PoitnfM pftVtelfPMHU Leto I., štev. 52 V Ljubljani, četrtek dne 21. oktobra f920. Posamezna štev. 1 K Izhaja ob * zfutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......15 , ca zased, ozemlje • 300 , ca inozemstvo . . 40e> Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it VBfL Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna nlica it& Telefon it 38. Račun kr.poit ček. štev. 11.848. Ljubljana, 20. oktobra. P. Danes ko stojimo pred novimi pogajanji z Italijani in kot kažejo nekateri znaki, morda pred končno odločitvijo v jadranskem vprašanju, je potrebno, da 5e enkrat nagla-simo ogromni poir jadranske konference za našo <-' .vo, posebe pa še za slovenski del . —šega naroda. Nad eno četrtino vseh Slovencev ječi še danes pod italijansko okupacijo, na zemlji, ki je slovenska ; manj toliko stoletij, kot je c a Taliamentu ah Piavi laška. Najbolj drastično karakterizira italijansko nenasitnost dejstvo, da imajo Hal: jani še danes zasedenega več slovenskega ozemlja, kot ga jim pripušča londonski pakt. Po tem paktu gre meja na Krasu po razvodju, torej ne obsega ozemlja ob Pivki in Uncu (Št.. Peter—Postojna—Logatec). Velik del slovenske zemlje, ki je bil stoletja celo lokalnoupravno v najožji zvezi s središčem Slovenije, Ljubljano, je zasedla Italija. Je pač ironija, da so nam velevlasti prisodile daljno, sicer tudi popolnoma slovensko ali prej od slovenskih dežel odtrgano Prekmurje, dopustile pa, da imajo ozemlje, ki sega v sredino Slovenije, zasedeno. Italijani. Zagotavlja se, da bo za slovenske kraje morala obveljati takozvana Wilsonova črta. Ta črta, ki vzame našemu narodu nad 200.000 soro-jakov, teče od Porezna (Julijske Alpe) po gorskih grebenih nad Cerknem, preko Trnovskega gozda, mimo Cola na Nanos in preko Vremšice na Učko in Rašo. Mislimo, da bi ta mejna črta, ki nudi Italiji vse ugodnosti dobre meje — skoraj vse višje terenske točke ostanejo na oni strani — našo državo na njenem severo-zapadnem delu zelo slabo zavarovala. Zakaj uvaževati se mora, da ostane Italijanom kot glavna straie-gična linija, zapadno od označene meje, še soška črta. Na obmejnem terenu, ki ostane Jugoslaviji, pa moremo težko najti sploh kako primerno obrambno črto, najmanj pa ne strategično tako izborne kot je soška z njenimi močnimi naravnimi utrdbami, kakor jih v Evropi nudi malo-kje terenski položaj. Kako izgleda tako »zavarovanje" naših severoza-padnih pokrajin, si lahko predstavljamo. Glede tega se je govorilo in nevarnost našega položaja primerno obrazložilo na drugem mestu. Slovenska pokrajina bi ostala po taki meji skoro nič manj odprt „Einfalls-tor" za italijanskega soseda, kakor je današnja demarkacijska linija, ko-jo je ital. generalni štab začrtal, ko so bili ti kraji brez vsakega vojaškega varstva. Kot dokaz- skrajne nenasitnosti moramo tedaj smatrati zahtevi ital. nacionalističnih listov, da se mora celo Wilsonova črta — korigirati. Baje to zahteva tudi ital. generalni štab. Želi se vrh SneznUa kot mejno koto; meja naj bi šla torej vzhodno železnične črte Ljubljana—Reka. Gospodje niso skromni. To je več, kot je zahteval znani januarski ulti-matum antante od nas, ko j emu se nismo uklonili. Po njem se je Jugoslovanom poleg malega koščka severne Istre, vsekakor pustila železnica, Ljubljana—Reka in ozemlje do Nanosa. Tudi bivši itaL min. predsednik Nitti ni šel v svojih vseprej kot skromnih zahtevah tako daleč, ko je zahteval korekcijo pri Senožečah in na Raši. V koliko se te želje in zahteve v &L ofi&elni politiki resno upošteva ]o, ne bomo preiskavali. Nadjamc se, da imajo naši državniki za vsak slučaj dovolj narodnega ponosa. Mi pribijemo le naslednje: Ce žele Italijani sporazuma z Jugoslovani — ui ta jim bo najbrž vsaj tako potreben kot nam —vseka kor ne morejo Jugoslovanom svojih žalitev diktirati. Hočejo Italijani zase zavarovanih mej, morajo respek-firati tudi naše enake zahteve. Jadranska konferenca odgodena. Beograd, 20. oktobra. (Izvirno). Danes je ves dan zboroval deloma pod predsedstvom prestolonaslednika ministrski svet, ki je razpravljal o važnih notranje- in zunanjepolitičnih zadevah. Obširna debata se je razpredla o korakih, ki jih naj stori naša vlada glede koroškega plebisci-' t". Minister Kukovec je zahteval pojasnil, kaj namerava vlada storiti in na kak način hoče varovati nacionalne ininese, na dragi strani pa umiriti razburjenje, ki je zavladalo med našim narodom zaradi nesrečnega izida koroškega plebiscita. Minister zunanjih zadev je podal obširno poročilo o politični situaciji, pred katero stoji Jugoslavija vsled nedeljskega rezultata. Naglašal je, da je popolnoma brezuspešno poskusili iz-podbiti izid plebiscita, in opozarjal je na veliko nevarnost, ako bi naša država ne respektirala obveznosti iz mirov-e pogodbe. Ministru zunanjih zadev, čegar poročilo je bilo vzeto na znanje, se je naročilo; da pripravi vse potrebne diplomatične korake, ki so sposobni korigirati krivični izid plebiscita, ne da bi Jugoslavija mo- rala kršiti mirovno pogodbo. V razpravi o jadranskem vprašanju so se še enkrat izmenjale misli in razmo-trivali razlogi za in proti posameznim solucijam. Zlasti se je tudi go vorilo, je ti današnja vlada moralič-no dovolj jaka, da rešava tako da-lekosežni problem, kakor je jadranski. Razpravljalo se je tudi c p-itrebi imenovanja četrtega (slovenskega) delegata. V ostalem se debata tudi danes ni zaključila. To pa iz razlo ga, ker je prevladalo mišljenje, da bo jadranska konferenca sploh odložena. Povabilo, ki bi ga imela že pred dnevi poslati, Italija še do danes ni poslala. Vsled tega se smatra, da v doglednem. času do pogajanj ne bo prišlo. Beograd, 19. oktobra. „Politika" poroča, da je snoči italijanski oprav-nik Galanti posetil ministra za zunanje stvari dr. Trumbiča. Beograd. 20 oktobra. Italijanska vlada je v skrbeh radi jadranske konference ter izgleda, da želi, da se konference radi neugodnega notranjega položaja odloži. Mazpusf narodnega predstavništva ? Beograd, 20 .oktobra. (Izv.) Danes j oblastilni zakon. S tem pa je glavna popoldne se je vršila seja narodnega j njegova zadoča, ki je še preostala, ne-predstavništva. Navzočih je bilo 40. izvršena. V ministrskem svetu je bil poslancev, vsled česar se je seja odgo-\zatj stavljen predlog, da se narodno dila na jutri. Predsednik je poročal}predstavništvo razpusti. Nekateri mi-vladl o položaju v parlamentu; nakar j rustri so n izjavili za odgoditev. je današnji ministrski svet vzel v pre-. Sklenjeno je bilo, počakati še jutraj-tres vprašanje, ali je sploh še koristno.! šnje seje, nakar bo ministr. svet vpra-da narodno predstavništvo zboruje. V j šanje razpusta, odnosno odgoditve po-razpravi se je konšlatiralo, da z ozirom, nov no vzel v pretres. Večina Članov na razpoloženje med poslanci ni upa-1 kabineta je za razpust narodnega ti, da bi parlament votiral vladi po- predstavništva. Demarše entente. , Polelal na firskem. Beograd,- 19. oktobra. »Politika" London, 20. oktobra. V spodnji poroča, da sta- zastopnika angleške zbornici je izjavil ITamar Gramood in francoske vlade obvestila našo kot odgovor na vprašanje glede do-vlado o sklepu vrhovnega sveta, wj godkov na Irskem, da je bilo od 1. naša vojka evakuira Koroško. 3J3,- januarja t. L daljo usmrčenih 100 nistrski predsednik dr. Veznič je od- stražnikov, IS vojakov, 160 stražni-govoril, da je bilo jugoslovanski voj- kov in 60 vojakov pa ranjenih. Gren-ski že pred sklepom vrhovnega sveta wood je povedal, da ne ve, kaj je vla-Izdano podobno naročilo. Isaše čete da storila proti tej inoritvi in kaj so odšle na Koroško z nalogo, da namerava storiti; vlada je samo vzdrže red, in bodo zopet odšle, Ica- dala zagotovilo, da neprestano izbolj-kor hitro prevzame plebiscitna ko- guje svoje naredbe za varstvo slu- misija upravo tega ozemlja ter bo žabnikov rržave._ dobila noša vlada jamstvo za varstvo Beograd, 20. oktobra (Izv.) V po-nahh sorojaleov na_ Koroškem, .. po]danski seji zunanjepolitičnega mi-Sesfa»eK arzaunlHOV V ; nistrskega odseka se je ministrski Prags. predsednik Vesnič onesvestil. Moral se Praga, 20. oktobra. Itomunski mi- je podati domov ter poklicati zdravni-nister za zunanje stvari Take Jo- ško pomoč. nescu bo dosel sem 27. oktobra ter Beograd, 20. oktobra. Danes dobo ostal dva dni v Pragi, odkoder bo poldne je regent sprejel v avdijenci potem odpotoval v Varšavo. V Pragi koroško deputacijo pod vodstvom pričakujejo tudi prihoda poljskega ljubljanskega vseučilaščnega profe-zunanjega ministra kneza Sapieche. sorja dr. Rada Kušeja. Ni izgleda, da se najde izhod iz dosedanjega stanja, če Italijani ne upoštevajo — življenskih interesov Jugoslovanov. Za vse slovensko in pretežni del hrvatskega ozemlja je reška luka eminentno eksistenčnega pomena. Zato -sa: železnica iz Ljubljane do Reke n ozemlje, po kateri teče ta železnica, mora biti brezpogojno naše, zajedno pa mednarodno zasigu-ran svoboden tranziten promet preko (če samostojnega) mestnega teritorija Reke do našega pristanišča. To je za nas conditio sine qaa non. Eno je gotovo: brez uveljavijenja tega postiilata in brez zadostnega jamstva glede svobodnega narodno-kultumega razvoja za naše soroja-ke, ki bi vendar ostali onkraj bodoče državne meje — sporazuma ne bol Naravno, da mora biti ta za nas tako važna železniška zveza tudi terensko zadostno zavarovana. Zato oa o omenjeni korekciji Wrlsonove črte ne more biti govora. To pa še prav posebno ne z ozirom na var- stvo Slovenije. Naj je naše ljudstvo tudi še nadalje primorano živeti v zavesti, da je v danem slučaju izročeno na milost in nemilost Italije, ki nam lahko, & ne bo silne armade vedno na tem mestu, že tekom prvih 24 ur zasede Ljubljano in gornjo Savsko dolino in tekom nekaj dni celo Slovenijo? Od tu pa ima zopet odprto pot v hrvatske in srbske kraje. Kakšne so to perspektive za naše gospodarsko življenje, kako se naj razvija naša industrija, obrt in trgovina, če bo strah pred nevarnostjo, da bo naša lepa pokrajina lahko opustošena že tekom prvega tedna pri eventualnem konfliktu z Italijo, visel kot Damoklejev meč nad nami? Kdo bo se kaj investiral v podjetja pod takimi izgledi? Mi torej ne bo-derno nikdar in pod nobenimi pogoji dopustili, da pride do takega sporazuma! Mi se zavedamo, da je v tem pogledu z nami vsa Jugoslavija, ki ne bo dopustila, da se zada Slovencem smrtni udarec, ki bi bil usode-poln za obstoj države SMS. Velika preiskava o zlorabah na Koroškem. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Bivši predsednik, jugoslovanske delegacije v koroški plebiscitni komisiji, Jovan Jo-vanovič, je predložil vladi podrobno poročilo o koroškem plebiscitu. V njem poroča o zlorabah, ki so se zgodile s slovenske strani, ker spada Koroško med pasivne kraje, je vlada dopustila, da se Koroška prehranjuje od ljubljanske deželne vlade, ki je delovala potom raznih organizacij. Gospodarska zadruga v Velikovcu in Kmetijska zadruga v Borovljah sta imele organizacijo koroške prehrane. Iztihotapili pa sta s sodelovanjem nekaterih nastav-Ijencev plebiscitne komisije velikanske množine hrane na Dunaj in v r "katere druge avstrijske kraje. Vlada je vsled tega poročila takoj sestavila enketno komisijo, ki pride v Ljubljano prek'. v vat zadevo. (Vesti, ki smo jo prejeli v poznih urah, nismo mogli kontrolirati glede avtetičnosti. Priznavamo, da se nam zdi gorostasna. Ako je bila res izrečena tako huda obtožba, potem pozdravljamo, da se je vlada odločila za takojšnjo najstrožjo preiskvo. Op. uredništva.) Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Na današnji seji zunanjepolitičnega ministrskega odseka se je v razpravi o koroški zadevi tudi govorilo o gotovih zlorabah, zlasti o obsežnem tihotapljenju z živili v Avstrijo, ki je potem ta živila uporabljala v svrho svoje propagande. Natančnejših podatkov pa vlada še nima. Ang I sika vlada predlaga pogajanja z rudarji. London, 20. okt. Angleška vlada je izjavila, da je pripravljena začeti pogajanja z rudarji, ako predlože ti svoje zahteve posebnemu razsodišču. Tudi glede mezd in povišanja izjavlja vlada, da je pripravljena na povišanja, ki bi pa ostala v veljavi le toliko časa, dokler bi rudarji izpolnjevali svoje obveze in jamčili za gotovo količino premoga. Do novih spopadov je prišlo na Irskem, kjer so sinfajnovci demonstrirali skupno z rudarji. Pri boju s policijo je bilo ranjenih več rudarjev. London, 20. oktobra. Konferenca transportnih delavcev jc sklenila, pozvati delavce, naj bodo pripravljeni, da takoj ukrenejo vse potrebno za podpiranje zahtev po zvišanju mezde. V premnogih okrožjih vlada popoln red. Vsiljena stavka se čimdalje bolj širi v industrijskih krajih. Železniške družbe so pričele omejevati službo. London, 19. oktobra. Poslanska zbornica je obravnavala položaj, ki ga je povzročila stavka rudarjev. Trgovski minister Robert Morne je izjavil, da se vhsda ne more ukloniti željam rudarjev, ker noče dopustiti, da bi dobila javnost vtis, da je stavka edino sredstvo, da kakršnekoli zahteve prodro. Bolezen grškega kralja. Atene, 20. okt. Stanje kralja Aleksandra je neizpremenjeno; ves dan in noč je preležal v polsnu. Katastrofa je neizogibna — V diplomatskih krogih je govori, da je kandidat za grški prestol princ Karol, drugi sin belgijskega kralja Pariz, 20. oktobra. (Izv.) „Petit Pa-risien" poroča, da je grška vojna ladja Athromitos prejla v luki Brindisi brezžično brzojavko, da je grški kralj že dva dni- mrtev. Ta vest še ni od nobene druge strani potrjena Pariz, 20. oktobra. (Izv.) Politične posledice neizbežne kraljeve smrti so v Atenah nepregledne Princ Pavel se je odpeljal k svojemu očetu Konstantinu v Ziirich. Ekskralj Konstantin bo stavil pogoje, pod katerimi bi mogel najmlajši sin stopiti na prestoL Dunaj, 20. oktobra Kakor poroča „Reichspost", bodo. Boroeviča dne 26. oktoWa prepeljali iz Celovca na Dunaj in ga položili v častni grob na centralnem pokopališču. Pred vol' ško diktaturo V B5aS*i«. Beograd, 20. oktobra Potniki, ki pri« hajajo iz Italije, pripovedujejo, da je položaj v Italiji tak, da je pričakovati vojaške diktature. Agrarni pokret je povzročil, da je veliko število kraljevih posestev popolnoma oropanih. , Trst, 19. oktobra. „Lavoratore dfil-la Sera" poroča iz Milana: Aretacija urednikov lista „Umanita Nuo-va" ter Malatoste je povzročila veliko ogorčenje pri delavcih ne samo v Milanu, ampak po vsej Italiji* Mnogo ljudi spravlja to aretacijo zvezo z novim postopanjem ministr-' skega predsednika. Giolitti postaja torej mož železne pesti. Nekateri domnevajo, da je aretacija Maletestel nekaka varstvena odredba za aretacijo Mussolinija, katerega baje nameravajo prijeti prihodnje dni. Javno mnenje meščanskih slojev smatra, da nnčin pisanja lista „Popolo d' Ita-lia" javno ščuva k meščanski vorec za svobodo ruskega naroda in vedni revolucionar Martov. Njegov govor je bil strašna obsodba boljše-viškega režima. Martov je odkrito jovedal, da je III. internacionala privesek ruskega boljševizma. Boj med boljševizmom in marksizmom, je rekel Martov, se v Halle prvič pojavlja v zapadni Evropi, a ta boj mora končati z zmago marksizma. Kakor terorizirajo boljševiki ruski narod, tako hočejo terorizirati tudi ves svet po svoji III. intemacionali. V Rusiji so zaprli 56 socialnih revolucionarjev, ki so odgovorili na program III. internacionale in ga zavrgli. Tudi v poljskem vprašanju so boljševiki delali politiko nasilja, kar dokazuje poraz rdečih čet Politiko sovjetske vlade je priznal sam Troc-ki z besedami: Odločilni boj z an-tanto izbojujemo mi na Renu! Ako spoznajo narodi zapada boljševizem v njegovem bistvu in pravi luči, ker ta boljševizem ne prinaša svobode, ampak najnasilnejši imperializem, on ne prinaša sprave, ampak razredno in plemensko mržnjo, tedaj ne bodo ti narodi obrnili hrbta samo boljševizmu, ampak tudi socializmu! V svojem nadaljnjem govoru je podal Martov kratek pregled boljševiški vlade v zadnjih dnevih in navedel naravnost strašna dejstva in številke. Po zadnjem ponesrečenem atentatu na Ljenina so razna revolucionarna sodišča dala po kratkem postopku postreliti nič manj kakor 800 ljudi, in to samo v Petrogradu, a koliko je bilo žrtev drugod, se ne da preceniti. S povzdignjenim glasom je izjavil Martov, da ve, kaj ga čaka zaradi njegove polemike s Zinovjem, ko se povrne v Rusijo, kjer so ječe polne socialnih revolucionarjev, ker se maščujejo boljševiki nad ženami in otroci, da bi kaznovali može in očete. — Govor starega Mariova je bil sprejet z veHkhn odobravanjem, a navzočna ruska boljševika Zinovjev in Losovski mu nista mogla ugovarjati. + Važna dinastična zveza. Rumunski službeni list objavlja poroko romunske princese Elizabete z Juri-em od šparte, iz domovine izgnanim sinom grškega exkralja Konstantina. Rumunski listi istočasno javljajo zaroko mlajšega rotnunskega princa z grško princeso Eleonoro. cauiis sapa veje z .1 ... dni sem od „Napreja"; zadnjič si j< privoščil dobrovoljce, ter so se uprli Ljttbiia-.ii, 20. oktobra. I". - ;;r.o naše poslance, da se malo za stvar zanimajo. * Adresiraaje pisem za Beograd. poizkusom, izrabiti dobrovoljce v ne- Glavni beograjski pošti prihaja reak umestnih uličnih demonstracijah, da- dan velika raaožina pisem, ki so ali nes jih je pa nagnal z domišljavci, j>ogrešno ali pa nezadostno adresira- ker so sklenili, da si zgrade svoj na, vsled česar se poštne pošiljke ne- dobrovoijski dom, kjer naj bi našli pravilno dostavljajo »li pa se za-zavetje dobrovoljski invalidi, ki sočasne. Občinstvo se vsled te»a »po- krvaveli za svojo domovino takrat, zarja, da v lastnem interesu poštne ko so drugi hujskali preti nji, kjer bi našla strehe sirote onih dobrovoljcev, ki so padli za Jugoslavija takrat, ko so drugi stali v službi Avstrije. To je vendar-le malo preveč smeri!,-ansko. * Jugoslovanski višji častniki, ki so prestopili v našo vojsko iz avstrij- poiiljke za I3c-os:racl čim točnejše adresuje in nn aarr^i vsekakor označi ulico in hiišno številko. * iz T.ooi/eij nam poročajo: Znani n.emJkstlar in avsirijakant, ki se ga je med vejno iz uraljivei razlogov vse bal\ Kore i, je v petek skušal zavesti tuk-jsije komuniste, pri kate- ske, zapuščajo, kakor poročajo razni rih hna sedaj toplo mesto, k demon listi, vojaško službo. Kot vzrok na- rt racijam proii vkerakanju onih dveh naših bataljonov, ki sta odšla na Ko. vaja beogradska ,,Politika" dejstvo, da se je pojavilo tr.ed mlajšimi častniki, ki poznajo ie višje še iz avstrijskih časov, veliko nezaupanje. »Poli Lika" pravi, da je to nezaupanje mlajšega častniškega zbora popolnoma razumljivo že, ako sc vzame v noštev. da med 10 G00 častniki do brcveljci ni bilo niti enega višjega častnika, še več, ti gospodje so zbirali celo točne podatke o mlajših častnikih dobrovoljcih, da so jih mogli pc svoji vrnitvi v Avstrijo d;-nuncirati. Ta trditev »Politike" je točna, ker smo imeli celo v Ljubljani tak primer, ko je višji častnik, ki se je vrnil iz Rusije, denunciral dobro-voljca Ernesta Turka, da so mu zaplenili vse premoženje, a staro mater in nedoletno sestro pognali kakor beračici na ulico. — Vse drugače so se pokazali Čehi, kjer se je javilo v dobrovoljce okoli 25 % višjih častnikov. * Rcirterska inauguracija na ljubljanski univerzi se bo vršila v soboto dne 23. oktobra t. 1. ob 11. uri v zbornici (deželni dvorec). Vstop vsakomur prost. Izzivanje. Poročajo nam iz Šent Janža pri Dravogradu: Preteklo nedeljo ob 21. uri je prižvižgal od Laboda šrapnel, ki se je razletel tik naše vasi in povzročil nemalo strahu in razburjenja. Ker je Št. Janš že lansko leto mnogo trpel zaradi za sedbe po nemških tolpah, je prebivalstvo zaradi tega šrapnela močno vznemirjeno. * »Lavorafore" zopet izhaja. Iz Trsta poročajo 19. t. m. Po štiridnevnem premoru je davi zopet izšel „Lav« rs toie", kateremu so, kakor je bilo vo ljeno, fašisti razbili iissanu ter pro store uredništva in upravništva. Ker so tržaški stavci tedaj bili odločili, da ne izide noben list prej, nego bo tre gel izhajati „Lavorafore", so tudi drugi tržaški listi izšli šele danes. Imenik poštnih, brzojavnih i-telefonskih uradov v kraljevini SHS je izšel in se naroča pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Kongresni trg št. 8. Izvod stane 10 dinarjev. Reorganizacija naše oScijelnc dopisne službe. Iz Beograda poročajo: V predsedstvu vlade se izdeluje naredba o presbirojih, ki bodo po tej naredbi spadali v resort predan i-ništva, kakor je to v Angliji in Franciji. * Skladatelj Viktor Parma se je preselil z Dunaja v Maribor, kjer ostane kot nadzornik zbora „GIas->ene matice". * Enotno pristojbino za vizum na potne liste je sklenila posebna, v Parizu zborujoča, mednarodna komisija Vizum naj stane v bodoče en frank v zlatu. * Zmaga demokratov v Subotici. Pri volitvah v agrarni odbor občine Su botice so bili soglasno izvoljeni demokratski kandidati. Srbski radikalci in klerikalci so se v zadnjem trenotku premislili in se volitev niso adeležili, akoravno so že mesec dni agitirali med svojimi somišljeniki * Z Bleda nam pičejo: Do sedaj je imel Bled dvakratno postno zvezo i bližnjo poifcno postajo Lesce. Od 1. oktobra dalje p« se je ustavila postna zveza z Lescami in vso pošto dobimo in oddamo enkrat dnevno na postajo Bled. Časopis, ki izide roško ščitit naše ubogo ljudstvo pred straliovanjem terorističnih nemških tolp. Dal je spisati letak, ki čisto v duhu nemškonntijonalnih listov naziva naše Sokole »Prugelbande"! Res se je nabralo veliko število komunistov in doživeli bi bili sramotno nemškon aci ona! n o demonstracijo slovenskih ljudi, da ni občinski gerent imel pogum, shod zabraniti. Zapeljana množica ga je za to opsovala na nepopisen način in grozila, da ga dejansko napade. Nekaj starejših lj".di pa je bilo vendar tako pametnih, da so preprečili hujše dogodke in posledice. Isti dan je menda nekaterim starim »buržujskim" nem-škutarjem tako zrasiel greb?n, da so se celo culi klici »Živela Avstrija". Naše orožništvo bi moralo tu nastopiti z vso energijo. — Dalje ram poročajo: V soboto, 23. t. m.-, se vrši v Celju pred okrožnim sodiščem razprava proti tukajšnjim komunistom zaradi aprilskega puča. * Odstopil je gerent občine Trbovlje, nadofirijal Fortič. Gerentsko mesto v Trbovljah je nad vse težavno. Gcsp. Fortiču se mora priznati, da je vodil poverjene mu posle z veliko spretnostjo in energijo. Naj dobi dobrega naslednika! * Hladno vreme zadnjih dni je ponekod po štajerskem pobelilo hribe gjobako doli do dolin. * Himen. Poročil se je 20. t. m. g. Pavel Notah, vinski trgovec v Celju r. gdč. Vando Kopinielc, hčerko kapitana Kopinšeka v Celju. — V Črešnjevcn pri Slovenski Bistrici se je poročil g. Ciril LendovšeJc z gdč. Mal?i SoršoJr, učiteljico v Makolah. * Na gospodinjski šoli v Celjn se prične pouk 3. novembra. Poučevalo so bo v šivanju perila in pri-krojevauju oblek. Vpisovanje se vrši 25. oktobra. Solo vodi g. Josip Bri-nar, ravnatelj meščanske šole. * V mestnem gledališču v Celju se je nocoj 20. t. m. ponovila burka »Rodoljub iz Amerike" in se vpri-zori na splošno željo občinstva še enkrat za okoliško prebivalstvo v nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoldne. * Invalidska organizacija v Celju se je začela pod predsedstvom g. Finžsrarja jako razveseljivo gibatL Nedeljski shod invalidov v Št. Petru v Savinjski dolini je fcil sijajno obiskan. V kratkem se vrši invalidski shod tudi v Vojniku. * Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne nosredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. oktobra 1920. dela 210 moških in 78 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 173 moških in 82 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 450. * Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 18. novembra 1920. potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 3,438.867 K 31 vin. kupne cene, v založno trafiko pa po konsumentski ceni računie-no za 593.127 K 62 vin., na kar je založniku pripadel trafikantski dobiček 49.179 K 68 vin. Natančnejše podatke se izve pri finančnem okraj; nem ravnateljstvu v Mariboru m pri Ljubljani popoliidna, smo prej do- finančni straži v Laškem. Preden se bili zjutraj ob ^9. nri, sedaj pa ga dobimo enkrat |fe kopihu Rabi torej iz Ljubljane 24 ur, peš pa ie pride v 12 urah. Spočetka smo mislili, da je ta odredba le začasna, ali po točnih informacijah smo izvedeli, da se hoče to stalno uveljaviti. Zahtevamo, da postno ravnateljstvo takoj zopet vpostavi dvakratno požtno traso s Lescami, in ako Se hoče kaj opnstiti, ponudba izroči, se mora položiti 34.400 K jamšČine. * Tobačna trafika v Moti rjo je do 18. novembra 1920. potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času fte je v tej zalogi oddal® tobačnih materijalij za 1,337.53! K 96» kupne cene, v založno trafiko pa po konsumentski ceni račun jen© za I tisoč 708 K 35 vin, na kar je zatož- na* eputf EV«tt> t kolodvorom BMj niku pripadel trafikante« dobiček p• 12.974 K 35 vin. Natančnejši po-' dobljene poškodbe y bolnici umrl, si- datki se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri vodstvu preglednega okraja finančne straže v Celju. Preden se ponudba izroči, se mora položiti 13.400 K jamščhte. * Uradni daevi trgovske in obrt- rovega napadalca pa je policija spravila na varno. ' Gostilniški pretep. V Jakšetovi gostilni v Dobrunjah je pilo kakih 20 fantov, h katerim je hotel prisesti tudi Stanislav Tomšič, mizar iz Zg Kašlja. To p3 fantom iz kdosiga niŠke zborniee so vrže v Mariboru vedi kakih razlogov ni bilo prav dne 21. in 22. okobra t. L v prosto- vnel se je prepir in končno srs neV-rih Tr^ovsfera premija. j teri fantje začeli ubogega mizarj- * Brzovlak Brod — Sarajevo, oboelavati 7. noži tako, da je dob:' Kakor poročajo iz Sarajeva, se uvede v najkrajšem časn na prodni pri Celju Sarajevo brzovlak s posebnimi gar- je v noči od torka na sredo vlomil tli tu rami I. in II. razreda. To bo neznan tst v gostilniške prostore pri luksuzni vlak ne samo z ozirom na najemnici gostilne ..pri čolniekn" va*one, nego tudi z ozirom na vozne sespo* T.egriTt. fer rdne?®! ves tobak pristojbine. _ in V-rile v vrednosti vr" tisoč kron. * Iščejo se dediči. „Xew-York Ti- * Forrree-Tri m^ar. Anion Kcttr met" pišejo, da je nedavno taja šiesar iz Vcdmaia jc s popo'noma no-nmrl v bolnici v Nerrvorku neki Pe- vo, fino na^rušeno sekiro pripravlja' ter Vidovi«!, ki je bil delavec v rud- meso za stranke. Ze pri nmi udara' Bikih na A laski in se je vračal v Ju- * dr?4 sci:fa c^:>klocl v zrak ^.Vh« Vi*™ sin ip »tndiral v iam.sc zasuce m pade z ojstnne Kcprv aspodarst FinanšrJ zakon spremenjen. Iz Beograda javlja dopisni urad, da je finančni minister sprejel spremembe, ki jih je svoj čas predlagal hančni odbor glede finančnega proračuna. Ako je to toč/io glede vseh važnih sprememb, kakor jih je predlagal finančni odbor, bo finančni za-voa bistveno drugače izgledal, ka-:or je bil v prvotni obliki. Javnost je morajo likvidatorji pripraviti konkretne predloge glede realizacije bančnih aktiv. V Avstriji ni pričakovati v poslovnem delovanju banke nobenih bistvenih izprememb. = Italija in Južna železnica- Akcije Južne železnice so zadnji čas na dunajski borzi neprimerno rastle. direktni brzojavni pro-ri Praga—Va6p šava in Praga—London. — Brzovozni osebni promet mri Beogradom in Budimpešto se u pelje v najkrajšem času. Vodijo se pogajanja med našo in madžarsko vlado. — Železna industrija v Gornji ŠlczijL „Vossische Zeitung" poroča Prvega oktobra so stale 1510, ^ Gornje Šlezije, da se je v zvezi fi I5.ckt- bra pa ze 2210. Vzrok temu padajočo nemško valuto zopet pričela je iskati v velikem zanimanju, kate-; razvijati železna industrija. Zlasti rega kažejo italijanski finančni kro- velika D3roCna so napravili Japonci goelavijo. Njegov sin je študiral v San Frančišku in ko je izbruhnila vojna, je vstopil v armado kot dobro-voljec ter padel na francoskem bojišču. Pri umrlem Vidoviču so našli v prtljagi 250.000 dolarjev, deloma ra levo reko in mu je presekala žilo. Keber se je moral podati v bolnico. * Izvcščkova smela. Izvožček Ivan Ahiin je peljal gospo Weiss proti domu. Na mostu pred trnovsko cerkvijo zadel ob trhleno mostno ograjo, ki v gotovini, deloma v hranilnih kuj i- S5 jc vs;cci vozne teže nabila, voz je žicah in raznih dragocenostih. Ta de- pri tem izgubil ravnotežje — in vse nar je prevzel v svoje varstvo skrbst- je šlo v vodo. Izvošček ie dobil pri tem veni urad v Nerwyorkn. Ker je mnogo nevarno poškodbo na glavi, konj se je Vidovičev tudi na Slovenskem, jo tako poškodoval, da je poginil, kočija mogoče, da je mfel njimi kak nasled- i« ta« skoraj popolnoma uničena, sa- ., _ _ . rrtrt rrrsan^ U/PI5B to imph CTpm V TP1 Bik Petra v ldonca. * Kuga v Trsta. Pred nekoliko dne- .... . .... „ „„ vi je umrlo v tržaški stari prosti hiki prestrašila se je mak Ahlina so pa pet oseb za kugo. Dotični hangar so prepevati z rešilnim vozem v poolmma izolirali, da bi tako prepre-.deze1no bolmco-cili nadanHe ckaženje. Dasiravno je — Razstava narodnih ročnih de!. V bila stvar spTošno znano, vendar ni o Beogradu je Kila v soboto otvorjena njej poročal noben trza-i'i JI."!, pač razstava narodnih ročnih del kola srb-zato ne, ker so se bali fcžaški mogotci, stih sestra. Motivi so večinoma iz črne da bi ta vest odvm^a !v.'-z? od r.---; - igorr. s Kosova In Šfcoplja. manjšim de-eedaj odprte razstave Vzorerr. f-: • . lom iz Srbije, Bn-ne In Hrvatske. F!az-zakriva f?>*« zrlo 1! t. -L.' č-r' stavo jc otvoril Branko Popivič z na-nrkakršnih podatkov, ali a koga raz- rovorom, v kaferem je naglašal zna-firja ali ne. Tržaška prosta luka je čaj Ln pomen narodnih ročnih d-1 t r «r Eravcato kraljestvo podgan, ki so, ka- zahvalil g. Aliji Lukareviču, ki je to or znano, prvovrstne raznašalke ku- narodno b'ago z velikim trudom zbiral ge, tri zato ni izključeno, da kuga iz-, v raznih krajih Stare Srbije. Za raz-oruhne v večjem obsegu. — V Logat- stavo se pojavlja veliko zanimanje. cu je za potnike, ki prihajajo iz južnih ------ ------------------ in vzhodnih krajev Jugoslavije, zlasti, iz Srbije, odrejena zdravniška preska- va, dasiravno ai tam doli nikjer kuge. • „ . . x - , Radovedni smo, kaj bi rekli gospod ~ S^a v Narodnem r,-v Trstu, če bi Jugoslavija zaradi de- v je bila evorana polna, janski ugotovljene kuge v Reki in Tr- Pomanjkljiva priprava je zakrmbda stu odrŽiia zdravniško preisfca.o za «.1* nedeljska predstava „Moc Ijube-potnike, prihajajoče iz Reke in Trsta P1 ^asf la za vec kot celo uro To in ravno tako tudi priskavo in desm- le zopet ^lo krivo oa v ponedeljek m ...... - - bilo pubuke pn ,,Cu"arici svetega o g. mo goepa Weiss je imela srečo v tej nesreči: nič se ni poškodavala, samo .. . , . . , .reorganizacije Jugoslavija na prvem mestu. Prid^ (inančne administracije Kam vza- pocijc»načrt itabjansse vlade, ki ho. ^ . ]eJ 4Jmo.OOO tovorov češ- r.erno na znanje, da je finančni mi- cc oobih Južno železnico v svojo ob- , . Jv , . _ti t^- - dp. . Ller u videl, da je prvetnii projekt tet Interes naše djave^ da ^ poln napak in da ga je bilo treba ta namen italijanske gospodarske t.ooo.ooo tovori. Večji £S£!ne venŠt1 ^ ^ ^l^Z^t-J^. ™ ^njega pridelka se je pred. Finančni odbor je bil prepričan, da država potrebuje novih dohodkov in da se morajo zaradi tega uvesti novi davki. Pri obdačaiju pa je bil odbor mnenja, da obremenitev nc sme iti tako daleč, da zmanjša ali onemogoči produktivnost. Za dr- proge Jazne zelezmee po našem teri- , r - , . . - - .. .. .. . „ - lal za zsranje, dve petim cespeli sta toriju v oblast nase države. ;... ■* ' , ... • = Vnašanje vojne odškodnine. Do PosumIl « nekoliko se jih je prer danes le ni določena vsota, katero bi delalo v pekmez. Suhe cesplje in pek-morala Nemčija na oodlagi mirovne mez izvažajo se ponajveč v Nemčijo, pogodbe pjačati ententinim oižavam. nekoliko tudi v Franci j e>, X izozem- Nemčija sili na to že dolgo časa, da sko, Dansko in Skandinavijo, se ta vsota končno določi. Na 1-mselj- = Mlini v Jugoslaviji, ki spadajo _ ski finančni konferenci je Nemčija sku- pod koncem velemlinov v Budimpešti, avne finance kakor tudi za celokup- šala navzočim finančnikom dokazati se združijo v delniško družbo. Gene- LiO gospodarstvo je mnogo bolie, da ima država za sedaj manjše dohodke Li da sklene finančno leto z deficitom, kakor da krije deficit z davki, ki zmanjšajo produktivnost našega gospodarstva za mnoga leta. Vse države v Evrcpi, ki so se udeležile svetovne vojne, izkazujejo ogromen deficit v finančnem prora-in in računajo s tem, da bodo odstranile pasivnost šele čez nekaj 'et. BrezcVomno je, da bo tucfi našg država zaključila proračunsko leto de^ciiorn, ako ne poreže po izred- nernožnost Nemčije, zadostiti ^ern fi- ralni ravnatelj naj bi bil Jacques nančno-gospodarskhn zahtevam mirov- Schuck, prejšnji ravnatelj Sieana Ro- ne pogodbe. Na konferenci v S.iaa se je mana in Anglobanke. določilo, da se skliče posebna kcnfe- = Lesna industrija v Pakracn. renca v Genf, ki naj cel kompleks od- ,;Slave?;" je v svoji moderno nreje- škodninskih vprašanj definitivno reši. ni Ž3gi v pakracn pričela z delom. Francija se temu protivu, kar ni všeč Kot vi za5etek nnn,išljeno je izde- s^rsiaS3?:1js iTnie visokih i;eta za ^ kenlerenca v Genfu ne vrši. Posebna Iuksuzne cevl3e-interaliirana komisija naj zasliši nem- ške predloge, katere naj potem ta komisija odpošlje interesiraaim vladam v presojo. Ta materijal naj potem kon-čn»veljavno obravnava zopet posebna konfernca v Brusliu. Borze 20 oktobra. Zagreb. Promet na dana "nji borzi je bil zopet znatno slabši. Včeraj izražene nade se niso obistinile. Pojavile so se večje količine robe. Devize so ;>ih davkih, ki uničujejo ali zmanj-" njej o produktivnost. Finančni cdbor = Petrolej m sol. Monojx>feka n- začele naglo padati, ž njimi tudi vaje bil mnenja da je belje končati z Prava v Beogradu objavlja, da v nje- ute, ker je vlada zopet vrgla znatne deficitom, kakor izpodkopati eksisien- skladiščih labko vsakdo kupi pe množine inozemske valute na trg m s fne predpogoje industriji obrti in trolej in sol v neomejeni količini, em zopet niza cene. Največ sta trpe-LS Zaboj z dvema kar.fama (36 1) pe- Ia ameriški dolar m avstrip^ krona •ovnu. . ■ . Devize: Berlin 195 do 198, Milan Naša država Pa je v srečnem po- troleja stane 200 dinarjev, a 100 kg ^ do Newyork 133 novcc, 130 75111 Ha mrre> hihrari« rfr^ovni morske SOU xOO dinarjev. j, i-jo ncon /lo ODO Pnrra fckcijo blaga, ki ga uvažajo iz Trsta v Jugoslaviji?, zlasti onega, ki prihaja iz tržaške proste luke! * Okraden. Gostilničar Ivan Jenko, doma iz Velenja pri Celju, stanujoč v Mariboru v železniškem vozu je pozabil na prodajalni mizi mariborske glavne trafike denarnico s 500 dinarji gotovine, potni list, izpostavljal od italijanske oblasti v Pu-lju, ter potrdilo Tržaške banke o vlogi 96.000 K kakor tudi potrdilo neke srečke. Ko se je vrnil po denarnica), so mu povedali, da so vprašali nekega 22 let starega mladeniča, Iri je stal prej poleg njega, če je listina njegova. Ta je potrdil ter vzel listino s seboj. Opozarja se posebno banke, če bi hotel tat denar dvigniti. * Tatvina lovskih palron na kolodvoru Tezcn v Mariboru. Na pK>staji Tezen je bilo vlomljeno v nek železniški voz in it njega ukradeno 2000 nabojev ža lovske puške, vrednih 10.000 K. Storilcev še niso izsledili. * Vlom. 15. -t m. so neznani storilci vdrli v stanovanje upokojenega podmaršala Edvarda Šacla v vili Šrap v Štrossmajerjevi ulici v Mariboru ter mu odnesli več blaga ter obleke * Nesreča z motornim kolesom. Strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani Karel Kteaver se je peljal z motornim kolesom proti Zgornji šiški. Nasproti mu priteče velik pes ter se mu žarpodi v sprednje kolo. Motocikel sc prevrne hi vrže g. Ku-naverja na cesto. Njegove poškodbe se precej težke, zlasti na glavi ifl roki. ' Nočni napad. Edvard Muller ključavničar na južni železnici v ' Ljubljani, se je vračal ponoči iz f Spodnje Šiške domov. Pri mitnici r.; j Gosposvetski cesti ga nekdo sume nožem v hrbet. Napadalca se r. moglo niti spoznati, kaj šele prijc: ložaju. da mere ustvariti državni blagajni znatne vire z eksploatacijo ogromnih naravnih bogastev. Država ima ogromne gozdove in neizčrp-Ijive rudnike in toliko žita za izvoz, kakor nobena druga evropska država. Vsled agrarnega značaja naše države je politično nemogoče, da bi ona sama vzela izvoz žita v svoje roke in si na ta direkten način pri- nja". Žkoda. Dasiravno namreč Narodni dom ni najpripravnejši lokal za prireditve in stori tudi njegova uprava vse, da drži dvorano in hodnike v čim bolj nerednem stanju, in četudi godba (oktet Dravske divizije) ni prima. se je vendar izplačalo priti k ruski cpertL Ne samo zaradi jezika ali že ceio ne radi opreme. 1 oda rr'asovi so lepi, zvočni in polni, pevska in igralna rutina je gladka, baletne točke „f!etne" — naša opera in naš balet zaostajajo za to pereto in tem kabaretom cesto precej izdatno. Zabava pri Rusih in Rusinjah je bila dobra in kdor se je hotel v teh slabih časih nasmejati in zabavati, je dobro storil, da je šel k njim. — Za Kogojev koncert, ki se vrši dne 3. novembra 1.1. v ..TJnionu", se jc z d.T.išnjim dnem začela v trgovini J. Vidmar, Pred Škofijo 19., predp: .laja vstopnic, nakar interesente opozarjamo. — Anion Dcbellak: Moderna francoska lirika, založila in izdala „Om-ladina" v Ljubljani, cena broš. 24 K. vezana 30 K. — Naroča se: „Omladi-na", Ljubljana, predal 87. — V beogradsko narodno pozoriste angažiran mlad srbski igralec Kova-čevič, ki je z najboljšim uspehom dovršil francoski konzervatorij lepih umetnosti v Parizu in nastopil pred pariško publiko v ulogi „Shyloka . O njegovi gri pravi v ,.Tem psu" Ado!-phe Brisson, da dosega največje mojstre v klasični drami. Kovačevlč nastopi prvič v Beogradu prihodnji teden, a potem bo gostoval po vseh jugoslovanskih odrih. — Za upravitelja sarajevskega gledališča je imenovan Stevan Frakalj. dinarje i = Kongres železnic. Dne 1. decembra ctvori so v Brnu mednarodni rrj>r%.2 vi 1 - rt>•• f"J1"* - topana tudi naša kralje\ina. 5Ta tem z-.i iva za vse do 132 ček, Pariz S90 do 900, Praga 162 do 163.5, Dunaj 33 do 35. Vala-te: dolarji 126 do 131.5, avstrijske rone 36.5 do 37.5, levi 130, rubfii 10 do 115, lire 530, češke,' vaške .rone 160 do 165, francoski franki šč države, ki naj ustvari redne razmere S50, napoleondori 450 do 460, marke v mednarodnem prometu. = Prijava začasnih priznanic o vojnih posojilih. Finančna delega- 195 do 200, leji 228. Efekti: dobila velike dohodke. Poljedelski ciJa v Ljubljani objavlja uradno. imt !n turistih nit Ljubljanskim šahistom. V pc-i dne 22. t m. ob 8. uri zvečer priredi v kavarni Evroj>a šahovski mojster univ. prof. ir. ing. Milan Vid-ker je takoj izginil v trni. MHJer je imar veliko Simultansko igro. Ta pri- __, j._________t. 1 i._____.•_:__r--- tako poškodovan, da so ga morali oddati v bolnico. * Na piti ga je imel. Josip Brt-celjnik, posestnikov sin iz Dravelj je imel že dolgo piko na Janeza Pokorna, mizarja iz Dravelj. V nedeljo zvečer jc Pokorna, ko se je ta vračal iz gostilne, sunil z nožem v levo stran trebuha. Ranjenec je vsled za- reditev bo tem zanimivejša ker se je udeleži do sedaj v Ljubljani, še ne doseženo število igralcev. K« se jih je priglasilo toliko, da bi prirediteljem utegnilo zmanjkati šahov, naj igralci po možnosti prinesejo šah s seboj. S to simultan =lčo produkcijo otvori ob enem Ljubljanski šahovski klub vojo zimsko turnirsko sezono. produkti sc pripomogli državni blagajni le v toliko, kolikor se je plačalo izvozne carine. Jako škodljivo pa je za državne finance, da se nismo lotili izrabe gozdov in ogromnih množin vsakovrstne rude. Sicer ni "iogoče upali, da bi se s tem v kratkem času povečali dohodki, ker bi predpriprave trajale mnogo mesecev. Ker je pa gotovo, da bo naš proračun tudi v bodeče pasiven, ako ne oosežemo po teh izrednih sredstvih, je neobhodno potrebno, da se takoj lotimo tega dela. Prepričanje, da ni mogoče kriti tekočih državnih potrebščin z davki in drugimi rednimi državnimi dohodki je bilo podčrtano v finančnem odboru, ko se je razpravljal finančni proračun. K temu prepričanju bi morali priti vsi merodajni krogi, ki Imajo nalogo, da skrbijo za državne finance. Ako ne posežemo v kratkem po teh izrednih sredstvih, je opas-nost, da bo naš deficit tako narnstel, da ga ne bodo mogli kri ' Ir redni dohodki. Btaia za Primoije....... banka za trgovino, ovrt in industrijo. Esk nuna tanka........ litkon:p.na banka, Bro4..... Ja-trans ; b?nka ...... . Jožo« ovnn^ka 'nn'ca ...... I.ja; !jan?ka kredi. v Sanka . . . . Narodna tanka ...... Pr.Si« J iona ......... I :.-ka pnčka banka....... 3r!<«ka banka ....... Uabr>va*}k3 paroplo-' a Lauka . . . Narodna sttra. :auQ»'.r'ja..... tajs ............ riarava ........... inozemstvom. Uora-in denar blag* . soj -- . irao ii«» ii7-> ieoo i'J2 Jti ----2300 6»1 897 1J5J 110C eto *m 9 00 340« 42u 43« «70 8M £oca-- --8S5 Ki 16?.> lritf 7oa --UOi 1975 Uti Rok za prijavo začasnih priznanic o vojnih posojilih in za prijavo rent-nih kniižic je podaljšan do 30. oktobra 1920. — V Zagrebu se snuje mednarodna banka z akcijskim kapitalom štirih milijonov kron. Bavila se bc pred vsem s prometom z inozemstvom. --------- Svoje prostore bo imela v hotelu Ja- T™ m. "wa*. nje. — i Beograd. Situacija precej slabotna = Pri razpisu del iic za Srediaijo Valute: funti 117 do 120, dolarji 32 zadružno banko v Zagrebu je prvo*t- do 34, franki 223 do 226, lire 130 do ni kapital 20 milijonov kron bil pod- 135, leji 65 do 67, levi 41 do 43, ce-pisan takoj po emisiji. Zato se je škoSlovaške krone 44 do 46, marke 48 snujoči odbor odločil, da že sedaj do 49, avstnjske krcne 10^co 10 30, podvoji delniško glavnico. . 18 l^m, S 2^do = V Osjeku se prenavlja bančna 130 do {32, Ženeva 559 h»sa Lang v delniško družbo s kapi- do Pj.aga 41.59 do 42) Dunaj 9 to lom 5 milijonov kron. = Prihodi carine v minulem me- i 1 do 9.20, Berlin 47 do 48. Dunaj, prosti promet: Berlin 585, 3ecu so znašali 42 648.733 kron; cd ;Ncwyork 407, London 13.92 Panz --- — 26.25, Milan 15.55, Praga 4.88, Za- greb 252, Budimpešta 100, Varšava 128, Zurich 64, Bukarešta 696. = Nemško avstrm?:?. t meta z devizami. Avstrijsi tega okrog 25 milijonov na uvozno in 17 milijonov na izvozno carino. = Znana kiparica Mila Wocd v Zagrebu snuje v Petrinji lončarsko zadrugo. Petrinja je znana po svoji domači lončarski obrti s slavnima netivi. = Povišanje delniške glavnice Na-, rod ne banke v Zagrebu. ..Jugoslaven-c -ski Lloyd" poroča, da poviša v kratkem pred časom podala interesentom načrt Narodna banka 'v Zagrebu delniško naredbe, ki naj bi na novo uredila avstrijski promet z devizami. Gospodarski in trgovski krogi se niso zadovoljili s tem načrtom, kajti naredba ne olajšuje, pač poojstruje in otežkuje promet z devizami. Po novi naredbi bi morali tudi devize na nasledstvene države, n. pr. na Jugoslavijo, nasproti dosedanji praksi, oddajati dunajski devizni centrali. Tudi v borznem in tehničnem o-ziru je načrt pogrešen. Sedanji sistem sicer potrebuje skrajno nujne reforme, toda ne v predlaganem zmislu. Trte -esirani avstrijski kogi kažejo na Nemčijo, katere devizno politiko je Avstrija vzgledno posnemala in poudarjajo, da je tam že pred letom dni ukinjena de-. vizna centrala. = Likvidacija Avstro-ogrske banke. Kakor znano, se je vršila zadnja seja len stalnega sveta Avstro-ogrske banke dne 31. avgusta, na kateri se je naznanilo imenovanje likvidatorjev, m sicer a Amerikanec, en Italijan, en Romun a ea Francoz. Od tega časa ni bite -.obene seje več in se prihodnja vrši "ele koncem tega meseca. Vzrok tej glavnico. Velik del novih delnic prevzame angleški konzorcij, ki je v zvezi z Narodno banko v petrolejskem poslu. Nadalje se je našlo na Angleškem še mnogo drugih interesentov, a predvsem se vodijo pogajanja z našimi rojaki v Affieriki. = Francoska banka. Stanje te banke je bilo 14. oktobra sledeče: zlato v blagajni 3.534 milijonov frankov, zlato v inozemstvu 1.948 milj., srebo 263 milj., imovina v inozemstvu 998 milj., menice 2.888 mi!}., predujmi na vrednostne papirje 2.083 milj., predujmi državi 26.800 milj., predujmi zavezniškim državam 3.940 milj., bankovci v prometu 39.526 milj., blagajna 75milj., privatni depoji 3.128 milj. frzBjfcjv. = Deficit francoskih železnic bo znašal za leto 1920. okoli 2134 milijonov tankov. Da se zmanjša deficit, se misli že zopet na povišanje tarifdv. = Bftojavta proga Praga-Decgrad. V sobota jc bila otvorjena direktna br-•cjavnrf proga Praga—Beogiad preko Madžarske ter proga Praga—Trst se — savni— S92S-— USO — 9«5» 7 .0-— 2037 — S060-- doigi dvomesečni pavzi leži v tem, ker preko Avstrije. Te mu sta otVoijeni vvtu. ^ro!i*i ent« ........... maista renta ..........- O i raka kren ka ............... : urite ETOčks ............. • re A_t_ okt. 10 okt. VetrOTi Ajoit.zap. ai. »er rzh Neko obl. obl. 1 rjerajinta ati!uw«'aia T"4 normalna 3"» VMlfih napoTcd: Voinom oblačno, hL iw.iw tki« ««»)» ob SI. Leto za letom. Češki listi poročajo o pripravah za 28.oktober. Dan svobode! Lansko leto Obstal sem na mosta In sem pomisli! na vse, kar smo doživeli, da smo zopet tu na svojem. Preko mosta je hitel naš vojak. Da. tu smo in --------1 Kako kos za kosom gin-* i.-s pcvest je domovine, c d nikogar spoštovane vsemu svetu nepoznane. _ „„ ..... „ M . C1.„ i Na drugi strani mostu je stal stražnik. teden dni je do dneva sv W S bi o^le S SfSlVPrašal 8011 ««• «« " sha^aj0 S^ičebi ao letos organiziraU proslavo ta-nai 01 POKazaie ponen tega tmeva, j j : svetova , na grem v ~..... S zgodovino Na predvečer je,uradniško ^o. stopal sem po strmi bila svečana panihida v spomin vsem ™ nad Mura Bilo je temno, skoraj onim, ki so padli za svobodo domovi-, t'™ M,*,f Tam onstran Mure se je ii, u w pduii ta huuuuu I npnriietno Bt. Dan 28. oktobra ie.bil prc^laž^n ^ala dremajoča Radgona, nad cesto za naroden m državni praznik. Po , 1 ^ j---- vseh občinah so bile proslave. Tudi mi smo lansko leto slavili obletnico svoje svobode Bili bi skoraj na se je dvigal gozd. Prišel sem do par hiš: v eni je svetila luč Odšel sem po lesenih stopnicah navzgor. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bila tu uradni- fo pozabili. Ko je „ Mariborski odbor"jška menza. Bila je tam mala gostilna razposlal svoj oklic za proslavo 28ega i jn v njej nekaj kmetskih ljudij: Našel oktobra, je nastala tiskarska stavka in1 sem nekega poštnega uradnika in z bih je skoraj nemogoče obvestiti vso ------ h--- našo javnost o načrtih in pripravah, ki so jih imeli v Mariboru. Hektograft in pisalni stroji so le deloma mogli .nadomestiti dnevni tisk. Poslali smo pozive na vsa narodna društva. Naš namen je bil, da se zbere na ta dan ko, da jo bo čutila zadnja češka \zs. Pri nas doslej nismo premišljali o tem. Vsi stojimo presenečeni od težke bolesti, ki ji je ime: naša Koroška. Ob takih čarih slavlje ni mogoče. A tega tudi ni treba. Treba je dela in pomoči za one, ki trpe zaradi nas. Po naših krajih se pojavljajo koroški begunci. Marsikateri naš človek bo prisiljen, zapustiti lepo Koroško in oditi v Jugoslavijo. Naša sveta dolžnost je, da jim pomagamo. Zato bi bilo pr'nerno, da se letošnji „dan svobode" posveti Koroški. Rekli smo lani, da br>mo leto za letom praznovali ta dan, da ne pr~ab;-imo, kako težko je bila odkupljena ra- ! vaja: V svetovni vojni je padlo na! bojiščih okolo 10 mlijonov evropskih i vojakov. Če se upošteva ie povečana umrljivost in zmanjšano število porodov, znašajo skupne zgube svetov-vojne 35 milijonov ljudi. Za iz- njim sva odšla v Zgornjo Radgcno, iskat urednika „Murske Straže". Našla sva ga in vrnili smo se vsi trije nazaj v Radgono, da pripravimo vse za prihodnji dan. ________ Drugi dan smo bili zgodaj v ured-1 sa 'svoboda. Mislili smo, da bomo Isto ništvu. „Murska Straža" se je tiskala za letom srečnejši in zadovoljnejši. velik „dar svobode", ki bi bil name- v stari nemški tiskarni, v nji je bilo,j0da letošnje leto je slabše od lanske- nien neodrešeni domovini. Dan 23sga J—-----, ------------— —" ' *----—1 1—---- oktobra, ko je propadla stara država., se nam je zdel najprimernejši, da se spomnimo onih, ki niso odrešeni. Brez Časopisja si je bilo nemogoče .misliti na uspeh, ki bi pokazal, da se zavedamo svojih dolžnosti do neodrešo":ti krajev. V Jugoslaviji i-i izhajal takrat edini slovenski list „ Murska Siraža" — v Radgoni. V Radgoni je bila mir reč,naša uprava, stavci pa so p- — organizaciji »»vrtali v Nemško Z1— dvoje slovenskih stavcev, ki sta se po-lga. Mogoče bomo pri tem spoznali trudila, da je bilo delo čim prej go-;svoje napake in uvideli, da bo treba tovo. Tiskali smo 8000 izvodov, kar je • §e mnogo dela in boia, preano bo Ju-dalo precej dela Popoldne sem si ogle-1 goslavija, tako vsa lepa in srečna, ka-gledal naso Radgono. Lepo starinsko:^ smo sj j0 predstavljali na dan mestece, s svojimi zanimivimi, stari-. 28. oktobra 1918. mi zgradbami, cerkvami, hišicami itd., j Mislimo torej, da bi bilo primerno, nas spominja vseh podobnih mest ob' cja S£ jct0šnji 28. oktober proslavi z vzhodni naši meji. Spominjala me je javnjmi zbirkami za koroške begunce, na Varaždin. Poznajo se še sledovi j želimo, da bi naš narod na Ko-jarka, ko je Mura obdajala mesto od ne zapuščal svojih dowov in „ , severne strani. Tam so še ostanki trd- g^gaj vzdržati na svojih rodnih tleh, jo, zato v Radgoni ni bilo tiskarske njavei ki nosi ime „Tabor". Na napi- Cne pa, ki bi bili sicer gospodarsko Stavke. Dopove-"' " * ,sih je velika večina imen slovenskega unjčeni, je treba, da poskibimo in jim ««tvom „Murske Straže", da izdamo izvora. Povsod so sledovi starega slo- pngjco^imo v prvi sili na pomoč. Lart-„Dan svobode" posebno i- " ' venskega življenja. Ljubko mesto, pol- svobode" je znašal okoli sto- i"1 cmn m t-r Marihnra v Paflornnr, — TvT-. ♦ ia cfal ' *' - , .. ~ i________mAtvi; aištvom za .. Petjal sem se iz Maribora v Radgono, da uredim, kar je bilo potrebno. Bila je že noč, ko je naš vlak zavil pri Špilju preko Mure in jc peznane nemške in ponemčene kraje. Bilo je hladno. Ljudje v vagonu so govorili deloma nemško, rn--' i • bilo precej tihote-—* ~ * vlak od pnsfa>e do poslale. --vete ure zvečer sr"- - ~ Mislil sem. da me bo čaka! na kolodvoru urednik „Murske Straže", da bi Še ta večer vse pripravila za bilo nikdar. Na kolodvoru so ši stražniki. Po veda uredništvo in sem se ki cesti v mesto. Ulice so hi: slabo rarsv"^7i zaprto. Odšel sem sem v par gostiten 4\-t. Ni "" na- ne venevropske države še niso znani vsi podatki, a skoraj gotovo je, da je padlo tudi tam nad 2 mlijona ljudi, tako da znašajo skupne izgube svetovne vojne okroglo 40 milijonov ljudi. Poginilo je vsled vojne v Nemčiji 3 % prebivalcev, v Franciji 3.5 %. Četudi je Anglija izgubila izmed evropskih držav najmanj ljudi, znašajo njene izgubo vendar 20-krat toliko, kolikor je izgubila Nemčija v vojni s Francozi leta 1S70/71. Med vsemi državami največ žrtev je imela Srbija, absolutno in relativno, ker je izgubila 14.8% vsega prebivalstva na fronti, z izgubami v zaledju vred pa eno tretjino svojih' prebivalcev. A če se upoštevajo lr moške žrtve, moramo os trme t i no-", številom srbskih izgub: poginili -in dve tretjini odrasli'1- r; boljših letih! ; Narodne & Drama: Četrtek 21. oki: ihar/: i'\£ianion. A Petek 22. okt: Andrejev: Anfisa. (Uradniška predstava; izven.) Sobota 23. det: Schnitzler: Ljubimkanje. D. Nedelja 24. okt: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek 25. okt.: Scbn;tzler: Ljubimkanje. C. Opera: Četrtek 21. okt. ( ;:. ;t- mannove pripovedke. B. Petek 22. okt: Gounod: Faust A. Sobota 23. okt: Risto Savin: Lepa Vida. E. Nedelja 24. okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. Izven. ?■- -oddjek 25. okt.: zaprto. L-stnik in izdajatelj i urednik Vit F. Konzorcij „Jutra". osemdeset tisoč kron, letos bi mogli zbrati več — to bi bil odgovor na našo koroško bolest Dr. /. L. no spominov. Na trgu je še stal ped stavek spomenika Jožefa II., ki so ga bili naši vojaki podrli. Hotel sem si na pokopališču ogledati grobove onih naših vojakov, ki so leta 1918. tj padli za Jugoslavijo, a ni bilo časa. Gospod B.-r^c mu je pravil, da sc grobovi skoraj pozabljeni. Misiil sem, da pride čas, ko postavimo nanje spomenik. Delo v uredništvu je bilo popoldne končano in trčili smo si pri dobrem radgonskem vinu na to, da bi drugo, . obletnico svobode praznovali boij sreč-i nahaja v popravilu . < « . — r v _ ' I J__J XJ n »it i L- X Največja zbirk* ; nun*. Najbolj znani nabiralec potiti i znamk Philippe Renotiere v Parizu je zapustil največjo zbirko poštnih znamk celega sveta. Zbirka je sedaj lact francoske države, ki jo namerava na javni dražbi prodati. Z neke strani se že ponuja za zbirko 15 milijonov frankov, a ponudba je bila odklonjena, ker se bo na dražbi dosegla mnogo večja vsota. Renotiere je zbiral znamke nad 50 let ter je vsako leto potrošil visoke zneske za izpopolnitev svoje zbirke. Izdal je za znamke nad S milijonov frankov, j Kot največja historična rariteta te i zbirke se smatra znamka za en cent iz British Guyana leta 1856, ki je sedaj :,aje unicum. Filatelistični krogi se ze-X Največji nemški parnik po- ;o zanimajo za usodo te zbirke, ki slovi gorel. „Berliner Zeilung am Mitag" kot najpopolnejša na svetu, poroča, da je 5. t. m. izbruhnil po-j y Liubezen aU deaar> Bivgi {ranco. ar na parnucu „Bismarck »ki se sfci nunjs^ki predsednik Clemenceau ni in zadovoljni. Z erer sem se od-j ladjedelnici. Parnik je hambnrŠki skoraj po- •ali so mi. kje je peljal nazaj v Maribor. Teden na to j polnoma pogorel. Bil je to baje^na]- ne kak se odpeljal po čiro- smo slavili „dan svobode". Bili so to večji parnik nasvetu; mel je55.000 dramo lif Rn bi7" -----r-f Uni npnnrahliivi rfnevi V Mariboru. ca-. mr»va tw\ določbi imenuj 'rT'«irfvo je bilo naprq, pogledal da bi našel kake znance. Bili so sami iv.'' o1—.•»71. Pr*-' sem do Mure. Vkljub neprilch"rrc ložaiu sem bil debre voHc. Saj sem hodil po starih slovenskih f!.h. lepi, nepozabljivi dnevi v Mariboru. In letos? Radgona je dan?5 v reških rokah: umaknili smo se nazaj preko Mure. Koroška, ki o nji lani r:r.rr -dvomili, da bo gotovo naša. "--v nemški posesti. Naše Primorje, ki smo lani zanj manifestirali z ,,dafcr-: sv bode", se pripravlja na težke dni. je odpotoval v Indijo. Pa tudi na tem potovanju on ni brez dela, on piše, pa kake politične memoarje, temveč — za kinematograf. Drama se t on Bismarck" sc mora po določbi. imenuje „Ljubezen ali denar" in kakor mirovne pogodbe izročiti. Clemenceau, bo drama zelo zani- X Žrtve svetovne vojne. V pu-!rmva-blikncijah »Društva za proučavanjei X Komunistični milijoni. Na li-socijalnih posledic svetovne vojne" , jonskem kolodvoru v Parizu sta bila v Kodanju objavlja (Jhr. Dohring ,aretirana dva Rusa, ki sta imela pri razpravo, v • - • r kateri med drugim iz-i sebi 72 milijonov raznega imetja. Izjava.9" Z ozirorn na notico v „ Jutri" št. 49 z dne 17. oktobra 1920 pod naslovom »Oprostilna razsodba" izjavlja podpisana, da trditev, ki u^av-lja, da se je ovadba proti nag. pharm. Fedorju Gradišniku na Jesenicah izvršila iz sovraštva narodnih nasprotnikov, ni resnična. Postopanje proti imenovanemu je uvedlo orožništvo vsled tozadevne notice v ..Večernem lustu" in to šele potem, ko Gradišnik ni izpolnil pogoje^ katere se je glasom pismene L^a^e zavezal izjsolniti. Zadeva ni imela v nobenem oziru političnega ozadja, ker je šlo v celoti le za varstvo premoženja bratovske sklad niče, torej premoženja delavstva, ne pa imetja Kranjske industrijske družbe. Jesenioe-Fužine. dne 18. okt. 1920. Braiovska skladbica Kranjske industrijske družbe. * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zakon za- hteva S*2 835 BfclSS Fi5.K2L.E3SL 2-2 I qb?9tjii!?» nuj^o « ^m-o, »e «do. . , , T, . .. , , 'jn ".nt^ani e<-•> npravništro ,Jutra« pod geslom „Ear čnnoTOdja". _ (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr A Fed. Bamberg) n Ljubljani, HihlošIčEva cesta it. 161 se priporoča .15 za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natis kovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. Nova partija jermenov 151 10 j Dobavlja: »Drava", lesna trgovska in Industrijska delniška družba Maribor. Charles Princ LJubljana Mi knjigo veznico, Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki Izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. Manufakfura 186 1M2 Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/L je več električnih avtomatov z dvigalom, električnih pianin in električnih orkestrionov. Cena nizka. Trgovci z glasbili popust. Simon Kmetec, Ljubljana Kolodvorska ulioa it 28. 328 2-2 se prodajajo po znatno znižanih cenah. Zaloga £jubljana-greg na debelo ia drobno, 3zdetiri zajairčeno iz samega najboljšega isaja.