pretrgal skoro vso pismeno tradicijo, a v stvarnem oziru jih je precej dvignil. On je bil za Hrenom prvi, ki je smatral izdajo »Evangelijev« za resno delo in jo je pregledoval pridno z vulgato v roki. Opazil je precej izpuščenih in pokvarjenih mest, kakor smo videli v uvodu tega odstavka. Poleg tega je tudi v jezikovnem oziru za Hrenom največ storil, ker je marsikak člen pri samostalnikih opu-
zapisal Paglovec v evang. velikon. torka: je Jesus vsredi... ital 175, kar imajo poslej vsi, tudi Ijublj. 1912: Tisti čas je stal; enako lavant. Pred Paglovcem so vsi pravilno imeli po Dalm.: je ltopil, T.: Itopi, ker je gr.: iacvj, aor. Na str. 12. ima za božič Ijublj. 1912 (lavant. ima prav: je pristopil) enako: angel stoji pri njih, napačno od Wolfa dalje, prej od Trub. in Dalm. dalje vsi pravi čas: je ltopil, bolje bi bilo: pristopil, gr.: etcsott]. Pravilno pa je na 3. a d v. n e d. v Ijublj. 1912: sredi med vami pa stoji (tako imajo vsi od Japlja 1800 dalje, prej napak po Dalm.: je ltopil, po Lutru: ist getreten; prav pa je prevel Trub.: vsreidi vmei vami 11 o i j), ker je gr.: šar^ev. — 4. ned. v postu: En Mladenizh je tukei, 89, prej hlapzhizhek, tako imata še Ijublj. in lavant. 1912, toda lat. je: puec, gr.: uoušapiov, otrok, prim. Preuschen: »das Knablein, der Knabe J.(oh.) 6, 9.« — 20. ned. po bink.: prepevaite Gofpudu u' vafhih ferzih 270, prej vsi: psallirajte, lat.: psal-lentes; prepevajte imajo še danes vsi. — Vnebohod: aku ony bodo kei fterpeniga pyli 198, prej vsi po Trub. in Dalm.: fmertniga, lat.: mortiferum, gr. ¦9-avaai[iov. Po Paglovcu so vsi sprejeli: strupenega, tudi brit. dr. — Bink. ned.: belieda, katero fte vy i lil h al i, 203, Paglovec je prvi prevel po lat.: sermonem, quem audistis, kar so potem vsi sprejeli, prej so imeli vsi Dalm.: katero vy flilhite, po Lutru: das ihr horet, tako je v grščini: xat 6 X4fos, Sv axousxs.
stil, precej germanizmov iztrebil in marsikako domačo konstrukcijo uvedel. Na nekaterih mestih je tudi besedilo popravil, ki se je ohranilo do današnjih izdaj.1
Leta 1780. je priredil Evangelije v koroškem narečju Gutsmann. Zanimivo je, da jih ni priredil po Pohlinu, ampak po Paglovčevi izdaji iz leta 1764. Besedila samega se ni dotaknil, vpeljal je vanje koroško narečje in nekaj nemških besed.
1 1. ned. v adv.: inu na semli bo Itaikanje... pred ftrafhnem fhumenjam tega morja, izdaja 1772, 2, izdaja 1764 (po Dalm.): inu na semli bo ludem britku pred tem Ihumeniam, lat.: prae confusione sonitus maris, Ijublj.: bi stiska zavoljo strašnega šumenja morja, enako lavant. in Krek. — 3. predpostna: inu pot?m, kader bodo njega Ihe ottepli, bodo njega umorili 51, prej po Hrenu: Inu kadar vshe (ga) bodo otepli, lat.: postquam flagellavc-rint, neokretni potem imata še Ijublj. in lavant.: in potem ko ga bodo bičali. — 5. postna: vi pak Ite meni zhalt oduselli, lat.: inhonorastis me. Pohlinovo popravo imajo vsi do 1840 in lavant. 1857, 1. 1870.: vzeli, Ijublj. 1912 ima: vi mi pa čast jemljete, Jan. 8, 49, po gr., kjer je seda-njik: &zi\idozzi p,s, kar prevaja Preuschen: »beschimpfen J(oh.) 8, 49.« — Cvetna ned.: Prov veliku ludy pak je resgrinallu, 70, Japelj je spremenil: lilnu veliku, kar imata še Ijublj. in lavant. do danes, Mat. 21, 8: Silno veliko ljudi; prej vsi po Trubarju: veliku, lat.: plurima turba, toda gr. je: 6 §s nleiazoc, oyxo$ . . . kar pomeni večina, prim. Preuschen pri w>X6g: »Superl. kIsioioz . . . der, die, das meiste, 5 n. byloc, d. g r 6 B t e Teil d. Volksmenge. Mt. 21, 8.«
(Konec.)
284