hočeta bežati, ali ni deset korakov od mesta se nesrečna od modrasovega zoba zadeta, zgrudi kot mrtva na tla. Ko njena sestra to vitli, začne očeta na pomoč klicati. Oče zaslišavši kričanje, priteče, ali žali Bog, vse zastonj, deklica je v nesvesti. Vzame nož iz žepa, prereže jej obleko na prsih in jame jo z vodo oblivati in rano na nogi z vodo in peskom drgniti. Dolgo potem ona k zavednosti pride. S pomočjo družili došlih so jo na no-silnicah domov prinesli. Še dan denes velike muke trpi, akoravno je po našem mnenji z zdravnikovo pomočjo bledej smrti oteta. Takoj po razglašenej nesreči trije rokodelci iz Šturija poprosijo očeta, naj dovoli mlajšej hčerki mesto pokazat, kjer je modras bil. Ona gre ž njimi. Ko dospejo tja, ona se od strahu hitro odstrani. Fantje pa začno preiskavanje, akoravno nij bil ugoden dan zarad dežja. Pričeli so prav po medvedovsko kamenje premetavati in v resnici našli so pod skalo, ne tri korake od tod, kjer je deklico ugriznil, modrasa v zvitku, ki je bil prav ostuden videti. Urno pograbijo pošast in spravijo v steklenico. Po dovršenem delu deklico pokličejo in vprašajo: ali je ravno isti ? Ona pritrdi, da je. Modras je zdaj dobro ohranjen, še živ in brez vse poškodbe. Samica je. Izlegla je dva prav čvrsta mladiča, ki merita 20 cm. dolgosti, stara pa 65 cm. dolgosti in 12 cm. debelosti. Nahaja se stara in mladiči pri Šturijskem g. učitelju. — (Popis ali štetje ljudstva in Slovenci.) Kakor smo mi, tako tudi tržaška „Naša Sloga" opozarja narod, naj pazi pri čakaj, čakaj Turčin! za dvadeset let te ne bode več v Evropi." Drugi dan pohodi ga slavnoznani pesnik ilirski g. Pavel Stoos, onda nadvUdikin tajnik. „Pavle!" reče mu Stanko, „prinesi mi Bogeca," kar se je ono jutro zgodilo. Živa njegova vera mi (Davorinu onokrat modroslovcu v Zagrebu) je globoko v srce zarezala in ljubljenega prijatelja še ožje z menoj zvezala. Stanko je bil verna, čista duša brez vsake strasti; strastno je le ljubil narod svoj. Zato pa so tudi njegove pesni čiste in neoskrunjene. On je slišal glas čiste žive poezije in v njej zaspal. On živi v srci, do katerega sezajo njegove pesni; on nij umrl nego samo spava. (J. Zahar.) (Konec prih.) prihodnjem popisu Ijudij, ki bode dne 31. decembra 1880, da zapiše pod rubriko „navadno govorjenje v občevanji" (umgangssprache) svojo narodnost slovensko (resp. hrvatsko). „N. 81." piše: „Pripravljati za to puk, upućivati ga, kako je popis temeljem valjanoj upravi, zajednit-H je zadatak oblastim, crkvi, školi i javnim glasilom. IUiduć su većinom naše škole njemačke ili talijanske, bndttć je talijanski je zik u uredih u porabi, to će ga koji naš čovjek više govoriti nego H svoj materinji hrvatski jezi'r, ali tim nije još Talijan, pa zato kad dodje dan, neka svaki zapiše svoj mate rinji jezik. Paziti ćemo morat, da se bude strogo onako radilo, kako zahtjeva zakon te da nebudu dotičnici, kojim bude povjereno to djelo popisivanja, pristrani. Po jeziku će se ovaj put zaključivati na pojedinu narodnost. Upravnim oblastim bit će ponajviše nastojati, da se proglas narodu što više razširi, da dopre do svakoga najmanjega mjesta, da narod i Bbilja dozna, što mu se u njem razlaže. Uz to poslužit će se one svakom sgodom, da narod i same poduče, zašto će mu doći toliki broji-telji u pohode i kako mu valja olahkotiti nji hovu zadaću. Neka oblast u tom pogledu ne-odbije pomoći svećenstva. Ovo živi medju narodom, poznaje njegovo povjerenje. Njegove rieči, njegovi savjeti najviše će se dojmiti naroda." — (V „Slovencu") se Brencelj-Aleševec, namesto da bi prosto preklical znani zlobni članek „Slovenčev", obrnen zoper slovenski jezik, hoče zdaj maščevati se nad šibo, katero je dobil od uas, s tem, da osobno psuje ne le nas, temuč na dr. Vošnjaka in sicer prav s svojim brenceljskim orožjem, z lažjo in sumničenjem, da drugi ljudje tudi tako podlo in nizko mislijo in računijo kot on. Polemizirali to se ve da s to nulo ne bomo, ker Ale-ševca itak nihče nema za resnega človeka, kdor ga pozna. — (Za Stanko Vrazovo svečanost) nabral je g. Vatroslav H o 1 z v Ljubljani 22 gld. 50 kr. Darovali so gg.: Dr. Janez Dleivveis 2 gld.; dr. V. Zamik 1 gld.; drd. Fr. Štor 1 gld.; Ivan Lozar 1 gld.; J. J. 1 gld.; J. J. 1 gld.; dr. St. 2 gld.; Fr. Bučar 1 gld.; Vilhar 1 gld.; Verbič 1 gld.; N. A. Plavšič 50 kr.; Fr. Ravnikar 1 gld.; dr. K. Bleivveis 1 gld.; Kramar, korar 1 gld.; dr. Pavker, ko-rar 1 gld.; Pavšler, korar 1 gld.; J. Vičič 1 gld.; Vaso Petričič 1 gld.; dr. Derč 1 gld.; prof. Fr. Leveč 1 gld.; J. Jurčič 1 gld. Dalje so darovali gg.: J. Žitek profesor v Ptuji 2 gld.; Mih. Lendovšek v Ptuji 2 gld.; J. Hirti, benehciat 1 gld.; M. Ferk 1 gld.; J. Šegula, koncipijent 1 gld.; Sinko, kaplan pri sv. Lovrenci 1 gld.; dr. J, Ploj odv. v Ptuji 1 gld.; F. Žiher, učitelj v Vurbergu 1 gld.; M. Pauša, župnik v Vurbergu 1 gld.; I). Jur-kovič, kaplan v Vurbergu 1 gld.; Urban Mak, krčmar v Vurbergu 50 kr.; Ivan Tanšek, konc v Dr ticali 1 gld.; I.iusler 1 «ld.; Novotni 1 gld.; gOSpa EJaaftf l ^ld.; gospod Kaučič 1 gld.; Zarnik 1 gld.; dr. Srebro 1 gld.; Šetinc 1 gld.; Veršec 50 kr.; Šetinc, koncip. 1 gld.; Tomaž Seinkovič u Središči 2 gld.; A. Kberl, učitelj pri Vel. nedelji 1 gld.; M. Fric. dekan pri Vel. nedelji 3 gld.; dr. Sulmč, kaplan pri Vel. nedelji 9 gld.; .1. Košak, učitelj pri Vel. nedelji 1 gld.; F. (Joričaii, usnjar pri Vel. nedelji 1 gld. j D. Petek, trgovec pri Vel. nedelji 1 gld. Odbor Stanko Vrazove svečanosti: Anton Jesih, Dr. IvanGeršak, blagajnik. predsednik. Etažne v«\s,i. * (Ukradeno dete.) Dne 1. ali 2. ju lija t. 1. je prišla k železniškemu čuvaju Ilavli v Passluegu v Solnogradskem neka ženska ih ostala tam do G. julija popoludne. Potem pa odide, a tudi vzame soboj jedno leto staro dete čuvajevo. On je privolil v to, ker se mu je ženska lagala, da se vrne kmalu. Črez osem dnij pa mu piše iz Starega trga pri Soluogradu, da je dete dobro oskrbljeno. A od onega časa dalje se nij nič več slišalo ni o ženski ni o otroku. * (Balon kot zažigale c.) V Czegledu je bila te dni neka družba igralcev, ki je tudi balone v zrak spuščala. Jeden balonov se pa v zraku vname ter pade na leseno streho, ki se je takoj vnela. Domačini si nij so upali niti gasiti, ker so mislili, da je to copranje. Morali so priti na pomoč drugi ljudje, da so jih podučili. * (Tudi dvoboj.) Dva dijaka v Kolnu na Nemškem sta se razžalila na časti in pozvala se na dvoboj. Jeden izmej njiju je svojemu očetu pisal, kaj bode storil in kje ga bodo morebiti našli mrtvega. Ker je pa pismo „prehitro" prišlo v roke očetove, spravi se ta na noge, gre na dotični kraj, kjer bi se dijaka dvobojevala in se skrije za grmom. Ko pride njegov sin tja, skoči izza grma, prime ga za lase, vrže na kolena, ter ga s palico naduelira tako, da ga je sin prosil, naj neha, ker je njegovej „časti uže zadosteno". Dunajska borza 2. Beptcmbra. I/a ii no tclegra lir mi poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih . . 73 K!d. — kr Enotni drž. dolg v Brebru . . . 73 n 85 n 85 1H60 drž. posojilo..... . 131 n 40 n Akcije narodno banke . . . . 833 n — n Kreditne akcijo...... . '293 n 80 90 — — n 36 C. kr. cekini....... 6 55) Državne marku...... . 57 n 85 ti Preigran glasovir, obsezajoč 6 oktavov, na prodaj je jako v ceno. Kje V pove opravništvo, tega lista. (419—1 Zoper jotilco! "*^W Radgostski in rožnovski maho-rastlinsti celtlički, priporočajo m pno ono za vse, tudi za zastarane bolezni na pljueah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in > aren j njo c o se pljučnico! Veliko šiovilo pri/.nanskih. pisem razpolagajo se v preprltenje G. J. Srirliertu, dipl. lekarnarju v liožnavi. U/.iraj«iri h i na svojo naročito pred IO dnevi, prosim Vas. da mi M priloženo vsoto pošljete so dva zavitka radigMtckoM univerzalnega čaja in R S-tnilj Ifl rožnavakih malio-rastlinskih cltličkov. kajti posebno ti so mi s k »i raj popolnem ustavili kapelj, < a j mi |>a iluje slast do jed i, kal ere preje nij*eni ime). Se sposi v.iujem Henrik Kuuilt, c. k r. bt"i i k lačii'ski vodja, Ilainlatrg n. D, II* jmunrja 1878, Gospodu lekarnarju J. Neirlterlu v Kožnavi. Še enkrut Vas prus;m, da uii izvolite kmalu noslmi a pošmiiu povzetjem '2 zavitka toliku hvaljenega rad iu osi skoga univerzalnega čaja in 'J Akutljici rožnavskib cultličkov. IMani (47 - 3) Knrcl Moruvcc, kralj, gozdar. Gospodu lekarnarju J. Nrlelicrtu v liožnavi. Prosim, pošljite m s pošt i m pov/etjeui 1 zavitek glasovitegn radigostskoga univerzalnega e»ja ni 2 .skalijo-i mžnavskih coltličkov. Udari i Josip lNlItcl, nadučitelj. Ljubno (Štajerska', 17. marca 1877. Čestiti gospod J. Mrlehert! Zopet Vas prosim za '.i zavitku univerzalnega čaja in tudi toliko celt ičkov. Ljudjo um prosijo, da zanje naročajem Nekdo je bil uže blizu smrti, in dati ju imel dosti zdravnikov, postajala jo vendar hujša njegova bolezen, dokler da mu nijseui prepustil jednoga dela vašega zdravila, ki tudi nanj izvrstno upliva. Se š i ivtinjeui Fran liallioiis. gostilničar. Podaižanv lOdŠka), ti. aprila .879. Od tega po zdravtiiškoj razložbi in predpisih pripravljen] čaj, veiJa m Hdnuvno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 bv. v. Jedna originalna š>atlja liožnovukih inaho-ratetliuskih coliiičkov &<> kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posčbe. KMd^oNlNkl nni\ci-sitI ni «r-ji| in Rož« novHkl liialio-rnMilluMki «•. 111 i«- k i dobivajo ho i«, in razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi taloga sledeči iukarji: W. Mayr v I'jul»l|Miii, W. K ti n i g v Mariboru, 8. Mittel bach in J. Cejliek v Zitgrvbu, B a r m b o r z i g o Urilder in A. N od ved v (.rutic i, A. M a ro k m J K u p f o r s oh m i e d v < «''ji, O. lliiasbcim v I.iuuicl, C ar i G raba oh ur v .11 u ran« J. 11 lin g v Itot- i< iimaiiii. VV. Tht.rtt.wald v Olovci. Zaloge