Spedlztone u abboiuunento postale v— -Poštnina plačana v potovtnl
Leto XX1IL, št. 166

Ifoblfdna, torek 27» Julija 1943-XX1
UpravniStvo: Ljubliana, Puccinijeva ulica S.
Telefon fc. 51-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica S — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po&no-£ekovnem zavodu 17.749, za ostale kraje Italije Serrizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije m inozemstva ima Oojooe PubbticttS Italiana S. A. MILANO
Cena cent. 80
lzh«ja tiik dan razen ponedeljka
Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, ca inozemstvo vključno t »Ponedeljskim Jn> crom« Lil 36.SO.
(Jredniitvo s Ljubljana, Puccinijeva ulica fe. 5. — Telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi n ne vračajo._
CONCESSIONARJLA ESCLUSIVA pet la pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A. MILANO.

italijanskemu narodu
Vfadar Je	premi poveljstvo nad Oboroženimi salami — Maršal Badoglio imenovan za šefa vlade
Agencija Štefani poroča:
Rim, 26. julija, s. Nj. VeL Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega mlnistra-tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Benito M n s s o 1 i n i, fer je za predsednika vlade in prvega ministra imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra Badoglia.
Cesarja
Rim, 25. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic:
Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgala sveta tla domovine.
Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil. po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig.
Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrljivost domovine.
Podpisan: Viktor Emanuel.
Sopodpisan: Pietro Badoglio.
lala Eaiegl
Rim, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji oklic:
Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo, in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen.
Živela Italija! Živel Kralj!
Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio.
Odredbe šel
Rim, 26. jul. s. Šef vlade Badoglio je izdal naslednji ukaz: Prostovoljna Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sil naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine.
Podpisan: Šef vlade 'Badoglio
Rim, 26. jul. s. Šef vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv:
Italijani! Po proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. Ni trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost,
disciplino in patriotizem, poln vdanosti najvišjim interesom naroda. Prepovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da jih brez obotavljanja razprši.
Podpisan: Badoglia
line manifestacije
Rinq, 26. jul. s. Brž ko je rimsko ljudstvo zvedelo vest, katero je odajal radio, da je Nj. Vel. Kralj prevzel poveljništvo Oboroženih sil in imenoval za šefa vlade maršala Badoglia, se je zgrnilo po cestah in manifestiralo svoje zadovoljstvo in navdušenje. Polagoma so rimske ceste navzlic kasni uri in zatemnitvi dobjle lice velikega patriotičnega navdušenja Ob vkzlik-h: živela Italija! živel Kralj! živel Badoglio! in živela vojska! ter ob petju Mamelijevih himen so se stvorili mogočni sprevodi z letaki in trobojnicamii ki so, se usmerili proti Kvirinalu. Ob svojem prihodu so našli ma-n-festanti trg že natrpan z množico, ki je vzklikala Nj. Vel. Kralju in Savojskj hiš'.
Med tem, ko je večina množice še postajala in vzklikala vladarju, so se stvorili drugi sprevodi in se napotili proti vojnemu ministrstvu, kjer so se dvignili vzkliki Ita-lji in oboroženim s;lam. Na drugih kraj-h mesta in zlasti pred uredništvi, so bile par dobne patriotične manifestacije z vzkliki: živela Italija!
Veličastna manifestacija je b'la na Beneškem trgu, kjer je mncž ca vdrla v dvorišče palče ter izpričevala svoje navdušenje in svojo neminljivo strast za usodo domovine. Razširjajoč se po Corsu je ogromna reka ljudstva, pršedča z Beneškega trga, od-la na Piazzo Colonna, kjer je ponovno izrazila svoje nedvoumno patr-otstvo ob petju Mamelijeve himne, pesmi Piave in starih himen italijanskega Rissorgimenta. Povsod je rimsko ljudstvo znova potrdilo svo-
je globoko zaupanje v neumrljivo usodo domovine pod zvišenim vodstvom svojega vladarja, usodo, ki je zaupana hrabrim Oboroženim s^arn.
Bologna, 26. jod. s. Navzlic kasni uri, ob kateri se je razvedelo o spremembi v vladi, je vest vzbudila največje patriotično navdušenje. Takoj so se stvorili sprevodi, ki so šli z velikimi trobojnicami na čelu po glavnih ulicah mesta ter ou tod do periferije in do ljudshih okrajev ob vzklikih: živela Italija! živel Kralj! živel Badoglio!
Milano, 26. jul. s. Kljub 1 rasni uri se je vest, da je Kralj prevzel poveljništvo nad vsemi Obroženimi silami in imenoval za šefa vlade maršala Italije Petra Badoglia, naglo raizširila po vsem mestu in vzbudila povsod goreče patriotične manifestacije ob mogočnem vzklikanju Kralju in Cezarju, Italiji in maršalu Badogliu.
Firenze, 26. julija, s. Cim se je včeraj zvedela po radiu novica o imenovanju maršala Badoglia za šefa vlade, se je navzlic pozni uri takoj zbrala ogromna množica meščanov, ki je v sprevodu korakala skozi središče mesta pred sedež po-veljništva armadnega zbora med prepevanjem domoljubnih pesmi. Po vzlikanju Italiji, kralju in maršalu Badogliu se je ogromna povorka meščanov podala v pe-riferične dele mesta, kjer je povsod obnavljala manifestacije goreče domovinske ljubezni.
iccfil awer§arf itef s©tt©r® centrale respfnt!I
Tre pJrossafi per 20.2co t?nn. a&ensiati e 14 mereantlli
per 6I.€?c3<3 tann« danneggfati nel porto Ci SSracnsa — Un •SfnmeegiSKjle i&faasiso solato a piecu — 15 veSiVSii nemici
tiisšratti
II Comando Supremo comunica in data di 26 Itiglio il seguente bciiettino di guerra n. 1157:
ln Sicilia attacchi avvcrsari appoggiati da carri armati seno stati respinti nel set-tore centrale del fronte; perdura all'ala settentrionale la viclenta pressione neniiea.
Nel porto di Siracusa velivoli germanici da combattlmento affondavano tre piro-scafi per ventiinila ton nei late di sta/.za e danneggiavano 14 ineroantili ner oomples-sive 61.000 tonneUate.
Tre annarecchi risultano distrutti nel cielo dclflsola dalla aviazione dell'Asse e due dal!e batterie della difesa.
Nel corso drgli ultimi giorni durante attacchi a nostri convogli le unita navali di seorta abbnttevano dieci aerei.
Nostri mezzi anti-sommergibili al comando del Tenente di Vascello Giulio Pelli da Bcnassola (La Spezia) hanno colato a picco nell'Alto Tirreno un sommergibile nemico.
Fto.: Generale Ambrosio
Ssvrainf mzmši v srednjem odseku odbiti
\e parniki s	tonam! in 14 trgovskih ladij
s sfrupno	tcssassij potopljenih v pristanišču Sira-
kis$2 — §2V2?a2&a ps^msrmsa potc^ljena — 15 ssvražnJi
letal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo objavlja dne 26. julija naslednje vojno poročilo št. 1157.
Na Fticiiiji so bili v srednjem odseku bojišča zavrnjeni sovražni napadi, ki so jih podpira!! tanki: nadaljuje se na severnem ':r:Iu silovit sovražni pritisk.
Nad pristaniščem Siracuso so nemška bojna letala potopila tri oamike s skupno 20.0GG tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno G1.000 tonami.
V	zraku nad otokom je letalstvo Os j uničilo tri letala, dve pa so uničile obrambne baterije.
V	zadnjih dneh so med napadi na naše konvoje sestrelil« pomorske edinice v spremstvu 10 letal.
Naša prntipodmorniška sredst\Ta pod poveljstvom ladijskega poročnika Giulia Pel-lia iz Bonassole (I-a Spezia) so potopila na odprtem Tirenskem merju sovražno podmornico.
Podpisan: General Ambrosio.
Tretjl letalski napad
K?
O
liiOi
Livorno. 25 jul s. Preteklo noč ie bil tretji sovražni letalski napad na Livorno.
Pirati zraka ?o Drišli nad mesto ob pol 1 uri zjutraj, močan ogenj protiletalskih baterij jih je sprejel Nad mestom so se mudili 50 minut V vsem tem času so izvršili že običajne zločine, zadeli so okrog 300 stanovanjskih hiš. pripadajočih ma lemu meščanstvu in delavskemu sloju. V okraju Sv. Marka so bili zadeti mnogi bloki ljudskih hiš. Cilj zlobnega sovražnega besa so bile tudi nnmeščenske hiše v okraju Giardino di Cotedo. katere je zgradila hranilnica na kraju izven Livor-na ob cesti Aurelija. torei daleč od mestne meje. Skupno z bombami so številni zažigalni lističi zanetili ogenj v stanovanjskih okrajih. Bombardirane so bile ponovno kolonske hiše neoboroženega pre-
bivastva v Siavianu in na posestvu Lapa-dula. Končno je slepi srd sovražnika odvrgel bombe na Eorgo Marino v Quercia-nelli, ki je najbolj mirna in prijazna obala livornske riviere in kjer ni nobenega vojaškega objekta, kjer so samo družine odseljencev. ženske in otroci. Brž ko se je napad konča! je ponoči začela delovati pomožna služba Danes zjutraj so po mrzličnem nočnem delu vsi iavni uradi obnovili svoie delo in v mestu se je nadaljeval promet. Livornci so trdo ljudstvo, ki je ponovno dokazalo svojo meško odločnost.
Patri tjtična svečanost v Gorizii
Gorizia, 25. jul. s. Gorizia se je danes idealno pridružila bojevnikom, ki branijo sveta tla domovine, s proslavo, ki je imela zaradi resnobnega okvirja, v katerem je potekla in zaradi plebiscitarne udeležbe ljudstva in organizacij globok pomen. Nudila je dokaze, kakšno sta italijanstvo te zemlje in njena vera, ki jo ima to prebivalstvo v usodo Italije. Pred mogočno po-strojitvijo vojaških zastopstev, naroda in članov raznih združenj ter ob navzočnosti najvišjih zastopnikov oblasti, svojcev padlih in močne skupine vojnih ranjencev, je vojaški kaplan o. Eno Noci opravil v parku pred oltarjem na prostem pri mavzoleju, ki je posvečen v vojni padlim, svečano spravno mašo. Okrog spomenika so imeli častno stražo odlikovanci, bivši bojevniki in vojaki raznih zborov in specialnih čet z vsemi zastavami in prapori mestnih organizacij. Med mašo je p. Noci čital pred mikrofonom ganljivo molitev, posvečeno mestu, sveti Gorizii, da bi Najvišji ščitil hrabre, ki branijo teptana tla Domovine ter z močjo orožja zagotovil vsemu narodu zmago miru in reda, predvsem pa zmago rimske omike nad tistimi, ki zanikajo in uničujejo, kar je daLa najlepšega in najplemenitejšega na
Maršal Badoglio
Rim, 26. julija, s. Novi šef vLade cav. Pietro Badoglio je bil rojen 28. septembra L 1871. v kraju Grazzano del Monferrato. že zelo mlad je stopil v vojaško akademijo v Turinu, iz katere je izšel z 19. leti kot topniški podporočnik. Po obiskovanju praktične šole je napredoval v poročnika. Kot tak se je udeležil afriške vojne v letih 1886/87. L. 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zeinzuru se je tako odlikoval, da si je zaslužil prvo izmed vseh sedem povišanj za vojne zasluge, ki jih je dosegel v svoji vojaški karieri.
Ob izbruhu vojne 1. 1915/18 je bil podpolkovnik glavnega stana in kot tek dodeljen poveljništvu II. armade, 1. 1915 pa je bil kot polkovnik poveljnik 78. pehotnega polka. Dne 6. avgusta istega leta. je zavzel grozni Monte Sabotino, ki je bil polnih 14 mesecev nezavzetnai postojanka za obrambo Gorizije, mesta, ki ga je dva dni na to II. armada zmagovito zasedl'3k-Badoglio je bil teclaj za vojne zr'.sluge po-viš:n v generalnega majorja. Pri važnih bojih na Kulcu in pri Vodicah je bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917 je bil določen 23. podšefa glavnega stana Armanda Diesa in je kot tek prispeval k reorganizaciji vojske ter k pripravam in uresničenju odločilne zmage. Nato je imel naročilo, da se s premaganim sovražnikom pegodi v Villi Giusti o premirju. L. 1920 je bil odposlan v Venezio Giulio kot izredni komisar, da bi našel rešitev vprašanja. Fiumeja, ki ga je zasedel d'Annunzio, nato pa je odšel v posebni misiji najprej v Rumunijo in zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu je podelil niaalov sabotinskega markija.
Leta 1924 je bil veleposlanik v Braziliji in po svojem povratku od tam je bil povišan v maršata Italije. Že dne 24. februarja 1919 je bil imenovan za senatorja Kraljevine in v novembru istega leta mu je bilo podeljeno odlike vanje ovratn ka reda sv. Annunziate. Leta 1927, ko se je izvršila radikalna reforma višjega poveljništva vseh oboroženih sil v državi, je bil imenovan za šefa generalnega glavnega stana, ianuarja leta 1929 pa je prevzel enotno vlado v Libiji, kjer se mu je posrečilo izpopolniti zasedbo in doseči pomirjenje.
Dne 15. novembra 1935 je bil pozvan na položaj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Kot vrhovni poveljnik v Abesiniji je zmagovito zaključil tedanjo vojno in izsilil pohod v Adis Abebo. Bil je prvi podkralj Abesinije in ko je zaprosil in dosegel razrešitev s te funkcije. da bi se vrnil v domovino in prevzel delovanje šefa generalnega glavnega stana, mu je Kralj in Cesar podelil naslov vojvode Adig Abebe. Rim mu je dne 3. julija 1936 podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 1937 je bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučevanje. Dne 5. novembra 1939 pa je bi! navzlic temu. da je dosegel starostno mejo, nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar je ostal v prvi dobi vojne preti Franciji, Angliji m Grčiji in je bil np svojo prošnjo razrešen šele 5. decembra 1940
področju duhovnih vrednot in ustvarjalnega življenja. Nato je pater Noci imel partrlo-tičen govor, zatrjujoč, da težka ura, ki bije v trenutku zgodovine, veže odločilno čast in bodočnost italijanskega naroda in da se morajo danes vsi zediniti in se strniti okrog junaških bojevnikov, da bo polotok tisti branik vere in dejanja, ob katerem se mora objestnost vdornika usodno razbiti. Po kratki zbranosti množice se je dvignil sam od sebe po obširnem parku visok vzklik, s katerim so ljudstvo in organiziranci izrazili svojo voljo do vztrajanja in prenašanja teže sedanjega udara za varno bodočnost domovine, ki mora biti zmagovita.
Seja senatne komisije za Italijansko Afriko
Rim, 25. jul. s. Pod predsedništvom senatorja Graziolija se je sestala komisija za zadeve Italijanske Afrike in odobrila dva zakonska načrta, tičoča se pravil postopka z osebami, bivajočimi v Libiji, ter sprememb vejavne zakonodaje o izrednem načrtu za ojačeno demografsko kolonizacijo v Libiji. Razprave so se udeležili predsednik, poročevalca Innocenti in De Feo ter senator Mezzetti.
V-
1 rdM poizkusi mik® obrambe
Uničenih je bilo zopet 13© sovjetskih tankov
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jul. Vihovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Scvjetska vojska je tudi včeraj ob kubanskem mostišču, na področju pri Orlu in južno od Ladoškega jezera nadaljevala svoje brezuspešne poskuse, da bi prodrla skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azovskega morja do Bjelgoroda so njeni napadi, zaradi dosedanjih izgub napram prejšnjim dnem. znatno pcpustili.
V posameznostih se javlja:
Ob Kubanskem mostišču so bili krajevni, deloma z močnimi topniškimi in letalskimi silami podprti napadi ustavljeni s prctisunki ali pa razbiti že na izhodiščnih postojankah.
Na področju okoli Orla so obnovile sovjetske čete tudi včeraj zopet z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami svoje brezuspešne poskuse za prodor južno, južno-vzhodno in severno od mesta. V težkih bojih, deloma iz bližine, so bile z močno podporo ietalotva ob uničenju Številnih oklopnih vozil odbite. Na več mestih so nemške čete prešle v protinapade in vrgle sovražnika nazaj.
Nadaljnji močni napadi jnžno od Ladoškega jezera so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Neki sovjetski bataljon, ki je prodrl v naše postojanke, je bil v protisunku popolnoma uničen.
Skupno je bilo včeraj uničenih 130 sovjetskih oklopnih voz.
Na Črnem morju so napadle nemške
laiiRe ponjc rsate edinice izkuaevaliSGa in sovjetske naprave za natovarjanje ter so potopile dve oskrbovalni ladji s skupno 880 tonami.
Na Siciliji so nemške in Italijanske sile odbile več z oklopnimi silami podprtih napadov proti severnemu in srednjemu odseku fronte.
V vodah Sirakuse so potopila nemška bojna letala tri sovražne trgovske ladje s skupno 20.000 tonami in težko poškodovala 14 nadaljnjih prevoznih ladij.
Sovražni letalski oddelki so izvedli nove težke teroristične napade proti nemškim mestom. Včeraj podnevi sta bila napadena Hamburg in Koln, kakor tudi nekaj krajev ob severni nemški obali in na zasedenem zapadnem ozemlju, v pretekli noči pa je bil znova bombardiran Essen. Pri tem so bile povzročene zopet težke izgube med prebivalstvom in velika opustošenja v stanovanjskih okrajih napadenih mest. Letalska obramba je sestrelila iz britansko-ameriških napadajočih letalskih skupin 61 letal. Izgubljenih je bilo 5 lastnih lovskih letal.
Oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 26. julija napadel z bombami vseh kalibrov mesto in pristanišče Hull. Tri letala se niso vrnila.
Pri včeraj javljenem spopadu nemških zaščitnih edinic z britanskimi brzimi čolni se je uspeh še povečal. Skupno je izgubil sovražnik dva brza čolna, dva nadaljnja pa sta bila zažgana.
Ogromne sovjetske Izgube
Berlin, 26. jui. Med tem ko še nadalje divja bitka v raznih odsekih vzhodnega bojišča in narašča z njo obraba sovjetskega orožja do skrajnih mej. je Stalin, ki bi hotel preiti v zgodovino kot maršal, izdal dnevno povelje svojim hordam, da bi jim čestital k hrabrosti, ki so jo pokazale s tem, da so popolnoma onemogočile nem-
o ofenziva
S svojim proglasom skuša moskovski veliki maršal zamenjati karte na mizi in razširiti v svet novico o svojem velikem uspehu ter o zlomu nemške poletne ofenzive. ki je nikdar ni bilo. Ves svet ve, da se je preventivna velika akcija, ki so jo začeli Nemci na področju prj Bjelgorodu spremenila v požar, ki sm0 mu že kakih 20 dni priča čegar posamezne faze, ki so vsem znane, sovražnikom in prijateljem, so veljale sovjetsko vojsko astronomske izgube tankov in hekatombe na sto tisoče vojakov.
Dejansko pa je položaj navzlic proglasu rnoskovskegea satrapa stabilen in se bitka razvija z nespremenjeno silovitostjo. Kvečjemu bi lahko ugotovili, kakor smo že včeraj napovedovali, prve znake slabosti ra prvi strani, kjer je njihovo vrhovno poveljništvo prisiljeno metati v ogenj divizije garde, torej najbolj izbrane čete. ki so jim bilo namenjene drugačne naloge. Številke, ki jih objavljajo rdeči o izgubah naših zaveznikov, so seveda brez podlage, kakor vemo in malo verjetne.
Položaj na posameznih žariščih borbe je v luči zadnjih vojaških informacij tale: Vzdolž razvrstitve na kubanskem mostišču in na bojišču ob reki Mius je bilo mogoče zabeležiti ponovne krajevne napade boljševikov, ki so se razbili ob osredotočenem ognju pazljive obrambe, deloma pa takaj zadušeni s protinapadi. Na nekem drugem mestu ogromne protiboljše-v;ške razvrstitve in sicer ob srednjem Doncu se je opazila znai;na oslabitev ruskega delovanja. Drugačen pa je položaj na področju pri Bjelgorodu, kjer so ogromni oddelki pehote in sovjetskih tan kov zaman poskušali prebiti nemške črte. Pri Orlu se borba nadaljuje z menjajočo se srečo. To pa nas ne sme zavesti v neumestna dopuščanja ali razglabljanja. — Nemško vrhovno poveljništvo je daleč od tega, da bi hrepenelo po prestrižnih uspehih ali po topografskih pridobitvah. Ono še nadalje z vso odločnostjo obrablja dragoceno sovjetsko orožje. To dokazujejo v ostalem številke, ki kažejo, da uspevajo Nemci v tem pogledu s sorazmerno majhnimi izgubami.
Tudi na tem mestu bojišča so bile sovjetske čete vržene nazaj po sijajnih protinapadih. Nekateri sovjetski vdori so bili takoj zadržani, omejeni in izlcčeni z velikimi izgubami za napadalca. Isto velja tudi za odsek južno od Ladoškega jezera, kjer so S3 sovjetski napadi gladko razbili ob trdovrat-n» obrambi Nemcev, katerih točno streljanje je poželo na tsoče žrtev med sovražnimi napadalnimi valovi. Razen na tisoče
padlih, so napadajoči Rusi morali zabeležiti tudi izgubo nadaljnjih 125 tankov, Ako seštejemo vse izgube boljševiških tankov v tej peklenski bitki, dobimo nad 10 oklopnih brigad.
Posamezne zgodbe tega ogromnega spopada nam odkrivajo silovitost in zagrizenost borbe. V tem nad vse težavnem boju, v katerem se protboljševiška razvrstitev severovzhodno od Orla upira ponovnim obupnim ofenzivnim naporom boljševikov, se vedno znova kaže hrabrost posameznega borca. Ena jzmed takšnih zgodb predstavlja drznost nekega nemškega poročnika, ki je sam un"čil 4 sovjetske tanke po 44 ton, katerim se je pribržal in pognal vanje magnetične mine. Takšnih zgodb lahko čitamo v nemških 1-stih na stotine.
Medtem, ko se na boječih nadaljujejo borbe z vso silovitostjo, žanjejo anglosaški zračni pirati svoje lahke lovor-ke v vcjni prot; neoboroženemu civilnemu prebivalstvu in spomenikom civil-zacije. To pot je bil na vrsti Hamburg, ponosno hanseatsko mesto, kjer je mcčna skupina britanskih bombnikov predsnočnjim povzročila hudo škodo med prebivalstvom, zlasti v stanovanjskih delih mesta, na spomenikih in javnih zgradbah. Pri tem je bilo sestreljenih 17 napadajočih letal. Opustošenja anglosaških terorističnih lctalcev pa niti najmanj ne zmanjšujejo bojnega poten cijala Nemčije niti ne upogne:'o nezlomljive volje nemškega naroda za odpor in popolne vere v zmago na strani zaveznikov. (»II Po-pdo di Trieste«.)
Terorističen letalski capad na Hamburg
Berlin. 25. jul. s. Iz vojaškega vira se do znava, da so sovražne letalske skupine šele po poldne iz velike višine napadle nekatere krait na Norveškem. Norveško prebivalstvo je utrpelo hude izgube in mnogo poslopij je bile poškodovanih Poročajo o uničenju štirih sovražnih letal. Iz istega vira se doznava. da 'e bil preteklo noč Hamburg cilj silovitega sovražnega teroristčnega napada Velika skupina so vražnih letal je vrgla zažigalne m rušilne bombe zlasti na stanovanjske okraje v srsdi^ču mesta in na področja Altone in Bambercka. Nastali so požar. Poročaju tudi o bombardiranju vasi v okolici Hamburga. Med nadlegovalnini poleti nad zapadno Nemčijo so bile tu pa tam odvržene bombe. Poročajo o uničenju 13 sovražnih ietal.
Maršal Afttsnescu v Sibiarfu
Bukarešta, 26. jul. s. Kondukator maršal Antonescu je prišel v Sibinj. kjer je naslovil vzpodbudne besede na nove oficirje vojske, ki so v tem mestu dovršili tečaj. Nato je kondukator inspiciral vojaške šole. studijska središča, vojna pokopališča, civilne in vojsške bodice, šole in samostane ter izrazil predstojnikom ustanov svoje zadovoljstvo zaradi njih brezhibnega delovanja.
M°nakOvo, 26. jul. s. j>Abendze:tiing« zopet piše o predlogu lista »Chicago Daily Tribune« glede absorbiranja angleškega imperija s strani zvezdnate republike ter zaključuje, da gre Žid naravnost proti svojemu cilju, ki obstoja v tem, da bi vsi naredi ;n države stopili v plutokratčnem in boljševiškem top;lniku. K ciničnemu in brutalnemu predlogu lista se pridružuje severnoameriški novinar Raimond Clapper, ki se je vrnil z obeska v Londonu in zatrjuje, da bodo Zedinjene države imele prevladujoč vpliv po koncu vojne, kajti če je res. da sta Anglija in Amerika doslej prenašali največjo težo vojne, je prav tako res, da bo odločilni udarec zadala zvezdnata konfederacija. brez katere b? bilo zaman pričakovati predaje sovražnika. Očitno veruje go-
spod Clapper v usodnost zgodovinskega povratka in misl"., da se bedo ponovili dogodki iz leta 1918. Ni pozabljeno, piše mo-nakovski list, da Clapper ponavlja mnenje najbolj uglednih oseb iz Bele hiše, ko pri-p-suje svoji državi odločujočo vlogo v odločitvi vojne v prid združenih narodv. V dopolnilo bodočega svetovnega reda pod cesarstvom Jude navajamo Žida Lippmanna, ki je te dni govoril o možnosti zavezništva z Ameriko in zatrdil, da bo Francija ostala za več generacij sila tretjega reda. Drugih držav evropske celine nit; ni omenil, kajt1-smatrajo se že, da je njih usoda odvisna od Sovjetov. Slika je s tem popolna in Juda ji je dal v teh dneh zadnja dopolnila. Manjka samo odobren je sil Os\
Bojjazen Angležev pred uporom Arabcev
Ankara, 25. jul. s. Zbor židovskega orož-ništva v Palestini je bil nadalje povečan E 5000 možmi, tako da šteje zdaj 25.000 mož v primeri s samo 3000 možmi, ki so jih angleške oblasti dovolile arabskemu orožništvu. Ojačenje kontingentov židovske policije, spravljajo v palestinskih arab-Bkih krogih v zvezo z naraščajočo skrbjo angleškega visokega komisarja zaradi naglega ojačevanja arabskega gibanja. Visoki komisr oborožuje Žide, da bi z njih
pomočjo zatrl sleherni poizkus vstaje s strani Arabcev. Iz Libanona poročajo o obnovljenem komunističnem udejistvova-nju. V Beyruthu ih v drugih mestih so bila v nekaj urah štiri komunistična zborovanja, na katerih so sprejeli resolucijo za zedinjenje gibanj. Tudi ženske komunistične organizacije so imele te dni zborovanje v Beyruthu, na katerem so proslavljale boliševizem. Pri vseh teh zborovanjih so bili opaženi ruski elementi.
Uradne ure za urade Visokega Komisar!jata
Začenši s 26. julijem 1943 se določa delovni čas za vse urade Visokega komisa-riata in za ostale pokrajinske urade od 9. do 13. in od 16. do 19- ure ob delavnikih, izvzemši ob sobotah, ko bodo uradne ure od 8. do 13.
Komisar občinskega podpornega odbora v Ljubljani
Eksc. Visoki komisar je imenoval za izrednega komisarja občinskega podporne ga odbora v Ljubljani generalnega konzula M. V. S. N. Michela Pallotto.
Izredni komisar občine Kočevska Reka
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na čL 3. Kr. dekreta z dne 3. maja 1943-XXI, št. 291, spoznavajoč potrebo po imenovanju izrednega komisarja za občino Kočevska Reka v zameno fašista Guamierija Erminija. odreja:
g. Lesar Josip, očeta Franca, je imenovan za izrednega komisarja občine Kočevska Reka v zameno fašista Guamierija Ermana.
Civilnemu komisarju v Kočevju je naložena izvršba te odredbe.
Ljubljana, 23. julija 1943-XXI.
Visoki komisar Giuseppe LOmbrassa.
Kazni za prestopke predpisov o živilih
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komi-sarijatu za Ljubljansko pokrajino objavlja naslednji seznam trgovcev, ki jih je Kr. kvestura v Ljubljani kaznovala v času od 1. do 15. julija zaradi prestopkov proti uredbi o cenah, kopičenju blaga in nedovoljeni špekulaciji..
Zaradi povišanja cen:
Šipič Josip, čevljar, Trata, 4000 lir globe, 30 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Ko-cutar Tereza. trgovka, Ljubljana, Mestni trg št. 8 1500 lir globe; Oblat Aleksander, trgovec, Sv. Petra cesta št. 18, 1500 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata; Pauer Edvin, trgovec. Zaloška cesta št. 48, 1500 lir globe; Korzika Frančiška. prodajalka. Vrtača št. 3. 500 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata: Zalta Josip, trgovec, Puharjeva ul. št. 3, 1000 lir globe; Zalar Ivan, posestnik na Jezerskem št. 13, 3000 lir globe;
zaradi nedovoljenega prenosa moke, masla in mesa:
Velše Antonija, gospodinia v Orešju št. 4. 300 lir globe; Obradovič Marija, gospodinja. Ljubljana, Ulica Stare pravde št 3, 500 lir globe;
zaradi prodaje moke brez odrezkov:
Kaiser Robert, prodajalec trgovine na Viktorja Emanuela c. št. 8, 1500 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata;
zaradi prodaje vina na debelo po neodobre-nih cenah:
Lasan Rok. trgovcc, Pokopališka ulica 14, 3000 lir globe; G^dnik Lovrenc, zasebnik, Pokopališka ulica št. 18. 3000 lir globe;
zaradi odtegnitve blag3 normalni porabi:
Mole Matej, kmet z Vrhnike, 5000 lir globe in 60 dni zapora; Brilli Emilij trgo\ski potnik, Ljubljana, Jenkova ul ca 13, 5000 Ur globe in 60 dni zapora; Javornik Josip, mesar, Ljubljana. Potočnikova ulica 10, 5000 lir globe in 60 dni zapora ter 30 dni zatvoritve obrata; Kveder Lovro. mesar. Poljanska c. 52, 5000 lir globe. 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Dular Franc, mesar, Trnovski pristan 4, 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dm zatvoritve obrata; Godec Josip, posestnik. Litijska ul. 53, 5000 lir globe in 60 dni zapora: Kastelic Anton, mesar, Poljanska c. 54, 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Avbelj Josip, mesar. Trnovski pristan. 5000 lir globe, 60 dni zapora in 30 dni zatvoritve obrata; Romac Rudolf, krojač, C:glerjeva ul. 30, 5000 lir globe in 60 dni zapora; Mannčič Stanislav. brezposelni mesar. Opekarska c 6 5000 lir globe in 60 dni zanora: Velkavrh Vladislav, brezposelni mesar. Židovska ul. 4, 5000 lir globe in 60 dni zapora; Šuligoj Benedikt, pek Šmartinska c 18, ovaden civilnemu kazenskemu sodišču v Ljubljani; Zmaga Viktorija, trgovka. Beethovnova ul. 15. 3000 lir in 30 dni zatvoritve obrata; Šuligoj Benedikt, pek Šmar-tinska c 18. 1000 lir globe: Omerzelj Ivan. upokojenec. Zvezna ul. 9. 1000 lir globe; De-tiček Franc, železničar. Verovškova ul. 15, 500 lir globe;
zaradi prodaje industrijskih izdelkov in predmetov po nedovoljenih cenah:
Ravnikar Vladimir, industrijec. Marconijeva ul. 8, 1000 lir globe; Curk Matej, gradbenik. M'rje 1 1000 lir globe; Uran Josip, izdelovalec kozmetičnih predmetov. Mestni trg 11 500 lir globe; Jančigar Mirko, drogist. Bežigrad 5. 500 lir globe: Merhar Anton, trgovec. Sv. Petra c. 22. 1000 lir globe; Rohrman Roza. prodajalka tvrdke Pakič. Sv Petra nasip 27, 1000 lir globe; Novljnn Josip, prodajalec Gospodarske zveze Vo"njakova ul. 20. 1000 lir globe; Ber-nik Valentm. trgovec. Florijanska ul 1, 1000 lir globe: Mek''nc, Angela, trgovka, Pred Škofijo 16 1000 lir globe; Kvas Toma?, trgovec, RavniKarieva ul. 5, 1000 lir slebe: Pirnat Ivan, trgovec, Tržaška c. 105. 1000 lir globe: Ogore-lec Ivan, prokurist tvdke Kalinu« & Ogorelec. Cesta pod Rožn'k 3 1000 lir "lobe: Kovačič Anton, trgovec, Višnja ul. 3, 1000 lir globe.
a o sara-
|evskem stesstetu
Berlin, 25. jul. s. Nemški tisk poroča o senzacionalnem odkritju iz tajnih srbskih arhivov, po katerem se da dokazati sedaj, da je bil atentat, izvršen dne 27. julija 1914 v Sarajevu proti avstrijskemu prestolonasledniku, uprizorjen od polkovnika Dragutina Dimitrijeviča. ki je spadal v stalež srbskega glavnega stana. Iz spisov, ki so prišli zdaj na dan, se da ugotoviti nadalje, da ruski vojaški predstavnik v Beogradu, polkovnik Artamanov, takrat ni samo obljubil, da Rusija ne bo zapustila Srbije, temveč je dal na razpolago tudi denarna sredstva za izvršitev tega atentata.
20 letnica lausannske
flospotfarstvo
Pred dobro vinsko letino
V Italiji, ki zavzema v svetovni proizvodnji vina drugo mesto, je bila vinska letina nekaj let zaporedoma pod povprečjem. Letos pa napovedujejo izredno dobro vinsko letino. Trgatev se bo pričela dva do tri tedne prej, kakor v drugih letih, ker se je zgodaj pričela vegetacijska doba. Po cenitvah iz vrst italijanskih vinskih strokovnjakov bo letošnji vinski pridelek v Italiji, če bo vreme nadalje ugodno, za 25 do 30n/» večji nego je bil lani, ko je znašal 32 do 33 milijonov hI. Ti strokovnjaki pričakujejo, da bo dosegla letošnja vinska letina 40 milijonov hI, kar je več kakor je znašalo povprečje pridelka v zadniih letih pred vojno. Italija je imela zadnjo dobro vinsko letino leta 1939, ko je pridelala 42.6 milijona hI. Glede na bližnjo trgatev pripravljajo že sedaj nove predpise za vnovčenje vinskega pridelka. Prizadevanje strokovnjakov gre za tem, da se čim večji del pridelka rezervira kot običajno namizno vino in da se uvede strožja kontrola uporabe in prodaje tako-zvanih kvalitetnih vin. V zadnjih letih so bile odtegnjene splošnemu konsumu precejšnje količine navadnega namiznega vina, ki so se pozneje pojavile kot kvalitetno vino v steklenicah. Tudi izdelovanje specialnih vin (kakor n. pr. vermuta) naj bi se omejilo z namenom, da se potrošnikom nudijo večje količine enotnega namiznega vina.	-
Ankara. 26. jul. s. List »Ulus« objavlja članek zunanjega ministra Menemendzo-gla, ki ga je napisal ob 20-letnici podpisa lausannske pogodbe. Zunanji minister zatrjuje med drugim, da pogodba po 20 letih ni izgubila svojega pomena, ter jo ozna-čuie za temeljni zakon nove revolucionarne Tur -i je.
Razvoj celulozne industrije
Skoraj neopaženo je prišlo zadnja leta v Evropi kakor tudi v prekomorskih državah do znatnega razvoja proizvodnje celuloze, ki se danes uporablja kot osnovna sirovina za najrazličnejše proizvode. Širša javnost si danes niti ne predstavlja, kakšnim razUčnim namenom danes služi celuloza. Znano je, da se znaten del celuloze uporablja za proizvodnjo papirja in v vedno večji meri tudi za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Toda s tem še niso izčrpane vse možnosti za uporabo celuloze, ki služi tudi za izdelovanje lepil, lakov, terpentina, za predelavo v alkohol kvas, brezdimni smodnik in v razne vrste raz-nesil. Končno je omeniti tudi rastočo uporabo celuloze za živinsko krmo, zlasti v skandinavskih državah.
Težkoče, ki so nastale za nordijske države pri izvozu celuloze, so v znatni meri pripomogle k temu napredku. Pred vojno so nordijske države zavzemale odločilno mesto v svetovnem izvozu celuloze in papirja, saj so krile polovico vse svetovne uvozne potrebe. Celulozna industrija Skandinavije je obsegala eno tretjino svetovne proizvodnje, v svetovnem izvozu lesovine in celuloze pa je odpadlo pred vojno na skandinavske države 85 %. odnosno 70 %. švedska sama je na leto proizvajala 2.5 milijona ton celuloze in je 90 % proizvodnje izvozila v inozemstvo, predvsem v Zedinjene držav|> Anglijo in Francijo.
Vojni dogodki, ki so prinesli zaporo Ska-gerraka, eo onemogočili ta izvoz in švedska jo morala najti nadomestek za izgubljena tržišča deloma na domačem trgu, deloma pa v celinski Evropi. Seveda pa izvoz v Evropo (zlasti v Nemčijo, Švico, Madžarsko ter v manjšem obsegu tudi v Bs.lgijo, Holandsko in Dansko) ne more nadomestiti celotnega izparlka pri izvozu. Kakor poroča vodilni švedski strokovnjak za celulozo v listu »Svensk Utrikeshan-del«, je švedski navzlic temu uspelo obdržati proizvodnjo na polovici predvojne višine, čeprav je švedska pred vojno potrošila doma le 10 % celotne proizvodnje. K temu je pripomogla rastoča uporaba celuloze kot sirovine za druge namene poleg izvoza v celinsko Evropo. Predvsem se je povečala domača potrošnja, ki danes absorbira dve tretjini celotne proizvodnje. Z uspehom že več let na švedskem uporabljajo celulozo za krmljenje živine, kar se je prav dobro obneslo in v ta namen izdelujejo posebno krmilno celulozo.
švedska pa se zaveda, da po končani vojni ne bo imela lahkega stal;šča pri obnovi izvoza, kajti tudi drugje na svetu so v zadnjih letih nastale številne nove tvor-nice. To velja zlasti za Italijo in Nemčijo, kjer je nagli razvoj proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken narekoval izgraditev domače proizvodnje celuloze, pri čemer danes z uspehom uporabljajo ne samo les, temveč tudi trsje (kakor na primer v Italiji 1 ter tudi slamo in sl:čne odpadke. V Zedinjenih državah so zgradili veliko število celuloznih tvornic, tako ob Missisip-piju, v Južni Ameriki pa so bile ustanovljene nove tvornice, ki predelujejo slamo v celulozo. Ogromni brazilski gozdovi ob amazon.-kem veletoku se v vedno večji meri izkoriščajo za prid:bivanje celuloze. Tudi Japonska je v zadnjih letih postala docela neodvisna od uvoza celuloze iz Evrope, odkar je izgradila to industrijo v Mandžuriji. V Evropi pa so nastale številne nove tvornice tudi v Madžarski, Ru-muniji, Španiji in Portugalski. V Franciji so pričeli graditi nove tvorniee ob Biskajskem zalivu.
Četudi bodo mnoge države, ki so prej uvažale švedsko eelulozo, v bodoče odpadale kot uvoznice švedske eeluloze, je treba vendar upoštevati, da se je tudi potrošnja celuloze silno povečala in da so nastale številne nove industrije, ki uporabljajo celulozo kot sirovino.
Racionalizacija v nemški industrijski proizvodnji
V listu »Vierjahresplan« je nemški državni minister za oboroževanje in municijo Speer objavil nekaj zanimivih podatkov, ki kažejo, kakšni uspehi so bili doseženi v prizadevanju, da se z racionalizacijo doseže povečanje nemške industrijske proizvodnje. Izdani ukrepi so šli predvsem za tem, da se doseže štednja pri delovnem času in pri uporabi surovin, kar je bilo doseženo z znatno redukcijo raznih vrst izdelkov odnosno s tipiziranjem. To delo so opravila nemška podjetja v lastnem delokrogu v okviru odborov in krožkov, ki so bili ustanovljeni za posamezne vrste Izdelkov.
Največji uspehi so bili doseženi z zmanjšanjem števila tipov posameznih izdelkov. Tako izdelujejo danes v Nemčiji le še 848 vrst raznih klešč, medtem ko so prej pod-jetia Izdelovala 6475 vrst. število raznih cU;k sekir in kladiv je hilo zmanjšano od
3360 na 60, število raznih vrst posod za olje ln bencin pa od 2000 na 74. Že sama redukcija različnih oblik enega in istega predmeta je omogočila bistveno povečanje proizvodnje. K temu je še pripomogla boljša organizacija celotne proizvodnje na ta način, da so posamezna podjetja prevzela le izdelovanje majhnega števila predmetov iste vrste, ki se danes izdelujejo v velikih serijah in v tekoči proizvodnji.
Istočasno so šle preizkušnje za tem, da se ugotovi, koliko delovnega časa je potrebno za izdelavo enega in istega predmeta v raznih podjetjih. Primerjava ugotovljenega delovnega časa je dala dragocene podatke za racionalnejšo ureditev proizvodnje v posameznih obratih. Razlike so bile tu prav znatne. Tako je bilo na primer pri proizvajalcih tipiziranih izolatorjev za visoke napetosti ugotovljeno, da znaša uporabljeni delovni čas v najboljšem podjetju ie 3.1 minute, v najslabšem pa 14.4 minute. Delovni čas, ki je potreben. da se izdela daljnogled za protiletalski top. je znašal v najboljšem podjetju 8580 minut, v najslabšem pa 21.120 minut.
Izkušnje podjetij z najboljšimi uspehi so v interesu povečanja vojne proizvodnje na razpolago ostalim podjetjem iste stroke, da lahko najdejo pota in sredstva za racionalnejšo organizacijo proizvodnje. Po izvršenih ugotovitvah je bila na novo organizirana tudi oddaja naročil ,in sicer tako, da se proizvodnja enega in istega predmeta po možnosti koncentrira v najbolj sposobnih podjetjih, ki se specializirajo za izdelovanje dotičnega predmeta in prepu-ste proizvodnjo ostalih predmetov drugim podjetjem. Tako se danes veliki železni nosilci izdelujejo samo še v treh velikih železarnah, medtem ko so jih prej izdelovali v 11 obratih. Nahrbtnike za letalce izdeluje danes samo še 18 obratov, medtem ko je bila prej proizvodnja razdeljena na 42 obratov. Navedeni primeri nudijo seveda le nepopolno sliko o obsegu doseženih uspehov v oboroževalni proizvodnji. I/ teh primerov pa je lahko spoznati o-snovna načela, ki so omogočila v razmeroma kratkem času znatno povečanje proizvajalne sposobnosti podjetij.
Pisarsia gospoda^ih svetovalcev v Ljubljani
Po zgledu zapadnih držav je bila pri nas že leta 1939^ivedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja.
Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani na Rimskem trgu št. 9 (pred sodnijo). Pisarna je začela poslovati 1. julija t 1. poti imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen, interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti - nalogodajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izberi svetovalca, ki vsak vrši svojo funkcijo za sebe in je za sebe tudi polno odgovoren v smislu § 5. uredbe o gospodarskih svetovalcih. Vsak svetovalec je še posebej vezan pri poverjenem mu nalogu napram vsakomur na najstrožjo molčečnost
Delokrog, ki se mu posvečajo naši domači gospodarski svetovalci, je zelo obsežen. Njihova najvažnejša opravila so: gospodarski nasveti (finančni, borzni, zavarovalni, davčni itd.); analiza trga in konjunkture; strokovni nasveti in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuziji, razdružitvi in likvidaciji; strokovna pomoč nadzornim organom; sestavljanje, ugotovitve, ocenitev ter revizija imovine gospodarskih podjetih in ustanov; organizacija in reorganizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna), njih revizija in kontrola; vodenje računovodstva za račun tretjih oseb; analiza obrata in bilance; racionalizacija gospodarskega poslovanja; uprava premoženj, sporazumna ali prisilna; varuštvo in skrbstvo imovine, delno ali popolnoma preklicanih, mladoletnih in odsotnih; poravnave, sprave, premoženjske ureditve; strokovna razsodništva; sodno izvedentštvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizijo, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge; vsi drugi gospodarski pomožni posli, zlasti zaupniški posli, zaupna dela in prevodi v italijanski, nemški, angleški, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvatski jezik m iz teh jezikov.
Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno našli pri naši javnosti, posebej pri našem gospodarstvu, prijazen sprejem.
Gospodarske vest!
— potniški promet na nemških železnicah. čeprav so bile v Nemčiji izdane občutne omejitve za potovanje po železnici in je bilo tudi število potniških vlakov reducirano, je zadnja leta število prevoženih potnikov izredno naraslo, kar nam priča naglo naraščanje dohodkov nemških železnic od potniškega prometa. Leta 1938 so znašali ti dohodki 1430 rajonov mark, naslednje leto 1690 milijonov, leta 1941, 2430 milijonov in lani 4033 milijonov mark (za. 182<yn več nego leta 1938). To povečanje dohodkov je le deloma posledica ukinjenja nekaterih tarifnih ugodnosti (zlasti nedeljskih voznih listkov in ugodnosti za počitniška potovanja) ter delnega povišanja tarife za brzovlake; v znatni meri gre to povišanje na račun večjega števila potnikov in okolnosti, da se v večji meri uporablja drugi potniški razred. Strokovnjaki cenijo, da so lani nemške železnice prevozile za 50«/o več potnikov kakor v zadnjem letu pred vojno. Posebno so se v vojni pomnožila poklicna potovanja, na katera se prometne omejitve ne nanašajo. Kakor je razvidno iz zadnje bilance nemških drža^mih železnic, se ni povečal samo dohodek od potniškega prometa, temveč se je premaknL lo tudi razmerje med dohodki od potn;ške-ga in blagovnega prometa. Leta 1938 je odpadlo od 100 mark obratnih dohodkov nemških železnic 28 mark na potniški promet, lani pa 42 mark. S tem se je rentabilnost železne bistveno zboljšala. Seveda pa je pri tem tudi upoštevati, da zahteva intenzivni potniški promet tudi večio obnovo voznega parka in naprav, kar bo mogoče izvršiti šele po vojni.
Ins. France Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Ime Vetmik (Vetenrk) pomeni lahko vetr-nik kje na kakšnem stolpu, pripravo za dolo" čanje smeri vetra Pahljača za \etranje ie tudi vetmik m mlinom na veter so dali tudi naziv vetmik. Naprava pri vratih in vhodih, ki naj preprečuje prevelik prepih in ki jo s poslovenjenim izrazom napačno nazivamo vetrolov; ima prav:len naš naziv vetmik. Lep je naš izraz vetmik za stojko, soho v ostrešju, stogih in podobnih lesenih kcnštrukcijah. Dosti imamo krajev z imenom Vetrnica, Vetmik Vetrno; pa so menda dobili cdtod ime naši Vetr-niki ali pa po cvetlici vetemiku ah vetrenku.
Od kod ime Vih2rnik? Kaj naj bi pomenilo? Ali ni nastalo kje ob morju, ker se mi zdi, da pravijo nekim obmorskim pt:cam, ki se včasih zalete celo daleč v notranjost: vi-harn:k.
Zelo prijazno se glasi lepo naše ime Vn-ček, ki pa bo izviralo mcTda od Vincenca, ne pa od vinčka.
Viternik pomeni vitrnik, nož, s katerim krojimo in režemo vitre; pa košu. spletenemu iz viter, pravijo vitrnik. Ime Viter pa pomeni vitro, gladko in vitko vrbovo ali leskovo !eto rasel = letoraslo mladiko, kakršne uporabljajo za pletenje različnih pletenic košev 'td.
Ni treba, da izhaja naše ime V-t prav od Vida (sv. Vid), kajti to ime zasledimo že v sredi devetega stoletja ali samega ah pa v najrazličnejših zloženkah: Vit, Vtomisl. Vitan. Vitemar, Vitemir. Vitigon, Vitislav. Vitobra-ter. Vitoglav. Vit. -i, ž., je drug izraz za naš vijak, pa vsak vijak ima viti = vzvoje (Schraubengange)
Voglar je bi! pač oglar, pa voglgriem. ki voglarijo = preže pri ženitovanjih in tudi pcr hajačem pravijo voglar.
Vogelnik pravijo kamnu v vogalu, zlasti če je še nekoliko ven pomaknjen in služi za vornik (Prellstein). Najbrže je Vogelnik bil doma iz Vogel, katero ime je pogosto pri naših krajevnih imenih. Tudi ime Vornik je po-gGSto in bo menda pomenilo le samo omika, orača.
Vožej je bil pač vožar = vrvar. ki je izdeloval vože — vrvi.
Vezec je vezal poškodovano posodje. bil piskrovez; pa kdor veze vezenine — tke, ie tudi vezec.
Zidar. Zidarič, Zidavec. Zima. Zvonec. Zgonec. Zgonik Zupan. Zupančič, Zupanič, Zlate. Zlatar. Zlatic. Zlatarič. Zlatnik. Zla-tečnik = kdor je zlatenčen. Zobe. Zlomek so naša imena, ki jih vsak pozna.
Zaglavnik - zglavnik pravijo železnemu štirinožnemu stojalu na nekdanjih ogniiščih. na te so opirali konce polen, da so imeli po" ševno lego in tako lepše in pripravnejše goreli na ognjišču ob lcnch ali pod kotlom, visečim na verigah. Pa so dobila tudi debelejša, što-rasfa polena sama ime zaglavnik ali zglavnik. Po nekdanjih plavžih in topilnicah so imenovali naši plavžarji in topilničarji oni kamen, s katerim so oblagali topilske peči in plavže-z imenom zaglavnik. Lepo je to povedano in kar s pridom bi ta izraz prenesli za podobne in slične obloge v sedanjem plavžarstvu pri topilnicah in podobnih industrijskih in tehnični pečeh.
2'mazek je vsako mazilo, maža, tudi kolo-mez, mast za usnje in čevlje ima to ime; seveda pa pravimo sedaj z novodobnim pomenom zmazek tudi vsaki slabi pisariji, sliki in delu.
Nekam nenavadno se glasi ime Zabmjak. Izraz pomeni zabmjak na tkalčevih statvah Ko je tkalec dotkal svoj kos platna, za kolikor je pač imel osnove, odreže dotkano blago in pusti na vratilu konce prejšnje osnove ali tudi pas stkanega platna, na kateregapritrdi in naveže novo osnovo. In temu ostanku ali odrezku na vratilu pravijo zabmjak. Imamo še samostalnika brnje in prnje = cunje, pa glagol za-bmati — pokriti, odeti se v cunje. Zabrnjan človek = cunjast človek, pa je Zabmjak morda dobil od tod svoje ime.
Zabunec pravijo belemu ženskemu krilu. Ime Zavratnik pomeni zavratnik = zavrat-no ruto pa našo novodobno kravato = ovratnico; zavratnik je tisti, ki na zvit in za vraten nač n mori; tudi tilniku pravijo nekod zavrari n:k. Vendar sodim, da ima ime svoj izvor po kakšnem kraju, kajti Zavratec in podobnih krajevnih imen je pri nas veliko.
Zobnik pravijo naši vozniki in konjarji vreči. ki jo nataknejo konju preko glave, da zob-Ije iz nje; zobnik je tudi samo vreča za spravljanje in shranjevanje konjske zobi. Mizarji imenujejo posebno vrsto stružcev (obličev) zobnik (Zahnhobel); pa tudi rastlino zobnik poznamo. Vsekakor je najbrže rastlina prispevala svoje ime našim Zobnikom.
Zrnec (Zrne) je lepo naše ime. Tako imenujemo po naše kamenino granit, kar povsem ustreza strukturi in svojstvu granita.
Tudi Zvarek je lepo ime, ki jpomeni poleg znanih zvarkov v plavžih, topilnicah (Leg.
KULTURNI PREGLED
V drugem nadstropju nove,'' moderno urejene gledališke slikarne je priredil jubilejno razstavo svojih slikarskih del dolgoletni vodja gledališke slikarne, mojster Vadav Skružny. Priredil jo je kot svojo prvo slikarsko razstavo v zvezi z življenjskim jubilejem — sedemdesetletnico ,in že to ji je vtisnilo značilen in zanimiv pečat Delo gledališkega slikarja in inscenatorja je čisto posebna panoga slikarskega udejstvovanja: dimenzionalno različno, s poudarkom v perspektivičnih in dekorativnih učinkih, delo, ki bolj nakazuje kakor pa dovršuje oblike predmetnega sveta, prilagojajoč jih prostornin-skim zahtevam odra. Na tem področju je izvršil Vaclav Skružny pri nas kar pionirsko delo, ki bo ostalo trajno označeno v zgodovini slovenskega gledališča Pri vsem tem je imel g. Skružny tudi izrazito umetnostne cilje in težnje, vendar jih ni utegnil izživljati, toliko dela so mu zastavljale poklicne dolžnosti. Šele v sedanjih vojnih letih, na pragu svoje sedemdesetletnice, je vzel iz predalov skicirke in izdelal nekatere motive, ki s0 se mu nabrali na njegovi življenjski poti od Prage, »zlatega mesta«, preko orientalskega Tifli-sa, kjer je v časih carske Rusije deloval kot gledališki slikar, do naših gora in ljubljanskih urbaničnih vedut ter razpoloženjskih motivov iz parka in bližnjih gozdov; pridružil jim je nekatere s slikarje-vih izletov in popotovanj. Tako je nastalo v zadnjih letih teh šestdeset slik v olju, ki jih je zdaj razstavil v glavni dvorani gledališke slikarne.
Pokazalo se je. da je ta dvorana s svojo s^tlobo za naše razmere kar nenavadno doi*ar prostor za manjše slikarske razstave.
Leig ali Lech), t. j. žlindrastih sprijemkov, odpadkov tudi vsako prevreto, zavreto tekočina Zelenec pomeni predvsem kuščarja in ptico zelenčko, zelenca iz rodu kalinov; pa tudi
konja zelenka (zelenko) = belca (Eisenschim mel); dalje je tudi vrag, zlomek (Zlomek) zelenec med našim narodom, ki mu sicer na sprošno pripisuje črno barvo. Kaj ni mcrda prišel zelenec v pomenu vrag k nam s števil-
kronik©
Slike so okusno razvrščene in vsa razstava napravi takoj na prvi pogled prikupen vtisk. O nj -nih izrazito slikarsko-umetni-ških značilnostih in kvalitetah bo v okviru naše rubrike še beseda. Vsekako je primer Skružnega, ki je v poznih letih življenja — čeprav še ves čil in trden — stopil iz gledališkega slikarstva na področje Izrazitega, neuporabnega slikarstva pri nas kar edinstven in omogoča zanimive primerjave; zahteva pa tudi posebnih meril, če upoštevamo ogromno rutino, ki si jo pridobi slikar v tako dolgi dekorativno-ilustrativni praksi. Vse slike razodevajo solidno tehnično znanje in izkušeno slikarsko oko, ki mu je »realno« dojeta pred-metnost več kakor duhovna problematika umetniškega doživljanja in oblikovanja.
Teh šestdeset slik, ki tako prikupno predstavljajo slikarsko zmogljivost zaslužnega šefa naše gledališke slikarne, je — kakor rečeno — dobilo v tej dvorani prav primeren prostor in ne dvomimo, da pridejo še mnogi pogledat zanimivo razstavo Ze na otvoritvi je bil obisk nenavadno dober. Zupan gen. Rupnik je poslal kot svojega zastopnika načelnika prosvetnega odseka prof. dr. Pretnarja, med prvimi je prispel predsednik Nar. galerije dr. Fran Windiseher, obilno so bih zastopani gledališki krogi z gen tajnikom Darianom in z obema ravnateljema na čelu. dalje naši slikarji in drugi znani prijatelji upodabljajoče umetnosti, ter raz-stavl.ialčevi ožji rojaki.
Pred zbranim občinstvom je spregovoril nekaj toplih besed o jubilantu in o njegovem slikarskem delu višji režiser prof. O. Šest.
nimi čarovniskimi procesi kjer figuri« nag
v nemško pisanih sodnijskih protokolih kot der griine Hans ali der griine Georg? Kdor nosi zeleno suknjo, posebno nekdaj financarji in dacarji, je dobil priimek zelenec. Končno je kamenina klorit imenovana zelenec po svoji značilni in lepi zeleni barvi. Najbrže ao dobili naši Zclenci ime iz živalstva, kajti imamo tudi Kuščarje.
V izložbenih oknih pri Kosu v prehodu nebotičnika je razstavil serijo svojih podob eden izmed slikarjev naše najmlajše generacije, Evgen S a jo v i c. Kakor nam je mladi slikar priznal, pripravlja za pomlad prvo kolektivno razstavo svojih del in taki manjši izbori so samo nekaka priprava za njo. Evgen Sajovic se je rodil 25. novembra 1913 v Ljubljani in je 1.
1938	dovršil v Zagrebu umetnostno akademijo, na kateri mu je bil vodilni učitelj prof. Tartaglia. Prvič je razstavil'1.
1939	s Klubom neodvisnih, nato je 1. 1940. uspešno pokazal svoja dela v Zagrebu in ob koncu lanskega leta se je zopet predstavil ljubljanskemu občinstvu s kolekcijo krajin v istih prostorih, kjer je zdaj razstavil nadaljnjih deset slik v olju, med njimi kar šestero cvetličnih tihožitij in nekaj krajinskih motivov z Bežigrada. Bežigrajski mestni okraj ima sploh v Sa-jovcu svojega slikarja, saj je tudi zadnja kolekcija obsegala domalega same bežigrajske motive. Sajovic se je sicer bavil tudi s figuralnim slikarstvom, kar pričuje že dejstvo, da je dobil pred leti enKra* prvo, drugikrat pa tretjo nagrado bivše banovine za natečaj o zgodovinskih motivih m prav sedaj se namerava nekoliko bolj oprijeti tudi portretiranja, vendar je po svoji »faculte maitressa«, da uporabimo izraz H Tainea izrazit krajinar. »V naši krajini«, nam je dejal mladj slikar v razgovoru, »vidim prevladovanje zelenega tona. zategadelj se mnogo poslužujem zelene barve: morda ste opazili, da prehajam v novih slikah k toplejšemu kolori-• tu«. O prevladovanju cvetličnih motivov v tej zbirki je rekel, da so ga k temu zvabile okoliščine, da pa vidi v takih tihožitjih barvni študij, ki je koristen in potreben slikarju samemu, kakor koli so njegovi uspehi zanimivi tudi za občinstvo
ljudskemu zdravju in splošni blaginji vse prej nego koristi. V pasjih dnevih je časih tudi veljalo pravilo, da človek ne sme razgret v vodo ter ne sme piti iz studencev, ki so izpostavljeni sončni pripalicL In res ima vsa ta opreznost nekaj za sebe. Razgretemu truplu mrza voda zaradi nerucdne ohladitve škoduje, studenčnica, ki je izpostavljena sončni pripeki, pa prav tako
Lotiški pisatelj in njegov roman
Nedavno je izšel v hrvatski izdaji »Su-vremene biblioteke« v lepem prevodu dr. Ivana E s i h a roman lotiškega pisatelja Edvartsa V i r z e »Se]0 Straumen, kronika lotiškega imanja«. Je to prvi lotiški roman, ki je izšel v hrvaščini; kot reprezentativna stvaritev malega in malo znanega naroda je vreden pozornosti in zanimanja širšega kulturnega občinstva.
Lotiški (letonski) pisatelj Edvarts Virza, s pravim imenom Lieknis, se je rodil 1. 1883 na posestvu Billitesu v pokrajini Zemgali na Letonskem, kjer je tudi umrl 1. 1941. V književnost je vstopil L 1906. s pesniško zbirko. Mnogo je prevajal iz francoščine. L. 1938. je dobil državno nagrado za svoje delo. Tudi njegova žena Elza Starsta je avtorica več pesniških zbirk in nekega romana. Živel je v glavnem v svojem domačem kraju, kjer se odigrava dejanje te kronike, delno pa v Ri-gi. Razen pesniških zbirk je zapustil pet romanov, izmed katerih je najboljši in najznačilnejši »Straumen«. »Delo Edvartsa Virse Vas Straumen je pravo pesniško poslanstvo, ki nam prinaša sveži zrak oddaljene in malo znane zemlje vrlega lotiškega naroda«, pravi »^-evaialec v predgovoru. Spisano z močnim, lapidarnim in veličastnim slogom, polnim miru in lepote. Virza združuje romantizem z realizmom v tako edinstveno obliko, da lahko uvrstimo to knjigo med najlepše, kar jih je bilo doslej spisan ih o vasi.
Knjiga je razdeljena na; Uvod, Pomlad. Poletje, Jesen in Zimo, podobno kakor Reymontovi »Kmetje«. Medtem ko je poljski pisatelj obenem s spremembami letnih časov prikazal tudi človeško usodo — tako poedinčevo kakor vse vasj — nam daje Virza samo kroniko dogajanja
Mfctko povzroči resna obolenja. Na nepojasnjen način so v starih časih smatrali, za škodljivo sklepanje zakona v vroči dobi pasjih dni Po drugi strani pa je trota to reč nekoliko trezneje premotriti, kajti vročina je škodljiva samo po eni strani. V i dobi pasjih dni namreč dozorevata žito in J grozdje, brez katerih bit bile kiaJšče ki Meti 1 prazne.
Jezdeci4*
tujejo z njimi sem in tja po fronti. Kamor
položi »španski jezdec« svojo leseno ali železno nogo, tam se pojavi pred njim tudi cel kup vreč s peskom. Seveda se taka premikanja ne Vrše podnevi, temveč ponoči, ko je tema naj-gostejša. Vreče s peskom časih prestrežejo :n ustavijo svinčenko, ki je morda namenjena vojaku, ki stoji na preži ali na straži za »španskim jezdecem«.
S »španskimi jezdeci« in vrečami jvska imajo na fronti opraviti delavski oddelki, ki so z izgotavljanjem prvih ter z donašanjem vreč peska neprestano zaposleni. Toda ko so »španski jezdeci« postavljeni na svoje mesto, takrat se delavci cd njih poslove. Prevzamejo jih pešci, ki leže navadno zakopani za njimi.
V tej vojni gotovo ni bojevnika, ki je bil na fronti, pa še ni premikal bodisi »španskih jezdecev« ali vreč s peskom. Vsak pešec je imel gotovo opraviti s tema dvema vojnima rekvizitoma. Časih je treba te tovore prenašati kakor za rekord, čeprav takšni rekorderski podvigi v vojni nič ne štejejo. Kadar je ponoči tema kakor v ro-gu in ne vidiš niti roke pred sabo, takrat so podani najboljši pogoji za postavljanje »španskih jezdecev«. Tako vidimo, da so »španski jezdeci« sestaven in ner pogreši j iv del sodobne vojne, in sicer tiste vojne, ki se ne odigrava s šumom in hrupom. Po teh jezdecih ne pride nihče do slave in veličine, čeprav je ta pot polna nevarnosti in zahteva časih ogromno truda,
^^ u i riu m riiif /u ini j uhui m itiif in »Hiffi! rniffiHHi rif »mm maiiKmnTnBmmuifnifimHsnnBiiiBiRraoifflBnini«
Kups&jjte svoje § potrebščine pri naših | oglaševalcih!
v prirodi. pri ljudeh in živalih, dogajanja, ki ga povzročajo posamezni letni časi V knjigi ni glavnih junakov: nosilec dogajanja je kmečko ljudstvo, gledano skozi prebivalstvo velike kmetije. »Dolgo ste gledali na dvorišče posestva in zdaj se vam zdi, kakor da gledate v globok, jasen studenec in kakor da vidite v njem mlado obličje svojega naroda. Da, to je zares mladost naroda, ako se mladi ne ločujejo od starih, marveč rasto poleg njih kakor veje. čeprav umejo z njimi molčati in govoriti. Tudi višina dela, snage in pokornosti. kakor jo opažate na tem posestvu, se nam zdi kakor neizmerno nebo, če ga premerite z naglim pogledom, nad mojo staro lotiško domovino«, pravi Virza na nekem mestu Uvoda v to kroniko. Tako je dobila njegova domovina epopejo loti-ške vasi. kakor jo je na pr. za hrvatsko vas pripravil v svojih slovstvenih delih hrvatski kmečki pisatelj, pokojni Mihovil Pavlek-Miškina.
V uvodu nas seznanja veliki letonski pesnik s svojevrstno severnjaško krajino, ki je prevlečena s srebrno reko Lielupo. Ob nji je na samem velik kmečki dvorec in prav kakor v romanih Hamsuna in Gull-bransisena, stoji v ozadju vetrni mlin. nekoliko dalje je borov gozd, blizu pa raste hrastje, brezovje, jagnedi in lipe, kamor udarjajo strele, ko razsaja vihar. Vse pred nami kar živi in govori; govore tudi same čebele, katerih jezik pa razume samo ded Vse polno je tu pesniških slik, podobnih veličastni poetični viziji. V tem pogledu je knjiea po svoji veliki lepoti in nevsiliivi modrosti dokaj podobna Adolfa Dygasinske?a »Praznikom življenja«. Ded se pogovarja s čebelami, na podstrešju pa ie že pripravljena zanj rakev. ki si jo je bil sem izdelal; tako spokojno zre smrti v obraz. Nad velikim poslopjem se Siri ogromen kostanj, ki nudi zadosti hlada.
Nemški vojni poročevalec Hans Adolf Weber piše:
Na Kreti je vse popolnoma drugače. To :e krilat;ca, ki jo slišiš na Kreti vsak član neštetokrat. Ponavljajo jo posebno nemški vojaki, ki odhajajo s Krete v domovino na dopust, kakor tudi tisti, ki se vračajo z dopusta v domovino. Nikjer drugje na evropskih tleh niso naravni obrambni pogoji tako ugodni kakor tukaj na tej najjužnejši točki evropskega ozemlja. Kako težki boji so bili tod okrog pred dvema letoma, ko so bili nemški vojak; v borbi za osrednjo točko med Atenami in severno Afriko, o tem ne govore samo tedanja poročila nemškega vrhovnega poveljstva, tJ izpričujejo tudi pokopališča nemških junakov, padalcev in gorskh polkov, ki so se tukaj borili ramo ob rami z italijanskimi voiaki ter so imel' posebno težke pogoje zaradi klime, kakor tudi zarad; velike množine sovražnih oddelkov.
Odtlej sta minili dve leti. Obrambne naprave, k. ;ih je tedanja borba pustila več ali manj cele, se bile v tem času 'znopol-rjene, cfcenem pa so Lili proučeni -'si pogoji obrambe, ki hoče napraviti otok ne-zavzeten in nedostopen tudi, če b sovražnik poskusil nanj napad z največjimi žrtvami.
Kreta meri v dolžino 250 km. široka je povprečno 40 km. To je skalovit neprijazen ctok. Neposredno iz morja se dvgajo strmi bregovi ki naraščajo v notranjosti otoka do 2500 m višine. Med temi gorami in gorskimi masivi najdemo tu -n tam kakšno zajedo, ki sega od nabrežja v notranjost. Toda vse nabrežne n žine padajo pret; morju ter učinkujejo zaradi tega kot nekakšne ovi'e.
V tem goratem terenu, med nabrežnimi n'žavami in visoko ravnico se je nadaljevalo obrambno delo nemSke :n italijanske vojske. Ni bilo- dovolj da so hrabre č:te zavzele postojanke, v katerih so pre- gospodarili Angleži in Grki. Te postojarke je
hiln trpl-m rtr» ^n vr^t-i-i tk-ii^It-.
a Kreti
rov je bilo potrebno posebno orodje, ki je dalo m ner jem in ženijcem mnogo posla. Vhcdi v podzemska zaklonišča so močno betonirani i-> tudi mojstrsko zakriti. Vsaka baterija, lahko bi reklj celo vsak top, tve-ri obrambno postojanko zase in lahko obvlada ;z svojega skritega kotička kakršnokoli nasprotnknvo orožje.
Poleg orežja razpolaga Kreta tudi z dovolj močno posadko, katero tvorijo čete. k1 so bile preizkušene v neštetih vojnih pohodih ter sc izurjene v vseh rodovih orožja. Ti možie poznajo svoje obrambne položaje do zadnje podrobnost'. Znana so jim vsa pota, doline in gere, vsaka ped zemlje.
Dejali smo že, da so na Kreti klimatski pegoji izredni. Tukaj ni nič posebnega, Ce doseže vročina 50 stopinj Celzija v senci, na soncu pa celo 60 in še več stopinj. Toda klimatski pogoji 30 neugodni še bolj za napadalca kakor za branilca, kajti sonce peče e ako enega kakor drugega. Lahko rečemo, da je obramba na Kreti v gotovih prednostih za primer n pa ia. Pcleg tega so vojaške cblasti uredile vse potrebno, da je oddelkom na Kret; na razpolago dovolj vode. Za primer napada bi moral sovražnik svoje oddelke preskrbovati z dovozom vode, dočim bi pri branitelju ta potreba odpadla.
K-'cta je otok, ki je v berb; navezan sam nase, to ve vsak vojak, ki je bil poslan v te kraje. Vsak se tud: zaveda, dj si naprot-nik tukaj lahko temeljito polomi zobe in prav to je tisto, kar navdaja vojaka na Kreti z m m os'.j o in županjem. Naj pride sovražnik cd koder hoče. delo, ki ga bo našel na Kreti, ne bo zr.nj lahko. V vsakem primeru pa mora biti pripiavljcn na poraz.

JfllSIl vLiiH^f
Pasji dnevi pomenijo za pokrc.jine severne Evrrpa približno širi tedne trajajočo
dobo. Irrs n". ih^nii	nnloln a ircr.Aino
Italijanska podmornica se vrača v svoje oporišče po uspešnem križareiij_
po Sredozemskem morja
Iz umetnostne
•----""V* X ^ .-.^V . ^ .-J va X	V> »1 . J k . c -
ter na novo izgraditi. Lahk; se reče. da je bilo v tem pcglec-u izvršeno postoterjeno delo. Mnogo orožja, od lahkih strojnic uo težkih tepev. se pri tem v.gradil1 v skal° ter jih utrdili z betonem. Tako se zdi danes, kakor da rastejo topovi jn strojnice na Kreti naravnost iz zemlje, kfer so opremljeni z vsestranko naravno zaščito. Vse položaje ščitijo več metrov debele stene z betona, ki skrbe ne le za neranljivost borcev, ampak tudi orožja.
Obrambne postojanke na Kreti so tako urejene, da je mogoče z otoka streljati na vse stranj in v vse smeri. Za primer napada z morja je poskrbljeno tudi za zadostno obrambo v zraku.
Otok Kreta ne razpolaga samo z mogočnimi gorskimi masivi, marveč tudi z neštetimi votlinami. Te votline so v teku zadnjih dveh let pionirji povezali s podzemskimi hodnki, kazematami, bivališči in skladišči za živila in municijo. Nekateri teh hodnikov ležijo 7, 10 in celo 30 m globoko pod zemljo. Za vrtanje teh hodnikov in predo-
— ■	»j iiiu.	. v. i i 1 J, v. vc.iia.
Ljudski pregovor pravi, da trajajo p.sji dnevi od 23. julija do 23. avgu ta. To si nekako ujema z asu^nemijo, kajti s p: s a zvezda« ali Sirlj ima ta čas vzporedno pet s sencem. Z njim vzida zjutraj in z :de zvečer. To je fen-m n, kateremu nek teri pripisujejo nastanek velike vročine. Stvar je sicer neutemeljena, vendar > a se čxso.no ujema..
že stari Egipčani so poznali ta »sončni paraleiizem« ter ga upoštevali. To pa zavoljo tega, ker so egiptrki kmetje vsako leto nestrpno prič. kovali, kdaj se bo začela vidno izražati rodovitnost Nilove poplave. Pasji dnevi so torej bili v deželi piramid radostno pričakovani in sprejeti, če pa, so jih Egipčani pričakovali z nestrpnostjo, jih niso nič kaj radi pričakovali v severnejših krajih, zLasti v deželah na severni strani Sredozemskega morja. Rimljani in Grki so na podlagi lastnih izkušenj sodili, da so ti dnevi zanje škodljivi in r.e-varni. In kaiko bi tudi ne bili; Tc je do^.a sončaric, epidemij in neviht, k' prinašajo
ipsuskf
Obrežje v Herakllonu na Kreti
Te dve besedi vsebujeta na prvi pogled nekaj groznega, čeprav označujeta zelo enostavno reč: par lesenih hlodov, nekaj bodičaste žice in žebijev. Kazen teh treh reči ni namreč poti ebna nobena druga stvar za slovite »španske jezdece«. Ovira je hitro narejena, udomačena pa v sedanji vojni povsod že tako, da ni med ljudmi človeka, ki bi je ne poznal. Španski jezdcci spadajo namreč prav tako k rekvizitom vojne kakor patrone, bombe in granate.
Na bojišču se časih vlečejo postojanke na kilometre daleč. In na kilometre daleč se vlečejo tudi »španski jezdeci«. Kajti, kakor smo dejali, »španski jezdcci« spadajo med najne-obhodnejše potrebščine vojne.. Čemu jih uporabljajo? Zate, ker lahko rešijo marsikateremu vojaku življenje.
Za marsikaterega pešca pomeni »španski jezdec« več, kakor si predstavlja navaden smrtnik pod tema dvema besedama. Vojak, ki se je prikopal do sovražnega jarka, nikoli ne pozabi, kaj je njegova prva dolžnost Njegova prva dolžnost je, da si preskrbi »španskega jezdeca«. Običajno se zgodi to v postojanki nekaj sto metrov za glavnim bojiščem, kjer bruna navzkriž povežejo s povprečnim-' bruni, nato pa jih opno z bodičasto žico »Španski jezdeci« so vedno približno enako visoki, njih dodžina pa se ravna po krajevnih potrebah. Časih so dolgi 10, 20, pa tudi 100 m.
^Španskih jezdecev, ne moti v njihovi stoični drži noben vojni dogodek. Strojnice lahko regljajo se tako glasno, topovi lahko še tako silovito besnijo, metalci min in plamena lahko še tako bruhajo ogenj iz sebe — možje, ki stoje za »španskimi jezdeci«, se ne dajo zaradi tega motiti. Kadar pa četa udari naprej in planejo možje iz zakepov. tedaj se začno tudi »španski jezdeci« premikati. Pomikajo se navadno pred napredujočo četo. kajti njih naloga ni samo v tem, da ščitijo življenje vojakov, temveč tudi maskirajo napadalčeve namene. Tako s« »španski jezdeci« pomikajo skozi prostor brez gospodarja, čez kamen in zemljo, pesek in barje.
»Španski jezdeci« pa imajo tudi svoje posebno spremstvo. To so vreče peska, ki po-
*	Milijon lir za dobrodelne namene. V
Genovi je izročil meščcin Luigi Frugone v reke genovskega župana milijon lir aa dobrodelne namene.
*	Uspehi italijanskih avtorjev v inozemstvu. Dopisnik agencije »Ala« poroča iz Berlina, da. so vprizorili na odru dramskega gledališča v Braunschvveigu dramo pisatelja CesL-irja Meana »Stoletja ne zadoščajo«. Igra je dosegla velik uspeh v nizu tedna italijanske drame, ki obsega komedije Goldonija in Piranedeila ter opere Verdija. Prav tako je dosegla velik uspeh v Draždanah neka Meanova komedija.
*	Otvoritev akademskega leta v Perugij . Nedavno so v Perugiji otvorili novo akademsko leto za tujce. Otvoritvi sta prisostvovala prosvetni minister B'ggin; ;n nemški veleposlanik v Rimu ven Maekensen. Navzcčni so bili tudi poslaniki španske, finske in hrvatske vlade.
*	Oddaja vo4i:e v Italiji, z vladnim dekretom so bile poostrene odredbe za odda jo ovčje volne v Italiji, in sicer takoj po striženju. Vsak lastnik ovčje črede mora zajamčiti oddajo gotove kol;čine volne za državne potrebe, čreds ovac se zaradi tega tudi ne smejo prevažati iz pokrajine v pokrajino.
*	Smrt tajnika mženjerskega sindikata. •
Na kliniki prof. Frugonija v Rimu je umrl nenadne smrti dr. ing. Ottoni Terzi, tajnik sindikata italijanskih inženjerjev. Bil je tudi predsednik zveze profesioni-stov in umetnikov za parmsko pokrajino.
*	Smrt vitezov železnega križa. V bojih na vzhodni fronti so padli nadporočnik v oklopni diviziji Hans Eichert, ki se je zlasti odlikoval v zimskih bojih leta 1941— 42, višji narednik Herman Lindner :n vodja krdela strmoglavnih letal nadporočnik Karel Fitzner
*	Rahel potresni sUnek v Triesteju. V noči od petka na soboto so zabeležili v Triestu rahel potresni sunek, in sicer ob 3.45. Potres so čutili v vsej pokrajini ter sodijo, da je bilo ognjišče potresa oddaljeno 200 do 250 lan.
*	T°ča v okejici Astija. Po nekaj dnevih hude vročjne se je v Astiju in okolici vsaila gosta toča, ki je padala nekaj časa. Napravila je veliko škodo zlasti na grozdju v vinogradih ter na sadnem drevju.
*	Nepričakovana smrt. 41 letna Marija Tassara je že delj časa ležala v bolnišnici v Novari. V zadnjem času se je njeno zdravstveno stanje obrnilo na bolje, zaradi česar ie te dni telefonirala svoji hčeri, naj jo pride obiskat, da pojdeta skupaj domov. Kmalu potem, ko je bil telefonski razgovor končan, pa je Tassarovo obšla slabost in je nenadoma izdihnila. Zadela jo je srčna kap.
*	Dramatična epizoda med snemanjem filma. Na Giudezzi pri Benetkah so snemali te dni filmski prizor z letalom. Pri tem se je 351etni gasilec Giovanni Dei Rossi preveč približati propelerju, ki ga je udaril po glavi s tsikšno silo, da se je takoj onesvestil in padel na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico.
*	Martinček je povzroči! smrt dveh oseh.
V Astiju sta našla smrt pri delu dva elek-tričarja. Popravljala sta električno napravo visoke napetosti. Med delom se je martinček priplazil do koncev obeh žic ter je povzročil stik. Delavca je zaradi tega ubil električni tok.
*	Kit je napadel ribiče. Nevarno pustolovščino so doživeli trije mladi ribiči v kraju Finale Ligure. Lovili so ribe 6 km od nabrežja, pri tem pa se jim je približal veiik kit, ki je skušal na vse načine prekucniti njihov čoln. Morska pošast je merila v dolžino 20 m ter je brizgala kvišku mogočne curke vode. Mladi ribiči so si na vse kriplje prizadevali, da bi se rešili, kar pa ni bilo lahko. Kit jih je zasledoval na poti proti pristanišču, kamor so vsi trije upehani prispeli po napornem veslanju. Seveda so bili zelo zadovojni, da se je njihov lov končal tako, da so ostali živi in celi.
*	Vlak je zav°zil v avtobus. Med Va-lenzanom in Carbonaro je neki avtomobil hotel prečkati železniški prelaz. Po tiru je v tistem trenutku pridrdral vlak ter prekucnil in raztrgal avtomobil, ki je od-letel nazaj deset metrov v stran. Štiri osebe ki so se vozile z avtomobilom, so bile močno ranjene. Eden izmed potnikov pa se je ubil.
*	Ogenj v kinematografu. V Viareggiu je nastal v petek zvečer v projektorski kabini kinematografa Lido požar. Nameščenec Lip-pi Sergio je pripravljali nov trak, pri tem je nastali kratek stik ter se je film vnel. Kabina je bila v trenutku v plamenu.
Ogenj je zajel tudi sesodne prostore ln ao ga udušild čez eno uro. škoda znaša 60.000 lir.
*	Na vile se je nabodel. Žalostna usoda je zadela 45 letnega kmeta Giuseppa San-tina iz Montecastella. Metal je seno z voza na senik. Potem je stopil na senik, da bi videl kam spravljajo seno. Pri skoku s senika nazaj na voz je priletel na vile ter ,se nasadil nanje. Njegove poškodbe so tako težite, da bo najbrže umrl.
*	Tatinski brivec. 70 letni upokojenec Raniero Seschicchi zaradi starostnih tegob ni mogel hoditi v brivnico in je zaradi tega naročil brivcu, naj prihaja k njemu' na dom. Obiske je opravljal vsak teden 22 letni Paolo Guerrino. Po brivčevem odhodu je Sechicchi večkrat opazil, da je izginil kakšen predmet ali pa denar. Se-chicchiju je bilo naposled dovolj ter je tatinskega brivca ovadil policiji.
KOSOV SALON (prehod nebotičnika)
Umetnostna razstava akad. slikarja E V G E N A SAJOVICA
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce delovodja tovarne I. Bonač sin in meščan ljubljanski g. Janez Skubic. K večnemu počitku ga bodo spremiiii v torek ob pol 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 82 let je preminil obratovodja državnih železnic v pokoju g. Ivan Zurlini. Na zadnji poti ga bodo spremili v torek popodne na pokopališče v Divacci. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— žalna zastava na KreSiji (palači meščanske imovine ob tremostju) naznanja smrt ljubljanskega meščana, gospoda Iva na, Skubica, delovodje kartonažne tovarne I. Bonač ;n sin. Za zvesto službovanje pri istem gospodarju ga je mestni svet .jubljan-ski že 22. junija 1933. odlikoval z imenovanjem za meščana. Nad pol stoletja je dajal vsemu delavstvu in uslužbenstvu najsvetlejši zgled zvestobe, zato ga bo pa ljubljansko prebivalstvo gotovo rado počastilo pri pogrebu z žal v torek 27. t. m. ob 16.30 'z kapelice sv. Andreja.
u— Lepa Jakobova nedelja. Kako smo že omenili, je v nedeljo godoval sv. Jakob. Ce z ničemer drugim, su bili godovniki lahko zadovoljni z vremenom. Zjutiaj je ležala gosta megla., potem pa je večji del dneva sijalo sonce. Popoldne se je sicer nekoliko pooblačilo, nekajkrat je tudi zagrmelo, toda dežja ni bilo. Noč je bila izmenoma jasna in oblačna. Zgodaj zjutraj je padlo celo nekaj kapljic dežja,. Potem se je spet zve-drilo in je skoraj ves dan sijalo sonce. Včeraj je godovala sv. Ana. Ta dsn pravijo, da je zrela pšenica za pogače.
u— Branko Cerjak 50-letnik. Danes se bo srečal z Abrahamom brivski mojster g. Branko Cerjak. Mnogo je slavljenčevih znancev, zlasti še tistih, ki se hodijo k njemu pomlajevat ali ki po svojih vsakdanj h opravkih hodijo mimo njegove deievnce, ki bodo presenečeni nad to novico. Branko pa je rad dobre volje in je najbrže to vzrok, da je še vedno tako mladosten. Rodil se je v Zagrebu, odkoder je prišel lela 1927. v Ljubljano. Nekaj čaxa je bil pri raznih brivskih mojstrih za pomočnika, od leta 1930. pa vodi samostojno obit. Najprej je imel skromno delavnico na ZaOški cesti, potem pa se je preselil v Jenkovo hišo na' Cesti Arielle Rea. Čestitkam mnogih znancev in prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še dolgo vrsto let zadovoljnega življenja.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Slčevo Knjigovodstvo. K. jiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladim naj ne zamudi prilike, da so nauči knjigovodstva, ki ga da nes zahteva sleherni poklic. Kiij go dob tr> v knjigarn; Tiskovne zadruge, Šslenbureovs. št. 3.
u— Tečaj za popravne izpite. — Turja ški (Novi) trg 5. Tisti dijaki (in je), ki bo. do delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. k; sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-feserji-strokovnjaki vse predmete. Temeljita, strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg 5. Inštrukcije.
»DOLOREX« tablete proti zoboholu. — V lekarnah Lir 2.50.
Popraivnl izpit boste najbolje opm. j 'Daniel SuSnar ki gospodinja Marjeta Ko-
vlli, če se vpišite takoj prve dni avgusta v učne tečaje v L4cbtenturnovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nimajo popravnega izpitov a žele kakšen predmet temeljito predeati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstv« učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg.
u— Društvu »Dom »lepih« v L+ufcljani, daruje neimenovana gospa Idr 200 v počastitev spomina svojega pokojnega soproga.
u— Lovska psica ptičarka, kratkodlaka, ki sliši na ime »Beba«, se je v petek zvečer izgubila. Odda naj se proti dobri nagradi v hotelu Metropol.
u— Mlad volčjak — ovčarski pes, ki nekoliko slabo vidi, se je v nedeljo izgubil ter zato prosimo prijatelja živali, ki ga je našel, naj ga vrne lastniku v pritličju Subičeve ulice 9.
u— Nesreče. V bolnišnico ao pripel jeli 121etnega delavčevega sinčka Franca Ver-beca, ki mu je padel plug na desn<> nogo in mu jo poškodoval. 14 letni dijak Jakob Obreza iz Ljubljane si je pri padcu zlomil levico. Levo nogo si je zlomila* ko je padla pri domačem vodnjaku, 211etna Šivilja Ma. rija Gregoričeva iz Gradaca. Konj je brcnil v glavo 10-letnega delavčevega sina Franca Bristavca iz Borovnice. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Z G®renwke?>a
Sestanek koroških kmečkih vodij. Na nedavnem službenem sestanku koroških kmečkih vodij v Celovcu je predaval gospodarski strokovnjak dr. Ldhr z Dunaja. Podal je pregled o letošnji žetvi v Nemčiji -n v drugih evropsk;h državah. Okrožni kmečki vodje so potem poročali, kolikšen bo pridelek v posameznih krajih. Razpravljali so še o drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih.
K°roški stavbeniki so zborovali. V Veli-kovcu so se zbrali na sestanku koroški stavben ki, ki sta jih pozdravila obrtniški vodja Stendal in komisar za stanovanja dr. Petrč, ki je govoril o stanovanjskih vprašanjih in o nujnosti rešitve vprašanja zasilnih stanovanj.
Nov grob. V Kranju je umrla soproga
uradnika Zofija Orešičeva roj. Soklfčeva. Pokopali so jo v nedeljo na pokopališču v Kranju.
Beloruske mladinske vod teljice na Koroškem. Na povabilo mladinskega vodstva so bile od 21. do 26. t. m. na KorcPkem beloruske mladinske voditeljice, da so se seznanile z ustanovami Hitlerjeve mladine in da so spoznale značilnost: pokrajine
V Volšperku imajo reševalno postaje. Pred dnevi je bila velšperška gasilska četa reorganizirana in preurejena tudi za reševalno službo. Ob tej priliki je gasilski vodja Kudrinka govoril o uspehih gasilnega društva. Besedo je povzel tudi župan Thcn-hauser in poudaril pomen prevzema reševalne službe po nemškem Rdečem križu.
Visoka nagrada za izsleditev storilca. Iz Celovca poročajo nemški listi, da je bila v Trnju v borcveijski obč ni umorjena go-sprdinja Alojzija Rotzmaierjeva in njen 4 mesece star otrok. Berlinska policija js zdaj lazpisala nagrado v višini 10.0C0 RM za osebo, ki b; povedala, kdo je bil morilec.
h
rtajersKo
Sestanek okrožnih vodij iz mariborske
okolice Dne 20. julija so se zbrali v Ma-rboru krajevni skupinski vedje in okrožni uradni vodje iz mariborske okolice. Razpravljali so o vseh aktualnih vprašanjih, nazadnje pa j:m je okrežnj vodja dal vod la za bodeče delo.
Veiik koncert v Mariboru. V sredo pride v Mar btr godba nekega planinskega lovskega polka. Godba je priredila koncerte že v mnogih mestih na Štajerskem pod geslom »Fronta se zahvaljuje domovini*: Cisti dob ček koncerta gre za Rdeči križ.
Novi grobovi. V Podčetrtku sta nedav. no umrli Marija Kostanišk: va iojr Kolar-jeva, stara 75 let, m L udmila Topliškova V Rogaški Slatin* je umrl 83 letni Janez Majcen :z Podčetrtka. V Mariboru je preminila 29 letna hčerka posestnika Mariji. Kukovčeva.
Poročili so se: strojni ključavničar Ferdinand Mavrjč in Kuiurica Terezija Hrc-neva, delavec Vinc-mc 2 rovnik in hišna pcmočnica L.udmila Lepejeva. upokojeni uradn k Franc Don ko ir nameščenka Helena Schrodcrjeva delavec Anton Majšler n gospodinja Angela M k.šova. strojevodja "stal žrtev odmetnikov razvodnik Marko
vačeva, nameščenec Janez Cakš in name šfienka Marija Križaničeva, elektroinženjer Aleš Tičar in stenografka Kristina Wim-merjeva, plačinil natakar Rajko Zupan in serVrka Frančiška Bevkova, trgovec Oskar Gašparšič in rameščenka Angela Gorjako-va, namcščenec Franc Smrečnik in gospodinja Julijana Fekon a, viničar Viktor Kra-ner in poljska delavka Ljudmila Bratuše-va, skladiščnik Anton Lajh jn predslniška delavka Marija Cebulova, profesor Vincenc Kunstelj in narnerčenlta Ivana Lepejeva. kuhar Leopold žafran in hišna pomočnica Roza Celišnikova. trgovec s kurivom Jožef Gartner in rameščenka Antonija Drobe.so-va, pomožm delavec Srečko Pečuh in kratica Antonija Vehovčeva. '
Srebrna P°roka. Te dni sla praznovala v Mariboru 25 letmeo poroke magistratih višji oficial v pokoju Viljem Kop in njegova soproga Pavla roj. Weisseva.
Stara rudarska družina. V rudniku v Koflachu je že 50 let zaposlen rudar Jožef Ovnik. Pred dnevi je mož obhajal 65-letnico. Jožef Ovnik se je rodil v rudarski rodbini. Ze s 15. letom je tudi on pričel delati v rudniku in mu je še danes zvest. Tudi njegov sn si je izbral rudarski poklic. Zaposlen je prav tako v Karlovi jami v Koflachu.
Dunajska dekleta pomagajo pri spravilu letine v ptrujskem okrožju. Graški dnevnik poroča, da se v starem dravskem mestu in okolici Ptuja že nekaj dni sliši pesem dunajski deklet, ki so prišla pomagat k žetvi. Prišlo je 230 deklet, ki so jih razdelili na 34 krajev.
S strehe je padel. 57 letni Karel Cvikl iz Dobrne je padel s strehe domače hiše in dobil tako hude notranje poškodbe, da se mu je vlila kri.
Brana mu je p^dla na n«go. 15 letnemu posestnikovemu sinu Karlu Zorku \z Sv. Antona v Slov. gorcah je pri delu na polju padla brana na desno nogo in mu jo hudo poškodovala.
Pod vozom se je do smrti ponesrečil. 67 letni pesestnik Ferdinand Maček iz Reke pri Laškem se je pri spravilu žita smrtno ponesrečil. Na polju sta se mu nenadno splašla vola zaradi hude vročine in sta s polno naloženim vozom zbezljala. Maček je skušal živali zadržati, kar pa se mu nt posrečilo. Padel je pod voz in so šla kolesa čezenj. S hudimi poškodbami so ga pripeljal; v celjsko bolnišn-co, kjer pa je nekaj ur pozneje umrl.
Konj je ub'l otroka. Družino izveščka Karla Piaša iz Admonta je zadel hud udarec. Eno in polletni sinček je h:dil okoli konja, ki ga je brcnil tako, da je fantek umrl.
V	Muri je ut°nil. Pri kopanju je utonil v Muri v ckol!ci Gornje Radgone šofer tvrdke Probs ih 2 gert, Jožef Vogrinc.
V	kamnolomu Se je ponesreč'1. Pri delu v kam.nokmu v Tremerjah se je hudo ponesrečil Martin Tcršek. Ko je razstreljeval kamenje, se ni mogel pravočasno umakniti, tako da ga je naboj ranil po vsem telesu. Lcvico mu je odtrgalo, desnico 'ma hudo poškodovano, težke rane pa ima tudi po glavi in telesu. Ponesrečenca so pr peljali v celjsko bolnišnico.
Nesreče. 52 letni viničark: Julijani Vag-nerjevi iz Roperc je padla sekira na nogo in jo precej hudo ranila. Pri delu se je ranil ra nogi 42 letni strugar Franc Grobnik iz Maribora. 16 lotn; trgovski vajenec Marjan Kegl iz Marbora si je zlomil levo nogo. 36 letni posestn k Alojz Sokor.ja iz Sv. Trojice v Slov. gcricah je po nesreči vtaknil roko v mlatilnico, ki mu jo je močno ran'-la. 30 letna Erika Panča iz Maribora si je zlomila desno rogo. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico 57 letni posestnik Anton Vcdišek iz okoirie Laškega je razkladal premog in padel z voza. Zlomil si Se nogo. 46 letni Jožef Rupš iz Bre-ž!c je prišel pod polno naložen voz s senom in se hudo poškodoval na glavi. P n igri si je zlomil desn:co 9 letni Ladislav M?.rclt. Zadnji trije ponesrečenci se zdravijo v celjski boln šn ci.
Hz Hrvatske
Banjbluški škof zlatomašnik. Dne 1. avgusta bo minilo 50 let, olkar je bral prvo mašo banjaluški škof Joža Garič. Katoliška društva pripravljajo za ta d?n sve-čno proslavo. Zjutraj bodo škofa v sprevodu spremili v katedraio, ob 11. pa bo v državnem gledališču svečana akademija
Imenovanje. S Poglavnikovo odredbo je bil imenovan m komisarja v glavnem usta-škem stanu prof. Dtniel Crljen iz Zagreba, z naogo, da organizira in vodi vzgojno-prop^gandni odsek, žrtev odmetnikov. Dne 17. juljia je po-
Arelič. Pokopali ao ga 19. t. m. na vojaška pokopališču v Brodu na Ssvi
Danes bo minilo 125 let, odkar je bil cesar Franc n. v Zagrebu. Po razpadu Liri je se je cesar Franc II. odločil, da obišie-tudi hrvatske kraje. Leta 1818. je preko Vojne krajine šel v Dalmazij-o, odkoder se je čez Kaidovec vračal na Dun^j. Dne 27. julija je prišel v Zagreb, kjer so ga sveč:no-sprejeli in ga v velikem sprevodu odpel ja i v mesto.
Smrtna nesreča. V B^njaluki je padel z motornega kolesa trgovec Lica Eanovič. Ponesrečenec je vozi! z zmerno brzino :n tudi p dec ni bil tako hud, zato sklepajo, da je smrt nastopila zaradi cslabaksti srca. Banoviča so ob številni udeležbi pokopali na banj;luškem pokopališču.
MakditiaJm cenik
Maksimalni cenik štev 9. Ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. l. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh lz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire: testenine iz enotne moke 3.90 lire za Kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K»s, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; Kondenmrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa S.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva. razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancj <žamanje), približno i m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za. stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotne mil0. KJ vsebuje 23—27% Kisline, 4.10 lire za kg
Vi/
OPERA
Torek. 27. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red A. Sreda, 28. julija ob 19.: Mad.ime Butterfly. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda.
Četrtek, 29. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red Četrtek.
Petek, 30. jul., ob 19.: M^d^me Butterfjy«.
Red A. Gostovanje Zlate Gjungjenac. *
E. D'Albert: »Mrtve oči«, opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Evveira in M. Henryja. Prevod: Niko Štritrf. Osebe: Pastir — Banovec, kosec — Dolričar. pastirček — N. Stritarjeva, Arcesius — Primožič, Myrtocle — Hevbalova, Aurelius Galba — Anžlovar, Arsinoe — Polajnar-jeva, Marija iz Magdale — Golob va. Kte-siphar — M. Sancin, Rebecca — Pcli"eva, Ruth — Karlovčeva.. Esther — Ramšsko-va, Sarah — Mlejnikova. Dirigent: Savo Hubad; režija: C. Debevec; vedja zbora: Simoniti.
»Madame Butterflv« 7. Zlato C- :ungjeu-čevo. V sredo bo za abenente reda Sroda v Operi Izvajana Puccinijeva »Madame Butterfly« 3 priljubljeno umetnico Zlato Gjungjenac v part'ji Cio-C:o-Sane. Suzuki — Golobova, Kate — Stritarjeva B., Pinkerton — Lipušček, konzul Sharpless
—	Popov, Goro — J. Rus, princ Jamadori
—	Dolničar, Bonec — Lupša, komisnr — M. Gregorin. Dirigent: D. Zebre; režija: C. Debevec.
TOREK. 27. JULIJA 1943 7.30: Orema glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v ital jan.ščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba.
13	00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Lahka glasba. 14 00: Poročila v italijanščini.
14	10: Klasični orkester, vedi d rgent Manno. 14.15: Pisana glasba. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — 1. violina, A. Dermelj — 2. violina. V. §ušter§ič — viola. Č. Šedlbauer — čelo). 19-30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Lirična prireditev družbe EIAR: Rosfiini: Gospod Bruschino, Respighi: Marija Egiziaca. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. 22 45: Poročila v italijanščini.
podenj postavljajo zadnjo noč pred pogrebom krsto z mrličem. Med prebivalci vlada patriarhalno razmerje, gospodar kmetije je samo glavar hišne skupnosti. Kruh se peče skoraj že ceremonialno, kajti kruh pomeni blagoslov zemlje, sad dela složnih in marljivih rok vseh, ki žive pod isto streho v družinski skupnosti Po težkem delu vsega tedna se ljudje v soboto skopljejo v parni kopeli in z brezovimi šibami zmerno izbičajo svoje telo, da preženejo utrujenost in morebitne bolezni.
Po teh malone svetopisemskih podobah sledi Pomlad- Led poka na reki, širi se povodenj, ljudje rešujejo imetje, živino in zemeljske sadeže na podstrešja, love divje gosi in jih streljajo, nato pa zbirajo plen: Ptice so bile še povsem tople. Slišal si, kako še drhti v njih ugašajoče življenje, medtem ko je vrelec, iz katerega je izviralo, že usahnil. Prav tako sveti tudi nam iz neskončnosti luč zvezde, ki je morda že zdavnaj ugasnila«. In povodenj mine. kmalu pride velika noč, pečejo se kolači, oživljajo velikonočne ljudske šege in navade, vrše se domače veselice, v katerih je dvoriščrfa gugalnica največja mikavnost za mladino. Na to imajo oranje ob žvrgolenju škrjančka; sadno drevje cvete. trava zeleni, vale se mlade gosi, podobne vrbinim mačicam. začenja se paša za živino, zatem pa prihaja setev in toplo pomladansko deževje.
Poletje prinaša marsikaj ljudem in živalim. Začenjajo se rojiti čebele in sliši se njihovo brenčanje. Ljudje gnoje polja, nato prihaja pripeka, poletno deževje, nočna ro6a. Napoči kresni dan s starinskimi navadami, ohranjenimi še izza pa-ganskih časov, ko se zažigajo bakle in se mladina zabava. Kmalu na to se začenja košnja cvetočih travnikov, sušenje sena, trgatev češenj, čez nekaj tednov pa žetev, mlatitev, pa mletje v vetrnih mlinih in pazadnje trganje lana. Vse to je preplete-
no z nazornim, vendar pa veselim delom ter z mnogimi velikimi in tihimi lepotami, k0 človek uživa v sinjim poljskih cvetlic, v zlati barvi žita, v krvavem rdečilu maka, v pedpedikanju prepelice in v diru zajcev. »Po odhodu delavcev se je vrnilo na polje staro življenje. Najprej so se začeie oglašati stare jerebice, takoj za njimi pa so pohitele čez stmišča mlade jereb;čke, se zbrale okrog svojih mater, jim zlezle pod peroti in zaspale. Tudi zajec je iztisnil čuden krik in glej, takoj so priskakljali k njemu mladiči, potem ko so se nekam težko prebijali čez strnišče; enemu je zajklja lizala uho, ki mu ga je ranila kosa«.
Jesen prinaša bleščeče zvezde in rimsko cesto na nebu. Sadje dozoreva, lastavice se zbirajo na odhod, kmetje pripravljajo lan, cigani tabore na travniku, vrše se seimi in v vrtovih za njimi ljudske vesel:ce. Ded
umira, na polju žanjejo oves, v vrtovih cveto krizanteme. Ze pihajo jesenski vetrovi: kmetje pospravljajo zelje, prodajajo previšek žita, prva slana pobeli polja, listje orumeni in pade. treba ie izkopati krompir in proslaviti, praznik hvaležnosti za obilno žetev. Ob jesenskih nočeh je slišati dolgo lajanje psov, na kmetijah koljejo gosi, v Rigi je velik semenj, naposled
v hišah delajo voščenke. Življenje mine va v pričakovanju nove pomladi in novega razror.ha
Taka ie v~ebi->a te kij:ge: preprosto in tiha kakor v«e kar je lepega, polna močnih cdob. ki imajo svetopisemsko monu-mentalnort. t?ko da je Virzovo delo koknr kakšen kmečki evangelij, radosten p!a!m, himna naravi, zemlji, ljudem in njihovemu delu. Skratka: knjiga, ki prinaša v človekovo notranjost lepoto in pomirjanje. In prav take knjige je treba prebirati v teh časih.	-a (Zagreb).
Trrcražiševa sUrvasr-ka
Jože Tomažič je izdal lani svojo prvo knjigo »Pohorske pravljice«. Z njo je segel v fantazijski svet kmetov in drvarjev, ki žive na Pohorju in sestavil iz njihovih pravljičnih moVivov literarno dobro obdelane pripovedke, razodevajoče duha pokrajine in njenega ljudstva. Iz istega sveta je zajel snov legendi »Pastirčkova nebesa«. ki je bila objavljena letos. Pravkar je izšla v samozalešbi Tomažiča in Berane. ka legenda iDrvarka Marija«, slikanica, ki prav kakor prejšnja TomažiČe-
va knjiga obdeluje pravljično-legendarni zmrzuje voda in se začenjajo domače ko- » motiv iz pohorskega sveta. Pastirček se —	naveliča svoje bede in si zaželi, da bi bil
hočki graščak. Zlodej sliši njegovo željo
line.
Potlej pride Zima. in z zimo prvi sneg, ledene rože na oknih, meteži s snežnimi zameti; pletejo se nogavice in rokavice, tarejo lan, predejo, fko platno; pri tem se razpletajo neskončni razgovori in pripovedujejo Dravljice o duhovih in o davni preteklosti. Kmetje odhajajo v gozdove šekat drva, nato pa gredo v krčme, kjer plane na dan neizrabljena moč in naista-jajo^pretepi. Doma pripravljajo jedila za božične praznike in že pride polnočnica z raznimi narodnimi običaji, ki so prav tako stari, kakor je star sam narod. Zunaj pritiska mraz, včasi se pokaže zimsko sonce,
in mu ponudi svojo pomoč, če zastavi svojo dušo ali dušo katerega iz svoje rodbine. Pastirček privoli, postane pozneje hoški graščak in si vzame graščakovo hčerko. Le-ta poroma k Drvarki Mariji v pohorski božjepotni cerkvi, da jo zaprosi otroka, in nazadnje se res nasmehi j a rodbinska sreča tudi v hočkem gradu. Graščak je čedalja bolj zamišljen in mračen, saj se boji za otroka; vedno bolj ga peče vest, ker se je bil zapisal hudiču. Otrok pa se slabo razvija in postane bebast, kar nesrečno mater sila boli in išče tolažbe
pri Drvarki Mariji. Ko namerava oče po-gubiti nevšečnega otroka, se zavzame zanj Drvarka Marija in ga spravi v drvarsko družino za pastirja. Na paši ga obiskuje sama Drvarka Marija, ga nauči govoriti in mu razbistri um. Pastirčkutrje že prej umrla od žalosti dobra mati, oče, ki stra-homa pričakuje hudiča in njegove pravice, pa težko zboli. Prav tedaj je bil pri niem v službi — ne da bi oče vedel — njegov zavrženi sin, in ta ga naposled s pomočjo Drvarke Marije ozdravi in mu reši tudi dušo. Nekdanji pastirček postane duhoven in premaga navsezadnje hudičevo poslednjo spletko.
To je vsebinsko ogrodje Tomažičeve nove legende, pripovedovane z osvajajočo naivnostjo in zajete v krajinski okvir pohorskih gozdov in trat. Jože Beržnek je tudi to knjigo opremil z ilustracijami, ki so spričo značaja knjige — slikanica! — njen bistveno pomembni del. Beranek je nedvomno dober risar, o čemer priča vrsta risarsko skrbno obdelanih motivov, ki učinkujejo s svojo neposrednostjo ter z jasno upodobljeno pripovedno vsebino. Ka-žeio pač še neko trdoto, ki pa se bo za-trdno počasi umaknila novim, osebnejšim oblikam Berankovega nedvomnega ilustrativnega talenta. Knvga je okusno opremljena in je priporočljiva novost vsem. ki jih zadovoljuje te vrste mladinsko čtivo.
Naš jezik
Jezikovna paša
145) BabJa vera — praznoverje.
»Čudna mešanica babiškega praznoverja in zastarele znanosti.«
2e ponovno sem opozoril na to, da ne smemo izoreminjati pomena ukoreninjenim besedam in besednim zvezam, ker sicer bomo napravili jezikovno koloboci-
jo. ki se v njej nihče ne bo spoznal.
»Babica« ima v slovenščini nič koliko pomenov, toda že nikdar nisem ne čul, ne bral. da bi kdo rekel ali zapisal »ba-biška vera« za »babjo vero«. Babja vera =praznoverje!
Gornji stavek se mora potemtakem pravilno po slovensko glasiti takčle: »Čudna mešanica babje vere« ali »čudna mešanica praznoverja in zastarele znanosti«.
146)	Trebušni tifus=legar; pegavica; pa-ratifus; povratna mrzlica.
»V bolnišnici si našel porodniško mrzlico, povratni tifus itd.«
V Kliničnem besednjaku sem obrazložil, da poznamo dva tifusa: trebušnega, ki ima v slovenščini oznako legar, in eksantematičnega, ki mu po slovensko pravimo pegavica. Paratifus je tudi v slovenščini paratifus. V gornjem stavku je ali že v izvirniku strokovna pogreška ali pa je tam mišljen febris recurrens, ki ima v slovenščini že ukoreninjno oznako »povratna mrzlica«. To ima Klinični besednjak pod uvodnico »povračati se«.
147)	Tifus prenaša osebna ali splošna zanikrnost.
»Tifus prenašajo uii;« »kjer je tifus, morajo biti tudi uši.«
Pod oznako »tifus« razumevamo v slovenščini redno samo legar t j. trebušni tifus. Tega pa ne prenašajo uši, tega se marveč nalezemo z nesnago pri jedi in pijači: z neprekuhanim mlekom, neopranim sadjem, ne dovolj očiščeno salato, a pomanjkljivo pitno vodo itd. Povzroča ga tako zvani bacillus typhi=legarjev baciL
Uši pa prenašajo pegavico. to je typhus exanthematicus.
Gornja dva stavka se morata pravilno glasiti takole: »Pegavico prenašajo uši«. »Kjer je pegavica, morajo biti tudi uši.«
.. Dr. M- Cernič.
\
Za vroše paletfe
Ce le moremo, gremo zdaj za ves dan li vodi, v tem primeru pa potrebujemo poleg kopalne obleke še kako obleko za senčenje. Včasih srno si pomaga'e z dvema kopalnima oblekama, odkar pa je s kepal. oblekami težava, nam pride prav iz
pralnega blaga ukrojena, ob vratu in na hrbtu globoko izrezana obleka s kratkimi hlačkami, Ivi jo lahko napravimo iz kake stare poletne obleke. Tudi kratke hlačke (shorts) so še vedno v modi. Na kopališču jih lahko kombiniramo z nederčkom ali s pisano ruto, ki si jo zavežerno čez prsi, če pa smo nekje ob vodi v prosti naravi ali doma na vrtu, jih lahko izpopolnimo s svežo pralno bluzo (skica).
It Muze !ia stsrega kržla
Iz stare bluze in starega krila napravimo za bratca in sestrico ti dve izredno ljubki poletni oblekci, ki ju kombiniramo z različno vstavljenimi deli, kakor je videti na naši skici.
Tudi s easssis lahko štestlssio
Tudi čas je dragocen, zlasti danes, ko mora marsikatera gospodinja sama opravljati dela, ki jih je nekoč vršila zanjo njena gospodinjska pomočnica. Mnogo časa vzame kuhanje. S primernimi ukrepi pa si lahko delo skrajšamo in olajšamo. Mnogo časa prištedimo, oe si skuhamo krompir in zelenjavo do mehkega že zjutraj, ta-ča3 ko se oblačimo, ali celo prejšnji večer. Na.jveč časa potratirno za čiščenje zelenjave. ki nam pokvari tudi roke. Pomagamo si, če vse zelenjave s koreni samo temeljito operemo in skrtačimo s trdo krtačo, potem pa kuhamo nerazrezane. Kuhane korene lahko hitreje olupimo, narežemo ali nastrgamo. Z vodo, v kateri smo kuhale zelenjavo, pa zalijemo juho in omako namesto z govejo juho. špinače in blitve (mangolda) nam ni treba nasek-Ijati ali pretlačiti. Dobro oprane liste pustimo cele in jih v lastnem soku dušimo do mehkega, šele proti koncu jim dodamo nekaj masla in jih posolimo ter po.
popramo ter začinimo s česnom in peter-š ljem. Tudi krompir kuhamo z olupki, da ga gre čim najmanj v izgubo, ali pa ga pečemo brez masti kar z olupki na pekaču v pečici! In ne pozabimo, da prihranimo mnogo časa s surovo zelenjavo, hkratu pa tako najbolje skrbimo za zdravje vse rodbine! Najmanj dvakrat na teden lahko poleg krompirja serviramo surovo zelenjavo, ki ne potrebuje zabele. Različne zelenjave hitro nastrgamo — to gre hitreje, kakor če bi jih rezale ali sek-
Ijale _ jih lepo aranžiramo na pladnju,
posolimo in začinimo z nekaj kapljicami limonovega soka. Vse to so sicer malenkosti, a "pri štednji so ravno malenkosti odločilnega pomena!
KuSiafsno z zelišči
Gospodinji, ki ima na vrtu gredo z različnimi dišavnimi zelišči, ne bo težko dobro in okusno kuhati. Pa tudi na trgu naj-
demo razna zelišča, ki jih lahko dobro
uporabimo. Poleg peteršilja, zelene, maja-rona, mete in materine dušice je prav, če se poslužujemo še janeževega zelenja, krebulje, kieše, pehtrana, melise in kepra, ki se podajo k marsikateri solati. Bosiljek pa je dober nadomestek za poper. Z mešanico iz različnih sesekljanih zelišč, ki jo primerno začinimo s soljo in poprom in ji dodamo vsaj malo surovega masla, lahko namažemo kruhke, ki jih obdamo z vencem iz nastrganega surovega sočivja (repe, korenja ali cvetače ali redkvic). Takšni kruhki so lepi na pogled, okusni in kar je glavno: zdravi zaradi obilice vitaminov.
Tudi različne cmoke, krompirjeve, kruhove ali iz shajanega testa, lahko polnimo z zeliščnim nadevom. V ta namen napravimo mešanico iz najrazličnejših drobno nasekljanih zelišč enega jajca, ostanka mesa, ki smo ga drobno zmlele, paradižnikove mezge in drobtinic. Mešanica mora biti dovolj trdna, da lahko napravimo iz nje drobne kroglice, ki jih potem obdamo s testom za cmoke, skuhamo in zabelimo z drobtinami.
24
Mesto Nikolajev leži na drugi strani reke Buga. Njegove hiše so nizke, pročelja zamazana. V vojni je še tista zunanjost, ki je b'la prej mogoče kolikor toliko dostojna, izgubila na svoji privlačnosti. Mesto Nikolajev je razpostavljeno kakor na šahovnici. S pomembno zgodovino se ne more ponašati, kajti ustanovljeno je bilo šele 1. 1788. in sicer ga ;e osnoval sloviti knez Potem-k'n, ki je znan po svojih »Pctemkinovih vaseh«, s katerimi je ustvarjal za svojo carico namišljene vasi oziroma kulise na-selj. Toda ta Potemkin, ki je našel mesto v zgodovini kot varljivec za oči. je dal tudi resnično pozidati nekoliko naselbin, ki niso ostale samo na papirju. V Nikolaievu je pomembna zlasti ladjedehrca.
Dve leti je že tega, ko so Nikolajev zasedle čete nemške vojske jn ko se je to zgodilo, so Nemci našli v ondotni ladjedelnici nedograjeno sovjetsko vojno ladjo poleg osnutkov za križarke, rušilce in podmornice, ki so se v Nikolajevu prav tako gradili za sovjetsko vojno mornarico. Nobenega dvoma ni, da nedograjena vojna ladja si bila namenjena za akcije na področju črnega morja. Takšen orjak za to morje ne pride v poštev. Na dlani je, da je bila ta ladja namenjena za operacije v drugih predelih, snabiti v Sredozemskem morju, vsekakor pa za morje, T-ii leži na jugu Evrope. še danes vidiš v Nikolajevu mogočne žerjave, ki pa ne čkr pajo, kjer nimajo primernega dela. Pristaniške naprave z ladjedelnic vred počivajo in Nikolajev ni več
ovem mestu
arzenal za vojsko, temveč upravno središč? za ukrajmsko ozemlje, ld ga imajo Nemci v svoji oblasti.
Takoj za Nikolajevi i se odpirajo tla južne Ukrajine. Nižina prehaja v stepo, ki zahteva od okupatorjev mnogo napornega dela. Po tej pokrajini se lahko voziš ure in ure, pa boš malokje odkril tršo. Povsod se razprostira jo ogromna po lja. Neko državno rmenje na tem podrci.ju obsega 26.000 juter površine. Desetino tega ozemlja zavzemajo njive, oetanek travniki in pašniki. Na njivah uspeva žito, v drugi vrsti krmila za živino in oljarice. Ta zemlja pa ni več t;sta slovita »črna zemlja«, temveč je kostanjeve barve, vendar pa ima več humusa kakor njive na nemških tleh. Ta zemlja ni potrebna, da bi jo obdelovalci gnojili ne s hlevskim ne z umetnim grojem. Regeneri-ra se sama po sebi, potrebno je le globoko oranje. Vendar za enkrat na tem ozemlju še ni prčakovatj čudežnih letin. Krajevna posebnost tega ozemlja je tudi ta, da polj ni mogeče obdelovati s stroji, marveč se mora kmet na njih mučiti z vprego. V dobi nemške zasedbe se je pokazalo, da je obdelovanje teh polj mnogo bolj rentabilno z ukrajinskimi konj'či, kakor s traktorji. Z3rad; toga so zaseclbene oblasti podvzele potrebne ukrepe, da se povzdigne demača živinoreja. Poleg konj gojijo v teh krajih tudi govedo in ovce, pa tudi prašče. Vse kaže, ua se bo s temi pripomočki dežela gospodarsko dvignila in nar.cvo vzcvetela.
KAJ V
7 KAJ mAM?
341.	Kaj je polemika?
342.	Katera je najvišja evropska gera ?
343.	Kaj je falset?
* a *
344.	K trem vodnjakom.
iS 1	\M V 'l/^	ra
' o [ A -~L_	TI"—; B	c
Slika nam kaže načrt posestva. A, B in C so tri hiše, 1, 2 in 3 pa trije vodnjaki. Prebivalci hiše A imajo pravico do vodnjaka 1, stmovalci hiše B do vodnjaka 2. stanovalci C pa do vodnjaka 3. Zakaj so se odločili za takšno čudno zmedo, n~-m m znano, znano pa narn je, da zahajajo stanovalci poedinih hiš strogo k svojim vodnjakom in pri tem pazijo, da jim pot ne križa in sploh ne dotika pota stanovalcev ostalih hiš. Ali je to v okviru začrtanega skupnega dvorišča, ki je obdano z visokim zidom, sploh mogoče?
Rešitev nalog 24. t. m.:
337.	Najvišje poslopje v Evropi, v katerem ljudje vse leto prebivajo, je metecro-logična postaja na Sonnblicku (3106 m) v Visokih Turah.
338.	Smodnik so uporabili najprvo v bitki pri Crecyju (1346.) v stoletni vojni med Anglijo in Francijo.
339.	Fiziokrati so bili pristaši Quesnaye-vega gospodarskega sistema, po katerem so obdelana tla edini vir bogastva, kmetovalci edini produktivni sloj in zato tudi 8
edini dolžni plačevati davke.
•
<540. Križanka
Vodoravno: 1. kamenje. 6. kobalim, 12. ni, 14. Io, 15. ah, 17. As (arzen), 19. los, 21. bor, 24. pl. (pJural), 25. nič, 27. pa, 28. il, 30. pok, 31. učenec, 32. lestev. 33. bok. 35. se. 36. es. 37. Urh, 39. ah, 40. tim, 42. g koc, 44. ali, 46 po, 48. es, 50. ol, 51. vi, 53. paradiž. 54. prilega.
Navpično: 2. an. 3. mil, 4. nos, 5. je, 7. ol. 8. bca, 9. las, 10. ih. 11. kanibal. 13. bo. 16 alkohol. 18. Si(licij). 20. obeti. 21. ba-cek. 22 rilec. 23. kotel. '24. Po, 26. čuk. 27. pes. 29 les. 34. oh 38 R p. (reponse paye). 40. tir. 41 med. 43 od. 44. ali, 45. Ivo. 47. da. 49. Si. 50 or. 52. Ig.
MareS:te se na romane DOEEE KNJIGE!
»Poravnali smo se z rodbino. Škodo plačuje njegova hči v obrokih, videti je pošteno in pridno delavsko dekle..., dotlej bi bila stvar v redu, toda nato sc je izkazalo, da tisti Borbely dela doma škandale in se hoče ločiti od svoje žene. In tako sem skušal sam napraviti red pri njih.«
»Ti? Zakaj pa?«	*
»Veš, deklica, ako hočem biti docela iskren, moram priznati, da sem že tudi sam razmišljal o tem. Zakaj? Iz dolžnosti, bolj iz človečanske kakor iz advokatske dolžnosti. Nisem mogel zavrniti prošenj njegove rodbine. Solze tistega dekleta zares... ko bi ti škandali prišli na dan, se ne bi mogla poročiti s svojim zaročencem, ker bi jima ženinov, starš* delali ovire.«
»Zakaj pa je tebi tako važno, da bi se to dekle na vsak način moralo poročiti ?«
Janko je izbuljil oči.
»Dekle! Kako moreš kaj takega vprašati?« Naglo je dvignil glavo. »Meni? Meni je v toliko važno, da bi se lahko to pošteno dekle poročilo s svojim zaročencem, v kolikor je slehernemu poštenemu človeku važna sleherna poštena stvar! In ako je življenje ali kaj jaz vem kaj dveh ljudi odvisno samo od tega, ali jima bo kdo pomagal, ali no, potem se zares ni treba čuditi.«
»In se ti je posrečilo?«
»2al doslej ne preveč. Ta Borbalv naravnost nori za tisto žensko, ne verjamem, da se bo vrnil k svoji ženi. Dosegel sem vsaj toliko, da od tistega časa ni bilo nobenega škandala več.«
»In ... dekle se je poročilo ?«
»Doslej še ne. Morda pa se je že poročilo, ne vem. Vendar se mi ne zdi verjetno ... ker bi sicer gotovo tudi to vedel, c
»Zakaj bi vedel... tudi to ?« ^
»Vefjetno je, da bi prišla k meni *udi s svojo radostjo, ko je že prihajala s svojimi skrbi. Iz hvaležnosti.« } »Kakšno pa je to dekle?«
»Videti je pošteno dekle. Delavka v tovarni. Čudno na njej je to, da je nekam podobna AgicL«
» Agici ?«
Janko se je zasmejal nad prizvokom v Aninem glasu.
»No, no, deklica! To ni žalitev. Malce je podobna Agici.« Trenutek je razmišljal. »Zanimivo, ta stvar z gospo' Dere-kovo. Dobro bi bilo vedeti, ali je to ta Derekcva. Kajti ako je to slučajno ta, ne bi hotel, da bi jo sprejela v službo.«
Z Aninega obraza je izginila vsa kri.
»Zakaj ne?«
»Zato ne, ker o tej Borbelyjevi gospe Derekovi nisem slišal prav nič pohvalnega. In ako nam ni nič do zasebnega življenja teh, ki prihajajo v našo hišo, ki pa so zamotani v tako čudne stvari, ki so končno morda cslo nezsnesljivega značaja in dvomljive moralne vrednosti ...«
»Bojiš se, da bo pokvarila naše slu-žabništvo ? ... Da bo intrigirala ?«
Na Jankovem obrazu se je zazrcalila grosa.
»To me zares nič ne briga, vendar se čudim, da —«
»Jaz se čudim, da moreš nekoga tako obsoditi... samo zaradi tega, ker ti je nekdo o njem pripovedoval slabe reči, ti verjameš in boš morda nepravično ravnal z nekom, ker držiš z nekom drugim.«
»Držim?« Zasmejal se je. stopil je k Ani, pobožal jo je po licu. »Toda deklica, advokat mora vendar držati s svojim klijentom, mar ne? Kar pa se tiče tega, kaj verjamem in česa ne verjamem, vedi, prosim te, da moramo verjeti dejstvom. Toda ...« spet se je za-
smejal in ji pokimal, »ti, dragica, stori, kakor hočeš. Ako boš videla, da je to pristojna ženska, jo vzemi. Zaradi neke gospe Derekove se vendar ne bova prepirala, v ostalem pa je tudi možno, da je to poštena, delavna in dostojna ženska.«
Potem sta se pogovarjala o drugih stvareh. Niti kasneje se Ana ni mogla iznebiti tistega grdega občutka, da se ni vedla pošteno in iskreno. Janko ji ni zatajil, niti ji ni skušal zatajiti te zgodbe z Borbelyjem. In s tem je vsa ta stvar končana. Janko dobro ve, kaj mora storiti, kot človek in kot advokat. Napisala bo gospe Derekovi pismo, poslala ji bo šest pengo, da ne bo oškodovana, v hišo pa je ne bo pustila.
So slabe misli, ki kakor vlakni spominov omrežijo slabotnega človeka. Sen? Predstava ?
Naslednji Anini dnevi so bili zatem njeni z lahno otožnostjo, z nedoločno zlovoljo. Ni pisala gospe Derekovi, naj i devetega ne prihaja. Sramovala se je j svoje slabosti in jo je zatajila pred Jan-! kom____Kaj ko bi... gotovo, je še nekaj, česar doslej ni izvedela in o čemer Janko očitno molči, saj sploh ne omenja več te zgodbe z Borbelyjevimi. Zavedala se je, da je to sumničenje nedostojno in sramotno. Izginja brez sledu, kadar je Janko kraj nje, pojavi se spet takoj, kakor hitro ostane sama. Z grozo se je Ana zavedala, da nekaj v njej ni v redu. »Nekaj tu ni v redu« — in sklenila je, da bo zasledovala to stvar, kajti gotovo je vse v redu! Toda kaj pomeni to, da bo »zasledovala to stvar?« Ali naj pokliče gospo Derekovo in ji izpraša vest? Toda ali bi mogla verjeti tej klepetulji, kar koli bi ji že utegnila natveziti? Moj Bog, ko bi Janko to vedel! Trije meseci so minili, odkar sta poročena, doslej ni padla med njima niti ena ostra beseda.
Z gnevom je odganjala to misel. Hotela se je prisiliti v dobro voljo. Nič se ni zgodilo, vse je v redu. A spet in spet prihajajo trenutki, ko začuti nekje v sebi tesnobo. Prihajajo ure, ko se zdi, da izgublja ravnovesje. Bori se z neznano silo in podlega v tej borbi.
Nervozna je. Nikoli ni bila nervozna. Nervozna? Ona, ki ji je doslej edinole zdrav razum krmaril življenje? Enega naslednjih dni je sedela z materjo v salonu, pogovarjali sta se o bližajočem se večeru, ko bo prireditev, in nenadoma je gospa Waltrova v neki zvezi dejala: »Dekle, že nekaj dni opažam, da si nervozna. Prosim te, obvladaj se, saj zate ves ta večer gotovo ni tak dogodek.«
Materin glas je zvenel nestrpno, toda mučna napetost zadnjih dni je po teh materinih besedah vendarle izginila. Da, je mislila, mati ima prav. Nervozna sem zaradi tega večera, a nočem biti nervozna! — Nervozna je zaradi tega večera, je razmišljal tudi Janko, ko je opazoval Anino nestalno, nemirno razpoloženje. A nihče izmed njih seveda ni vedel, niti Ana niti Janko ne, da v resnici gre za docela drugo stvar.
7.
Težka stvar je to. Osem in dvajset pengov in osem vinarjev tedenske plače, za devet ur dela na dan. Od tega da deset pengov na račun očetovega dolga, osemnajst jih porabi za živež za tri osebe — za tole človek dela. Delo je težko, trpijo oči in živci, gledati moraš na vzorec, na nežne črtice, na figure, zaman si se dobro učila, zaman si se vadila, to je delo, ki ga ne bi mogla opravljati zaprtih oči. Gospa Kovacseva človeka samo priganja in sitnari, kakor da je človek žival.
Ani. Adamič:
10
Ko sem prišel v zakurjeno sobo, so že vsi sedeli za mizo. Mati je porinila predme. krožnik, na katerem je bilo zelje in četrt klobase. Oj, to so bila nebesa! Potem pa krapi, cvrtniki! Jedli smo jih, basali smo se z njimi ter se pitali, kolikor smo mogli. Mati, ki nas je milovala — res, le redkokdaj nam je mogla nuditi kaj boljšega, slaščic splon poznali msmo — nam je prigovarjala ter nas bodrila, naj kar jemo, in še in še, dokler moremo. »Tako se jih moraš najesti, da boš skakal čez metlo«, je rekla ter mi zopet naložila. Iz četrtinke na mizi je oče po kapljicah točil vino, ponujal pa je le bolj materi. Molčal je ter se kakor izgubljen oziral v okna. Kmalu pa se je dvignil ter nam ukazal: »Zdaj pa še malo knjige v roke, potem pa spat«. Knjige... in učiti se ... Kakor bi ga ne slišali, smo se jeli prerivati po sobi, se smejati; kmalu potem pa je prinesla sestra iz kuhinje metlo, s katero je najprej zaplesal najstarejši, potem pa po vrsti še mi. Mati se je vsedla k peči ter se zadovoljno muzala. Ko pa se je razposajenost sprevrgla v razgrajanje, je mati stopila k steni ter snela dolg molek. Pokleknila je kar o prvi postelji ter jela moliti rožnivenec, žalostni del. Hočeš nočeš smo se tudi mi podali na kolena, nekateri okoli velike mize, drugi pri posteljah, pri peči, za pečjo, kjer si pač ujel ugodnejši prostor. Skoraj soglasno smo odgovarjali, visoko, nizko, zdiho. vali smo, dremali, se zvirali na vse pre-tege, da nas je bil res sam bog vesel. Zavist pa nam ni dala, da bi se m.ed molitvijo tudi ne tožili. »Durea pa sedi na petah ... špica smrči... škile me brca .., Kuna spet kuha. ..« Taki in slični vzkliki so ves čas povzdigovali pobožnost. »Ker
je za nas s trnjem kronan bil,« je z visokim glasom zamolila mati, petem pa se je spet potopila v pojoč, enoličen cčenaš, ki je žuborel iz njenih ust kakor potoček izpod grma. S!ed:l je mali rožnivenec. Po tridesetih »Za nas Boga prosi« je sledila vera, kesanje, troje Marijinih melitvic in za uteho še »angel varuh«. Ko je materi zamrl na ust1 h poslednji vzdihljaj, smo bili kakor Matjaževa vojska, ženske so se že še zdramile ter si poravnale iase. fantje pa smo bili kakor okameneli; ta ali oni je res že kar zatrdno spal. Preteg-nil sem se, ušoipnil mlajšega v sedalo, pa sem poskočil spet čil in živ. Vso noč sem imel hude sanje.
Gorje, vse nas je pebodel pust. Ves drugi dan želodec ni prenesel nobene jedi; samo pehalo se mi je, kakor bi se bil radirk najedel. Prvi postni dan, pepe^ična sreda se mi je zdela hudo žalostna in čemerna; bilo je, kakor da je napočila nova doba. I, saj tudi je, vsaj pri nas doma. Že prvi večer smo spet molili veliki ro-žnivemec. In prebirali smo ga potem večer za večerom na veliko našo žalost. Moliti pa ga je moral vsak večer drugi, da smo se vsi zvrstili. Danes škile, kakor smo rekli starejšemu, jutri Durca, kakor smo krstili najstarejšega, potem Krelfa fak-tori, najstarejša sestra, ki smo ji dali to ime po neki latinski, cerkveni pesmi, nato je molil Kuna, kakor so vzdeli ime meni, so že vedeli, zakaj. Velikokrat je namesto nas molila špica, mlajša sestra, ki je nadomestovala tudi še mlajšega Franceta, »očetov komolec«, kakor smo ga zmerjali, ker je bil očetu najbolj prirastel k srcu. še manjši so bili brez vlog, ti so smeli v posteljo tudi med molitvijo. Te
molitve so se vlekle večer za večerom vse tja do velike noči.
O pustu so zrele neveste, o postu pa preste. Tudi dandanes so. Za kašnatim, umazanim snegom ob prisojni strani cerkve je pritiskala zelena trata z že cvetočimi marjeticami. Točno dvajseti dan, sredi posta so nas poslali na Grad. da bi videli, kako žagajo babo. Norčki smo iskali ln izr.raševali vsakogar, ki smo ga srečali, naj nam pokaže, kje jo žagajo. Smejali smo se nam ter šli svojo pot.
Resnica je, da ima prihajajoča spomVad na vsakogar, posebno pa še na mlado dušo, razstrojstveno moč. Spominjam se dni, ko sem se zazdel samemu sebi tako zapuščen in mi je bilo pri srcu tako sirmaš-no, da bi se najrajši razjokal. Zakaj? Nisem si znal odgovoriti. Malodušen in kakor preganjan sem se potikal po cestah ■.c< razmotrival in tuhtal. Kaj" Bile je toliko skrivnosti in zagonetn'h dogajanj vse okoli mene, da bi me skoraj -adušro. Nikogar nisem imel, da bi se z njim po-razgovoril, da bi ga vprašal za poiasn io, da bi mu zaupal, mu povedal svoie dvome ter ga prosil, naj mi potegne mreno i.iz oči ter me poduči o krogotoku večnih resnic. Matere, ki je imela vedno polne roke dela, se nisem drznil nadlegovati. Očeta? Med nama je bila prevelika razdalja ... Bratje, tovariš' in prijateljčki s ceste so na vsako »tega ne razumem« posmehljivo dejali: »Glej ga cslička, kako je omejen!« Morda pa sem bil v resrtici samo jaz tako slep ali celo neumen ... Da bi pa vprašal sestro, sem bil preponesen. Najbolj sem bil radoveden, zakaj kličejo vojaki za vsako mlajšo žensko: »Micka!« čemu se izpre-hajajo moški najrajši z ženskami ter drže drug drugega ckoli pasu?
Po cesti pred cerkvijo, med mežnarijo in Muhvičevo hišo, se je večkrat izpreha-jal mlad častnik z belim, nemirnim psom.
Ker je ta galžn imel hudo sabljaste noge, smo se mu otročad kar očitno posme-hcvali. Z levico si je nenehoma sukal tanke, črne brkice, v crokavičeni desnici pa je dižal poleg rokavice z levice še črno, jahalno palico, s katero je rad švrkal po zraku. Pes je dirjal po cesti kakor brezumen. Kadar mu je nastavil palico, jo je pieskrčil kaker veter. Nališpani gizdalin se je samcdopadljivo šetal po naši strani ceste som ter tja ter se nasmihal kodrasti, ljubki glavici, ki je gledala nanj ,z okna prvega nadstropja sosednje hiše. Vedel sem, da stanujejo ondi družna treh ljudi, ki je imela na hiši tabl co z napisom: Izprašani plesni učiteli
Nekega dne me prav zarana zbudijo klici bratov in sester, ki so se gnetli pri cknih. Pridružil sem se jim še v srajci. In kaj smo videli? Za vogalom Muhvi-čevc hiše je pod okni na zledeneli, stranski peti poleg njiv ležalo uniformirano, negibno truplo gcloglavega čraolasca, katerega s: sestre takoj spoznale za častnika s psom. Srebrikasta nožnica z mečem je ležala z žoltim pasom vred nekol ko stran od njega, štiri ali pet ljudi se je biio ža nabralo; prihajali pa so še drugi. Zdajci pa sta prihitela dva vojaka z nosilnico, ki sta častnika pobrala, ga naležila ter odnesla v vojašnico. Ni bil mrtev, saj Si je z rekami zakrival obraz.
Kaj se je zgodilo? Nihče ni vedel kaj in kako. Hitro sem se oblekel ter oddirjal v mrzlo jutro, na cesto. Ljudje so se bili že razkropili, samo dve ženski sta se še ražgovarjali ob cerkveni ograji. Ker sta bili precej glasni, sem prisluškoval njunemu pomenku. In tako sem zvedeL da je častnik skočil iz prvega nadstropja skozi okno in da si je pri padcu zlomil obe nogi. »Bal se je, da bi ga ne zalotili, zato je tvegal skok, in tako z visokega!. Ha-ha ... zdaj pa ima ...« Ker sta me opazili, da ju poslušam, sta se okrenili ter odšli v cerkev.
Sram ga je bilo, sram, to sem sam videl, sicer si ne bi zakrival oči! Zakaj se je tako sramoval — in zakaj se je bal, da bi ga ne zalotili? Ali je vlomil in hotel krasti? Ko sem vprašal starejšega, sosedovega Rudita, kdo je oficirja prepodil in zakaj, se mi je zasmejal:
»Ti si pa res osliček! Ali ne veš, da je hodil za Aličevo Beti? Potem je prišel k njej v vas. Kaj vem, česa se je prestrašil in — cfisir, ki ne sme poznati strahu nikjer in nikoli; rajši je skočil skozi okno, ko da bi se postavil po robu! Mi bo že žane razložil, kar še ne vem. Ljubčka ne bo nikoli več.«
Tudi meni se je svitalo, a zaman sem premišljeval. O videl sem, kako se mu je sosedova Beti nasmihovala, ga vabila k sebi. Le zakaj se je bal, da ga ne bi zalotili? Saj tudi k drugim hodijo v vas, pa ni nič zato. Dopoldne, med poukom sem si še ubijal glavo s to uganko. Domov grede sem pa' na vse že pozabil. — Opoldne pri kosilu ni nihče omenil jutr-njega dogodka. — Rudi je imel prav, kajti nikoli več nisem videl kavalirja in tudi ne njegovega psa. Hotel sem ga še en pot vprašati o Beti, a sem se zbal, da me bo spet nagnal z oslom.
Za cerkvijo, v levetm kotu obzidja smp imeli vrt, dolg in širok po deset sežnjev. Kadar smo šli tu sem, smo vedno dejali: »Gremo za vrt na vrt.« Ob zidu na desni je bilo grmovje malin. V tem grmovju je oče redil polže, ki jih je za opoldne izkopaval. Očiščene je deval v usta s kislim hrenom, toda s takšnim mlaska-njem in ugodjem, da je tudi mene zamikalo. Pa ni šlo dol, rajši nazaj pa gor, dokler se mi niso nabrala usta, kakor bi jih napihnil. Ko so mi stopile še solze v oči, je štrknilo kar po tleh. Za plačilo sem prejeil od matere gorko bunko po hrbtu.
(Dalje.)
Misli
Pravi Iaskač nam laskavo govori o tistih naših odlikah, o katerih si domšljujemo, da jih imamo,
*
So ljudje, ki so pametni samo za druge *
Marsikdo zabavlja čez ženo, ker je nima marsikdo pa seveda iz nasprotnega vzroka.
■k
Največje nasprotje je, da se gradijo
zračni gradovi na pesek.
*
Polna usta besed — prazno srce. *
.Nesrečna žena ima mnogo prijateljic, srečna nobene.
1
Nov vulkan. Iz Mehike poročajo, da se je v mejah mehiške države pojavil nov ognjenik, ki je dobil ime Paricutin. Iz žrela novega ognjenika se vije neprestano dim in bruha lava.
Podmornico »Ulven« so dvignili za 14 metrov. Sredj aprila ponesrečeno švedsko podmornico »Ulven« so iz globine 49 me trov dvignili že za 14 metrov. Podmornica leži v bližini pristanišča Marstrand nedaleč od Goteborga. Največje težave z dviganjem so že premagane.
Pcžar je uničil radijsko postajo. Iz Amerike poročajo, da je radijsko postajo »Le Mercurio« v Santiaiu de Chile uničil ogenj.
Nov čin v nemški vojski. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je odredilo, da se uvede nov čin nadpraporščaka. Vsi pra-porščaki-naredniki bodo pred imenovanjem-za poročnike imenovani za nadpra-porščake. Nadpraporščaki imajo uniformo kakor naredniki vodniki, toda brez našiv-kov na ovratniku, čepica in ovratnik pa sta takšna, kakor ju nosijo častniki.
Romanske starine na Madžarskem. Arheološki zavod v Budimpešti poroča, da so v Aquincumu odkrili več predmetov, ki izvirajo še iz dobe cesarja Hadrijana. Med drugim so odkrili ostanke romanske stavbe, ki je imela 7 sob ter spominja na slične stavbe v Pompejih. V bližini te stavbe so odkrili tudi ostanke Mitrovega templja ter več starinskih kipov.
MALI OGLAS!
Kdor Išče službo plača ga vsake besedo Ii —.30, za drž. ta prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L t,—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —-60 za besedo. za dri. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Slfro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase ]• L 10.—.
Več tricikljev
rabljene in nove, zelo ugodno naprodaj. Suštaršič, meh. delavnica, Bleiweisova 13 (Fi-govec, levo dvorišče).
12688-11
Razprodaja koles
več diur.sk,h in moških po zelo ugodni ceni. Suštaršič, meh. delavnica. Bleiweisova 13 (Figovee. levo dvorišče).
126-29-11

ur*
Opremijenp sobo
g eno posteljo išče gospod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Lepa«.	12605-23a
Živali
Hišni posli
iščejo službe
Mlada postrežnica
vajena dela., išče dnevno zaposlitev od 10. do 15. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
12608-1
Hišni posti
dobijo službo
Kuharica
poštena, zdrava in čista, k> opravlja vsa hišna dela se sprejme v boljšo hišo k 2 osebama. Plača 400 lir. hrana prav dobra. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Starost do 35 let«.	15611-la
Uradništvo
išče službe
GOMME GIGANTI
g gantini tntte le misure per autocarri e autotreni.
AUTOGUME
I orjaške in srednje vseh iz-j mer za tovorne avtomobile in tovorne vlake.
Dipl. ing. kemije,
vešč nemščine in vseh pisarniških poslov, išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.
12520-2
Srebrne predmete
kupim, plačam najvišjo ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srebro«.
12353-7
Trgovina
z meš. blgom, prometa doka-zano 45—50.000 lir. prodam zaradi prezapo-lenos.i. Potrebni kapital' 40.000 'lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni zaslužek 5000«.
12631-19
SUflS GOBE
Prazne škatle
00 Mama -mleka 'Ji praznt steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	304,7
»Florida« krema
porcelan z vitamini in normo-ni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončenju Vas obvaruje »Florida« krema peg tn opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Jir. Bahovec, Ljubljana.	283-6
FERNANDO BALDONI - Via Cavour 92/94 R O M A
Zahvala
Vsem. ki ste sočustvovali ob smrti našega ljubljenega moža, dobrega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda
ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti, mu darovali krasno cvetje, nas pa tolažili, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa gosp. primariju dr. Otonu Bajcu, ki se je nesebično zavzel za blagega pokojnika, čč. sestram za skrb in nego ter čč. gg. duhovnikom za poslednje tolažilo in spremstvo.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 29. julija 1943 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 26. julija 1943.
žalujoče rodbine: GRAČNER, KORUZA, DR. GRAČNER — in ostalo sorodstvo
4 kolesni, voziček
(diro), 9 delno kunčnico, otroško košaro m posteljo, 2 nočni omarici, prodam. Obrtniška ul. 8. '	12623-6
Par tisoč vreč
rabljenih v najboljšem stanju proda Bregar & Krek, Miklošičeva 19. Palača Vzajemne zavarovalnice.	12625-6
Brisače
(frotir), blago za srajce pope-lin, kopalni frotir, plašč, bel. ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12621-6
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje. bicikelj -gume. motorna kolesa t«- gume za motorna koleta. Gasoge.no Merkur, Puharjeva 6. 12630-11
f
Umrl je v 82. letu svoje starosti naš ljubljeni oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
strojevodja drž. železnic v pokoju
Pogreb blagopckojnika bo v torek, dne 27. t. m. popoldne na pokopališče v Divacci.
Divaccia, Ljubljana, Zagreb, dne 26. julija 1943.
žalujoče rodbine: ZURLINI PAULINA, MLAKAR in ostalo sorodstvo

f
Umrl je naš stric, gospod
JANEZ SKUBIC
DELOVODJA TOVARNE L BONAČ SIN, MEŠČAN LJUBLJANSKI
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 27. t. m. ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. julija 1943.
Rodbini: PODKRAJŠEK. PUHER
po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp.
Kompresor
najmanjt ii a;m za brizganje, kupi Mot"imetan. Celovška :!8.
126-7-7
Kupim kauč
garantirano čist v dobrem stanju. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Bruno«. 12616-7
Pohištvo
Kuhinjsko pohištvo
modeme, izdelave, po zelo ugodni ceni. dokler 'raja zaloga, nudi Stanovanjska oprema, Gradišče 4, vogal.
12615-12
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
OGLASNI
ODDELEK
Parcelo
ob glavni ctr.i na Brinju, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brinje«.
12612-20
Prodam:
novo petsuinovanjsko in šti-ristanovanjske hišo za Bežigradom. enodružinsko na Rudniku, trgovska ob Celovški ia Vodnikovi ffesti. Parcele stavbne in ;ndustrijske v vseh delih mifcta od 40 do 900 lir za kv. m. Rcalitetna pisar, na H-bijan M ro, Cigalctova 1-p.	12613-20
Prodam:
novo veččtanovanjsko hišo zn Bežigradom, pritlično, starejšo hišo v centru, kjer je do voljena zidava za tronadstrop. nico, hišo v Rožn dolini. — Parcele na Mirju, na koncu koleziie oli '!r.i	zn !t,.
žigradom. in kompleks zcml i-šča za rem:zo in pri zvezni prog:. Realitetna pisarna Ku ca ver Ludvik. Miklošičeva 34.
12622-20
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Idrijska ul. 6-1. 12606-23
Prodam piščance
rodejiand pasme, štiri dni stare in tudi večje. Ljubi :anska ulica 63.	13620-27
Šivalni stroj,
rabljen, prodam. Bczlaj, Albanska 8.	12354-29
žago
(Randsage), srednje velikosti, kupi Mntormetan, Celovška 38.
12625-2P
Izgubljeno
Pozabil sem zavitek
l dokumenti v pe;tk, ;3. t. jn. na vlaku iz Renici Areza v Ljubljano. Najditelja presim, da "mi vrne proti nagradi. Ljubljana. Stari trg 3, Ivan Ložar	12619-28
Dotično osebo,
ki je nušlu otroško jopico od sv. Križa do gostilne Nacda in do Rimske ceste ali v gostilni, prosim, da jo oida v upravi Jutra, ker je otrok re-vež in nima ne očeta in ne mame	12617-28
Ročna ura
znamke »Jfarvin« se je izgubila v soboto zvečer od Hra-nilniškili hiš do Bavarskega dvora ali pa na tramvaju od Bavarskega dvori d« Tobačne tovarne Pošten najditelj če prosi, . ker jc ura drag spomin, da jo vrne v upravi Jutra.	12609-28
Našla sem denarnico
z malo vsoto denarja. N
»tov v vseli ?osl. Jutra.
so i Zlata verižica
a- I se je izgubil* v soboto zve-čer. Poštei. najditelj naj jo vrne v upravi Jutra proti denarni nagradi.	! 3614-28
f
Izgubil sem uro
znamki- lko. srebrno -'j. VII. 3913 ob 10 ur; zvečer v zgornjem danem delu glavne aleje Tivolija. Najditelj naj jo vrne proi nagraii v upravi Jutra.	12613-28
Revna begunka
Je izgubua z.ato bioiko v soboto ob 3. ur- od Mikloši. čeve c. naravnost za Ljubljanico do Krakovskega nasipa. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v rgovino »ietina« na vogalu »Kino M»jca«. 12607-3S
Zlato zapestnico
drag spomin sem izgubila v soboto zvečT od Javnih skla dišč do Kresije. Najditelji nud m visoko nagrado. Na. slov v vseb pos. Jutra.
13610-3S
nformacije
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenhurgova ul. 4 tel. št. 2109
.jucijana
staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE
»Čistimadež«
»Smaccbiatore«
čiščenje oblek za najboljše ker čisti hitro, m ne pušča Zahtevajte v vseh trgovinah n dro-serijah. Navodilo uporabe je na steklen e!. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ci-ril-Metodova 3$ a. Telefon 38-90.	297-37
se Je za
zkazal sredstvo temeljito krogov.
•S,	i■ V ■	š&r^iS-«
Kartonažna m papirna industrija J. BONAČ SIN, LJUBLJANA
V-7 \t ^ ■■ ATČfrf's
r W

EM1LIO SALGARI
Zdaj so opazili šest metrov dolgega, ostudnega krokodila, ki je počasi in previdno kobacal iz goste gruče rastlin.
Bilo je, kakor da bi mu bili na zgrbančenem hrbtu zasadili cel vrt. Izmed koščenih, z blatom zalitih luskin mu je rastla močvirna trava. Glavo je držal pod vodo, le časih jo je vzdignil in hlastnil po zraku. Tudi rep je imel skrit.
»Ali ga ustrelimo?« je vprašal Stiller.
Kapitan mu je rekel, da nikar.
Moko je odrezal veliko vejo, jo osmukal in zlezel z njo k močvirnim rastlinam, ki so pokrivale breg.
Carmaux in Stiller sta storila takisto, med tem ko sta si kapetan in Jara poiskala za drevjem drug prostor.
Krokodil se je počasi bližal. Njegov rep je ostal pri tem docela miren. Toliko da je gibal z nogami, kakor bi se jih bal pokazati.
Le nekaj korakov je še imel do otočka, ko je iz
kupa vodnih rastlin mahoma prilezel drug krokodil. In takoj nato se je nagloma vzdignil iz vode tretji, ki je srdito planil proti onima dvema.
»Kaj bo zidaj?« je vzkliknil Carmaux.
»Tebie se očitno ne mislijo lotiti!« ga je Stiller potolažil.
Tedaj sta se začula drug za drugim dva rezka briizga.
Videli so, kako sta dva druga kajmana planila z bližnjega otočka v preliv in jela z mogočnima repoma otepati po vodi. Med tem ko se je eden pridružil onim trem, ki so se ruvali, je drugi, manjši, mirno zlezel k bregu, kjer je stalo trstičje, se oprl na rob in zadovoljno gledal, kako se je četvorioa dvoživk besno zaganjala drug v drugega, odpirala velikanska žrela in kazala silne zobe.
Zdaj so tako živahno gibali z repi po vodi, da je brizgala pena visoko v zrak in so valovi pljuskali na vse strani. Skušali so zdrobiti drug drugemu čeljusti in rjoveli kakor biki, tako da je celo tuljenje opic utihnilo.
Neka samica se je bila med tem zleknila po bregu. Gledala je prizor, kakor da ji ni nič mar.
Eden izmed štirih nasprotnikov, morda najslabot-nejši med njimi, je bil kmalu nezmožen za boj. Nasprotnik mu je bi odgriznil rep in skrajni konec čeljusti. Kri je kar curljala od pohabljenega. Imel je dovolj; obrnil se je in odkobacal k vodnim rastlinam, okrog katerih je dobila voda rožnato barvo.
Kmalu nato je odpadel drugi. Raztrgali so ga bili na kose.
Pa ,tudi tista dva, ki sta še ostala na bojišču, sta bila v klavrnem stanju. Eden je imel spodnjo čeljust vso razkleščeno. Drugi je bil izgubil zadnjo nogo. Vkljub temu pa ste se še vedno zaganjala drug v drugega.
Prvi se je kmalu upehal. Pobegnil je k otočku, ki so ga bili zasedli flibustirji. Rana mu ni dovoljevala nadaljnjega boja, čeprav bi se bil še lahko branil z repom.
Moko ga je hotel iz usmiljenja pobiti s svojim kolom. Toda velekuščar, ki je bil prišel za nasprotnikom, ga je prehitel.
Nov boj se je vnel tik ob čolnu flibustirjev. Repova sta udrihala in tleskala, da je voda v curkih brizgala kvišku, in zobovji sta z glasnim truščem udarjali ob koščene luskine.
»Za Boga, Moko! Pozor na čoln!« je kriknil Car-maux.
Tudi gusar je bil opazil, da je čoln v nevarnosti. Živali sta tako besno mlatili z repoma, da sta vsak hip utegnili prevrniti lahki čolnič.
Moko je takoj skočil v močvirno rastlinje. Tovariša sta jo ubrala za njim. Tedajci pa je nekaj zamolklo pljusknilo. S silnim udarcem sta bili živali prevrnili čoln, ki se je takoj potopil pod vodo...
»Prekleto!« je vzkriknil Stiller.
Ne meneč se za nevarnost, je Moko srdito planil proti krokodiloma. S svojim kolom je tako besno oplazil enega po bodikastem hrbtu, da se je obrnil. Bil je tisti z razsekano čeljustjo. Namesto da bi pobegnil, pa je skočil na breg in napadel črnca, ki je komaj še pravočasno odskočil.
Ventimiljski se je bil z mečem v roki zapodil na pomoč. Po bliskovo je zasadil pošasti ostrino v žrelo.
»Nazaj, kapitan!« je Moko zavpil.
In spet je treščil njegov kol ranjenega plazilca po hrbtu.
Zver je stala nekaj trenutkov kakor omotična. Nato ie zbrala poslednje moči, se odvrnila od brega in se potopila v preliv, pustivši za seboj krvavo sled.
15. POGLAVJE Splav
S čolnom vred so bili flibustirji izgubili vsa živila in del streliva. K sreči so imeli pri sebi še nekaj sto svinčenk za puške. Tudi tople cdeie, ki so jih varovale nočne vlage, so bile rešene, ker jih je nosila Jara.
Njihov položaj sredi širnih močav, kjer niso vedeli kod ne kam, nikakor ni bil ugoden. Toda črnec jih je potolažil. Dejal je. da bi bil zajtrk iz krokodiljih repov kaj slasten. 2e večkrat jih je bil jedel.
»Lesa nam tudi ne manjka!« je rekel gusar, ki ni nikoli izgubil poguma. »Moji vrli mornarji bodo pač menda znali stesati splav iz hlodov! Mokova sekira bo že storila svojo dolžnost!«
Ta čas, ko sta s »prijateljem oglarjem« izbirala ob bregu primeren les, sta se Carmaux in Stiller odpravila iskat kaj primernega za hrano.
Otoček je bil večji, nego so izprva mislili, in ves pokrit z gozdom. Na tleh, ki so bila mastna od strohnelega listja, je raslo obilo raznih palm in gostega grmovja.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani