PAPIRNICA
Velika izbira VELIKONOČNIH voščilnic in kartic.
V sodelovanju s Foto Tekauc sprejemamo filme v razvijanje. Tel.: 03/ 898-33-90
LETO VII m APRIL 2001 100 SIT
Sp Do 35
Knjiži I TOT
LIST Glasilo Občine Šoštanj.
Prva številka LISTA je izšla 73. aprila 7995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 7996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj, člen 2: Javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku.
Stran 3: Razpis za socialna in neprofitna stanovanja
Škratje
I o bodo vse ure kazale isti čas, bo - konec sveta. Ta pregovor o človeški želji po popolnosti lahko spremenimo: ko bo izšel časopis brez tiskarskega škrata, bo konec sveta.
Škrat obiskuje tudi LIST. Meni se zdi grozno, da nas obišče že pred izidom. Mi smo na primer hoteli to številko posvetiti turizmu pa nam škrat pripelje kostno moko.
Prav, smo rekli. Naj se tudi na straneh LISTA odzr-cali realnost Šaleške doline, ali če hočete: zmedenost (ne)koncepta po letu 2023, ko bi naj pričeli zapirati premogovnik, in vprašanji, ali naj TEŠ še naprej dela elektriko in če, iz česa.
Če odmislimo trdno namero nekaterih rudarjev, da bodo izkopali ves lignit, se o bodočnosti Šaleške doline očitno kosata dva koncepta. Turizem proti razvoju "komunalne" industrije? Nobena skrivnost ni, da je v Velenju zbran lobi sežigalcev odpadkov, ki vodijo projekt sežigalnice v Kidričevem. Ti so celemu sverovzhodnemu delu Slovenije predpisali, koliko komunalnih odpadkov je treba "proizvajati", da bodo lahko kovali dobiček. Sežig kostne moke v TEŠ je lahko v tem pogledu nevaren presedan in težko je verjeti, da po ostrem odporu v Kidričevem sežigalci že niso vrgli oči na Šoštanj.
Po drugi strani se uresničujejo sanje iz utopističnega plakata, ki je napovedoval razcvet turizma že v zgodnjih 80. letih. Velenje kar razpihuje od turistično promocijskih projektov, pa naj bo to šport, rekreacija ali muzejski in umetniški dogodki. Vsi se komaj nagnetejo v TIC-ov vodnik, za katerega odgovarja sam župan mestne občine.
Mi smo škratov izziv sprejeli. Ponujamo vam oboje. Kostno moko in turizem. Dober časopis se po našem mnenju ne bi smel opredeliti ne za to ne za ono "stran". Čas bo pa zanesljivo pokazal, kdo ima prav: človek ali narava.
Upam, da bo čas delal tudi v korist napadenega novinarja Petka, tako pri okrevanju kot pri odkrivanju brutalnih napadalcev. Morda bodo ob pohlepu po milijonski nagradi tudi kriminalisti pospešili svoje delo. Vprašanje je le, kaj misli o tem novinar Petek. Miro Petek! Ne Vojko, kot nam ga je škrat prekrstil v prejšnji številki LISTA.
Peter Rezman
Šoštanjska sežigalnica kostne moke in ...
Samo ogenj zavedanja
lahko uniči problem kostne moke.
Anonimus
ostno moko je potrebno nekje uničiti, morda sežgati, kajti to je problem in problem je potrebno rešiti. Obstaja več možnih lokacij uničenja. Ali obstaja kakšna nevarnost za okolje, bo po vsej verjetnost povedala "stroka", ki bo določila mesto uničenja. Če pa bodo analize pokazale neškodljivost sežiga in se bodo pravi strokovnjaki odločili za sežig kostne moke v našem okolju, potem naj velja spodaj napisano.
Ljudje se zelo pogosto upiramo neprijetnim odločitvam in zganjamo hrup okoli vsega, kar neposredno zadeva nas same, skoraj vedno pa smo pomirjeni, če se kaj dogaja pri sosedih, samo da to ni na domačem dvorišču. Tokrat naj bo drugače. Pokažimo svetu, da smo občani Šoštanja dobri gostitelji in
Sežiganje "biomase" na prostem.	Foto: arhiv
pomagajmo rešiti problem kostne moke. DA, naj bo naš odgovor, naj se vidi in čuti, da smo ljudje odprtih src, radostni v sebi. DA, naj bo odgovor, da gremo življenju nasproti.
Osnova in bistvo naše Zemlje in človeka na njej je mir, tišina in zavedanje. Kadar se kdorkoli upira, je v konfliktu s seboj in svetom. Upiranje zatorej ni potrebno, energijo pa je potrebno usmeriti v zavedanje - to je povsem dovolj. Zavedati se, pomeni posekati vsak možni problem v njegovih koreninah, v vzroku, ne pa reševati nezavedno posledico, ki nastane skozi čas. Na svetu obstaja nešteto problemov, ki trkajo na naša vrata. Ljudje, ne odprimo samo vrata sežigalnice naše elektrarne, temveč odprimo na široko vrata naših src in dokažimo, da smo za celoto in da ne potiskamo problema k našim sosedom in prijateljem. V naši sežigalnici ne bi kurili samo kostne moke, kuriti bi lahko pričeli vse vrste problematičnih zadev. Na primer, celotno zgrešeno kmetijsko politiko, vse ekološke probleme, pesticide, vso komunalno navlako, celotno problematiko razvpitih afer Elana, Tama in vseh drugih propadlih tovarn in podjetij, vse težave odpuščenih delavcev, vse umotvore politikov in njih strankarske puhlosti, tekmovalnosti, vsa prizadevanja po več in več, vse klečeplazenje in čredno sledenje nezavednemu, cenenemu in površinsko usmerjenemu umu. Izgorele bi lahko vse značilnosti sodobnega, v suhoparno znanost in izkoriščanje usmerjenega človeka ter nenazadnje ves izkoriščevalski materializem, ki prihaja z zahoda. V tej poplavi kurilnega goriva lahko prepoznamo, da predstavlja sežig kostne moke samo kapljico v prostranem morju nakopičenih težav.
Vse nezavednosti in vse napake so skrite v človeku, saj je le on tvorec vsega in vse prihaja iz njega. Te nezavednosti je zatorej potrebno zažgati v samem viru ali njihovem temelju. Sežgemo jih lahko samo na en način in to je z globokim meditativnim zavedanjem. To je prava sežigalnica lažnega in namišljenega sveta. Bodimo torej svetel zgled, saj prihajamo iz Šoštanja - mesta svetlobe.
Jani Napotnik
Stran 2,4
Večina meni, da se lahko v TEŠ opravi poskusni sežig predelanih živalskih beljakovin in maščob.
Stran 8,9	1 " m s-
Predstavljamo delovanje neprofesionalnih aktivistov Turistične zveze občine Šoštanj.	PR15TAV/- ■%,.!. „ M.
Stran 7
Pošta se je preselila na novo lokacijo. Poštarji so zadovoljni, kaj pa stranke?
Stran 16
Mladinski odsek PD Šoštanj organizira predavanje o Kitajski.
Pridite v Mestno galerijo.
Svet Občine Šoštanj je mnenja., da se v TEŠ lahko opravi poskusni sežig kostne moke
Javnost bo nadzirala stroko
Poročili iz razprave o morebitnem poskusnem sežigu kostne moke v TEŠ ter povzetek svetniških vprašanj in pobud
z 19. redne seje Občine Šoštanj
Poskusno sežiganje predelanih živalskih beljakovin in maščob v TES
uvodu je župan občine Milan Kopušar predlagal, da se točka z naslovom Informacija Ministrstva za okolje in prostor in ERICo glede ravnanja s predelanimi živalskimi beljakovinami in maščobami uvrsti na začetek seje.
V
Državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor za evropske zadeve g. Marko Slokar je v uvodu na kratko povzel aktivnosti ministrstva, ki so v celoti objavljene v gradivu za 19. sejo. Poudaril je, da se zadeva v javnosti pogosto predstavlja predimenzionirano in da v bistvu ne gre za problem kostne moke, ampak težave, ki so nastale zaradi pojava bolezni "norih krav". S pojavom te bolezni so Evropska komisija in posamezne države članice sprejele vrsto začasnih ukrepov, da bi zaustavile širjenje te bolezni med živalmi in preprečile možnost okužbe ljudi. V sklop teh ukrepov spada prepoved uporabe kostne moke za prehrano živali, ki so namenjene za prehrano ljudi.
Izkušnje iz Avstrije, kjer se moka in živalske maščobe na podlagi posebnega dovoljenja že uporabljajo predvsem v cementarnah, nekaterih drugih industrijskih pečeh, termoelektrarnah in tudi kot gorivo v sežigalnicah odpadkov, so zelo pozitivne.
Ministrstvo za okolje in prostor je na osnovi doma pridobljenih podatkov in izkušenj iz tujine predlagalo, da se pred dokončno odločitvijo o izboru uporabnikov kostne moke v energetske namene, izvedejo industrijski preizkusi za vsako napravo posebej in tako še dodatno preverijo že pridobljeni parametri. Kurilne naprave v TEŠ so ustrezno urejene za doziranje Sipkega materiala z velikostjo delcev, kot jih ima moka iz predelanih živalskih beljakovin. Tako naj bi se tudi v TEŠ na podlagi posebne odločbe Ministrstva za okolje in prostor in pod nadzorom pooblaščene institucije za izvajanje meritev emisij izvedel preizkus uporabe moke v energetske namene. Pred izvedbo preizkusa bo lokalna skupnost in javnost obveščena o podrobnostih. Vsi rezultati izvedbe preizkusa bodo v celoti javni.
Nato je Andrej Glinšek, univ.dipl. inž. kem. iz inštituta ERICo Velenje predstavil delovno poročilo karakterizacije predelanih živalskih beljakovin in maščob z vidika možnosti njihove uporabe kot sekundarnega energetskega vira.
V raziskavi je predstavljena primerjalna analiza med karakteristikami vzorcev mesne, kostne in perne moke ter vzorcem lignita. Za določitev lastnosti perne, mesne in kostne moke z vidika možnosti njihove uporabe kot energetskega vira v TEŠ je primerjava z velenjskim lignitom najbolj smiselna, saj so tako karakteristike lignita kot tudi emisije, ki nastajajo pri njegovem kurjenju, dobro poznane in ovrednotene.
Analiza plinastih produktov po popolnem sežigu ne kaže bistvenih razlik med posameznimi vzorci, za ovrednotenje emisij pri sežigu teh snovi v kuriščih termoenergetskih objektov je potrebno analize plinastih produktov opraviti na pilotnem preizkusu sežiga.
Na podlagi rezultatov analiz težkih kovin lahko pepel, ki je ostal po zgorevanju, klasificiramo kot inerten odpadek, saj nobeden od izmerjenih parametrov ne presega mejnih vrednosti, določenih s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Ur.L. RS, 5/00).
Primerjalne do sedaj opravljene analize kostne, mesne in perne moke ter povprečnega vzorca velenjskega lignita so pokazale, da vzorci mesne, kostne in perne moke ne vsebujejo snovi, ki bi predstavljale potencialno nevarnost za okolje. Pepel, ki ostane po popolnem sežigu teh vzorcev, lahko na podlagi izmerjenih parametrov klasificiramo kot inerten odpadek. Po opravljenih analizah ERICo predlaga pilotni poskus kurjenja kostne, mesne in perne moke ob hkratnem kontinuiranem spremljanju lastnosti goriva, merjenju emisij pri zgorevanju ter raziskavo lastnosti trdnih preostankov po zgorevanju.
Razprava
Anton Koren (SDS): Izrazil je dvom glede verodostojnosti dela strokovnjakov in nezaupanje do zavoda ERICo in pri tem navedel primer, da mnogi pogini rib v reki Paki nikoli nisò bili raziskani in sankcionirani.
Predlagal je, da se o tej zadevi preveri mnenje vseh prebivalcev Občine Šoštanj, da ne bodo v njihovem imenu odločali samo svetniki.
Danilo Čebul (Neodvisna lista za razvoj in obnovo Občine Šoštanj): Svoj malo daljši nastop je začel z opominom, da se je Šoštanj šele rešil 30-letnega obdobja stagnacije, pa z nameravanim sežiganjem kostne moke že drsi v novo težavo, ki bo, četudi zgolj zaradi psiholoških učinkov, med drugim odvrnila investitorje, ki naj bi v Šoštanj prišli. Zanj ni važno, koliko finančnih sredstev bi občina dobila, in se je vpraševal, ali ima kot član sveta pravico verjeti strokovnjakom, saj lahko gre le za manipulacijo Ministrstva za okolje in prostor, dokler k tej zadevi ne dobimo tudi pozitivnega mnenja Ministrstva za zdravstvo.
Opozoril je, da je ERICo opravil študijo v idealnih pogojih, ki se bistveno razlikujejo od pogojev v kurišču TEŠ-a. Od vseh potencialnih nevarnosti pa je posebej opozoril na kadimij. Svoj nastop je zaključil s predlogom, da se o nameravanem sežigu pridobi še mnenje Ministrstva za zdravstvo.
Matjaž Cesar (LDS) je pričel z mislijo, da plačujemo napačne odločitve naših prednikov. Menil je, da moramo svoje odpadke odstraniti sami, in dodal, da po individualnih kuriščih naših hiš še zdaleč ni toliko nadzora nad tem, kaj se kuri, kot je to primer v TEŠ.
Zbodlo pa ga je, da so se velenjski politiki prebudili šele, ko se je pričelo govoriti o denarnem nadomestilu za sežiganje. Poudaril je, da se moramo v Šoštanju glede teh nadomestil pogajati sami.
Maks Jelenko (SLS+SKD) je izjavil, da so ga strokovnjaki skoraj prepričali, vendar se vseeno boji, kako bi sežiganje kostne moke vplivalo na vegetacijo. Glede nadomestil je prav tako izrazil dvom, saj TEŠ še vedno dolguje odškodnine okoli 300 lastnikom gozdov v Šaleški dolini. Rekel je, naj se najprej poravnajo stari dolgovi, potem pà bi se lahko pogovarjali naprej.
Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za razvoj in obnovo Občine Šoštanj) je povedala da gre navadno tudi pri strokovnjakih za dve struji, ki sta si med seboj nasprotni. Zato pravi, da si moramo postaviti drugačno vprašanje, in sicer: ali bo ogroženost našega zdravja v Šoštanju večja od te, ki je navzoča sedaj, ko kurijo v TEŠ lignit? Meni, da se v Šoštanju stanje zaradi kurjenja kostne moke v TEŠ ne more poslabšati. Če pa bi analize po poskusnem sežigu pokazale večjo ogroženost od sedanje, potem bo temu odločno nasprotovala.
Izrazila je tudi upanje, da bo občina za takšen odnos do problema nekaj dobila, očitno pa je, da bi radi tudi Velenjčani pristavili svoj lonček.
Za konec je izrazila zadovoljstvo, da se je vodstvo TEŠ-a odločilo, da ne bo pričelo s poskusnim sežiganjem, dokler se o tem ne obvesti lokalne skupnosti.
Anton Skornšek (SLS+SKD) je najprej poudaril, da kolikor kostne moke se bo pokurilo v TEŠ, toliko se bo zmanjšala poraba lignita. Manj lignita, bolj bo čisto, je pribil. Glede že opravljene ekološke sanacije v TEŠ je povedal, da je TEŠ že naredila več, kot se je od nje zahtevalo, in je čas, da končno od države tudi nekaj profitiramo. Rekel je še, da smo vsi, ki jemo meso, proizvajalci teh odpadkov, ne le kmetje, stroki pa je potrebno verjeti.
Marjan Jakob (SLS+SKD) je uvodoma podprl razprave Matjaža Cesarja, Cvetke Tianuer in Antona Skornška. Potem je izpostavil dejstvo, da zadeva ne more biti sporna, če se Avstrijci tako zavzemajo, da bi dobili kostno moko. Povedal je še, da je upravni odbor kmetijcev Šaleške doline, v katerem je dvajset najuglednejših kmetov, projekt sežiganja kostne moke v TEŠ podprlo.
Marjan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi) je rekel, da mora cela država plačati davek. Ni prav, da je država prišla v Anhovo in jim rekla, da bo pokurila kostno moko in pika. Rekel je, da bomo v Šoštanju sežiganje kostne moke dovolili ali pa ne in da je vse odvisno od cene.
Drago Koren (N.Si) je uvodoma pojasnil, da je težko razpravljati, če niso znana vsa dejstva. Zato je najprej kar med razpravo postavil vprašanje, kako je z odškodnino. V gradivu je namreč ni zasledil. Odgovoril mu je Slokar, ki je rekel, da sežiga kostne moke ne moremo primerjati s sežiganjem odpadkov in da gre pri tem zgolj za neke vrste biomaso (kot so npr. lesni sekanci). Ker škode ne predvidevajo, tudi ne predvidevajo nobene odškodnine. Dodal je še, da sam nikoli ne bi pristal na izplačilo odškodnine zato, da bi dovoli povzročati škodo sebi ali okolju. Odškodnine torej ne bo, poudaril pa je, da se je o drugih oblikah finančnih nadomestil
mogoče pogovarjati.
Nato je Koren zastavil vprašanje, kakšna je tehnološka razlika med TEŠ in Toplarno Ljubljana. Direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik je odgovoril, da bistvenih razlik ni, da pa izkušenj s to zadevo v Sloveniji še nimamo. Slokar je dodal, da bi bila Toplarna Ljubljana zaradi logistike dejansko najcenejša rešitev, vendar toplarna zanesljivo nima ustreznih naprav za doziranje moke v kurišče.
Po končani razpravi članov sveta so dobili besedo pristojni strokovnjaki, ki so sodelovali na seji.
Direktor inštituta ERICo mag. Franc Avberšek je v odgovor razpravljalcem, ki so dvomili v korektnost stroke, izjavil, da njega nič ne moti, če bo študije o vplivih sežiganja kostne moke v TEŠ izvajal še kdo drug, ne le ERICo. Povedal je tudi, da ERICo ne more sam opraviti vseh analiz, ker gre za zelo drage aparature in postopke, ki jih vseh ERICo še ne obvladuje.
Nato je izrazil prepričanje, da postaja ekologija velik posel in bi bilo škoda, če bi v Šoštanju zamudili možnosti in ne bi izkoristili kapacitet, ki so na voljo in ki za reševanje določenih težav popolnoma ustrezajo. Še posebej se mu zdi pomembno to zato, ker bi v primeru, da tudi pilotni poizkus sežiga v TEŠ ne pokaže nobenih škodljivih rezulata-tov, lahko takšen posel trajal zelo dolgo.
Na koncu je poudaril, da bo ERICo delo, ki ga bo pri tem projektu dobil, opravil strokovno in pošteno.
Jaroslav Vrtačnik, direktor TEŠ je poudaril, da oni sami brez vednosti javnosti ne bodo storili ničesar, saj so si izkušnjo z zdravili izpred desetih let dobro zapomnili. Poudaril je, da se na tej seji sveta ne pogovarjamo o trajnem sežiganju kostne moke, ampak gre zgolj za pilotni oziroma poskusni sežig, na podlagi katerega se bo odločalo dalje.
Povedal je tudi, da sami v TEŠ še niso pripravili tehnologije doziranja kostne moke in bodo to storili šele po tej seji sveta, če ne bo svet občine temu izrecno nasprotoval. Rekel je, da računajo, da bi lahko bili pripravljeni za poskusni sežig približno čez mesec dni.
Državni sekretar Marko Slokar: "Veliko takšnih razprav sem že slišal v svoji karieri. Tudi pri vas nisem slišal nič novega".
Milojka Komprej
Marko Slokar z Ministrstva za okolje in prostor je kritiziral tiste svetnike, ki se najprej bojijo tistega, česar ne poznajo, ko pa se o določeni stvari poučijo od strokovnjakov, pa takšno vedenje uporabljajo kot argument proti.
Na koncu je poudaril, da takšnih problemov ne smemo reševati na način odškodnin, ampak bolj konstruktivno.
Sledilo je nekaj replik, nato pa je župan Milan Kopušar, ki je sejo vodil, pozval svetnike, naj se ne izmikajo odgovornostim, ki sojih sprejeli z izvolitvijo in zatorej predstavljajo vse občane, ne zgolj sami sebe.
Na podlagi razprave je župan oblikoval mnenje sveta občine in ga dal na glasovanje. Predlog se je glasil: TEŠ pripravi "dan odprtih vrat", ko bo izvajal pilotni poizkus sežiganja kostne moke, kamor bodo povabili vse člane sveta in drugo zainteresirano javnost. Svet Občine Šoštanj sprejema informacijo Ministrstva za okolje in prostor in se
strinja, da se pod navedenimi pogoji in strokovnim nadzorom opravi poskusni sežig kostne moke v TEŠ.
Od devetnajstih svetnikov (opravičeno je manjkal samo Vojko Krneža), je za takšno mnenje glasovalo štirinajst članov sveta. Proti so glasovali člani sveta iz vrst SDS in N.Si.
Pobude svetnikov
V zadnji točki 19. redne seji Sveta Občine Šoštanj so člani sveta podali sledeča vprašanja in pobude:
Matjaž Cesar (LDS) je glede na to, da je Občina Šoštanj delni solastnik Komunalnega podjetja Velenje, predlagal, da se preveri, kako je mogoče, da za enaka stanovanja in enako število oseb v istem bloku na Aškerčevi cesti 5/b stranki plačata bistveno različno višino komunalnih prispevkov.
Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za razvoj in obnovo Občine Šoštanj) je povedala, da je KS Šoštanj že pričela s pripravami za letošnjo proslavo - praznovanje 90. obletnice povzdiga Šoštanja na raven mesta, ki bo 28. junija. Krajevna skupnost pripravlja predlog, da bi bil to v bodoče krajevni praznik. Pozvala je vse tiste, ki lahko kakor koli pospešijo akcijo, da se naše mesto polepša (tu misli predvsem na Trg bratov Mravljak in nekatere druge fasade), da to tudi storijo.
Ker se je pošta preselila iz občinske stavbe, daje pobudo, da se v teh prostorih uredi poročna ali kakšna reprezentančna dvorana in bi se morda ob praznovanju 90- letnice lahko opravila v našem mestu tudi kakšna poroka. Zdi se ji prav, da se ti prostori izkoristijo, ne samo za denar, ampak kaj takega, kar bi nas obogatilo in nenazadnje približalo občanom.
Franc Rogelšek (SDS) ugotavlja, da so prostorski akti za območje Občine Šoštanj že nekaj časa sprejeti, vendar Metleče že v obstoječi zazidavi in poselitvi niso prostorsko obdelane. Osnovna infrastruktura je na meji regularnosti: kanalizacija se iz blokov steka v Bečovnico, ostali del Metleč pa na metleške travnike in od tod v Toplico. Pločnika ob izredno prometni cesti ni. Cestna razsvetljava ni zadovoljiva. Asfalt pri blokih je izredno poškodovan od vožnje tovornjakov. Parkiranje je kar na zelenicah (pri blokih). Pitna voda pri blokih odteka. Potem je postavil vprašanja: Kdaj bodo Metleče določneje urejene v prostorskih aktih, kdaj in kako se bo pristopilo k sanaciji infrastrukture in kdaj bo v Metlečah urejen pločnik?
Danilo Čebul (Neodvisna lista za razvoj in obnovo Občine Šoštanj) je dal pobudo, da se na naslednjo sejo uvrsti že pripravljen odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo Šoštanj.
Drago Koren (N.Si) se je navezal na vprašanje M. Cesarja in izjavil, da ne razume, kako lahko v 6 mesecih porabiš 9 m3 vode, v dveh mesecih pa 250 m3. Tak obračun je namreč prejel sam in ve, da ni bil edini. Sprašuje tudi, ali potekajo kakršne koli aktivnosti glede izgradnje kanalizacije v Lokovici^ Zakoličba je namreč narejena, sedaj pa ljudje, ker se nič ne dogaja, sprašujejo, ali lahko te količke odstranijo.
Direktorica občinske uprave Mirjam Povh je povedala, da gre verjetno pri vseh primerih za napake in da se je potrebno v tej zvezi oglasiti v pisarni za pritožbe na Komunalnem podjetju Velenje in zadeve urediti tam. Župan Milan Kopušar je dodal, da ima občina v nadzornem odboru in skupščini podjetja svoja člana in se bo preko njih opozorilo na pritožbe, ki jih imajo porabniki komunalnih storitev v naši občini.
Marjan Jakob (SLS+SKD) je povedal, da je Kmetijska zadruga Šaleška dolina računala, da bo v izpraznjenih prostorih, kjer je bila pošta, uredila Hranilno kreditno službo, predvsem zaradi starejših ljudi, da bi jim ne bilo potrebno hoditi po stopnicah. Če pa to ne bo mogoče, bodo poiskali kakšno drugo rešitev.
Monika Korošec (SDS) je vprašala, kaj se dogaja z rokometnim igriščem oz. kaj je bilo v zadnjih 5 letih tam narejenega. Daje pa tudi pobudo, da se na avtobusni postaji, kjer so vsi prostori prazni, uredi javni WC.
Štefan Szabo (LDS) je dal pobudo, da se zastava pred občino zaradi dotrajanosti odstrani ali zamenja z novo.
Anton Skornšek (SLS+SKD) je vprašal, ali se je že pričel postopek za zamenjavo našega predstavnika v Nadzornem odbor Komunalnega podjetja Velenje, kot je bilo sklenjeno na eni prejšnjih sej.
Vlado Videmšek (nestrankarski), je dal pobudo, da se prične postopek za spremembo srednjeročnega in dolgoročnega prostorskega plana, in sicer se meja vplivnega področja Premogovnika premakne južno od severne ceste Gaberke-Ravne. Po informacijah Premogovnika se meja eksploatacije pomika južno od severne ceste.
APRIL 2001
'azDis za
Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
sta nova n a
STRM
3
DELOVNI ČAS		
I Cenjene stranke obveščamo, da bodo naše poslovalnice in agencije od 2. 4. 2001 dalje		
poslovale po novem, in sicer:		
Poslovalnica Šoštanj	od ponedeljka do petka:	od 08.00 do 18.00
	sobota:	od 08.00 do 12.00
Poslovalnica Velenje, Rudarska	od ponedelja do petka:	od 08.00 do 18.00
	sobota:	od 08.00 do 12.00
Agencija Upravna enota Velenje	ponedelejek, torek, četrtek: od 07.30 do 14.30	
	sreda:	od 07.30 do 16.30
	petek:	od 07.30 do 12.30
Poslovalnica Nak. center Velenje:	od ponedeljka do petka:	od 08.30 do 12.00 in
		od 15.30 do 18.00
	sobota:	zaprto
Poslovalnica Gorenje Velenje:	od ponedeljka do petka:	od 07.30 do 11.30 in
		od 13.30 do 15.30
	sobota:	zaprto
Agencija Premogovnik Preloge:	od ponedeljka do petka:	od 07.30 do 13.30
	sobota:	zaprto
Poslovalnica Šmartno ob Paki:	od ponedeljka do petka:	od 08.00 do 1 1.30 in
		od 15.00 do 17.30
	sobota:	zaprto
Poslovalnica Mozirje:	od ponedeljka do petka:	od 08.00 do 18.00
	sobota:	od 08.00 do 12.00
(0	banka velenje	
	Banka Velenje d. d., Velenje.	
	bančna skupina Nove Ljubljanske banke	
18/91 in 21/94) in Pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list Občine Šoštanj, št. 5/98) Občina Šoštanj objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ
I.	SPLOŠNI POGOJI
1.
Neprofitna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem
upravičencem, ki so občani Občine Šoštanj in državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da ima prosilec prijavljeno stalno bivališče v Občini Šoštanj najmanj dve leti pred objavo razpisa in da na tem naslovu dejansko prebiva;
-	da se mesečni dohodek na družinskega člana prosilca v obdobju od 01.10.2000 do 31.12.2000 giblje nad mejo, ki ga izloča iz kroga upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92).
To je bruto dohodek na družinskega člana, ki je nad:
1.29 % plače v državi za otroke do dopolnj. 6. leta starosti ali 60.196,17 SIT;
2.34%plačevdižaviza otroke od 7. do 1 ■4. leta slarosfi ali 70.574,82 STT;
3.42 % plače v dižavi za ok. od 15. lela do zaklj. šolanja ali 87.180,66 SiT;
4.52 % plače v dižavi za odrasle osebe ali 107.937,96 SIT.
Tako ugotovljen dohodek družine ne sme presegati naslednja merila:
Povprečna bruto plača v državi za obdobje od 01.10.2000 do
31.12.2000	je znašala 207.573,00 SIT.
V dohodek se poleg plače štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih
posamezniki in njihovi ožji družinski člani prejeli v obdobju od 1.10.
Štev. članov gospodinjstva	Skupni dohodek družine, preračunan na dolžinskega člana, ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno bruto plačo v državi v obdobju od 01.10.2000 do 31.12.2000.
1	80 % ali 373.631,40 SIT
2	50 % ali 622.719,00 SIT
3	20 % ali 747.262,80 SIT
4	5 % ali 871.806,60 SIT
5 in več	Največ do povpr. plače v dižavi ali 1.037.865,00 STT
2000 do 31.12.2000.
2.
Dokazilo o izpolnjevanju pogojev mora udeleženec razpisa dopolniti z izjavo o verodostojnosti podatkov, ki jih je s prijavo oddal.
3.
Upravičenci do neprofitnih stanovanj v najem so po tem razpisu tudi državljani, ki so najemniki socialnih stanovanj, pa njihov skupni prihodek družine presega mejo, ki je določena za socialne upravičence.
4.
Na tem razpisu ne morejo sodelovati:
-	lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem zakonu, ne glede na to, ali stanovanje še imajo v lasti ali ne;
-	lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše;
-	državljani, ki so že imeli ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, pa so po lastni odločitvi ali sklepu sodišča pravico do stanovanja izgubili, razen sklepa ob razvezi.
5.
Stanovanjske razmere, ki vplivajo na uvrstitev pri pridobitvi neprofitnega stanovanja v najem po tem razpisu, so:
-	stanovanjski status udeleženca razpisa;
-	kvaliteta bivanja;
-	utesnjenost v stanovanju;
-	arhitektonske ovire;
-	mlada družina, mladi (roditelja stara do 30 let);
-	družina z večjim številom otrok;
-	invalidnost;
-	družina z manjšim številom zaposlenih;
-	izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca.
Stanovanjske razmere ugotavlja in točkuje komisija, ki jo imenuje župan Občine Šoštanj.
II.	PODATKI IN DOKUMENTACIJA K VLOGI
6.
Udeleženci tega razpisa morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na Občini Šoštanj, priložiti naslednja potrdila in dokazila:
1.	potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje;
2.	potrdilo o stalnem bivališču s časom bivanja v Občini Šoštanj za udeležence in ožje družinske člane ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše od 1 meseca - izda UE Velenje;
3.	dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Slovenije - izda UE Velenje;
4.	dokazilo o stanovanjskem statusu udeleženca in družinskih članov - najemna ali podnajemna pogodba;
5.	potrdilo o bruto dohodkih za udeleženca in družinske člane za obdobje od 01.10.2000 do 31.12.2000 - izdajo izplačevalci;
6.	potrdilo izplačevalca o bruto dohodkih in prejemkih izven delovnega razmerja za udeleženca in ožje družinske člane za obdobje od 01.10.2000 do 31.12.2000;
7.	potrdilo o nezaposlenosti za udeleženca razpisa in njegovega zakonca s podatki o višini prejemkov za obdobje od
01.10.2000	do 31.12.2000;
8.	s strani Davčnega urada overjeno fotokopijo napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto;
9.	izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma komisije za razvrščanje, če gre za:
-	invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo,
-	družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo;
10.	potrdilo, če je udeleženec razpisa ali ožji družinski član gibalno ovirana oseba;
11.	dokazilo o stopnji strokovne izobrazbe udeleženca in njegove-
ga zakonca - fotokopija spričevala, diplome,...;
12.	dokazilo o prijavi na prejšnje razpise (sklep);
13.	pisno izjavo prosilca in njegovih družinskih članov, da ne razpolagajo z nepremičninami ali premičninami v Republiki Sloveniji ali v tujini, ki bi presegale 25% vrednosti primernega stanovanja;
14.	ostala potrdila in dokazila o izpolnjevanju pogojev tega razpisa.
7.
Udeleženci tega razpisa morajo k prijavi oddati vsa v 6. točki navedena dokazila, sicer je vloga nepopolna in se zavrže.
Popolne vloge bo obravnavala posebna komisija Občine Šoštanj, ki bo opravila oglede in točkovanje stanovanjskih razmer in drugih, za uvrstitev na prednostno listo v razpisu določenih pogojev.
8.
Pogodba za najem neprofitnih stanovanj po tem razpisu se sklepa za nedoločen čas.
III.	ŠTEVILO STANOVANJ
9.
Na podlagi tega razpisa bo udeležencem v najem oddanih 12 (dvanajst) novih neprofitnih stanovanj, predvidoma do decembra 2001, ter vsa neprofitna stanovanja, ki bodo eventualno izpraznjena ali pridobljena v času veljavnosti prioritetne liste iz tega razpisa.
10.
Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem bo Občina Šoštanj upoštevala naslednje površinske normative:
Število družinskih članov__________m1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1	do	44
2	do	63
3	do	76
4	do	85
5	do	102
6	do	110
IV.	OBLIKOVANJE NAJEMNINE
11.
Višina najemnine za neprofitna stanovanja, ki bodo oddana po tem razpisu, se določi na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/2000).
V.	ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ
12.
Občina Šoštanj bo ob pogojih iz tega razpisa omogočala menjave neprofitnih stanovanj in pri tem zlasti upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov in ob upoštevanju veljavnih površinskih normativov iz 10. točke tega razpisa.
VI.	ODDAJA VLOG
13.
Obrazce vlog po tem razpisu lahko udeleženci dvignejo vsak delovni dan v prostorih Občine Šoštanj, na oddelku za gospodarstvo, okolje in prostor.
Popolne vloge z vsemi zahtevanimi dokazili lahko udeleženci oddajo osebno ali po pošti od 1. aprila 2001 do vključno 30. aprila 2001 na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom “Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem".
Prepozno vložene vloge ne bodo upoštevane.
14.
Občina Šoštanj bo v roku 60 dni po javni objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
15.
Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno vsak dan od 8. do 14. ure na Občini Šoštanj ali po tel. (03) 89-84-300.
Na podlagi določil 97. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list
RS, št. 18/91 in 21/94) in 11. člena Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/98) Občina Šoštanj objavlja JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOŠNA DOLOČILA 1.
Socialna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem
upravičencem, ki so :
-	občani občine Šoštanj in so državljani Republike Slovenije;
-	občani in družine z nižjimi dohodki oz. mlade družine, ki nimajo ustreznega stanovanja, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem določa 2. odstavek 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92).
II. RAZPISNI POGOJI 2
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni
do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu so:
1.	da je prosilec državljan Republike Slovenije;
2.	da ima stalno prebivališče v Občini Šoštanj najmanj 2 leti pred objavo tega razpisa in da na tem naslovu tudi dejansko prebiva;
3.	da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva;
4.	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
5.	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine ali premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, ob upoštevanju cene 127.132,00 SIT/m2.
Za primernost se upoštevajo naslednji površinski normativi:
Število družinskih članov	m2
1	do	44
2	do	63
3	do	76
4	do	85	7.
5	do	102
6	do	110
6.	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni bil lastnik stanovanja, pa je tega odtujil;
7.	da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma ni vrnil izpraznjeno stanovanje ali zamenjal stanovanje in zato prejel 30% od vrednosti stanovanja ali od razlike v vrednosti.
8.	da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni lastnik ali solastnik podjetja oziroma nosilec obrti, razen v primeru samozaposlitve.
Do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu niso upravičeni občani, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem zakonu in ga na trgu prodali.
3.
Prosilec je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša:
-	za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne bruto plače v državi ali 60.196,17 SIT;
-	za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% povprečne bruto plače v državi ali 70.574,82 SIT;
-	za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% povprečne bruto plače v državi ali 87.180,66 SIT ;
-	za odrasle osebe 52% povprečne bruto plače v državi ali 107.937,96 SIT.
Povprečna bruto plača v državi za obdobje 01.10.2000 do
31.12.2000	znaša 207.573,00 SIT.
V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelji in njihovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih: oktober, november in december 2000.
III.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE USTE
4.
Kot merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni list občine Šoštanj št. 4/98), ki se nanašajo na:
-	stanovanjske razmere;
-	število ožjih družinskih članov;
-	socialne razmere;
-	zdravstveno stanje;
-	status mlade družine (roditelja stara do 30 let);
-	ugotovljene telesne motnje otrok;
-	invalidnost prosilca ali ožjega družinskega člana;
-	bivanje prosilca v denacionaliziranem stanovanju;
-	čas stalnega bivanja prosilca na območju Občine Šoštanj;
-	prejšnja prijava prosilca za dodelitev socialnega stanovanja.
IV.	DOKAZILA K VLOGI
5.
K vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine oz. dokazila:
1.	Fotokopija potrdila o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje;
2.	Potrdilo o stalnem bivališču in podatke o članih skupnega gospodinjstva, številu družinskih članov, ki ne sme biti starejše kot en mesec od dneva objave tega razpisa in iz katerega je natančno razvidno od kdaj stalno prebivajo na območju občine Šoštanj - izda Upravna enota Velenje;
3.	Podatki o vseh dohodkih in prejemkih prosilca in članov skupnega gospodinjstva - izda izplačevalec;
4.	Dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji, za ožjega družinskega člana, ki ni državljan Republike Slovenije - izda UE Velenje;
5.	Najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja ali kupoprodajno pogodbo ali darilno pogodbo o dedovanju ali zemljiškoknjižni izpisek za stanovanje v katerem biva vlagatelj;
6.	Potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitni trajni vezanosti vlagatelja ali njegovega družinskega člana na invalidski voziček ali v primeru trajnih obolenj vlagatelja ali njegovih mladoletnih otrok, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami;
Izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma komisije za razvrščanje, če gre za:
-	invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo ali
-	družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo;
8.	Dokazilo o stanju strokovne izobrazbe vlagatelja in njegovega zakonca (spričevalo, diploma);
9.	Dokazilo o prijavi na prejšnje razpise (sklep);
10.	S strani davčnega urada overjeno fotokopijo napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto;
11.	Pisno izjavo prosilca in njegovih družinskih članov, da ne razpolagajo z nepremičninami ali premičninami v Republiki Sloveniji ali v tujini, ki bi presegalo 25% vrednosti primernega stanovanja;
12.	Drugi dokumenti iz katerih prosilec dokazuje izpolnjevanje pogojev iz tega razpisa.
Vsak prosilec podpiše posebno izjavo o verodostojnosti predloženih podatkov.
V.	ŠTEVILO STANOVANJ
6.
Po tem razpisu bodo upravičencem v najem oddana vsa socialna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti liste izpraznjena ali na novo pridobljena.
Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana izključno po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa.
7.
Pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem bodo, glede na število družinskih članov upoštevani naslednji normativi:
Št. družin, čl.	Stan. dovtš.	Vrsta stan.
1	do 24 m2	garsonjera
2	do 30 m2	garsonjera ali enosobno
3	do 55 m2	enosobno ali dvosobno
4	do 65 m2	dvosobno ali trosobno
5	do 70 m2	trisobno
Za vsakega naslednjega družinskega člana se stanovanjska površina		
lahko poveča največ do 5m2.
8.
Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli v najemni pogodbi.
VI.	ZAMENJAVE SOCIALNIH STANOVANJ
9.
Občina Šoštanj bo ob upoštevanju meril in pogojev iz tega razpisa omogočila socialnim upravičencem menjave že najetih socialnih stanovanj.
Pri tem bodo zlasti upoštevane spremenjene potrebe najemnikov po ustrezni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov, ob upoštevanju površinskih normativov iz 7. točke tega razpisa.
Ob upoštevanju gmotnih razmer najemnikov socialnih stanovanj in bremena najemnine, je možna menjava za manjše socialno stanovanje, skladno s površinskimi normativi iz tega razpisa.
VII.	ODDAJA VLOG
10.
Obrazce vloge po tem razpisu lahko udeleženci dvignejo vsak delovni dan v prostorih Občine Šoštanj.
Popolne vloge z vsemi zahtevanimi dokazili lahko udeleženci oddajo osebno ali po pošti od 1. aprila 2001 do vključno 30. aprila 2001 na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom “Javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem”.
Prepozno vložene vloge ne bodo upoštevane.
11.
Občina Šoštanj bo v roku 60 dni po javni objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Sprejeta lista bo objavljena na enak način kot ta razpis.
12.
Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno vsak delovni dan od 8-14 ure na Občini Šoštanj ali po tel.(03) 89-84-300.
4
.STRM
o iti ki n/a i stro Kovna K
APRIL 2001
Mnenja politikov, strokovnjakov in okoljevarstvenikov o kurjenju kostne moke v TEŠ
Stroka naj nadzira sežig
Bogomir Celcer, zdravnik, aktivist civilne iniciative v Slovenj Gradcu
Argumenti ZA sežiganje kostne moke v TEŠ:
1.	TEŠ in GLIN Nazarje sta prilagojena za sipki material (premog ali lesni ostanki), kar naj bi omogočalo polnjenje peči tudi s kostno moko.
2.	Nujno uničenje zalog kostne moke in pomanjkanje ustreznih sežigalnic.
Argumenti PROTI sežiganju kostne moke v TEŠ:
1.	Prenizka temperatura sežiganja za popolni sežig. Potreben dvokomorni sistem s temperaturami 600 in 1200 stopinj, sicer so možne emisije dioksina in furanov. Zaradi sežiga živalskih beljakovin je pričakovati večje emisije dušikovih oksidov Nox, škodljivih za ljudi in vegetacijo.
2.	Obstajajo pomisleki glede ustreznosti sedanjih čistilnih naprav, ki so namenjene predvsem prestrezanju žveplovega dioksida.
3.	Sežiganje postaja finančno zanimivo in donosno. Obstaja možnost dovažanja in sežiganja materiala iz drugih držav.
4.	Potrebna je posebej projektirana in opremljena sežigalnica tovrstne snovi izven naseljenih področij in na prevetreni lokaciji. Sedanje predlagane rešitve so začasne improvizacije, ki pa lahko postanejo trajne.
5.	Ni mi všeč, kako Ministrstvo za okolje in prostor pod vplivom industrijskih lobijev izničuje institucijo referenduma in poskuša reševati zadevo z odloki, ki jih pošilja le županom. Tudi če referendum uspe, ne odloča o ničemer, obstaja jasen trend, da do referenduma ne pride. (Glej primer Kidričevo, Anhovo, Nazarje.) Gre za negacijo prvega člena Ustave RS ter drugega odstavka tretjega člena Ustave RS.
Zaradi naštetih razlogov se s sežiganjem živalskih odpadkov v TEŠ ne strinjam.
(1. člen Ustave RS: Slovenija je demokratična republika.
2. odstavek 3. člena Ustave RS: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.)
ERICo - Inštitut za ekološke raziskave Velenje mag. Franc Avberšek, direktor
Ministrstvo za okolje in prostor je naročilo TEŠ, da prouči možnost kurjenja kostne moke. V dogovoru s TEŠ in MOP smo na ERIC-u opravili analize vzorcev kostne in perne moke iz Perutnine Ptuj in kostne moke iz KOTA Ljubljana. Analize so bile narejene primerjalno z lignitom, ki ga kuri TEŠ, in predstavljajo osnovo za pripravo tehnološkega projekta za kurjenje, če bo do takšne odločitve prišlo. Laboratorijske meritve kažejo, da ima kostna moka približno dvakrat večjo toplotno vrednost kot premog in da okolja ne bi bolj onesnaževala kot premog. Pred končno odločitvijo o sežigu kostne moke bo nujno potrebno opraviti še pilotni poizkus sežiga 100 do 200 t kostne moke ter izvršiti meritve emisij, saj tega v laboratoriju ni možno. Šele po teh meritvah bo lahko podana končna odločitev.
Že na samem začetku pa je bilo dogovorjeno, da bo o nameravanem projektu, pred odločitvijo o pilotnem preizkusu, o vsem potrebno obvestiti javnost in še posebno Občino Šoštanj, kar je predvideno na prvi seji sveta 19. III. 2001.
Iz Uradnega lista, št. 14-15/2.3.2001 je razvidno, da je v moko predelanih živalskih beljakovin v Sloveniji letno okoli 15.0001, kar pomeni slab odstotek energije v primerjavi z energijo pokurjenega premoga v TEŠ. In še to.
ERICo - Inštitut za ekološke raziskave ima ISO 9001, dela v laboratoriju pa potekajo skladno s standardom EN-45001 (že pol leta čakamo na pregled s strani ustrezne institucije). Vse meritve so in bodo narejene skladno z evropskimi in svetovnimi standardi. Za meritve, ki jih sami ne delamo, bomo ^pridobili ustrezne partnerje. Naši raziskovalci živijo v Šaleški dolini in so tudi sami zainteresirani za čisto okolje, zato jim lahko in moramo zaupati.
Leopold Kušar, predstavnik DeSUS-a in predsednik KS Lokovica
Stranka DeSUS ima v zvezi s sežigom kostne moke v TEŠ naslednje mnenje:
1.	Če strokovne službe jamčijo, da sežig nima nobenih vplivov na okolje ali kakšnih drugih posledic, se s sežigom strinjamo.
2.	Če ni jamstva oziroma so kakršni koli pomisleki, odločno napsrotujemo sežigu.
Če se opravi sežig, zahtevamo, da tudi krajevne skupnosti dobijo delež dobička, ki bi bil s tem ustvarjen.
Liberalna demokracija Slovenije, člani sveta občine Šoštanj
Človek vedno, preden se odloči, razmišlja, kaj je prav in kaj ne. Tudi za našo generacijo je prišel trenutek, ko moramo plačati za vse dobre in slabe odločitve naših predhodnikov. Le upamo lahko, da se bomo dobro odločili in naši zanamci ne bodo postavljeni pred tako velike preizkušnje, kot je sedaj naša.
Predvsem zaradi slabih odločitev in dirke za zaslužkom je v pridelavi živalske hrane prišlo do groznih in pogubnih posledic. Strokovnjaki jih sedaj poskušajo hitro in učinkovito odpraviti. Ena od alternativ je sežig mesne, perne in kostne (MPK) moke v kuriščih naše termoelektrarne, ki naj bi bila za to primerna.
Pred kratkim smo bili o možnem preizkusu kurjenja
pri nas obveščeni tudi vsi svetniki Občine Šoštanj. Odločitev za ali proti je bila mnogokrat pretehtana, vendar zelo težka. Ker so se nam zdele namere odgovornih dobre, da žele o vsem seznaniti javnost še pred pričetkom preizkusov in ker se v Sloveniji kopičijo zaloge MPK moke, smo se odločili in odobrili začetek preizkusnega kurjenja.
Od tu naprej moramo zaupati stroki in izmerjenim rezultatom preizkusnega kurjenja MPK moke. Uradni rezultati meritev morajo biti predstavljeni javnosti, ob njih pa nedvoumne izjave odgovornih za to, da sežig MPK moke v kuriščih termoelektrarne Šoštanj ne bo kvarno vplival na ljudi in okolje. Če teh izjav ne bo, bomo svetniki LDS iz Občine Šoštanj odločno proti. Ko bodo in če bodo rezultati preizkusnega kurjenja dobri, kot nam zatrjujejo strokovnjaki, se bomo pričeli pogajati o denarnem nadomestilu, ki mora biti namenjeno eni najbolj ekološko osveščenih lokalnih skupnosti v Sloveniji, ker je najbrž edina pripravljena na svoja ramena prevzeti problem cele Šlovenije. Denarno nadomestilo ne more biti odškodnina, ker škodljivega kurjenja ne bomo dopustili! Pogovarjali se bomo o drugačnem nadomestilu, zato ker smo pripravljeni pomagati in pod strokovnim nadzorom uničiti predelane živalske beljakovine in maščobe v obliki sekundarnega goriva. Prizadevali si bomo za preglednost pridobljenih sredstev in njihovo razdelitev po krajevnih skupnostih. Če te nagrade ne bomo prejeli mi, jo bodo pač drugje. Najslabše pa bi bilo, da bi korist od vsega tega potegnili Avstrijci, ki so za to močno zainteresirani.
Torej počakajmo in ne bodimo nestrpni. Ta čas pa poizkusimo še sami narediti nekaj za boljši zrak v naši okolici. Pojdimo po opravkih peš ali s kolesom, ugasnimo svoje vozilo pred spuščenimi zapornicami itd.
Nova Slovenija, odbor Šoštanj (mnenje predsednika D. Korena)
Z velikim optimizmom smo ob uspešni sanaciji TEŠ-a zakoračili v novo tisočletje. A glej ga zlomka , že smo
postavljeni pred novo dilemo - dilemo kurjenja kostne moke v TEŠ-u. Ob tem mi nehote uide misel v leto 1986, ko sem v Ljubljani slišal izjavo: "Slovenija mora nekaj žrtvovati za svoj energetski razvoj in žrtvovala je Šaleško dolino.'' Danes se mi zdi, da se gornja trditev znova potrjuje. Naštel bom le nekaj dilem, ki se mi postavljajo ob kurjenju kostne moke v TEŠ-u.
Ali ni bila Šaleška dolina že predolgo in premočno ekološko obremenjena?
Ali niso ljudje naše doline plačali preveliko ceno zaradi energetskega izkoriščanja naše doline (povečano obolevanje otrok, odraslih in živali, močna zakisanost zemlje, ožigi v gozdovih, nižji prirastek v gozdovih, onemogočen urbanistični in gospodarski razvoj)?
Ali vidimo, kako je Anglija postala turistično nezanimiva? Mi smo v Topolšici odprli prenovljene terme. -Ali mislite, da bodo turisti hodili v našo dolino? Upravičeno me je strah, da bi se kurjenje iz predvidenih 15000 ton iz koristoljubja in želje po lahkem zaslužku povečalo za 2x, 5x ali 10x. Kaj hitro bi se našel kdo, ki bi želel kostno moko uvažati in jo kuriti v TEŠ-u in pri tem veliko zaslužiti.
15000 ton kostne moke pomeni zaradi večje kalorične vrednosti skoraj 30000 ton premoga, ki ne bo pokurjen v TEŠ-u. Vemo pa, da so deponije premoga polne, vemo, da so rudarji prisiljeni med tednom ostajati doma.
Ali ni precej velik problem transport, skladiščenje in vpihavanje kostne moke? Ali ni v TOPLARNI Ljubljana skoraj enakih možnosti za kurjenje kostne moke kot v TEŠ-u?
Ali so opravljene analize res dovolj zanesljive? Ustvarja se mnenje,da je stroki potrebno kar slepo zaupati. Ali ni prav slepo zaupanje stroki pripeljalo do močnega širjenja bolezni BSE?
Šaleška dolina si ne more privoščiti dodatne ekološke obremenitve. Menedžerji v Šaleški dolini bi morali vzpodbujati programe, ki bodo po zaprtju premogovnika in elektrarne dali ustrezna delovna mesta, in se zavedati, koliko je Šaleška dolina že dala Sloveniji.
Vendar v sedanjem času liberalnega neokapitalizma država nima posluha za zasluge in dejanja v preteklosti, ampak je edino merilo profit danes in jutri in pojutrišnjem. Danes kostna moka, jutri komunalni odpadki, pojutrišnjem jedrski odpadki.
Valter Pirtovšek, dr. med., predsednik KS Skorno-Florjan
Moje stališče je:
1.	Za sežig kostne moke morajo biti izpolnjeni določeni pogoji oziroma kriteriji:
a)	O varnosti oziroma nevarnosti sežiga mora dati mnenje ustrezna ustanova (ne samo ERICo). Pomemben bi bil podatek, koliko nevarnih kovin je v kostni moki in kakšen bi bil vpliv sežiga kostne moke na ekologijo.
b)	Eventualni smrad pri sežigu kostne moke.
2.	Psihološki - komercialni problem sežiga:
a)	Kostna moka je postala povsod nezaželena, sedaj pa bi jo sežigali ravno v TEŠ, ki že plačuje ekološko odškodnino.
b)	Sežig ne bi ugodno vplival na turistični razvoj v Šaleški dolini.
Če bi se kljub temu odločili za sežig, potem zahtevamo dodatno ekološko odškodnino. V nobenem primeru pa sežig ne sme imeti posledic na zdravju.
SDS - občinski odbor Šoštanj
Hiperprodukcija govedi je zaenkrat nevarna le z vidika proteinske krme, ker povzroča bolezen "norih krav". Doslej je bila kostno mesna moka izdelek, zdaj pa je postala gorivo. Stroški predelave za prevoz, predelavo in sežiganje se bodo v Sloveniji povečali iz sedanjih cca 1000 SIT na 7000 SIT na zaklano žival. Te stroške bodo nosile klavnice in preko maloprodaje potrošniki, rejci pa bodo žal še težje poslovali. Tuji obrati za predelavo poginulih živali spričevalom iz RS neposredno ne verjamejo, zato je treba tak certifikat v tujini ponovno pridobiti, kar bi še povečalo te stroške. Zaenkrat ministrstvo plačuje sežig, lahko pa se zgodi,
da bo morala TEŠ to gorivo kot energent tudi plačevati. Lastnik TEŠ-a, Premogovnika Velenje in ERICo je država, kar pomeni, da je glede lokacije odstranjevanja te moke zaželjeno, da direktorji ugodijo namigu ministrstva. Ravnanje s to moko pred sežigom je še zaenkrat nedorečeno. Za transport, embaliranje in deponiranje te moke od tovarne za izdelavo moke do sežiga bi moral biti izdelan tehnični projekt. Tudi ravnanje s pepelom te moke ni določeno. Če bi jo sežigali v Toplarni Ljubljana, bi bili stroški transporta mnogo manjši kot pa, če bo potrebno prevažanje do Šoštanja. Šežiganje kostno mesne moke v kurišču TEŠ pomeni nekaj dni manj dela za rudarje. Žal se potihoma znova pojavlja vprašanje viškov delovne sile na Premogovniku Velenje. Če bo kostno mesna moka brezplačna, bi bilo to za TEŠ ugodno, od tega pa lokalne skupnosti ne bodo imele nič. V skladu z zakonom o varstvu okolja bi bilo potrebno imeti izdelan projekt, ga javno razgrniti in postopati tako, da so rezultati spremljanja kot tudi testirane meritve predstavljeni javnosti in to tako pred kot po sežigu. Skratka, o takih zadevah bi morala biti javnost seznanjena preko javno razgrnjenih projektov, konec koncev pa bi morala o tem tudi odločati. Tudi zaradi nenaklonjenosti javnosti do sežiganja te moke smo v SDS na strani občanov.
Marija Tekavec, zagovornica projekta izgradnje sežigalnice v Kidričevem
Ne nasprotujem sežigu kostne moke v TEŠ Šoštanj, če sta izpolnjena DVA KLJUČNA POGOJA:
1.	da je Termoelektrarna Šoštanj tehnološko ustrezna za sežig kostne moke, saj je koncipirana kot klasičen termoenergetski objekt, ki kuri lignit;
2.	da sežig kostne moke ne povzroča obremenitve okolja, kar je potrebno ugotoviti s poskusnim obratovanjem. Rezultati poskusnega obratovanja morajo biti predstavljeni javnosti.
To mnenje utemeljujem z naslednjim:
Sežig kostne moke je očitno edini primeren način
končnega uničenja tega odpadka (prepričana sem, da kostna moka ne bo NIKOLI več dovoljena za krmljenje goveda).
Sežig bo vedno plačal potrošnik - sedaj preko davkov, v naslednji fazi v ceni mesa. Zato mora biti interes nas vseh, da poiščemo najbolj racionalne, vendar okoljsko neoporečne rešitve. S takšnimi rešitvami bomo tudi v fazi, ki sledi, nekoliko razbremenili kmete - živinorejce, ki so na robu obupa (strošek sežiga po 01.07.01 bo njihovo breme).
Me pa čudi, da sežig kostne moke ni bolj "zanimiv" v industriji gradbenega materiala (cementarne, opekarne...), kjer energente (mazut, plin, itd.) kupujejo in bi bila uporaba kostne moke kot energenta bolj ekonomična kot v energetskih objektih, kjer energijo proizvajajo (npr. TEŠ, ki je direktno vezan na proizvodnjo Premogovnika Velenje).
Če bi MOP podprl izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov (predvidena lokacija v IC Talum Kidričevo), bi vse dileme odpadle, saj bi bila tovrstna sežigalnica ustrezna naprava tudi za sežig kostne moke.
Marjan Vrtačnik, član Sveta Občine Šoštanj
Šoštanjčani se zavedamo, da je treba odpadke, ki jih proizvajamo ljudje, tudi primerno odložiti, seveda na primerno mesto, ali jih celo zažgati. Ne le kostno moko, tudi za ostale odpadke moramo poskrbeti. Šoštanj je brez tega vprašanja, ki se nanaša na kostno moko, že neke vrste krematorij za interese celotne države. Zato naj celotna država plačuje ta davek.
V Anhovo je država prišla kar z direktivo: kurili bomo kostno moko in pika. Takšno obnašanje ni na mestu. Verjetno so predstavniki države prišli v Šoštanj s prošnjo in morda tudi s kakšnim zagotovilom, da bodo predlagali Državnemu zboru, da se Občina Šoštanj razglasi za posebno ogroženo občino tako, da bi iz tega naslova država namenjala več denarja za razvoj naše občine.
Stopamo v Evropo in ne poznamo človekovih pravic. Šoštanjčani moramo biti enakopravni z vsemi Slovenci, ne pa, da smo demografsko ogrožena občina.
Zaradi državnih interesov smo bili vedno na razpolago. Kurili bomo kostno moko, oziroma je ne bomo kurili. Vprašanje je, za kakšno ceno.
Zeleni Slovenije, občinska organizacija Šoštanj
Zeleni se zavedamo, da je končna rešitev odstranjevanja odpadkov organskega izvora sežiganje oziroma incineracija, torej vpepelitev. Vprašanje pa je, ali TEŠ tehnološko (že) ustreza za takšno sežiganje?
Ne srečujemo se prvič s (poskusom) sežiganja drugačnih substanc in goriv v TEŠ, za kakršne je projektirana in zgrajena naša elektrarna. S "tujimi" premogi so imeli v TEŠ tehnološke težave. Izvedbo telefonske "odločbe" republiške sanitarne inšpektorice za sežig poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v TEŠ je leta 1991 preprečil Sekretariat za okolje in prostor pod vodstvom. E. Šterbenka, postopek pa se je pričel v Odseku za varstvo okolja, ki ga je vodil R Rezman. Država po desetih letih zopet trka na naša vrata. To je mogoče povezati s splošno nizko ekološko zavestjo, ki se zrcali, predvsem pa v sprevrženi logiki jemanja odškodnin za povzročeno onesnaževanje. Zdi se, da so negativni vplivi na okolje in ljudi s strani bogatih onesnaževalcev, kot vir financiranja ozkih lokalnih interesov, postali celo zaželeni!
Verjamem, da odgovorni v TEŠ niso pretirano zainteresirani in se niso sami ponujali za reševanje problema eliminacije kostne moke, ampak da so zgolj pripravljeni pomagati. Poučeni z izkušnjami iz preteklosti delajo danes na očeh javnosti. Temu dejstvu je mogoče zaupati bolj, kot strokovnjakom, ki spremljajo ta "projekt".
Kljub vsemu obveščamo javnost, da nasprotujemo kurjenju kostne moke v TEŠ, vendar ne zato, ker bi se bali posledic kurjenja te konkretne substance, ampak zato, ker se bojimo, da ne gre samo za enkratno reševanje neke težave in da se sedaj "naša" vrata odpirajo ne le za kostno moko, ampak za trajno reševanje še kakšnih podobnih problemov v naši državi. Iz preteklih izkušenj vemo, da ko se vrata enkrat odprejo, jih bo težko spet zapreti.
Nasprotniki kurjenja kostne moke v TEŠ smo očitno v manjšini, toda stališča zelenih so danes, vredna le toliko, kolikor glasov smo dobili na zadnjih volitvah. Žal.
Združena lista socialnih demokratov, član sveta občine Branko Valič
Na zadevo gledam tako, da je pač treba pospraviti v svoji hiši. Če se v Sloveniji proizvajajo tovrstni odpadki, jih je Slovenija dolžna uničevati oziroma jih narediti okolju prijazne. Do sedaj znan način uničevanja odpadkov je sežig na zadosti visoki temperaturi. Vemo, da so v TES na bloku 4 in 5 zgrajene čistilne naprave in bi bilo možno sežiganje kostne moke, ne da bi s tem obremenjevali okolje. Prav tako obstaja monitoring kaj vse se spušča v atmosfero in bi z dodatnimi meritvami bilo mogoče ugotavljati emisije pri sežigu. Seveda je to potrebno vse preizkusiti, narediti analize in pridobiti podatke. Če bodo le ti v okviru zahtevanih parametrov se jahko preide na redno sežiganje kostne moke v TEŠ.
Mislim pa, da če se bo sežig opravljal v TEŠ, se mora država Slovenija na nek način oddolžiti vsem prebivalcem te doline. Mislim, da bo občinska uprava s pametnim pristopom znala iz zadeve pridobiti največ za vse svoje občane.
Pismo s poslanskega sedeža št. A O
Milan Kopušar
Ho začetnem veselju zaradi izvolitve za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije se je moj delavnik zelo spremenil. Zdaj sem zaseden cele dneve. Vem, da mi mnogi oporekajo, ker sem se odločil za "poklic” poslanca in opravljam delo župana Občine Šoštanj nepoklicno. Mislijo, da bo zaradi tega trpelo delo v občini. Prepričan sem, da ekipa, ki jo vodi direktorica občinske uprave Mirjam Povh, dela dobro tudi takrat, ko sem v Ljubljani. Po drugi strani pa ugotavljam, kako koristno za našo občino bo, če bomo s skupnimi močmi znali izkoristiti to dvojnost, ki sploh ni redka. V kontaktih s kolegi poslanci, ki so tudi župani, sem hitro izvedel, da je veliko laže pridobiti namenska sredstva za občino s pozicije župana-poslanca. Moram pa poudariti, da državni uradniki ne ponujajo denarja sami od sebe, ampak moramo najprej mi v občini poskrbeti za ustrezne strokovne podlage in projekte, ki so prvi korak za pridobivanje namenskih sredstev.
Moji prvi koraki v parlamentu so precej negotovi, saj mi, poslanci, ki smo letos prvič zasedli svoje sedeže, še nismo tako spretni pri navezovanju stikov s službami v parlamentu, kot to obvladajo naši predhodniki, ki so bili ponovno izvoljeni. Začetne zadrege pa so že za nami in delo postaja obvladljivo. Delo poslanca pa ni samo sodelovanje na sejah Državnega zbora, ampak se dogaja na več ravneh.
Prva raven je poslanska skupina LDS, ki jo vodi poslanec Tone Andrelič. Včasih je že tu težko priti do besede, saj naša skupina šteje kar 34 poslancev in je njeno funkcioniranje urejeno s
prav tako strogim poslovnikom, kot to velja za Državni zbor. Neredko se zgodi, da se največ konkretnih zadev dogovorimo na neformalnih srečanjih, ob soku ali kavi na poslanski skupini. Zadeve, za katere se dogovorimo na LDS, je potrebno potem uskladiti še med koalicijskimi partnerji in od tu se zadeve prestavijo na drugo raven, na delovna telesa DZ. Tukaj se podrobneje seznanimo s stališči vlade in ministrov o določenih vprašanjih, čeprav se neredko zgodi, da nam ministri stvari pojasnjujejo že v poslanski skupini. Če so posamezne zadeve dobro pripravljene in usklajene, je včasih potrditev na delovnih telesih DZ samo še formalnost. Potem se posamezne točke uvrstijo na plenarno zasedanje DZ, kjer se po ustaljenem postopku sprejmejo ali zavrnejo.
V tem obdobju je v parlament prispel proračun za leto 2001, za katerega lahko rečem, da je po lanskem, volilnem letu, precej oskubljen. Velikega manevrskega prostora glede na to, kar je pripravila vlada, ni ostalo, jaz sem vseeno trdno odločen, da bom poleg nekaterih drugih, manjših zadev v korist naše občine, naredil vse za nadaljevanje modernizacije ceste Šoštanj -Šentvid. Zato sem že napisal amandma poslanca. Res je, da takšni amandmaji, če niso odobreni na prej opisanih ravneh odločanja, v parlamentu nimajo veliko možnosti, da bi jih DZ sprejel na skupni seji. Zato me v prihodnjih dneh čaka lobiranje predvsem v poslanski skupini, da bodo ta sredstva zagotovljena. Na ravni občine pa moramo že letos pripraviti projekte, s katerimi bom prihodnje leto zagotovil več namenskih sredstev, kot je to zaradi zahtevne finančne situacije mogoče letos.
Za zaključek naj rečem, da pri delu poslanca s pridom izkoriščam izkušnje iz dela v lokalni skupnosti. Za primer naj povem, da je na videz kompliciran državni proračun v resnici samo veliko večji kot naš občinski, njegova struktura pa je na las podobna našemu, tako da se mi vseh stvari na mojem poslanskem sedežu le ni bilo treba učiti na novo.
PREBUJANJE ZAVESTI
Izkušnje iz življenja kažejo, da se mnogih stvari na žalost zavemo prepozno. Vendar je v globalu gledano najpomembnje, da v nekem doglednem času le spregledamo napake in stopimo na trdna tla.
Problematika proračuna je aktualna skozi vse leto. Navadno je še posebej pereča pred samim sprejemanjem proračuna. Tudi letošnje leto ni bilo dosti drugače, potrebno je bilo dosti usklajevanj, rezov in varčevanja. Obenem pa to potegne za sabo tudi neizpolnitev marsikatere nujno potrebne stvari oz. njeno prestavitev na prihodnje leto. "Dober" proračun je za našo občino oddaljen vsaj še eno leto, kolikor bo potrebno, da se stanje na odhodkovni strani umiri. Marsikdo se bo vprašal, kaj pomeni "dober" proračun. Odgovor je do neke mere kompleksen, ampak v svojem jedru zelo preprost. Pri "dobrem" proračunu ciljamo predvsem na harmonizacijo, usklajenost in realnost prihodkovne in odhodkovne strani proračuna, za kar pa bi se lahko reklo, da v preteklosti ni bila uveljavljena praksa. Neuveljavljanje enega teh načel nam lahko povzroči prenapihnjeno oz. nerealno visoko prihodkovno stran, ki je realno nedosegljiva, kar povzroči ali pa poveča proračunsko luknjo. V našem primeru je bila občina tudi na račun nerealno visoko ocenjenih prihodkov, ki so neposredno tudi dvignili raven odhodkov, pahnjena na prag bankrota.
Vsekakor si želimo, da se pri izdelavi proračuna prikazuje velikost prihodkovne strani skozi prizmo realnosti, kar dejansko lahko pomeni tudi zmajnšanje prihodkov, vendar posledično s tem zagotovimo stabilno poslovanje proračunskega porabnika. Obveznosti iz preteklih let so obremenile proračun do te mere, da se še dobršnji del letošnjega proračuna porablja samo za pokrivanje teh obveznosti.
Samo z resnim in odločnim pristopom je bilo možno sanirati zatečeno stanje, ki se kot jara kača vleče zadnja leta. Dodatna realna zmajnšanja prihodkovne strani v letošnjem proračunu še poslabšajo stanje, vendar ne do te mere, da bi lahko govorili o alarmantnem stanju ali brezbrižnosti, ampak o realnosti, ki, kakršna koli že je, postavi proračun trdno na tla. tot dobri gospodarji ga moramo obravnavati realno in v okviru njegovih zmožnosti brez ustvarjanja utvar.
Prav tako pa je hvalevredno dejstvo, da se je prebudila tudi zavest nekaterih svetnikov na drugi strani, ki jih je poleg razdeljevanja odhodkovne strani pričelo zanimati tudi popolnjevanje prihodkovne strani. S prebujanjem takšne zavesti bomo zagotovo našli več možnosti, da se ob trajnem in dobrem skupnem sodelovanju obeh strani takšno stanje, kot smo ga zatekli v začetku mandata, ne bo več ponovilo. Tako nas bodo lahko označevali kot "dobre" gospodarje "dobrega" proračuna.
Andrej Starič
POGOVOR
Ustanovnega zbora občinske organizacije Nsi se je udeležila Ana Marija Tisovic, poslanka Nove Slovenije v Državnem zboru. Ob tej priložnosti smo ji zastavili nekaj vprašanj.
Delujete v Odboru DZ za zdravstvo. V naši občini je zdravstveni dom, ki je sestavni del ZC Velenje, ta pa predstavlja enega večjih, še nerešenih problemov. Zanima nas vaše stališče do privatizacije v zdravstvu?
Osnovno zdravstvo mora biti organizirano tako, da lahko pacienti svobodno izbirajo zdravnika, tudi če so ti zasebniki. Vzporedno s privatizacijo se vedno pojavijo problemi z dežurstvi, da to ne ostane na ramenih javnih zavodov. Da bi celotno zdravstvo privatizirali, tega ne moremo pričakovati.
Vi bi mogoče lahko ustanovili svoj zavod v občini, vendar morajo občinski svetniki vedeti, da je to povezano s sredstvi, in ugotoviti, če so ta sredstva na razpolago. Na primer v Konjicah je zdravstveni dom za več občin, sredstva pa se delijo. V Vitanjah pa je občina oddala koncesijo za opravljanje osnovnega zdravstva, vendar to obsega tudi dežurstva.
Kakšni so izgledi po tesnejšem povezovanju vaše stranke s SLS+SKD pod novim vodstvom te stranke?
Dokler je SLS+SKD v vladni koaliciji, je težko soditi. Njih koalicijska pogodba zelo veže in zato je o resnem sodelovanju, dokler bodo v tej vladni koaliciji, najbrž težko govoriti.
Moram pa reči, da se čuti njihovo nezadovoljstvo in zdi se mi, da tudi Združena lista ni najbolj zadovoljna v koaliciji.
V prejšnjem mandatu je poslanec Mirko Zamernik vložil v parlamentarno proceduro zakon o renti za Občino Šoštanj zaradi ekološke degradacije okolja. Ali ste v koaliciji Slovenija že kaj govorili o tem zakonu, oziroma ali je Nsi pripravljena takšen zakon podpreti?
Taksen zakon bo gotovo aktualen. Tako sedanja kot prejšnja Bajukova vlada pa sta prioritetno skrbeli za t.i. "evropsko" zakonodajo. Vsekakor bomo tudi mi vztrajali, da se zadeve okoli ekoloških rent uredijo v zakonu.
Mnenja pa sem, da bi morale rento prejemati fizične osebe, torej ljudje, ki so bili in so še neposredno oškodovani ali ogroženi.	po
LDS
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
evetega marca je imela občinska organizacija LDS, Liberalne demokracije Slovenije Šoštanj, ki ji predseduje Milan Kopušar, redni letni zbor, ki ga je otvoril Andrej Starič. Zbor je nato izvolil vodilno trojico: Erno Obšteter, Matjaža Lihtinekerja ter predsedujočega	Vlada
Marinkoviča.
Sledilo je poročilo Milana Kopušarja, ki je opozoril na stalni porast vpliva LDS v Občini Šoštanj, ki se zrcali v volilnih rezultatih, tako na prejšnjih lokalnih volitvah kot na minulih volitvah za poslance v Državni zbor, saj je bil z liste LDS izvoljen za poslanca tudi Milan Kopušar. Poslanec, župan in predsednik OO LDS Šoštanj pa je svoje strankarske kolege opozoril, da ni čas za ležanje na lovorikah, ampak se je potrebno pripraviti na naslednje lokalne volitve prihodnje leto. Občinskemu odboru je naložil cilj, in sicer ponovno izvolitev župana in 20 % glasov v občinskem svetu, kar bi pomenilo za LDS pet svetniških mest.
Gost iz Ljubljane Peter Jamnikar je z optimizmom ocenjeval minule uspehe občinskega odbora ter tudi on orisal aktivnosti in priprave za naslednje volitve leta 2002, ki pa ne bodo samo lokalne volitve, ampak se bo volil nov predsednik države in nova sestava Državnega sveta. Tematski referat, kot noviteto letnih zborov OO
LDS, je pripravil Vlado Marinkovič in ga naslovil "Šoštanj mesto svetlobe - realnost ali utvara?" V referatu je podal predvsem gospodarsko analizo Občine Šoštanj, probleme, ki so prisotni, ter predlagal usmeritve, ki bi jim morala slediti OO LDS, da bi pospešili razvoj občine. Zaključil je z mislijo, da morajo vsi vložiti napore, da "Šoštanj mesto svetlobe" ne bi ostal le napis na hiši, ampak da bi ta parola kmalu postala realnost. Matjaž Cesar se je najavil kot "sokol med golobi" in pojasnil, da naj bi bila to prispodoba za njegova kritična stališča v stranki. Kratko in jedrnato je predstavil program OO LDS Šoštanj:
izgradnja nove osnovne šole, ustvariti pogoje za postavitev obrtne cone TUŠ, sanacija zdravstvenega doma v Šoštanju, podmladku LDS pa je "naložil" organizacijo mladinskega centra v Šoštanju. Program so člani OO LDS Šoštanj brez razprave potrdili in s terr^opozorili na povečano samozavest, ki so jo pridobili s permanentnimi volilnimi uspehi.
Pisno je zbor pozdravil vodja Liste za razvoj mesta in vasi Marjan Vrtačnik, ob koncu zbora pa so Šoštanjčane pozdravili še poslanec Jože -Kavtičnik ter predsednik OO LDS Velenje Dragan Martinšek.
Matjaž Lihteneker, Erna Obšteter, Vlado Marinkovič in Milan Kopušar
Zdravko Kočevar
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Dniciativni odbor za ustanovitev šoštanjske organizacije politične stranke N.Si - Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, ki ga je vodil Drago Koren, je pripravil ustanovni zbor N.Si Šoštanj dne 23. 2. 2001. Na vabilo so zapisali misel svojega predsednika Andreja Bajuka:	"Novo
Slovenijo ustanavljamo ljudje, ki imamo radi svojo domovino in ki se zavedamo potreb naše družbe in države. Dosledna odgovornost za našo skupno dobro nas vodi k razcvetu nove, boljše Slovenije. Tako domovino si želimo in prav takšna Nova Slovenija je bistvo našega političnega prepričanja."
Zbor sta začela harmonikarja Tomaž Zagoršek in Rok Sitar, potem pa se je začelo Drago Koren in Andrej Koželjnik resno delo, ki ga je vodil Andrej Koželjnik.
Predsedujoči je povabil k besedi člana Sveta Občine Šoštanj Draga Korena, ki je predstavil vzroke za ustanovitev občinske organizacije N.Si ter oporne točke programa. Poudaril je, da so na začetku poti in da so, tako kot drugod po Sloveniji, tudi v Občini Šoštanj organizirali ustanovitev N.Si po tistem, ko je stranka SLS +
SKD tik pred volitvami podprla spremembo ustave in s tem onemogočila izvedbo volitev po večinskem volilnem sistemu.
Poudaril je tudi, da se bodo tvorno vključili v politično življenje na ravni občine, osredotočili
pa se bodo na uspešen in ekološko prijazen razvoj vseh krajevnih skupnosti in občine kot celote.
Po govoru so prisotnim članom predlagali vodstvo občinske organizacije N.Si. Za predsednika so soglasno izvolili Draga Korena, člani predsedstva pa so postali še: Ivan Turinek, Ivan Grabner, Andrej Koželjnik, Jože Plešnik in Anton Ocvirk. Potem so do besede prišli gostje, med katerimi je bila tudi poslanka stranke N.Si v Državnem zboru Marija Ana Tisovic. Predstavila je delo v parlamentu, predvsem pa težave, s katerimi se srečujejo "novi" poslanci, še posebej ti, ki so v
Zdravko Kočevar
opoziciji. Kritično misel je namenila tudi novinarjem, ki pišejo v glavnem le tisto, kar je po volji vladni koaliciji. Na vprašanje, kako je s finančnim stanjem v stranki po volitvah, pa je izdala, da ima stranka cca 26 milijonov dolgov, med katere sodi tudi po 200.000 SIT tistim kandidatom, ki niso bili izvoljeni. Vsi kandidati N.Si so namreč vložili vsak po toliko denarja v fond za izvedbo predvolilnih aktivnosti.
Navzoče sta pozdravila tudi Mirko Prnovšek, predsednik N.Si iz Velenja, in predstavnik OO SDS Šoštanj.
G
ospa načelnica, včeraj je bil osmi marec. Ali stega na upravni enoti praznovali?
Bile smo deležne drobnih pozornosti
___________! naših redkih moških kolegov - dobile
smo vsaka eno vrtnico. Drugače je dan tekel enako delovno kot vse druge nepraznične dni.
Lahko rečemo, da ste vi "inajviša" državna uslužbenka na območju nekdanje Občine Velenje, kamor sedaj spada tudi Občina Šoštanj. Najbrž pa veliko ljudi ne ve, da so vaše korenine v Šoštanju?
Da. Svoje otroštvo in mladost sem preživela v Šoštanju in imam na to mesto še vedno prijetne in nostalgične spomine. Sorodnikov zdaj tam nimam več, vseeno še vedno rada obiščem nekaj znancev in prijateljev. Občasno sem rada šla na Gorice obujat spomine na otroške poti, sedaj me le redko zanese tja, saj se mi zdi to območje precej zapuščeno in osamljeno.
Vaš mož je uspešen podjetnik, ki najbrž nima časa kuhati kosila za vas. Ali družina trpi zaradi vaše kariere?
Moja družina, mož in dva sinova, mi veliko pomenijo. Trudim se opraviti sama tudi vse materinske dolžnosti, kar se mi vrača, saj lahko rečem, da imam topel dom, v katerega se rada vračam. Ko sta bila sinova mlajša, mi je bila družina kot materi tudi velika skrb, danes je to pogosto zavetje pred naporno realnostjo.
Res pa je, da skoraj vsak dan posvetim kakšno urico sama sebi in se običajno sprehodim okoli Velenjskega jezera, kjer razmišljam o kakšnih prijetnih stvareh in se čimbolj sprostim. Za kakšne druge hobije pa zaenkrat nimam časa.
Kako človek postane načelnik oziroma načelnica upravne enote. Ali imate časovno omejen mandat?
Ne, mandat načelnice ni omejen. To delo sem pričela opravljati leta 1995 na podlagi predhodnega razpisa, ki je bil objavljen v času reforme lokalne samouprave, saj občine niso razpadle samo teritorialno, ampak tudi funkcionalno. Veliko nalog je od občin prevzela država in jih pričela izvajati v upravnih enotah.
Vsi delavci, na čelu z načelniki, naj bi bili v prvi vrsti strokovnjaki, čeprav je bilo v zadnjem časih opaziti, da so ta mesta zanimiva za politične stranke. Morda so k temu pripomogli nekateri načelniki in načelnice, ki so nastopili kot kandidati na zadnjih volitvah za poslance v Državni zbor. Sama menim, da mora to delo ostati izrazito nepolitično, saj pri nas hranimo vrsto podatkov, ki spadajo v okvir varovanja osebnih podatkov in ki bi utegnili biti zanimivi za strankarsko propagando. Naj poudarim, da pri nas nimamo težav s tistimi redkimi sodelavci, za katere je znano, da so bližji tej ali oni politični opciji. Prepričana sem, da naši zaposleni svoje politično prepričanje pustijo pred vhodom in to na delo nima nobenega vpliva.
Velika država in mali ljudje
Ljudje, ki rabijo ta ali oni dokument, še vedno rečejo, da ''gredo na občino", pa naj bo njihova pot povezana z obiskom župana, gradbenim dovoljenjem, registracijo avtomobila, davčnimi obvezami, zemljiškoknjižjijm izpiskom, ovadbo inšpektorjem itd.
Res je, da mnogi državljani še vedno ne ločijo pristojnosti različnih državnih in občinskih organov, saj je to, kar je bilo včasih "na občini", sedaj razdelejno med našo upravno enoto, geodetsko upravo, ki deluje zase, inšpekcijske službe, ki so tudi samostojne, davčno upravo. Potem je tu še sodišče, zemljiška knjiga, notar itd. Ljudje običajno vse zmečejo v en koš, saj morajo za pridobitev te ali one pravice ali pri izpolnjevanju svojih državljanskih dolžnosti obiskati mnogo teh organov.
Stanje pa se po mojem mnenju razjasnjuje. V Velenju je to razvidno že iz različnih lokacij, kar je za nekatere tudi moteče, a večinoma ljudje naše pristojnosti kar dobro poznajo in vedo, kdaj morajo priti "na novo občino", kot pravijo stavbi, v kateri delujemo.
Kako tesno je upravna enota povezana z občinami?
Narava našega dela sama po sebi ne terja kakšnih posebnih povezav med nami in občinskimi organi. Še največ je te povezave na področju urejanja prostora, saj mi v praksi izvajamo določila prostorskih dokumentov, ki jih sprejemajo občine. V glavnem je naše delo vezano na izpolnjevanje zakonskih dolžnosti in pravic državljanov. Seveda ne moremo delovati v nekakšnem steklenem zvonu, zato na relaciji upravna enota in občine, ki jih pokrivamo, deluje sosvet, ki ga sestavljamo župani in načelnica
Intervju z načelnico Upravne enote Velenje Mileno Pečovnik
Ob torkih ni "gužve"
Šoštanjske korenine
upravne enote. Tako skušamo uskladiti nesporazume in sporne zadeve, da bi postopki takrat, ko to ni potrebno, ne bili preveč zbirokratizirani.
Kakšna pa je povezava z drugimi organi? Geodetsko in davčno upravo, inšpekcijskimi službami...?
Na tej osi skušamo kar se da koordinirati stvari, čeprav je res, da včasih eni za druge ne vemo in ne poznamo točno pristojnosti in nalog drugih organov. Zato se ni čuditi, da so ljudje, ki imajo takšne ali drugačne opravke z državo, včasih precej nezadovoljni. To je lahko posledica večje specializacije in ločevanja nalog različnih organov. Jaz odgovarjam za delo upravne enote in moram reči, da se trudimo čim manj komplicirati in želim, da je hiša odprta in prijazna za vse stranke enako. Treba pa je vedeti, da servisiramo 44.000 ljudi in da je pravila zato treba imeti, to pa naše stranke včasih razumejo kot nepotrebno birokratizacijo.
Kako ste organizirani?
Mi imamo štiri oddelke. Upravne notranje zadeve vodi Andrejka Mevc, oddelek za okolje in prostor vodi Edi Vučina, občo upravo vodi Franja Tevž, mag. Dragica Povh pa vodi oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti.
In ko je državljan nezadovoljen z vašim delom, kam se lahko obme? Kdo nadzira vaše delo?
Prvi naslov za reševanje pritožb strank je vodja vsakega oddelka in seveda tudi jaz, saj sem kot načelnica dolžna odpravljati napake in nesporazume, ki vodijo do nezadovoljstva naših strank. Drugače nad delom upravnih enot bedi Ministrstvo za notranje zadeve, čeprav posamezni oddelki za strokovnost izvajanja svojih nalog in izdajanja odločb odgovarjajo posameznim ministrstvom, ki so pristojna za določena področja. Na primer: pritožbe na odločbe za posege v prostor rešuje Ministrstvo za okolje in prostor.
Vsakdo pa se lahko obrne na upravno inšpekcijo pri Ministrstvu za notranje zadeve, ki izvaja upravni nadzor nad našim delom.
Pred kratkim je Vlada RS izdala in predpisala kodeks za državne uradnike. Zdi se, da je naperjen predvsem proti zlorabam in tudi korupcijam v državni upravi na splošno.
Kako je z zlorabami uradniškega dela pri vas?
Jaz zaupam svojim sodelavcem in vem, da pri nas teh pojavov ni. Že res, da ljudje temu ali onemu delavcu ali delavki prinesejo zavojček kave ali kakšno podobno malenkost. Tega pač ne preganjamo. Prepričana pa sem, da večjih daril za delo, ki ga plačujejo davkoplačevalci, delavke in delavci ne sprejemajo. Sicer sem po naravi takšna oseba, da gledam na sodelavce s pozitivnega stališča in ne bi mogla delati, če bi vsevprek sumila, da so vse moje sodelavke in sodelavci podvrženi korupciji. Tako se ne da krepiti pozitivnih odnosov v kolektivu, ki so temelj za dobro delo in posledično zadovoljne stranke, ki jih servisiramo.
Seveda pa takšen moj odnos do tega vprašanja ne pomeni, da ne bi ostro in takoj sankcionirala primer, če bi do zlorabe prišlo.
Reforma državne uprave
Ko poslušamo poročila naših politikov o nalogah in ovirah, ki nas čakajo "na poti v Evropo”, se vedno pogosteje omenja nuja po reformi državne uprave. Za kaj pravzaprav gre? Bomo morali po osebne izkaznice hoditi v Celje, ali pa to pomeni približanje in poenostavljanje postopkov za nas davkoplačevalce?
O reformi državne uprave in mreži upravnih okrajev, ki naj bi jih po zadnjih načrtih bilo manj kot 10, se govori že od leta 1995. Ob tem pa le redko slišimo, kaj je pravzparva narobe in kakšni razlogi, poleg harmonizacije naše zakonodaje z evropsko, so še za to reformo.
Res je, da se tudi mi srečujemo z zaostanki, toda naši so v primerjavi s tistimi na sodiščih mačji kašelj, pa nihče kljub takšnim dejstvom na primer ne govori o reformi sodstva. Še več! Odobren je projekt "Herkules", s katerim bi naj sanirali zaostanke na sodiščih in ki bo terjal precejšnja proračunska sredstva, pa čeprav so sodni zaostanki včasih tudi posledica slabega ali vsaj počasnega dela.
Prav tako so s proračunskimi sredstvi pogosto razsipne občine, medtem ko morajo upravne enote za vsak računalnik, tiskalnik ipd. dobiti odobritev iz Ljubljane.
Saj ne rečem, da je pri nas vse idealno, a prav bi bilo, da nam nekdo najprej pove, kaj je narobe, ne
da se kar tako na splošno kritizira in išče dežurnega krivca, za kar so upravne enote precej prikladne. Nočemo biti pljuvalnik. To slabo vpliva na delavce, po drugi strani pa nas ta ista država nenehno zasipa z novimi in novimi nalogami. Če samo omenim menjave osebnih izkaznic, sedaj potnih listov, prihodnje leto vozniških dovoljenj. Mi nimamo možnosti, da bi v primerih gneče lahko odprli deset okenc hkrati, ker za to preprosto ni sredstev.
No, ampak naša politika je do skrajnosti prepojena z "vstopanjem v Evropo". In nenazadnje je reforma državne uprave in uvedba upravnih okrajev zapisana tudi v koalicijski pogodbi, ki naj bi bila "magna Charta" sedanje koalicije.
Če bo ta reforma samo zaradi reforme, potem se bojim, da od takšne reforme ne bo posebne koristi. Zdi se mi, da se mi premalokrat vprašamo, kaj je sploh ta Evropa. Med drugim gre tudi za skrajno zbirokratiziran sistem 28.000 uradnikov. Vprašanje je, kaj smo mi za Evropo? Zgolj majhna razširitev evropskega trga, s katero se bodo soočili naši gospodarstveniki in kmetje? Že res, da bo evropski red vplival pozitivno na našo državo, toda stvari niso črno-bele in v Evropi se ne cedita samo med in mleko, ampak bomo soočeni tudi s težavami, ki jih ta sistem pozna, manjše države pa ne.
V Švici je ravnokar propadel referendum za pričetek postopka priključevanja te države v Evropsko unijo. Tam so tudi mladi prepričani, da je njihova ureditev boljša kot evropska, ki je zaradi povprečja in velikosti slabša kot švicarska...
Vprašanje je, kako bo pri nas z referendumom, ki bo v končni fazi potrdil našo priključitev EU. Politika je pač politika, stroka pa mora delati svoje.
Kakšna je vaša ocena zakonov, ki jih sprejema naš parlament?
Ocenjujem, da je naša zakonodaja kvalitetna, morda le preveč razdrobljena in za državljane zelo zahtevna. Mi se pogosto srečujemo s funkcionalno nepismenostjo naših strank, uslužbenke pri okencih, še posebej ko je gneča, ne morejo izpolnjevati obrazcev za stranke, čeprav včasih naredijo izjemo. Jaz se trudim, da bi bilo delo čim boljše, a se je treba zavedeti, da so na obeh straneh okenc samo ljudje. Vseeno trdim, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi državnimi organi stopnja naše pomoči strankam zelo velika.
Nam v Šoštanju se včasih zdi, da je bil v preteklosti Šoštanj center sveta. Zdaj moramo pa za vsako figo v Velenje. Ste razmišljali o ponovnem odpiranju vaše izpostave v Šoštanju? Smo tik pred selitvijo pošte, tako da prostori ne bi smeli biti problem.
Res je izražen velik obojestranski interes, tako Občine Šoštanj kot Upravne enote, da bi v Šoštanju odprli, mi pravimo, informacijsko pisarno, kjer bi se dalo urejati predvsem zadeve glede osebnih dokumentov. Smo v fazi dogovarjanja, kako zagotoviti takšno tehnologijo dela v Šoštanju, da bi stvari, ki bi jih lahko občani Občine Šoštanj urejali v Šoštanju, lahko vseeno urejali tudi v Velenju. Ampak to je, kot sem rekla, organizacijski problem, ki je rešljiv. Računamo seveda na pomoč občine, predvsem kar se tiče prostorov in opreme. Vaš župan je izrazil za takšno pisarno velik interes, zato sem prepričana, da bomo kmalu našli skupni jezik.
Zastoj razvoja zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov
V Šoštanju je kar nekaj hiš in objektov, ki ne le kazijo mesto, ampak grozijo mimoidočim zaradi dobesednega razpadanja. Nimajo skrbnikov, saj so še vedno predmet nerešenih postopkov vračila po zakonu, ki je bil sprejet že leta 1990.
Lahko bi rekla, da se je to kolo le pričelo vrteti hitreje, čeprav gre za izjemno zapletene zadeve, v katerih ni vključena samo Upravna enota, ampak tudi Slovenski odškodninski sklad in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Gremo proti koncu, saj je odprtih le še kakšnih 60 nerešenih zadev. Logično pa je, da je ravno teh 60 najtežjih, drugače bi pač bile rešene že prej.
Kako je z nekdanjo Vošnjakovo lastnino? Vila Široko, gradič "Gutenbuchel", štadion?
Po noveli zakona iz leta 1998 in po sodbi ustavnega sodišča je sedaj že jasno, da so tisti slovenski državljani, ki so odšli po vojni in so pridobili avstrijsko državljanstvo pred 28. 11. 1958, imeli pravico do odškodnine za odtujeno premoženje od Avstrije. Med takšne sodita tudi Herbert in Walter Woschnagg, tako da bomo zahtevke teh dveh skoraj zagotovo zavrnili. V primeru vile Široko je pristojno za odločanje Minstrstvo za kulturo. Tudi gradiča, v katerem deluje sanatorij bolnišnice Vojnik, zaradi sedanje namembnosti ne bo mogoče vrniti v naravi. Pristojno za odločanje je prav tako ministrstvo.
Kar se tiče štadiona Široko, je postopek še v teku in je zaradi pritožbe odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča odpravljena, vendar bolj zaradi procesnih pomanjkljivosti, in ga tudi najbrž ne bo mogoče vrniti prejšnjim lastnikom.
Drugače pa je z zahtevkom Marianne, njune matere, ki je umrla 1946. leta. Veliko premoženja ji je že bilo vrnjenega, o preostalem bo odločeno, skoraj gotovo v tem letu.
Kaj pa druge šoštanjske "znamenitosti", kot je na primer Kajuhova hiša?
Tudi ti postopki so tik pred zaključkom . Pred kratkim so upravičenci uskladili zahtevek oziroma ga spremenili tako, da sedaj zahtevajo odškodnino v obveznicah. Kar 21/30 hiše bo tako v lasti Občine Šoštanj.
Objekt, v katerem je danes Mestna galerija, po domače Galof, se ne bo mogel vrniti v naravi, ampak bodo upravičenci prejeli obveznice Slovenskega odškodninskega sklada.
Ko pa govorimo o teh obveznicah, se je treba zavedati, da gre v bistvu za proračunska sredstva naše države. Gotovo bi bilo za državo ceneje, če bi čim več lastnine vrnila v naravi, saj bi novi lastniki za objekte poskrbeli sami, proračun pa ne bi imel dodatnih stroškov. Toda zakon je takšen, kot je, in mi smo ga dolžni izvajati.
Precej se govori, da bi dom SLO na Slemenu lahko dobil v roke g. Vinko Kunstelj z Vrhnike, saj stoji na zemlji, ki jo zahteva nazaj, dom pa ni bil zgrajen legalno - in je še vedno črna gradnja. Je to možno?
Ne. Za ta dom je, kljub temu da je bil zgrajen brez potrebnih dovoljenj, jasno, da ga ni mogoče vrniti v naravi, saj ne sodi v premoženje, ki je bilo odvzeto Kunstljevim prednikom.
Za zemljišče, ki ga zaradi tega objekta ne bo mogoče vrniti, se bodo izdale obveznice odškodninskega sklada. Najbrž pa bodo sitnosti za legalizacijo tega objekta izhajale iz dejstva, da je v zemljiški knjigi voden kot lastnina TUŠ-a, torej je sedanji lastnik res z Vrhnike, a to ni g. Kunstelj, ampak Industrija usnja Vrhnika. To pa ni več zadeva denacionalizacijskega zakona, ampak stvar legalizacije črne gradnje objekta, ki ga je Občina Šoštanj res pridobila v delitveni bilanci prejšnje Občine Velenje, a se bojim, da brez sodelovanja Občine Šoštanj in IUV ne bo šlo.
Gospa načelnica, ali že imate novi potni list?
Še ne. Pa tudi nove osebne še nimam. En torek, ker je ob torkih pri nas najmanj "gužve", bom prosila sodelavke, da mi uredijo ta dokumenta.
Peter Rezman
APRIL 2001
Matjaž Cesar
Mesec je naokoli in kar vesel sem, da ste tudi vi opazili naš kotiček. Zakaj tako sodim? Zato, ker ste me kar trije opozorili, da sem nekaj spregledal. In kaj bi to bilo? Še na tri kritične točke na državni cesti sem pozabil v prometni rubriki. Le kje so te? Prva je križišče pri termoelektrarni (glavni uvoz vanjo), druga je križišče pri gostišču Ippon in tretja je glavna avtobusna postaja v mestu.
Med tem časom sva s fotoreporterjem Lista naredila kar nekaj posnetkov na vseh črnih in kritičnih točkah, ki jih imam namen opisati v naši rubriki.
Torej pričenjam s prvo črno točko, ki sem jo omenil v prejšnji številki. To je veliko križišče, kjer se križajo ceste iz smeri Velenja, Mozirja in Šoštanja (ali po starem "Purfl magacin"). Na žalost moram omeniti, da se je tukaj končalo že mnogo življenjskih poti. Iz vseh treh smeri je to križišče izredno slabo pregledno. Na točko vidnosti	ali
vidljivosti se pripeljemo šele v zadnjih 20 metrih, kar pa je mnogo prekratka pot za normalno
ukrepanje. Če je cestišče mokro in spolzko, za kar ima vse možnosti, saj je obkroženo z vodotoki in gozdom, pa je potrebno le malo neprevidnosti in ni več daleč do prometne nesreče.
Poglejmo, kaj je dobro napraviti, če se pripeljemo v križišče iz velenjske strani. Če smo namenjeni proti Mozirju, je kljub temu da ostajamo na glavni cesti in ne spreminjamo smeri vožnje, dobro nakazati levi smerokaz in o tem obvestiti čakajočega na stranski cesti iz smeri Šoštanja, da nedvoumno prihajamo v križišče in sekamo njegovo smer. Če pa z glavne ceste iz smeri Velenja zavijamo desno na stransko proti Šoštanju, moramo paziti, ker bomo, kljub temu da smo še pred nekaj metri bili na glavni, že naslednji trenutek na neprednostni cesti in bomo morali odstopiti prednost prihajajočemu vozilu iz smeri Mozirja, ki zavija levo proti Šoštanju. Če se pripeljemo iz smeri Mozirja proti Velenju, ostajamo na glavni cesti in je to najbrž najmanj nevaren manever v tem križišču. Drugače pa je, kadar prihajamo ravno tako iz smeri Mozirja, vendar zavijamo levo proti Šoštanju. Velik problem je že ustavljan-
Prometni kotiček
je na pasu za zavijanje v levo, ker mnogo voznikov, ki prihajajo iz Velenja, namesto da bi zmanjšali hitrost, na žalost še pospešijo in sekajo ovinkasti del križišča, ker domnevajo, da bodo lahko tako ugodneje vozili v klanec, po katerem smo se navzdol pripeljali mi. Če nam uspe prevoziti prvo nevarnost, nas že čaka druga, saj smo sredi križišča in obstaja velika nevarnost, da bodo vozniki iz smeri Velenja proti Šoštanju prevozili znak, ki jim sporoča, da so na neprednostni cesti. Dokaj varno je v to križišče pripeljati iz smeri Šoštanja, saj takrat vemo, da smo na stranski cesti in se moramo v vsakem primeru prepričati, ali lahko varno zapeljemo v križišče. To lahko storimo samo na način, da čisto počasi pripeljemo na vidno točko križišča in v prazno križišče odločno zapeljemo v obe smeri.
Vidljivost v tem križišču je mnogokrat motena, ker sta grmičevje in trava ob vozišču in na otočkih v križišču nepokoše-na. Tudi razsvetljava križišča je zelo slabo H oskrbovana, saj ob redkih priložnostih, ko je obnovljena, dobi človek občutek,
da sploh ni več noč.
Zelo pozorni moramo biti tudi na motoriste, ki v to križišče vozijo z velikimi hitrostmi in jih kaj lahko spregledamo. Namreč njihova silhueta je zelo ozka, kljub temu da večina le vozi s prižgano lučjo.
Še ena je velika tegoba tega križišča. To je prepustnost križišča ob prometnih konicah, ko se nabira kolona čakajočih vozil na stranski cesti iz smeri Šoštanja. Mnogokrat sega ta kolona do križišča pri premogovniku in vozniki postajajo nestrpni. Takrat se nevarnost za prometno nesrečo v križišču še poveča, saj tudi do 20-minutno čakanje naredi svoje.
Glede na to, da štejem to križišče med najnevarnejša v Sloveniji, predlagam, da za to pristojni na občinah Šoštanj in Velenje ter Mozirje in Šmartno ob Paki, kljub temu da je to državna cesta, čim prej pristopijo k izdelavi krožnega križišča tudi z lastnimi sredstvi.
Naslednja tema: Druga črna točka: dolgi ovinek in nezavarovan železniški tir pri Termoelektrarni Šoštanj.
Zakonca Krenos
Petdeset let skupaj
in ude_
STRAHI
7
Le redkim je dano, da si po petdesetih letih znova rečejo DA. Zakoncema Gabrijeli in Beli Krenos se je ta dan zgodil v začetku februarja, ko sta pred matičarjem in v cerkvi pred dvema duhovnikoma (prisotna je bila tudi duhovnica, saj sta zlato-poročenca evangelistične vere), obnovila dogodek izpred petdesetih let in si znova obljubila zvestobo, predvsem pa medsebojno pomoč. To še posebej rabita, saj sta ob različnih tegobah, ki ju spremljajo, še kako odvisna drug od drugega. Praznovanje pa je bilo slovesno in veselo, popestrili sta ga hčerki Jožica in Marjana z družinama ter ostali, ki so nazdravili skupaj z zakoncema.
Kar nekaj prelomnic se je nabralo v njunem življenju. Bela je že leta 49 v Velenje prišel iz Prekmurja. Delo je našel pri Gradisu, kjer je poprijel za vse, kar je bilo treba .Življenje mu je kmalu polepšala bodoča žena Gabriela, ki je v Velenje prišla iz Oplotnice.
Leta 1951 sta se vzela in na jesen se jima je rodil sin Milan. Kasneje so se preselili v Šoštanj, kjer so v začetku stanovali v Mlakarjevi hiši. Tu sta zakonca dobila še dva otroka, hčerki Marjano (55) in Jožico (57). Težko delo pri Gradisu je zaznamovalo Belino zdravje, a tudi pri Pošti, kjer se je zaposlil leta 1960, mu ni bilo lahko. Starejši Šoštanjčani se še radi spominjajo pridnega poštarja, ki je celih 27 let do leta 87, ko se je upokojil, raznašal pošiljke. Ravno tako se je pri Pošti za deset let zaposlila žena Gabriela, preden se je invalidsko upokojila. Gabriela je namreč oglušela. Po rojstvu sina Milana in hčerke Marjane je še za silo slišala, po operaciji pa nič več. Leto 1988 je bilo še posebej žalostno za družino Krenos. Smrtno se je ponesrečil sin Milan in starša kar nista mogla dojeti krute resnice, še posebej, ker sta se medtem iz
stanovanja v Šoštanju odselili tudi obe hčeri in si ustvarili svoje gnezdo.
Življenje jima res ni prizanašalo in tudi zdaj na starost redkodkaj posije kakšno vedrejše sonce. Oba bolehata in se razveselita le ob obiskih hčerk ter ob kakšnem izletu. Izleti so njuna skupna zabava in z društvom invalidov ter gluhih sta prekrižarila Slovenijo podolgem in počez. Tudi to razvedrilo jima je počasi vse manj dosegljivo zaradi Gabrieline bolezni.
Pa saj ni bilo samo žalostno in težko! Tudi veliko lepega je bilo v njunem življenju in na te lepe trenutke se zakonca opirata, kadar jima je hudo. Upata tudi, da ju kaj lepega še čaka. Saj nista zahtevna! Lep sončen dan, kakšen izlet, nepričakovan obisk, uspehi hčera in vnukov in predvsem, da bi bila zdrava. Poleg tega pa je že to, da sta skupaj petdeset let, posebne vrste sreča in blagoslov.
Milojka Komprej
Jamarski klub Topolšica
Topolski jamarji smo 17. februarja izvedli volilni občni zbor, na katerem smo izvolili nov upravni odbor. Predsednik s štiriletnim mandatom je postal Dani Urbanc, njegov namestnik Peter Robida, tajnik Slavko Hostnik in blagajnik Mirko Močnik. Po občnem zboru je novi predsednik zavihal rokave in prestavil intenzivnost delovanja kluba v višjo prestavo. Ker tudi ostali člani nismo želeli biti neaktivni, se je v klubu pričelo dogajati marsikaj zanimivega. Nekaj najbolj zanimivih dogodkov je strnjeno v nadaljevanju.
Najprej smo zaprosili za pridobitev tedenskega termina v telovadnici osnovne šole Topolšica in ga tudi dobili. Tako imamo sedaj vsak teden na voljo 2 uri koriščenja telovadnice. Ti dve uri pretežno izkoristimo za trening vrvne tehnike, ki sodi v sklop jamarske šole, oziroma priprav na izpit „mlajši jamar", ki ga bo letos opravljalo 17 naših mlajših članov. V sklopu tega izobraževanja poleg vrvne tehnike pilimo znanje tudi o ostalih jamarskih veščinah, kot so orientacija na terenu, poznavanje jam in krasa, nudenje prve pomoči, osnovni postopki reševanja poškodovanca v jami ipd. Naslednji večji cilj, ki smo si ga zastavili, je zagotavljanje sredstev in nakup prepotrebne opreme, ki pa je izjemno draga in jo nabavljamo zelo preudarno. Zavedamo se, da brez kvalitetne opreme v jamah nimamo kaj iskati. Ker imamo za letošnje leto v delovnem načrtu zapisane in na občnem zboru sprejete zelo smele cilje, bomo predvidoma večino letošnjih sredstev namenili za nakup opreme.
Kljub neugodnemu vremenu beležimo v tem letu že nekaj aktivnosti na terenu. Najprej sva se 24. februarja Mirko in jaz kot operativna jamarska reševalca udeležila enodnevnega zimskega usposabljanja na Kaninu.
Naslednja akcija je bila 7. marca. Takrat sta dva naša jamarja pregledala manjšo jamo v kamnolomu v Šmarju pri Jelšah, ki se je odprla pri eksploatacijskih delih. V jami sta tudi posnela krajši 15-minutni film z videokamero. Za ogled in oceno pomembnosti jame nas je zaprosil lastnik kamnoloma. Najpomembnejši dogodek v raziskovalnem smislu pa smo zabeležili v soboto, 70. marca, ko smo odkrili nadaljevanje v jami Ledenica na Colteh. Za ledenim zamaškom na globini 24 m nam je uspelo najti prehod, ki vodi v 25 m globoko brezno s precej veliko dvorano na dnu. Tam se trenutno jama konča, vendar se bomo potrudili, da najdemo prehod naprej. Sicer je v dvorani polno zanimivih ledenih tvorb.
7 7. marca pa smo si privoščili poslastico - ogled Bezgečeve jame pri Veliki Pirešici. To je okoli 7 000 m dolga vodna jama, ki se nahaja za gostilno Cizej, ob cesti Velenje - Arja vas. Zanimiva je predvsem zato, ker premore vse mogoče morfološke, hidrološke, speleološke in še kakšne oblike ter pojave in je kot taka prava jamarska učilnica na terenu, kjer človek na enem mestu vidi vse omenjene pojave. Ekskurzijo smo pripravili zlasti za naše udeležence jamarske šole, žal pa sta se je od 7 7 kandidatov udeležila le dva. Zato bomo v kratkem ekskurzijo v to jamo ponovili.
V soboto, 17. marca, sva se z Mirkom udeležila republiške jamarske reševalne vaje v Pološki jami nad Tolminom.
Slavko Hostnik
Pa pride policaj... pa kaj
Poizkus vloma v garderobo Dne 19.2.01 je ob 16.24 uri na Policijsko postajo Velenje poklicala uslužbenka ERA PE Zala Šoštanj in naznanila, da so ravnokar pregnali storilce, ki so hoteli vlomiti v njihovo garderobo. Na kraju so policisti ugotovili, da so neznanci že poškodovali vrata garderobe, na srečo pa v notranjost niso prišli. Obvestila o neznancih policisti še zbirajo.
Vlom v bife
Dne 18.3.01 je lastnik bifeja na letališču v Lajšah
obvestil policiste, da je nepridiprav ponovno vlomil v bife. Na kraju je policist ugotovil, da iz bifeja manjka nekaj stvari, policisti pa o tem dejanju še zbirajo obvestila.
Prometna nesreča z materialno škodo Na cesti Lole Ribarja se je dne 18.3. 01 zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri vozila. Pri ogledu kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je le-to zaradi neprimerne hitrosti povzročil voznik osebnega avtomobila T.J. iz Šoštanja, ki se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Poškodovana kolesarka
Istega dne ob 15.23 uri je patrulja policistov naletela na prometno nesrečo s telesnimi poškodbami v kraju Florjan pri Hipi". Ugotovljeno je bilo, da voznica kolesa v križišču ni upoštevala pravila prednosti, ob tem pa je v njo trčil voznik osebnega avtomobila. Ponesrečenka je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je dobila hude telesne poškodbe.
Prometna nesreča s telesno poškodbo Dne 17.3.01 je bil dežurni policijske postaje ob 13.55 uri obveščen, da je na Koroški cesti v Šoštanju prišlo do prometne nesreče s telesno poškodbo. Prometno nesrečo je zaradi neupoštevanja prometnega znaka povzročil voznik osebnega avtomobila A.B. iz Ptuja. Pri trčenju vozil je dobil sopotnik v drugem vozilu telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč v ZD Velenje.
Kršitev javnega reda in miru Dne 13.3.01 v večernih urah so policisti prejeli obvestilo, da so neznanci pretepli mlajšega fanta v bližini trgovine Saša v Šoštanju. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da so V.F., D.F. in R.R., vsi iz Šoštanja, pretepli občana iz Skornega. Zaradi tega se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške.
Pošta se je selila
Odslej po poštne storitve na Askrčevo
V soboto, 17.3., je bila otvoritev novih poštnih prostorov na Aškrčevi cesti. Pošta Slovenije, PE Celje, kamor Šoštanj sodi, je prostore odkupila, tako da je zdaj pošta spet na svojem. Poleg direktorja PE Celje Štefana Zidanška in drugih predstavnikov pošte pa se je otvoritve udeležil tudi generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec, kar je najbrž prva dejavnost, ki jo je opravil, kar se je vrnil na položaj. Trak je prerezal župan Občine Šoštanj in poslanec Milan Kopušar, ki je ob tej priložnosti zaželel "poštarjem" dobro počutje v novih prostorih ter uspešno delo. Pošta je pridobila za 133 m2 več površin, novo investicijo pa je narekovala nefunkcionalnost dosedanjih površin. Tako pravijo pri pošti, vendar se mnogi Šoštanjčani niso strinjali s premikom iz tako imenovanega "centra". A tu se ni dalo kaj reči, čeprav so preselitev pošte na eni izmed sej sveta obravnavali tudi svetniki in glasovali proti. Kakorkoli. Novi poštni prostori so lepi
nove prostore pošte.	Danilo Čebul
in, kolikor nam je bilo dano pokukati v notranjost, tudi bolj svetli in funkcionalni (prostor za pismonoše je primernejši kot zdajšnji). Načrt prostorov je izdelal arhitekt Valter Ernest, gradbena dela je opravilo podjetje Vegrad, notranjo opremo pa so izdelale obrtne delavnice pošte.
V Šoštanju je bil prvi poštni urad urejen 1. novem-bra1850. leta, samo dvajset let pozneje pa je tu že delovala prva telegrafska centrala. Tudi prva telefonska zveza je zabeležena in je bila vzpostavljena na pošti 19. julija 1919. leta. V listinah je še zabeleženo ime poštnega sla Antona Tota, ki je iz Celja tovoril pošiljke ob petkih, nakar so se pošiljke prevažale s kočijo, to pa je spodrinil vlak, ki je v Šoštanj prvič pripeljal leta 1891. Tudi okoliš pošte se je precej spremenil. Sprva je zajemal široko območje Topolšice, Šmartnega ob Paki in večji del Mozirja, zdaj pa imajo ti kraji svoje pošte.
Časi so prinesli številne spremembe in preoblikovanja, tako da je danes Pošta Šoštanj vključena v Pošto Slovenije d.o.o., PE Celje, razvrščena pa je v tretji razred po kriterijih pošt. V dostavo pošiljk je vključenih 2404 gospodinjstev oziroma 7.452 prebivalcev. V manipulativnem delu so zaposleni štirje delavci, v dostavi pa sedem pismonoš, ki opravljajo dostavo pošiljk za 1088 gospodinjstev 6x tedensko in za 1316, 5x tedensko. Povprečno je na pošti mesečno 36.983 storitev, od pisemskih, ki jih je največ, preko paketnih, storitev hitre pošte in vse do prodaje trgovskega blaga. Delovni čas pošte je od ponedeljka do petka od 08.00 do 18.00 ure ter ob sobotah od 08.00 do 12.00 ure. Novi prostori omogočajo večjo dostopnost uporabnikom, večjo funkcionalnost pri transportu pošiljk, prav tako pa tudi prijaznejše okolje zaposlenim in strankam. Tako pravijo pri pošti, mi pa se bomo najbrž tudi navadili na novo lokacijo.	M,Vojka Komprej
NAŠI OBČANI
SMRTI
V	času od 1v5. 2. do 22.3. so umrli:
Anton FORŠTNER, Cesta talcev 3b;
Luka NAVODNIK, Bele Vode 16;
Ivan MATKO, Topolšica 15.
POROKA
V	času od 15.2. do 22.3. so se poročili:
Janez STROŽIČ, Lokovica 96a in
Darinka ŠIVAK, Lokovica 96a.
Valter KOLAR^ Prešernov trg 9 in
Urška AVBERŠEK, Lopatnik 3.
KRSTI
Brigita, Tilen, Ajda.
Turistična društva skrbijo za prireditve in urejenost svojih krajev
Profesionalno ljubiteljstvo
Turistična zveza občine Šoštanj
Turistično olepeševalno društvo Šoštanj
Predsednica turistične zveze Alenka Slatner
Zdravko Kočevar
ustanovitve zveze je predvsem preložitev nekaterih širših nalog za potrebe razvoja turizma v občini z društev na zvezo, ki naj deluje predvsem koordinativno, povezovalno in svetovalno. Njena glavna naloga je pospeševanje razvoja turistične dejavnosti na celem območju občine, seveda v povezavi z delovanjem ostalih turističnih dejavnikov širše v regiji. Čeprav prednostni cilj zveze ni organizacija samostojnih prireditev, je zveza samostojno organizirala prireditev Mihaelov sejem ter podelitev priznanj v akciji Vzorno urejena kmetija Šeleške doline. Izdala je že tudi nekaj publikacij o prireditvah v občini in oblikovala	pred-
stavitveno knjižico Občine Šoštanj.
Zakon o pospeševanju turizma je v letu 1998 uredil veliko stvari na področju razvoja turistične dejavnosti.
Predvsem poudarja pomen povezovanja dela v turizmu tako na lokalni, regionalni in tudi državni ravni.
Do lanskega leta je zvezo uspešno vodila predsednica Majda Menih. Na zveze 1.3.2001 se je vodstvo zveze zamenjalo, vendar programi in cilji ostajajo enaki. Predsednica zveze je Alenka Slatner iz Florjana, podpredsednik je Peter Radoja iz Lokovice. Zveza se financira iz sredstev proračuna oz. iz sredstev turistične takse. Člani zveze se dogovorijo o skupnih nalogah in posameznih dejavnostih, ki jih izvajajo društva, ter na tej podlagi tudi razdelijo sredstva, ki so v proračunu namenjena turizmu.
Slatnerjeva meni:
"Na področju razvoja turizma na našem območju smo pravzaprav šele na začetku in se nalog s tem v zvezi ne lotevamo dovolj profesionalno. Zavedamo se, da je usklajevanje ciljev posameznih organizacij zahtevna naloga, zato se je je treba lotiti sistemsko in načrtno. Predvsem je potrebno usklajevanje med društvi, občino, turistično zvezo, lokalno turistično organizacijo in drugimi instituci-
Turistično olepševalno društvo Šoštanj je bilo po zapisih zgodovinarja Kolška ustanovljeno leta 1902 s prvotnim namenom urejanja kopališč na obrežju reke Pake. S postavitvijo hotela Avstrija (današnji Kajuhov dom) so se naloge društva spremenile. Njeni člani so se resnično pričeli ukvarjati z delom, ki bi pritegnilo v Šoštanj čim več turistov. V zadnjem obdobju je v društvo včlanjenih dvainštirideset članov, ki jih odlikuje izredna delavnost in želja organizirati prireditve, ki popestrijo vsakdanji utrip Šoštanja.
Na vprašanje, kaj štejejo kot največji dosežek v svojem delovanju, nam je predsednik društva Peter Radoja odgovoril:
" Uspeh je predvsem to, da smo uspeli s svojim delom na vsako našo prireditev pritegniti veliko število obiskovalcev in turistov. To kaže, da znamo delati resnično samo dobre stvari, ki so obenem zanimive najširšim krogom in niso same sebi namen. Naše delo zajema sklop prireditev, kot so Pust šoštanjski, ki je nedvomno največji karneval v
naši regiji, pa zgodovinski Praznik luči, Advent, ki Šoštanju daje še prav poseben značaj, imeli smo Karaoke, Podoknico Nedeljskega, pa na koncu prireditev za najmlajše Miklavž, katerega obisk se že približuje številu dva tisoč. Naše delo pa niso samo prireditve, ampak tudi vzpodbujanje turizma. Včlanjeni smo v združenje objezerskih mest, kjer pridobivamo dragocene izkušnje, kako izgrajevati turistično gibanje na obrežjih jezer. Upamo, da bomo te izkušnje lahko uporabili pri snovanju morebitnega turizma ob našem jezeru. Urejali smo tudi že dostop do Mornove zijal ke, sedaj pa poizkušamo s pomočjo Občine Šoštanj in Zavoda za naravno in kulturno dediščino to zijalko proglasiti za naravni spomenik. Drugo delo društva je tudi ocenjevanja kraja, ocvetličenih balkonov, pa tudi nekaj akcij čiščenja okolja smo že opravili.
Pri našem delu naletimo tudi na težave. V zadnjem
Znamenite kose je TOD Šoštanj letos promoviral na ptujskem pustnem fes-skupščini f,Va/u.	Arhiv društva
jami, ki delujejo za razvoj turizma.
Vprašanjem in težavam, ki nas čakajo na nadaljnji poti, se ne moremo izogniti, vendar imamo vsi, ki delamo v zvezi, veliko volje in moči, da stvari, ki jih je potrebno urediti, tudi uredimo. Prvi koraki nas čakajo že v letošnjem letu. Skušali bomo okrepiti sodelovanje z občino na turističnem področju. S tem v zvezi bomo skušali povečevati ugled turizma kot pomembne in močno razvijajoče se gospodarske panoge. Povezujemo se v lokalno turistično organizacijo Šaleški promocijski center, ki bo povezovala turistično dejavnost celotne Šaleške doline. Svet Občine Šoštanj je v svet tega zavoda imenoval sedanjo predsednico turistične zveze. Predvsem pa nas čaka tako imenovani "vstop v svetovni splet". Predstavitev društev in njihovih dejavnosti na internetu nam je omogočeno, do realizacije pa bo prišlo v tem letu. Obiskali nas boste lahko na straneh Občine Šoštanj in na posebnem lokalnem turistično informacijskem sistemu, ki ima naslov SLOVENIATRAVELNET.COM. Potrudili se bomo izdati koledar prireditev, ki jih organizirajo turistična društva. Začeli bomo tudi z zbiranjem podatkov za oblikovanje celovitega prospekta občine in njenih naravnih, kulturnih in drugih znamenitost, zanimivih za turiste. Odpiranje navzven in prepoznavnost bosta torej naše glavno vodilo še naprej.
Volje in energije je dovolj. Čas si bomo našli. Cilje bomo dosegli počasi, a zanesljivo.
uristična zveza Občine Šoštanj je bila ustanovljena 9.1.1997 na pobudo turističnih društev, ki delujejo na območju Občine Šoštanj. Pobuda je nastala zato, ker so se društva v naši občini soglasno odločila, da prekinejo sodelovanje oz. članstvo v Turistični zvezi Velenje. Občina Šoštanj je pač dovolj velika, da lahko samostojno koordinirana dejavnost turističnih društev na našem območju.
Ob ustanovitvi je bilo včlanjenih 5 turističnih društev: TOD Šoštanj, TD Topolšica, TD Topolšica-podeželje, TD Lajše in TD Skorno. V letu 2000 se nam je pridružilo še TD Pristava. Namen
času poizkušamo pridobivati nove člane, kajti za vse, kar opravljamo, nas je premalo. Največji problemi pa se pojavijo pri financiranju. Prireditve, ki so tradicionalne in predvsem promocijskega značaja, se same finančno ne pokrivajo, zatorej bi morala občina še nekoliko bolj podpreti tovrstne aktivnosti. Vsem skupaj bi moral biti cilj vso to dediščino obdržati, kar pa je možno le s podporo iz proračunskih virov. Društvo se financira sicer od nočitvenih taks občine, vendar uspemo pridobiti le borih deset procentov teh sredstev, saj se večina le teh vrača v Topolšico/ kjer se jih največ tudi ustvari. Poseben problem pri našem delu pa se kaže v vandalizmu, ki se v zadnjih časih v Šoštanju vse bolj pojavlja. Tako moramo za izpeljavo kakšnega projekta porabiti precej več časa in energije, kot bi ga lahko. Zavest ohranjanja in čuvanja naše kulturne in naravne dediščine je pri nekaterih še na nizkem nivoju. Druga plat ovir pa je trenutna zakonodaja, ki društvom otežuje delo in pridobivanje lastnih sredstev z dejavnostmi, ki jih lahko oporavljajo. Vsakdo, ki se s tem ubada, ve, da se čas veselic izteka, kajti ves prihodek, ki bi se z "vremensko" srečo lahko ustvaril, odide za dajatve državi (prijave, zapore cest, najem gostinskih uslug...). Z našim delom in ugledom trenutno še uspevamo pridobiti nekaj sponzorjev, ki smo jim za pomoč resnično hvaležni, vendar pa je tudi s sponzoriranjem v teh časih vedno težje.
V naši občini je potreba po oblikovanju dolgoročnega načrta razvoja turizma zelo velika.
Tako bi se lahko tudi naše društvo bolje orientiralo pri načrtovanju dela in aktivnosti, ki jih opravlja. V svetu postaja turizem glavna in vodilna gospodarska panoga, ki že vodi v donosu dobičkov. Na žalost pa v občinski upravi trenutno ni slutiti ljudi, ki bi tej panogi namenjali kakšno večjo pozornost. Osnove se namreč pričenjajo z dobro razporeditvijo in planiranjem prostorskih planov ter v nadaljevanju tega z dodelano strategijo vzpodbujanja turističnih panog, ki se potem avtohtonb razvijajo v dobičkonosne subjekte. Izpuščamo prilike, kot so Muzej usnjarstva, krajinski muzej, rekreacijsko turistični objekti ob Šoštan-jskem jezeru ter urejena promocija vseh naših okoliških turističnih zanimivosti in značilnosti v občini vključno s hotelom v Topolšici. Moram priznati, da je veliko tega v sosednji občini že kvalitetno postavljeno in dobro deluje. Torej se moramo samo ozreti okoli sebe in zavihati rokave. Vzpodbudno je, da so se na nivoju Turistične zveze Občine Šoštanj pričele stvari, namenjene razvoju in promociji turizma, premikati nekoliko naprej. Mislim, da bomo ravno na tem subjektu zastavili nekaj projektov, ki bodo vzpodbudili tudi druge, da bodo o možnostih, ki jih turizem prinaša, pričeli vsaj razmišljati. O konkretnih prijemih, ki bi jih lahko izpeljali mi, pa bi rekel sledeče. Najprej je potrebno evidentirati in povezati vse turistično zanimive projekte, že obstoječe in take v razvoju, jih v nadaljevanju dobro promovirati navzven, jim pomagati izboljšati kvaliteto ponudbe in jih povezati v neko obliko združenja. Treba bi bilo vzpodbuditi interes gradnje turistično rekreativnih objektov ob jezeru in v občini nasploh. Morali bi urediti in z označevalnimi tablami opremiti vse objekte naravno kulturne dediščine pri nas. Pomagati bi morali pri reševanju statusa Rotovnikove jame ter vzpodbujati kvalitetno delovanje turističnih društev v občini, v smislu ohranjanja običajev in kulturnega življenja v naših krajih. Predvsem pa moramo najti boljšo vez s hotelskim turizmom v Topolšici in dodatno ponudbo v okoliških krajih.
Naj dodam še, da se "naše" turistično olepševalno društvo trudi po vseh močeh stanje na področju turizma vsaj ohraniti, pa četudi z razveseljevanjem ljudi ob oživitvi običajev pri nas ali pa s promoviranjem naše občine navzven. V letu 2002 slavimo stoto obletnico obstoja. Na to se že sedaj pripravljamo. Zavedamo se pomembnosti takega ljubileja.
Mislim, da bomo lahko s pomočjo izredno marljivih članov našega društva in pa tudi s finančno pomočjo občine izvedli vse začrtane aktivnosti, ki bodo vsekakor popestrile turistični utrip našega Šoštanja."
Turistično društvo Topolšica
TD Topolšica je bilo ustanovljeno leta 1984, kar sovpada z odprtjem naravnega zdravilišča v Topolšici. Društvo šteje 94 članov. Glavni vir financiranja je turistična taksa, ob raznih prireditvah pa pridobimo tudi nekaj sponzorjev.
V času našega delovanja je bilo kar nekaj dosežkov in uspehov, največji pa so realizacija ideje učencev podružnične šole KDK Topolšice o logotipu Topolšice. Logotip je sedaj zaščitni znak kraja. Postavitev pozdravnih tabel pri vstopu v kraj ter lepo število kažipotov v kraju, kar pa seveda še zdaleč ni zaključeno. Sodelovanje pri rekonstrukciji razsvetljave skozi park v Topolšici. Sodelovanje pri ureditvi parka v Topolšici. Ureditev postajališč. Organizacija prireditve VESELJE OB TOPLICI, ki je postala že tradicionalna, saj bo letos že dvanajsta po vrsti. Postavitev tekaške proge za tek
Arhiv društva
na smučeh.
Pri delovanju vsakega društva vsekakor nastopajo težave, predvsem premajhna aktivnost članov in krajanov (delovanje društva leži kljub velikemu članstvu le na peščici) ter neredne finance. Zaradi teh pa ne moreš realizirati plana po zastavljenih ciljih.
Občina Šoštanj bi vsekakor morala imeti temeljito zastavljen načrt o razvoju turizma v občini ter o sodelovanju v lokalni turistični organizaciji.
Predlogi za popestritev turistične ponudbe: vzpodbuditi in pomagati posameznikom pri odprtju turističnih kmetij, predstaviti gostom vsak kraj v občini ter ga z vodniki popeljati skozi te kraje in jim tam ponuditi in pokazati značilnosti kraja, izdelati vodnik ( brošuro ) občine ter prikazati ponudbe na posameznih točah, urediti kraje in občino ter prikazati ljudem pomembnost sodelovanja v turistični ponudbi.
Turistično društvo Pristava
Turistično društvo Pristava je bilo uradno ustanovljeno leta 1997. Delalo in skrbelo za kraj pa se je že prej. Trenutno šteje 40 članov, vodi ga Anton Plazi. Glavni vir financiranja je sponzorstvo. Pomagamo si še s proračunom občine in s članarino ter s prostovoljnim delom, ki pa ni izraženo v številkah.
Za glavne dosežke si štejemo markiranje poti, postavitev klopi, ureditev prireditvenega prostora, ureditev starega rova, ki postaja priljubljena izletniška točka, vsakoletno spomladansko čiščenje, v gradnji je brunarica v velikosti 8x4 m za potrebe rednega dela članov ter promoviranje kraja s prireditvijo ob 1. maju.
Med člani ni težav in ovir. Ovira je denar, ki ga za uresničitev naših želja v kraju ni zadosti. Trenutno je manjša ovira naš grad Forhteneg, ki bi ga tudi radi uredili, pa ni urejeno lastništvo.
Razvoj turizma je nujen. To pa ne gre brez načrtnega dela. Saj še sami ne vemo, kaj imamo, kaj šele da bi vedeli ali hoteli vedeti še za soseda. Naša dežela pa je lepa in bogato obdarjena, samo tega ne vidimo in ne cenimo.
V našem kraju imamo še veliko načrtov glede gradu, kjer nameravamo urediti zaščitno ograjo in vodnjak. V mislih imamo tudi kozolčke ob hišah ter namestitev košev za smeti, ki bodo iz lesa, tako
V Topolšici redno ohranjajo stare ljudske običaje.
Člani so za ogled uredili opuščen rudarski rov na Pristavi
da ne bodo kvarili izgleda. Kovinski del bo skrit v lesu. Za čistočo že zdaj skrbimo v društvu, saj je v kraju nameščen zabojnik, s katerim redno odvažajo smeti. Menimo, da bi se morala društva bolj povezovati in tudi promovirati sebe in sosede.
Nekakšen center bi moral biti na nivoju občine ali zveze in dobro bi bilo tudi urediti informacijsko pisarno ali kaj podobnega, ki bi usmerjala turiste na posamezne izletniške točke.
bi morali biti seznanjeni z vsemi problemi turističnega delovanja in tudi nameniti več finančnih sredstev v ta namen ob sklepanju proračuna.
Vsekakor si želimo dobrega sodelovanja med seboj. Želja nas vseh je, da se uredi cesta, ker prav zaradi težkega dostopa z avtobusi ne moremo izvajati določenih aktivnosti. Želimo delovati čim več navzven in tako promovirati svoj kraj. Turističnim agencijam želimo ponuditi vse, kar ponujamo kraj in ljudje, Arhiv društva ki v njem živimo. Če si sam srečen, lahko osrečiš tudi tistega, ki prihaja k tebi.
Turistično društvo Lajše
Turistično društvo Skorno
TD Skorno je bilo ustanovljeno marca leta 1994, v društvu je do sedaj 129 krajanov Skornega. Vodi ga Franc Skornšek. Društvo se je v preteklosti financiralo iz lastnih virov, delno iz članarine in nabirke ob prazniku sv. treh kraljev. Društvo je dobilo določena sredstva od ZB - območne organizacije Velenje za obnovo obeležja v Skornem. To so s fizičnim delom pridobljena sredstva v dobi 7 let. Ob kakšni prireditvi smo dobili delež iz občine in KS. Glede turistične takse pa je bilo šele proti koncu lanskega leta urejeno tako, da so bila prvič porazdeljena sredstva glede na plane društev. V veliko podporo so nam bili tudi nekateri sponzorji.
V	zadnjemčasu smo naredili veliko pozitivnega. Na primer: ureditev smerokazov ob vstopu v kraj Skorno, začetek obujanja starih običajev sv. trije kralji, miklavževanje,
ter nepozabna Podoknica y skornem hoste hitro nas7/ kaj zanimivega.
Nedeljskega. Priznanje	Arhiv	društva
leta 1997, ki ga je dobila
članica in vodja kmečkega turizma Pirečnik, gospa Milena Dimeč, in ki ga je podelil sam predsednik TZS dr.Marjan Rožič ter se ob tem seznanil tudi z delovanjem našega društva, je bila tudi priložnost, ob kateri nas je dr. Rožič pohvalil.
V	letu 2000 smo dokončno uredili obeležje NOB na Močevskem vrhu. Takrat smo skupaj s predstavniki ZB, Občino Šoštanj in KS izvedli praznovanje ob 25. juniju-dnevu državnosti, ki je bilo širšega pomena.
V	letu 2000 pa je dobil plaketo Občine Šoštanj član in predsednik društva Franc Skornšek, kar je pohvala zanj in hkrati za delo društva.
Probleme, ki so ali nastanejo pri določenih aktivnostih, poskušamo realno reševati na sestanki društva, ki jih imamo redno vsak mesec. Kraj se lahko samo preko turizma približuje tistim, ki so to že postorili.
Načrt razvoja turizma je vsekakor p
otreben, vendar pa morajo posamezna društva pripraviti plan glede na geografski značaj ali druge možnosti.
Na TZ Šoštanj naj bi se usklajevali, seveda s podporo tistih programov, ki so lahko donosnejši ali v čim krajšem času uresničljivi, za nas in popotnike pa zanimivi. Predstavniki občine Lajšani imajo svojo
Turistično društvo Lajše je bilo ustanovljeno 11.10.1995. Od prvotnih ustanovnih 10 članov jih je sedaj vključenih 42. Predsednik je Ivan Kavnik. Zaselek Lajše je v krajevni skupnosti Topolšica, vendar je veliko prebivalcev, skoraj polovica zaselka, v Ravnah. Tako so člani TD Lajše tudi prebivalci Raven. Glavni vir financiranja društva je bila v prvih treh letih članarina članstva ter zaslužek od udarniškega dela. Po menjavi občinskih vodstev in struktur pa se je finančni položaj izboljšal z dotacijami občine. Z ustanovitvijo turističnega društva smo v kraju združili prebivalce na raznih prireditvah, ki jih organiziramo, the pa prej ni bilo. V okviru finančnih možnosti urejamo kraj in ga polepšujemo:	ograje
mostov, nasadi zelenic, spomladansko čiščenje. Večjih težav s krajani nimamo, ljudje so pripravljeni pomagati. Vendar pa je težava v tem, da v preteklosti vodilni možje v občini in krajevni skupnosti niso bili naklonjeni zaselku Lajše, čeprav je to Topolšica. Zato nimamo urejenih avtobusnih postajališč, kjer vstopa precej otrok, največja sramota kraja pa je kanalizacija. Odplake iz novega naselja tečejo tik ob državni cesti Šoštanj -Črna, te pa naprej mimo letališča v gojitveni potok rib Pečovnico.
Ekonomska situacija tudi kaže, da je ogrevanje na trda goriva najcenejše, zato se iz dimnikov kadi črn dim. Vse negativnosti niso v prid turistom, ki peš prihajajo iz zdravilišča Topolšica, največ v poletnih mesecih. Menimo, da je v občini treba nujno izdelati strateški načrt razvoja turizma ter ga preko Turistične zveze Šoštanj posredovati občanom in društvom. Velik trend napredka se je že pokazal z novim vodstvom Turistične zveze Šoštanj. Sedaj tudi upamo, da bo delo zveze bolj pošteno kot do sedaj. V kraju samem imamo dva gostinska lokala, trgovino in tudi ugledno letališče, zato ni bojazni, da ne bo turistov, če bi bilo urejeno osnovno bivalno okolje.
"bazo" pri Kavniku.
Arhiv društva
Ribno 2001
aborniki rodu Topli vrelec iz Topolšice in Šoštanja se že pripravljamo na vsakoletno taborjenje v Ribnem.
Peta ribenska izmena bo potekala od srede, 1. avgusta, do petka, 10. avgusta 2001. Kot vsako leto doslej se bo tudi letos na taborjenju dogajalo mnogo zanimivega. Velika nočna avantura, napad na tabor, pa taborniške poroke, igre z žogo (tisti, ki ste bili lani z nami v Ribnem, se prav gotovo spominjate drekballa ), poletna različica biatlona, lokostrelstvo, vodni poligon, lov na zaklad, piratski dan so le nekatere od mnogih aktivnosti, ki jih zajema naš program. Se sliši zanimivo?
Poziv staršem! Kot vsako leto doslej tudi letos taborimo v času kolektivnega dopusta Gorenja in zaradi tega morda Vaš otrok ne more z nami v Ribno. Nam vodnikom in vodnicam pa je mnogo ljubše, če nas obkroža veliko mladih nadebudnic in nadebudnežev.
Torej starši, če menite, da si želite privoščiti dopust brez skrbi, le-te prepustite nam, saj se bodo Vaši otroci v naši sredini prav gotovo počutili dobro.
Poziv otrokom! Če so ti všeč avanture, presenečenja, napeti trenutki, nova trdna prijateljstva, če bi rad(a) spoznal(a), koliko je v tebi Robinzona, potem se nam vsekakor pridruži. Veselje in dobro razpoloženje moraš prinesti s sabo!
Pomembni datumi:
30.	marec 2001 - zadnji rok za prijave in vezavo sredstev;
junij 2001 - sestanek za starše taborečih (točen datum bo sporočen);
15.	junij 2001 - zadnji rok za tabornine;
1. avgust 2001 - odhod na taborjenje;
10.	avgust 2001 - prihod domov.
OPRAVIČILO:
Na prijavnici je prišlo do neljube napake. Kontaktna telefonska številka 03/ 5886-306 je napačna.
Pravilna je 03/ 5886-305.
Za morebitne nevšečnosti se opravičujemo!
Za pripravljalni odbor taborjenja
Tomaž KOMPAN
Nesporazum
Hrejeli smo pismo predsednika KS Zavodnje, ki ga objavljamo v celoti. Za njim objavljamo zahtevano ponovitev objave iz prejšnje številke LIST-a in del članka iz Našega časa (mkp), za katerega domnevamo, da je povzročil nesporazum. Ne vemo pa, ali je g. Anton Potočnik zahteval enako objavo v Našem času.
Odgovorni urednik Peter Rezman
PISMO PREDSEDNIKA KS ZAVODNJE
Zavajanje javnosti in širjenje neresnic
V LISTU občine Šoštanj je v marcu 2001 na strani 3 NAŠE OBČINE izšel neavtoriziran članek pod naslovom Krajevne skupnosti z vprašljivo in zavajajočo vsebino. Uredništvo si privošči komentar o gradnji cestne povezave Šoštanj - Črna, ki potvarja resnico. Moje zavzemanje za 5-metrsko asfaltno prevleko ceste je bilo objavljeno v Našem času 1. februarja 2001, za kar se še vedno trudim in se moje stališče ni spremenilo.
Zaradi pravilnega tolmačenja mojih stališč zahtevam, da se odstavka v LISTU ponovno objavita z isto vsebino, kot je bila objavljena. V celoti se mora objaviti komentar, ki je izšel 1. februara 2001 v Našem času, v naslednjem Listu Občine Šoštanj.
S pozornim branjem teh dveh člankov se kaj lahko ugotovi, kdo odpira ponovne konflikte.
V primeru zadržanja objave bom prisiljen poiskati zadoščenje po pravnem postopku.
Predsednik KS Zavodnje Tone Potočnik
PONOVITEV SPORNEGA POVZETKA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE LISTA
Svet KS Šentvid je podal soglasje za modernizacijo regionalne ceste R II - 425/81266 Šentvid - Šoštanj. V KS Šentvid se ne strinjajo, da bi bila širina vozišča samo 4 m, saj je bila do sedaj modernizacija tako v šoštanjski kot v občini Črna na Koroškem izvedena v širini 5 m, kar je za vrsto transporta s težkimi lesarskimi tovornjaki in ovinkasto traso nujno.
Začudeni so, da predsednik KS Zavodnje, ki po nobeni varianti ni pristojen za dajanje soglasij na trasi KS Šentvid, v javnosti zagovarja samo 4-metrsko vozišče in s tem ponovno odpira stare konflikte, ki so bili v preteklosti uspešno preseženi z ustanovitvijo KS Šentvid. Najbrž bi bilo bolj koristno, če bi se predsednik KS Zavodnje zavzemal za rekonstrukcijo ceste Zavodnje - Šoštanj v širini 5 m. V Šentvidu menijo, da bi morali v občini enotno nastopati v tej zadevi, saj gre za prenovo regionalne ceste, ki jo bo financirala država in zato občinski proračun ne bo nič bolj obremenjen.
ZAHTEVANI PREPIS ČLANKA "PROJEKTI SO
SE SKRČILI", (Naš čas, 1. 2. 2001, stran 5)
ZAVODNJE - Predsednik krajevne skupnosti Zavodnje Anton Potočnik pravi, da bodo gradnjo ceste Črna - Šoštanj, o kateri so začeli resno razmišljati že pred kakšnimi dvajsetimi leti, zdaj le nadaljevali. V dolžini treh kilometrov je v širini petih metrov že zgrajena. Zdaj so pripravljeni projekti do Šentvida, vendar z njimi niso vsi zadovoljni, ker se je načrtovana širina ceste vmes s petih skrčila na štiri metre.
"Menim, da ni primemo, da bo cesta v delu dolžine široka pet metrov, v delu pa le štiri. To zna biti za voznike velika past. Zožitev, ki jo predvidevajo novi projekti, utemeljujejo s tem, da za več ni denarja. Mislim pa, da je naložba, ki jo predvidevajo zdaj, dražja kot bi bila, če bi cesto gradili po starem projektu v širini petih metrov," pravi Anton Potočnik.
Zanimivo, da je Potočnik kot predsednik KS Zavodnje v letih okoli leta 1992, ko so o tej cesti veliko govorili še v tedanji Občini Velenje, zagovarjal širino ceste štiri metre. Mnogi so mu nasprotovali. "Takrat sem zagovarjal stališče, da bo petmetrska širina težko izvedljiva. Bil sem za to, da se ta cesta zgradi in tudi dokonča v širini štirih metrov. Od takrat do danes pa se je marsikaj spremenilo. Tudi prometa je veliko več, kot ga je bilo. Zato se mi oženje projektov zdaj zdi nerazumljivo."
Objavljen je še portret predsednika KS Zavodnje, pod njim pa stoji zapis v krepkem tisku:
Anton Potočnik: "Ko še ni bilo toliko prometa, so načrtovali cesto, široko pet metrov, zdaj bi bilo pa dovolj štiri."
Ivo Stropnik Novi testament
Jezik: Ko boš poročal v zgodovino majhnih jezikov, ne bodi preskromen do moje bunjne rasti, ki je nisi nikoli videl.
Bil sem molitvena kača ob tebi in strupena.
Jezik, peloden v tebi, izgorela jasa, sem ti izkušnjo ljubezni in smrti izpovedal.
Ko boš poročal o kačah in levih, ne pozabi, zate sem jih razpoznavno ustvaril. Govoril sem iz oči mongoloidnega dečka in prišel daleč, do pritličja tvoje glave.
Bil sem že oddaljen od spomina, nepismeni me je ustvaril, v znamenjih prahu me je odkrival
in ko je nekoč komaj nerodno narisal, sem ostal -njegov nepozabni angel, ne bog, ne vera.
Marjan Kukovec
Mirta mojih verovanj, pogled, ki razcveti se v brezmadežno pomlad in me kali v tvojo prst!
Ce bi vedel, da iz presne žene vzhaja topel dom, ognjišče preizkušenih spominov, ogenj žarnih lic,
mehkoba polj cvetočih medenic in sij pomirjujoče se luči, ki se naliže na oboke teme in je posvečeni jezik
vseh zaljubljenih bogov in blagoslov njihovih dolgov, svilenost rok, ki nejevernim razprodajajo šepete
sviloprejk, njih mala nočna srčna stihovezja,
če bi vedel, da iz presne žene vzhaja zame sonce,
bi te ne delil s pogledi vprašujočega obzorja,
ne z verzi in ne s sanjami, ne s solznim bogom v sebi.
Brez daha, brez predsodkov ti bom željno srkal srčni mozeg, zdaj ko vem, da si le zame presna,
in sesal bom popkovino tvoje vrtnične mladosti, srebal tvojo bom lepoto, da se sliši moje hrepenenje.
Posekal bom dražljaje sanj. Le kdo bi v sebi nosil nebogljenega otroka, če bi takšen angel stal pred njim?
BLIŽINA ČLOVEKA: Midva sva bližina človeka: samotna jezika, dva vonja živali, dvoje cvetenj zelenega bitja.
V kanje so se unesli najini dotiki, v žoltih kljunih gnezdijo krvave miši.
Midva sva. Bližina Človeka.
Vsak dan izprosil zate bom nabito kaščo zlatih zrn, da vedela ne boš ne kod ne kam brez mojih darovanj.
Dolfe Lipnik
Pesmi za vas
Pesmice pišem, ker z njimi bi rad vratca odprl vaše duše.
Tam bi rad srečal vašo pomlad, poletje, nevihte in suše.
Rad bi pogledal v vaše srce, saj v njem so najlepši spomini, te niso pisale vaše roke, življenje jih hrani v globini.
Ivan Kolar
Vsako življenje je knjiga skrivnosti, zapisana samo za vas, o delu, ljubezni, veselju, norosti, ki jih prinašal je čas.
To knjigo ponoči si vedno odprite, kadar slab dan moti spanje, najlepše strani si iz nje preberite, to bodo najlepše sanje.
Ne pozabite, da čakam pred vrati, potrpežljivo sem tih, nekaj strani mi pustite prebrati, za pesmico novo navdih.
Morda se bom spomnil, da sem vas v sanjah že srečal pred mnogimi leti, če bom pobrskal po srčnih kotanjah, morda se iz njih mi posveti.
Potem bom to pesem napisal za vas, vaše spomine obujal, zdravja in sreče tudi ta čas s pesmijo svojo ponujal.
Zaželel bi rad vam samo: “Lahko noči”, da ne bi vam spanec pobral, morda pa prav to bo prava pomoč, da skupaj bom z vami zaspal.
Vinko Smajs
Vrtnica
Julijsko zorevanje. Nekje ob modrini istrskega morja. Zrenje v horizont. Na plaži z belimi kamenčki in mislimi, ki se utapljajo v globini morja. Prijetnega, ogretega, skodranega, pihljajo poletne nežnosti.
Vsa mikro telesa so obnemela. Sonce jih je pobarvalo in ogrelo in božalo in stiskalo. Kaplje znoja so drsele v nevidne kanale in iskale tisti neskončni kanal obzorja. Kot misel, nemirna, ki noče biti ujeta kot ptica v kletko.
Pljuskanje naraščajoče plime, tisočletne, razdirajoče in spreminjajoče se ostrine v mehke okrogline.
Cisto tam, na geometrijski točki razgibane vode, je bila. Rdeča vrtnica! Sam Bog jo je posadil v julijsko mokroto in ji navdihnil mehko, rožnato toploto. Kot kraljico z zlatimi uhani in blestečimi biseri okrog dolgega in tankega vratu.
Kako ponosno se je dvigala rdeča julijska roža, z obdajajočimi, temnozelenimi spremljevalci, in vonjem, za kar bi ji zavidali vsi plemiči tega sveta.
Moje oko in njeno oko, nikoli ločljiv pogled, tak kot Evridikin. Magičen, večen, a vendar izgubljen. Nasladi je težko uiti. Težko je prebroditi vodne gmote Rdečega morja. Magično in magnetno rdeče oko zemeljskega stvarstva...
Vedno se kopaš v vonjavah in se ziblješ na njenih valovih, da te premetava kot plavine na večnem oceanu. In ko se utopljenec v globoki vodi oklepaš rešilne
bilke lesa in zopet zdrkneš v globino. Kot žarek sonca, ki se skrije za oblake in se zopet ovije zemeljske krogle in se zopet skrije. Kot pesem, ki zazveni, umolkne in nikoli ne izzveni.
Taka, rdeča vrtnica, si ti, tam sredi morja. Vsa rdeča in kipeča v nebo, do konca. Razraščajoča se v tisoč rdečih vrtnic. Takih, da si skoraj skrila sonce.
In nenadoma se oveš, vrtnica, da sem ti poklonil vso žarino življenja. Da sem te objemal od otroštva dalje. Da sem te izročil v raskave in trpeče roke ženi, moji mami.
Bil je vroč julij, kot danes. Brez šumečih valov istrstkega morja. Skrit v tišino blaženega šepeta Savinje. Med bujno travo in vrtnicami v domačem plotu.
Kako si me dočakala, vsa betežna. Z zarosenimi očmi in trepetajočimi pričakovanji.
Vroč julijski dan in tisoči vročih, zlatih snopov. Takrat, ko se je zrelo klasje že poleglo in vzbudilo v srcu tiho žalost.
Takrat je dahnila beseda in takrat se je kot ob zori prebudil ves svet.
Takrat je v trepetanju plašnih besed vzniknila, kot seme preoranih ornic, ena sama beseda: vrtnica in julij in pozna zrelost.
Takrat je bila beseda prijazna in dobra in ljubeča kot otrok nasmeha.
In takrat se je razbohotila čudovita, rdeča roža, predrla modrino neba in se spojila z večnim soncem. Julij, vrtnica, sonce, ljubeče dotikanje vsega, ki se vrača k Njej, darovalki človeka, k njenemu srečnemu izvoru.
Peter Radoja Napuh
Tvorec lastnega razuma hliniš ples marionet, v pest tiščiš ta mali svet, poln ošabnega poguma.
Plešejo figure v šahu, v črnih poljih belih lis.
Preigravaš v polnem mahu genov podkupljiv zapis.
Položaj, denar, ugled, so plodovi domišljije.
Le poglej, kako ti gnije
um, ki cilja ne pozna.
Igra, ki pa se igra, so niti brez marionet.
Na rtu
Sinje morje že pripravlja se z vaimi v goreč zaton, bije sveti Marko zvon morju v čast in ga pozdravlja.
Hladen vetrič se v Burine prelevil bo pozno v noč, razprostrl svojo moč prek afriških celin.
Z vetričem pa moje sanje
utope se v modrost,
prek daljav v skrivnostni most
z vetrom mojim misel veje, kdor z življenjem veter seje, pravi, burjo h koncu žanje.
Josip Bačič, Savski
Skrivno domovanje
Da bi bila skupaj -jaz v tebi, ti v meni rojena zaživela
ljubezensko razmerje budnosti in sanj
hrepenela
eden po drugem
tu in tam in vsepovsod
te izdihujem
te vdihujem.
Je mar zaradi tebe
moj vsakdan sedaj zanimiva stran prostora, ko nevede za naju izbiram
primeren kraj, kjer dolgočasje lahko izniči še tako lepo
prisrčno skupno domovanje
velika sončna kaplja mi vzradosti srce.
Cas, ko se v biti
doživlja telo in je enkrat mimo,
prav zaradi tega
te neobremenjeno
spremljam po poteh mladosti
saj moja všečnost
ne pozna nobenih starosti
poptnik sem popotnik tudi brez nog.
In prav po poteh neizrekljivega
se mi dogaja občudovanje tvojih pomladi
kot tudi mojih
čutnosti udobja
veliko večjih kot za samo telo
in povsod
mi drstijo misli
na najino vedno novo skrivno domovanje kakor nekdaj tudi naprej objemam prostore svojih doživetij.
“Ko bi govoril človeške in
angelske jezike tebe v sebi ljubezni pa ne b
sem brneč zvon
ali zveneče cimbale
in ko bi imel vso vednost
tebe pa ne
sem nič
ti moja potrpljiva ti moja dobrotljiva."
APRIL 2001 _______________________________
Jezični dohtar v Ravnah
Nedelja, 4. marec. Pust, oblačen poznozimski dan.
Pa pomisliš, kam bi se dal, kaj bi počel, da bi popestril dolgočasno sivino...
Kot nalašč je v naši stari šoli, ki je svoj čas imela naziv Dom družbenopolitičnih organizacij, gostovala amaterska gledališka skupina iz Smiklavža. Nekaj minut pred petnajsto je bila dvorana polna, zasedena so bila tudi "stojišča", skratka, "tapozni" smo se gnetli ob izhodnih vratih. In ni nam bilo težko stati, saj sta slabi dve uri minili, kot bi mignil.
Najprej so se s petjem predstavila rosno mlada šmiklavska dekleta s prisrčnimi pesmicami, spremljala pa jih je mladenka s citrami in dekletce na violini. Do nedelje nisem vedela, da ta dva instrumenta skupaj tako skladno zvenita!
Potem so nam člani amaterske gledališke skupine Šmiklavž odigrali Burko o jezičnem dohtarju, katere avtor je neznan. Burka ne nosi zaman takšnega imena. Kdor ima priložnost, naj si jo le ogleda. Ob prebrisanih spletkah jezičnega dohtarja in nemočni jezi naplahtanega suknarja ter razsodbi pravičnega sodnika, ki je razsodil pravdo v prid kradljivega ovčarja, smo se od srca nasmejali. Nobena velika umetnost, preprosti verzi, burka za življenje, lahko razumljiva nam, preprostemu življu.
Potem nas je z gledališkim nastopom, kakršnega se ne bi sramoval noben profesionalec, presenetil Krjavelj, ki nas je poučil, kako je samega hudiča na dvoje presekal. Saj poznate Jurčičevo pripoved...
Ob koncu so nam nekaj pesmi zapeli še fantje iz Graške Gore, spremljal pa jih je harmonikar. Z občutkom, nevsiljivo, ravno prav glasno. Skratka, lepo.
Bili smo navdušeni. Za borih par sto tolarjev smo se imeli lepo. Da bi bilo čim večkrat tako!
Marjana Kotnik
Ciklus predavanj
Zgodovina mesta Šoštanj in njegove okolice
Prvi večer iz ciklusa "Šoštanj. Zgodovina mesta in okolice"
V četrtek, 15. marca, je Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo pripravilo skupaj z Občino Šoštanj in uredništvom šoštanjskega Lista prvi večer iz ciklusa predavanj o zgodovini zahodnega dela Šaleške doline. Prvo predavanje je poseglo v vprašanja izvora kraja oz. tistih, ki so Šoštanju pred več kot 800 leti podelili njegovo ime. Pri tem so bile predstavljene najnovejše ugotovitve, do katerih je pripeljal študij štajerskih, koroških, salzburških in bavarskih listin, primerjava posestnih razmerij na Koroškem in Salzburškem ter poglobljena raziskava'genealogij plemstva 12. in 13. stoletja na navedenem področju.
Da je bila pobuda za organizacijo takšnih večerov v Šoštanju pozitivno sprejeta, priča zelo velik obisk, ki je presegel najbolj optimistična pričakovanja organizatorjev. Prav tako so bile reakcije na predavanje, tako tiste izrečene še v uradnem delu, kot morda še bolj tiste navržene v neformalnem klepetu po predavanju, vzpodbudne in so pričale o veliki pozornosti, s katero je bilo predavanje spremljano. Organizatorji se bomo zato še z večjim poletom lotili priprave novih večerov iz najavljenega ciklusa.
Naslednje predavanje bo v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri prav tako v prostorih Mestne galerije, ki se je izkazala kot zelo primeren prostor za tovrstne dogodke. Predavala bo diplomirana arheologinja, konzervatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje in ne nazadnje šoštanjska rojakinja Danijela Brišnik. V svojem predavanju bo predstavila arheološko sliko zahodnega dela Šaleške doline in pri tem opozorila na najzanimivejše arheološke točke, ki ležijo na obravnavanem področju. Glede na to, da je ravno na navedenem področju veliko število takšnih točk ter da je v bližini Šoštanja morda najpomembnejše potencialno arheološko nahajališče, bo predavanje gotovo izjemno zanimivo. Kulturna pokrajina Občine Šoštanj se bo s pomočjo tega predavanja pokazala v povsem novi, drugačni, lahko zapišemo mnogo bolj povedni in živahni luči. Zato iskreno vabimo vse, ki jim ni vseeno za Šoštanj, njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost, da se predavanja udeležijo in obogatijo svoje znanje.
Tone Ravnikar
V'
Dve zlati in ena srebrna za Šoštanjčane
Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov
D regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske, Koroške in Prekmurja , ki je bilo konec februarja v Mariboru, je bilo zelo uspešno tudi za Šoštanjčane, sicer dijake srednje glasbene šole v Velenju . Zlata Petra Delopst v kategoriji 2.a - klavir, srebrna plaketa za Uroša Supovca v kategoriji 2.b -klarinet in spet zlato za Valentino Čas v 2.b kategoriji - klavir, je bila bera teh mladih tekmovalcev, ki so se tekmovanja udeležili skupaj s 33 dijaki srednje glasbene šole Velenje. Tudi ostali so bili zelo uspešni (poleg Petre, Uroša in Tine še 19 zlatih in 11 srebrnih). BRAVO!
Petra Delopst, Uroš Supovec in Valentina Čas pa so se pred tekmovanjem 20. 2. ogrevali v šoštanjskem kulturnem domu in tu navdušili domače poslušalce ter jim dali vedeti, da so za Maribor dobro pripravljeni. Ob tej priložnosti so se tudi zahvalili za pomoč, ki jo je dala Občina Šoštanj.
Petra Delopst	Zdravko Kočevar
Petra Delopst, ki je dijakinja 1. letnika klavirja na Glasbeni šoli Fran Korun - Koželjski Velenje, je pred domačim občinstvom zaigrala tri tekmovalne skladbe: 1. stavek Mozartove sonate v D-duru, 5 sarkazmov skladatelja Ramovša in Zamaknjenost skladatelja Vilka Ukmarja. Petro poučuje znani pianist Aci Bertoncelj, v letu 2000 pa je obiskovala poletno šolo klavirja , ki se je odvijala v Feldkirchnu v Avstriji. Tekmovanja se je udeležila prvič.
Uroš Supovec je že poznan klarinetist. Je dijak
3.	letnika klarineta na Glasbeni šoli Fran Korun - Koželjski Velenje. Njegovo igranje spremlja akademski glasbenik, specialist pedagog Tomaž Kmetič. Uroš ima za seboj že več uspešnih nastopov na tekmovanjih s kvartetom klarinetistov. Že četrtič se bo udeležil regijskega tekmovanja, poslušalce v Šoštanju pa je o dobri pripravljenosti prepričal s skladbami: Concertino skladatelja von Webera, Solo de concours Henrija Rabauda in dveh stavkov iz sonate skladatelja Sansoja.
Valentina Čas je ravno tako dijakinja 3. letnika, vendar umetniške gimnazije - smer glasba. Glasbeno šolo obiskuje že 10. leto. Tudi njo po črno-belih tipkah vodi izkušeni Aci Bertoncelj,
Tina pa obiskuje tudi orgelski oddelek. Za sabo ima že veliko tekmovanj in nagrad, že kot osnovnošolka pa je snemala za RTV Slovenija. Tudi ona je svoje znanje izpopolnjevala v Feldkirchnu, regijsko tekmovanje pa je obiskala že četrtič. Navdušila je s:	1. stavkom iz
Beethovnove sonate v B-duru, Chopinovimi 6. preludiji ter Vedrino skladatelja Vilka Ukmarja.
Naši trije mladi ustvarjalci so se med 205 tekmovalci, kolikor jfh je nastopilo v Mariboru,
Uroš Supovec	Zdravko Kočevar
odlično odrezali. Petra Delopst in Valentina Čas sta se s tem, ko sta osvojili zlato plaketo, uvrstili tudi na državno prvenstvo, ki bo konec marca. V tem času obe pospešeno vadita, tudi do štiri ure vsak dan. Uspeh pač ne pride sam od sebe, temveč se je zanj treba še kako truditi.
Milojka Komprej
Tone Ravnikar med predavanjem	Zdravko Kočevar
___________________________STRM 11
Seminar za dirigente tudi v bodoče v Šoštanju?
Od 9. do 11. marca je v Šoštanju potekal republiški seminar za dirigente pihalnih in tamburaških orkestrov. Seminar je že drugič zapored v Šoštanju organiziral Sklad za kulturne dejavnosti Ol Velenje, skupaj z našim Pihalnim orkestrom Zarja. Udeležilo se ga je 8 slušateljev iz vse Slovenije in dva iz Šoštanja: Jani Šuligoj in Miran Šumečnik. Seminar je potekal v treh delih: teoretični je bil sestavljen iz osnov tehnike ter branja in razumevanja partiture, v praktičnem delu, pa so dirigenti delali neposredno z orkestrom. Vodja seminarja je bil prof. Simon Robinson, dirigent mariborske opere in izredni profesor Pedagoške fakultete Maribor, zaključen pa je bil s koncertom v dvorani kulturnega doma v Šoštanju v nedeljo,
11.	3., ob 11. uri.
Udeleženec seminarja, akademski glasbenik in dirigent Pihalnega orkestra Zarja Jani Šuligoj nam je ob tej priložnosti prenesel pozitivne vtise s seminarja in povedal, da je Pihalni orkester Zarja dobro prestal delo z različnimi dirigenti, saj je za to priložnost tudi naštudiral poseben program. Želja godbenikov je, da se seminarji tudi v bodoče organizirajo v Šoštanju. Za njih je to dobra izkušnja, za dirigente, ki so v glavnem dirigenti amaterji, pa je takšna oblika izobraževanja pot k dvigu kvalitete glasbe in dobra priložnost za izmenjavo izkušenj. Naš Pihalni orkester se zdaj ravno pripravlja na medobmočno srečanje pihalnih orkestrov, ki bo junija, ter na proslavo ob 90. obletnici mesta Šoštanj. Čaka jih tudi udeležba na tekmovanju pihalnih orkestrov v Ormožu ter več pomladnih koncertov. V kratkem bodo imeli tudi občni zbor.
Milojka Komprej
Novitete iz naše knjižnice
Naj predstavim nekaj novosti z naših knjižnjih polic.
Filozof in teolog Edvard Kovač nas v delu ODDALJENA BLIŽINA s pretanjenim občutkom nenasilno popelje skozi različne "pokrajine duha".
Knjiga Heinricha Harrera VRNITEV V TIBET je nadaljevanje knjige Sedem let v Tibetu. Opisuje novi, pod kitajaskim gospostvom spremenjeni Tibet. Govori o kulturni revoluciji, uničenih samostnanih in kulturni dediščini.
Tea Černe nas v knjigi ZGODBE MUZEJSKIH PREDMETOV popelje po naših muzejih in nam predstavi njihove značilne predmete.
O vzponu najpomembnejše evropske plemiške družine govori delo Franceta Kralja ŽOVNEK IN ŽOVNEŠKI.
Pa še malo lahkotnejšega branja. Pisateljica kriminalnih romanov Minette Walters nas je razveselila z napetostjo in presenečenj polnim romanom VALOLOM. Niz napetih ljubezenskih romanov nam ponuja ameriška pisateljica Virginia Andrews. UGRABLJENA je prva knjiga s tega niza o deklici Dawn in tisočerih lažeh, s katerimi je prepleteno njeno življenje.
Mladinska pisateljica Nejka Omahen pa mlade navdušuje z novo knjigo DEŽ.
In kja je še novega? V izposojo vam poleg avdio in video kaset ponujamo tudi zgoščenke. Spremenili pa smo tudi odpiralni čas knjižnice, in sicer: ob ponedeljkih in sredah od 12.30 do 18. ure, ob torkih in petkih pa od 11. do 16. ure.
Marjana Boruta
HOSP/C SVETUJE
Obveščamo vas, da ima Slovensko društvo HOSPIC, Območna organizacija Velenje od 11. decembra 2000 svoje prostore v Zdravstvenem domu Velenje. O stiskah ob žalovanju se osebno pogovarjamo v Hospic ob ponedeljkih med 17. in 19. uro (individualno svetovanje), oglašamo pa se tudi na telefon 03 587 63 00.
Vse informacije o Hospicu, spremljanju umirajočih in drugo lahko dobite v prostorih društva vsako sredo med 8. in 10. uro osebno ali po telefonu. Pripravljeni smo sodelovati z vami.
12
STRM
OQOdkj in ude_
APRIL 2001
Dekle; mati, žena - ženska
kmetijstvo'
Marca smo častili ženske
Prireditev, ki so se vrstile od osmega marca do materinskega dne, je bilo kar nekaj. Na nekaterih so otroci s svojo prisrčnostjo ganili srca mamic in drugih navzočih, na drugih pa je bilo družabno in veselo spet po svoje. Nekatere prireditve so bile čisto kulturnega značaja, druge pa bolj zabavnega. In tega je bilo treba seveda plačati. Pa se spet pojavi vprašanje, ali je praznovanje dneva žensk in mater profitna zadeva ali pa bi bile tiste, ki so dale po par tisočakov za zabavo, namenjeno njim, mogoče bolj zadovoljne, če bi tisti dan kdo namesto njih pomil posodo in zlikal perilo. Naj mi ne zamerijo, če se sama bolj nagibam k drugi varianti praznovanja. Ker pa je bilo na praznovanjih seveda veselo, se s kratko reportažo še enkrat spomnimo osmega marca in materinskega dne. (Fotografije: Zdravko Kočevar.)
Mayerjeva vila Šoštanj
Bilo je 2. marca letos ob 18. uri v Mayerjevi vili. Tih, intimen in duhovno bogat večer, posvečen ženi, ženski, ki je v stoletnem boju počasi, vendar uspešno izbojevala svoj enakopravni položaj v javnem družbenem življenju. "Dokler človeški rod / biva po zemlji tod / bode slovelo / slovensko dekle!" je govorec z mehko toplo besedo osvetlil zgodovinsko pot naših žena.
"V preteklosti so trdo delale kot služkinje, delavke na poljih ali v tovarnah, dekle, gospodinje; danes kot vzgojiteljice, učiteljice, zdravnice, uslužbenke, raziskovalke, umetnice. Če zanemarimo zgodovinska dejstva ter na žensko pogledamo skozi sliko in pesem, ugotovimo, da vendarle ni tako nebogljena. Ima moč. Zenska je marsikaj - polnovredna osebnost, utelešena krepost, ustvarjalčev navdih in usoda, njegova muza in ljubezen ... Polovica Prešerna bi manjkala brez Julije, polovica Cankarja brez njegove matere, najlepši listi slovenske lirike bi ostali v temi neustvarjalnosti, gola bi bila ilovica, ki ji nihče ne bi vdihnil duha - brez ženske bi bilo vse drugače. Bilo bi prazno in samotno, bilo bi nezanimivo in nepomembno, bilo bi nekako sivo!" Tako je zaključil moški svoje razmišljanje o ženski.
Lepe misli so v programu dopolnile pesmi v duetu ob spremljavi kitar. Glavno vsebino tega večera pa nam je nudila pestra zbirka slik, ki nam jih pripravljajo likovnice, članice Društva šaleških likovnikov. Slike odslikavajo nežno, drobno, pretanjeno, tenkočutno žensko dušo in njeno ustvarjalnost.
V avli smo ženske z rdečimi nageljni v rokah družno z moškim svetom ob sadnem in bučnem kruhu in krhljih - slovenski tradicionalni šegi in navadi - podoživljale kulturni večer.
Prireditev je organizirala ZLSD Občine Šoštanj.
Hvala likovnicam, izvajalcem programa, pa tudi osnovni šoli Bibe Roecka za njeno pomoč in sodelovanje.
Skorno
V Skornem so se dobili 17.3. pri Pirečniku. Prisrčen program so pripravili tamkajšnji otroci v tako rekoč lastni režiji. V znak pozornosti so ženske dobile rožice. Na srečanju je spregovoril tudi predsednik KS dr. Valter Pirtovšek, ki je v svojem govoru poudaril pomen tega praznika, pa tudi kritično spregovoril o vladni politiki do starševstva oziroma materinstva. Po dobri večerji pa se je praznovanje zavleklo skoraj do jutra. Igrali so čisto pravi Falotje, pisano z veliko.
Društvo invalidov Šoštanj
Društvo invalidov Šoštanj je praznovalo 9.3. pri Rženu. Združili so kar tri praznike, saj so praznovali tudi mučeniki. (Pa res, kaj pa naši vrli moški?) Udeležencev tega srečanja je bilo kar 110, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik Tone Plešnik. Nageljček ženam je bilo darilo gostišča, serviete in steklenica pa darilo društva. Tudi za ples in za zabavo je bilo poskrbljeno v pravi meri.
Ravne
V Ravnah so se zbrali 18. 3. v stari šoli. Zbrane je presenetil lep kulturni program, v katerem so sodelovali ravenski otroci pod mentorstvom pridne učiteljice, nastopil je tudi pevski zbor in kvartet in še kdo. Po končani proslavi so se nekateri razšli, drugi pa so s kozarčkom ali dvema še nazdravili ženskam, glasbe pa je bila ravno prav tudi za ples.
Mestna galerija Šoštanj
V Mestni galeriji so praznik žensk združili z otvoritvijo razstave slik in skulptur Rudija Skočirja in Milene Braniselj, dveh akademikov. Zbranim so reciital iz Kukovčevega cikla Mati je... pripravili Nejc, Katja in Aleš, strune citer je ubirala Špela, s kitaro pa je o mami zapela Aleksandra. Ženskam je čestital tudi župan in poslanec Milan Kopušar, prireditev pa se je zaključila po kratkem druženju in klepetu.
Kmetijska politika in subvencije
Sedma skupščina govedorejskega društva Šaleške doline
Na dan svetega Valentina so se po enem letu na sedmi redni letni skupščini zopet zbrali člani Govedorejskega društva Šaleške doline. Sedanje težke razmere in problemi v kmetijski panogi so botrovali temu, da je bila velika dvorana gasilskega doma v Gaberkah kar pretesna. Predsednica društva Sonja Arlič je predstavila delo društva v preteklem letu. Društvo se je aktivno vključilo v oblikovanje list kandidatov za svet Kmetijsko gozdarske zbornice na državnem nivoju in kasneje še na nivoju območne enote Slovenj Gradec in izpostave Velenje. Ves čas je potekalo sodelovanje z vsemi pasemskimi zvezami, še posebej z zvezo za rjavo in črnobelo pasmo. Izdelan je bil program osemenjevanja za sezono 2000/2001. Še vedno velja načelo, da se 55% govejih plemenic osemeni s semenom testiranih bikov, 45 % pa s semenom mladih bikov. Ta usmeritev velja tudi za reje, kjer kmetje sami osemenjujejo. Poleg tega je potrebno vse prvesnice osemeniti s semenom mladih bikov. S prvim julijem je Veterina Šoštanj uvedla nov način plačevanja osemenitve govejih plemenic. S tem datumom je bilo ukinjeno plačevanje paketnega osemenjevanja in uvedeno plačevanje vsake osemenitve posebej. Ta sprememba je povzročila veliko vroče krvi, saj je osemenjevanje govejih plemenic postalo drago predvsem za rejce, ki so manj uspešni pri vodenju reprodukcije v svojih čredah. O tem problemu je razpravljal tudi upravni odbor društva in zavzel stališče, da mora biti kmetu dana možnost, da si za svoj hlev sam izbere način plačila osemenjevanja (posamična osemenitev ali paket osemenitve ).
Prišlo je do dogovora, da o tem razpravlja in glasuje skupščina govedorejskega društva. V okviru društva je bil organiziran obisk Osemenjevalnega centra Preska, kjer so udeležencem predstavili izbrane bike za osemenjevanje. Zaradi strožjih veterinarskih predpisov namreč osemenjevalni centri ne organizirajo več rednega letnega pregleda bikov za osemenjevanje, ki so ga kmetje množično obiskali vsako leto. Septembra so Šaleško dolino obiskali člani Evropskega komiteja za rjavo pasmo. V ta namen smo pripravili zloženko z naslovom Rjava pasma v Šaleški dolini, ki je bila prevedena tudi v nemščino. Oktobra je bila za člane organizirana strokovna ekskurzija, ki je bila namenjena ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti in obisku kmetije, ki se ukvarja s predelavo mleka v sire. V jeseni je nastopil problem s silokoli govedi. Nobena klavnica ni hotela več opravljati silokolov zaradi različnih vzrokov . Na podlagi razgovorov se je zadeva rešila tako, da sedaj silokole govedi iz Šaleške doline opravljajo v Celjskih mesninah. Organizirano je bilo tudi zbiranje naročil za seme bikov melioratorjev lisaste pasme iz uvoza, vendar med rejci lisastega goveda ni bilo zanimanja za naročilo.
V	poročilu o delu selekcijske službe je mag. Jože Marovt povedal, da je v A in AP kontrolo proizvodnje bilo v letu 2000 vključenih 79 rej s 1619 živalmi in v s kontrolo 66 rej s 511 živalmi. Evidentiranih je bilo 231 rej krav dojilj s 765 kravami dojiljami. Pohvalil je rejce zaradi uspehov pri doseženih količinah proizvedenega mleka ter povedal, da na kontroliranih kmetijah v Šaleški dolini redijo povprečno 13,3 krave molznice, kar je nad slovenskim povprečjem. V poročilu o osemenjevanju krav in telic v letu 2000 je Ivo Zagožen, dr.vet.med., povedal, da se je indeks osemenitve izboljšal z 1,59 v letu 1999 na 1,54 v letu 2000. Skupno je bilo opravljenih 3.169 prvih osemenitev, od tega je bilo osemenjenih 19,9 % telic. Ugotovil je tudi, da program osemenjevanja ni bil izpolnjen, saj s semenom testiranih bikov ni bilo osemenjenih 55 % govejih plemenic. Glavno vlogo pri tem igra cena semena, saj je seme mladih bikov cenejše od testiranih.
V	razpravi o poročilih je bil sprejet sklep, da bo Veterina Šoštanj s 1.3. 2001 uvedla plačevanje osemenitve ( paketna ali posamična osemenitev ) govejih plemenic glede na odločitev kmeta. Ob tem bo kmet podpisal izjavo, da bo na način, za katerega se je odločil, plačeval osemenjevanje eno leto.
Gostje so v razpravi spregovorili o težkem položaju v proizvodnji in prodaji mleka in mesa, zavarovalnici Adriatic in Triglav sta predstavili ponudbo zavarovanja, tovarni močnih krmil Emona in Mlinotest pa svojo paleto proizvodov.
Prisotni so kljub dolgotrajnemu rednemu delu skupščine z zanimanjem prisluhnili še predstavitvi programa predpristopne pomoči EU -SAPARD in temu, kako mora biti urejen hlev in mlekarnica, da zadostuje novim zakonom in pravilnikom, ki so bili uveljavljeni v preteklem letu zaradi prilagajanja Slovenije Evropski uniji.
Subvencije 2001
V letošnjem letu bo kar nekaj sprememb oz. novosti pri uveljavljanju subvencij za kmetijske proizvajalce. Spremenjeni bodo obrazci za vlogo za dodelitev subvencij za leto 2001, spremenjen bo verjetno tudi način vlaganja obrazcev in dodani nekateri ukrepi Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP). Spremembe so predvidene tudi pri višini subvencij za nekatere že uveljavljene ukrepe. Ker so vse te spremembe, razen način vlaganja obrazcev, odvisne od sprejetja in objave vsakoletne Uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ta pa od sprejetja proračuna za leto 2001, o vsebini in višini sredstev še ne moremo povedati nič natančnega. Predvidoma se bodo aktivnosti pričele v juniju. Predvidoma bodo upravičenci dobili domov obrazce z vnesenimi lanskimi podatki. Upravičenci
bodo vanje vnesli morebitne popravke in spremembe stanja. Popolno vlogo z vsemi potrebnimi prilogami bodo prinesli na sedež kmetijske svetovalne službe, kjer bomo preverili, ali je vloga popolna ali ne. Nato bo upravičenec popolno vlogo poslal na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Če bo postopek drugačen ( vnos podatkov na sedežu Kmetijske svetovalne službe ), vas bomo o tem pravočasno obvestili.
Analiza vlog v letu 2000 je pokazala, da je bilo največ napak pri navedenih računih za nakazilo. Veliko je bilo tudi dvojnih vlog za isto parcelo. Zaradi tega bo potrebno letos pravilnost številke računa potrditi na banki. Priložiti bo potrebno tudi najemne pogodbe. Zaenkrat bodo veljale najemne pogodbe, podpisane s strani najemodajalca in najemojemalca. Najemnih pogodb še ni potrebno overiti pri notarju. Subvencija pripada namreč tistemu, ki zemljo obdeluje. Če lastnik zemlje živi nekje v tujini in z njim ni možno skleniti najemne pogodbe, velja kot priloga izjava tistega, ki zemljo obdeluje.
Ker je bilo najmanj težav z izplačilom subvencij preko H KS, agencija priporoča, naj vlagatelji vpišejo številko računa za HKS. Dovolj je še časa za odprtje računa pri HKS za tiste, ki tega še nimajo. Prav tako priporočamo, da si čim prej uredite najemne pogodbe, v kolikor si jih še niste v letu 2000. Na sedežu Kmetijske svetovalne službe lahko dobite obrazec najemne pogodbe, ki vsebuje vse potrebne podatke, da je najemna pogodba pravilno sestavljena.
Ukrepi Slovenskega kmetijsko okoljskega programa so gajeti v treh osnovnih skupinah: zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biološke pestrosti in tradicionalne kulturne krajine, varovanje zavarovanih območij. Ker odločitve o tem, kateri ukrepi programa SKOP se bodo letos že pričeli izvajati, še ni bilo, vas bomo o teh ukrepih, višini sredstev, ki jih lahko pridobite, in potrebnih prilogah k vlogi seznanili kasneje, a pravočasno.
Lidija Diklič
Predsednica društva Sonja Artič	Zdravko Kočevar
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
APRIL 2001
port
STRM
Sovičeva slovenska viceprvakinja
Spela v Evropi
Šola odbojke 2001
OK Šoštanj Topolšica je tudi letos v času zimskim počitnic organiziral šolo odbojke. Vključenih je bilo 632 otrok, ki so bili razdeljeni v 3 skupine: najmlajši osnovnošolci (7-11 let) so trenirali v telovadnici OŠ KDK, starejši dečki (12-14 let) in srednješolci (15-17let) pa v športni dvorani v Šoštanju. Program je pripravil dr. Nikolai Pozdnaik, ki je bil tudi strokovni vodja šole, pri izvedbi pa so mu pomagali trenerji in igralci članske ekipe OK Šoštanj Topolšica. Po
dopoldanskem treningu, kjer so pridobivali tehnično znanje odbojke, je sledila video analiza taktike najboljših svetovnih odbojkarskih ekip, druženje pa smo končali s kosilom v jedilnici TEŠ. Vse igralce smo testirali (antropometri-ja, motorika, tehnika), na osnovi rezultatov in ocene trenerjev pa so osvojili zlato, srebrno ali bronasto žogo v obliki diplome, vsak udeleženec pa je prejel tudi majico. Ker so bili otroci za zimske radosti letos prikrajšani, je bila šola odbojke 2001 v času zimskih počitnic zelo dobrodošla, saj jim je bilo tako omogočeno aktivno preživljanje prostega časa. Prijetno druženje so mladi končali z mislimi:"Hvala, OK Šoštanj Topolšica, mislite na nas tudi naslednje leto."
V Mariboru (24. februarja do 2. marca) je potekalo državno šahovsko prvenstvo za mlajše. Tja se je uvrstilo po 10 najboljših iz Rogaške Slatine, kjer je bilo	predhodno
državno šahovsko prvenstvo posameznikov pospešenem tempu. V Mariboru je bilo v sedmih dneh po sistemu "vsak z vsakim'' odigranih 9 krogov s tempom 2x po 2 uri za 40 potez in 2x po 30 minut za dokončanje partije. Skupaj je lahko 1 partija trajala 5 ur z zapisovanjem potez na posebni obrazec.
Rezultati so bili dnevno objavljeni na teletekstu in internetu.
Velenjsko šahovsko regijo sta zastopala dva učenca. Izvrstna je bila učenka 3. raz. OŠ Bibe Roecka Šoštanj podružnica Ravne Špela Sovič (p.d.
Krištanova) iz Raven 51/a, ki je v kategoriji do 10 let osvojila 2. mesto v Sloveniji in se s
tem uspehom kvalificirala na evropsko prvenstvo mladih, ki bo potekalo od 30. avgusta do 10. septembra v Kallithei v Grčiji. Mesto leži 450 km
jugovzhodno od Skopja. V Mariboru je dosegla 5 zmag, 3 remije in 1 poraz, skupaj je osvojila 6,5 točk. Tekmovanje je bilo v dijaškem domu Drava na Smetanovi ulici. Tja jo je vsak dan vozil z avtomobilom ati Jože Sovič, ki je tudi ljubitelj kraljeve igre. Zelo sta bila vesela finančne podpore Orodjarne Gorenje iz Velenja, ki jo je Špela upravičila in presegla pričakovanja staršev in mentorja Rudija Olupa, ki že 30 let zelo uspešno vodi šahovski krožek na podružnični šoli Ravne pri Šoštanju. Špelin uspeh je tudi najboljša uvrstitev za Šahovski klub Šoštanj, katerega članica je od letošnjega leta dalje. Do evropskega prvenstva bo vadila pod vodstvom R. Rajkoviča iz Velenja. Zbrati pa bo potrebno okoli 300 tisoč tolarjev za pokritje stroškov, kar bo ena težjih nalog. Starši in šola upajo na pomoč lokalne skupnosti in drugih darovalcev.
Peter Landero iz Velenje je osvojil sedmo mesto.
Danijela Olup
Preglednica aktivnosti Športne zveze Šoštanj APRIL 2001
DATUM IN URA	PRIREDITVE	KRAJ
četrtek, 12. april, ob 19. uri	Kitajska od Hong-Konga do Pekinga-predavanje MO PD Šoštanj	Mestna galerija Šoštanj
sobota, 14 april, ob 19. uri	KK ELEKTRA : KK KOPER	Športna dvorana Šoštanj
sobota, 21. april	Pohod: Trnovski gozd (Čaven 1185 m - Sinji Vrh 1002 m) PD Šoštanj	
sobota, 21. april	Planinski študentski večer Študentska skupina MO PD Šoštanj	
petek, 27 april	Študentski izlet po Šaleški poti Študentska skupina MO PD Šoštanj	
sobota, 28. april, ob 19. uri	KK ELEKTRA : ZM MARIBOR	Športna dvorana Šoštanj
Špela Sovič in Rudi Olup	Zdravko Kočevar
Nataša Stevančevič, prof.
Planinske novice
Že tako nanese, da je vsak marec v PD Šoštanj zaznamovan z vsakoletnim skupinskim srečanjem planincev - občnim zborom društva. Tudi letos smo se srečali, in sicer 3. marca v gasilskem domu v Šoštanju. Poleg podanih poročil o delu v preteklem letu smo letos izvolili novo vodstvo društva. Prejšnjega predsednika Leona Štrbana je zamenjal novi, Miran Hudej, podpredsednik je Vlado Stropnik, tajnica društva ostaja Zinka Moškon, blagajničarka pa je z novim letom Metka Nahtigal. Izvoljena in imenovana sta bila tudi novi upravni in nadzorni odbor. Vodja mladinskega odseka je postala Andreja Konovšek, pri vodniškem in markacijskem odseku pa ostaja vodstvo nespremenjeno, tj. Martina Pečnik in Vinko Pejovnik.
In marec je tudi mesec, ko skopni sneg (če ga prej kaj pade) in ko prične dišati po pomladi. To privabi na piano marsikaterega sprehoda željnega pohodnika. Sončni konci tedna so kot nalašč za obisk katerega izmed naših okoliških hribov. Sleme, Smrekovec, Paški Kozjak., Lubela so samo štiri izmed mnogih možnosti za kak lep sprehod. Ali pa recimo Trška pot, ki je privlačna za hojo v vseh letnih časih. Če se niste udeležili vsakoletnega društvenega pohoda po tej poti, ki je bil letos v nedeljo, 4. marca, nič zato. Priskrbite si zloženko z zemljevidom Trške poti in prostorčki za žige, dobro se obujte in veselo na pot!
Če pa boste v aprilu našli čas, organizira PD Šoštanj 21. aprila izlet v Trnovski gozd (na Čaven in Sinji vrh). Vabljeni!
Naj vas spodbudim tudi k akciji "Planinski popotnik osvaja vrhove", ki bo potekala vse leto 2001. Planinski popotnik je glasilo, ki ga izdaja PD Šoštanj in ki ga vsak član društva prejme brezplačno na dom. Omenjena akcija pa je namenjena vsem, ki na svoje izlete s sabo nosite tudi fotoaparate. Zmaga tisti, ki se bo s Popotnikom slikal čim višje.
Torej, želim vam čim več lepih trenutkov na soncu in svežem zraku!
Planinski pozdrav!
Barbara Mavsar
CD
Spoštovani Šoštanjčani!
Podjetje Gost vas vabi, da preživite svoje proste trenutke, proslavite s sorodniki, prijatelji in znanci, pokramljate s poslovnimi pratnerji v prijetnem okolju vile Široko.
Popoldanski sprehod lahko naredite še lepši, če se ustavite na našem vrtu, kaj popijete in se posladkate, medtem ko lahko vaši otroci brez skrbi tekajo naokrog.
Še posebej čarobni so večeri v naši restavraciji, zagotavljamo vam intimnost, dobro hrano in pijačo ter prijazno postrežbo.
Ob nedeljah pa vas vabimo na nedeljska kosila.
O
Informacije, rezervacije na tel. številki 5881030.
Delovni čas: vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 22. ure.
Za Gost je pomemben vsak GOST
V planine bom še hodil
Vedno mi je deloval nekako drugače. Malo gosposko, malo uglajeno, pa vendar po drugi strani tudi domače. Z bradico, lepo urejeno frizuro, pokončno hojo in z rahlim krajnskim dialektom je hišnikoval na Kajuhovi šoli. Celih triintrideset let.
Leon Štrban.
Zadnjič sem ga srečala na občnem zboru planincev.
Po treh letih, kar je bil na mestu predsednika, je predal funkcijo, a za upravni odbor so ga le še preprosili. Pa sem si mislila: če to ni priložnost, da kaj rečem o njem...
"Kaj boš pisala o meni, mi je potem nerodno," se najprej ni dal, potem pa je beseda kar stekla in rekla sva eno in dve in tri in jaz sem to zapisala.
Ni Šoštanjčan. Sem ga je prineslo z Geološkim zavodom leta 54, pa je tukaj tudi ostal. Ljubezen ga je prikovala v te konce in 1959. leta se je poročil s Pepco. In ker je družina zrasla, mu tudi terensko delo ni dišalo. Po poklicu je sicer globinski raziskovalec, ampak delo na šoli je bilo kot nalašč zanj. Celih 33 let je preživel na prvi osnovni šoli, pa tudi v Topolšici in Zavodnjah je kar naprej kaj nagajalo in Leon jo je dostikrat kar peš mahnil tja. Izpita za avto ni delal, še sam ne ve zakaj, in se tudi ne sekira za
to.
"Je bila pa hecna tista z upokojitvijo," se zasmeje, "sem se upokojil kar dvakrat." Prvič 91 leta, potem pa se je 1994. leta znova zaposlil. (Toliko za tiste, ki pravijo, da ko greš v penzijo, je konec.)
"Ja, na šoli so mi rekli, da naj bi še delal in jaz si nisem pustil dvakrat reči, pa sem zaprosil Ravne na Koroškem, naj mi vrnejo mojo delovno knjižico, da bom dodal še kakšno leto ali dve delovne dobe." In je delal do 1997. leta, ko se je zares upokojil.
"Sreča, da imam gore, drugače bi mi bilo dolgčas," pravi, saj je že od leta 1970 član Planinskega društva Šoštanj in tudi večji del aktiven v upravnem odboru. V tem času je prehodil slovenske gore po dolgem in počez in nabralo se je anekdot in spominov, da bi človek samo poslušal. Kakšno najbrž tudi doda, kot tisto, da je v hribih plesal s polomljenimi rebri, ampak to je del njega. Del Leona Štrbana, ki z optimizmom in voljo zre v svet in se kljub letom ozira po vrhovih. Takih, naših, skalnatih, ki jih bo obiskoval, dokler bo zdrav. S Planinskim društvom Šoštanj, kjer se dobro počuti in kjer ga imajo tudi radi.
Leon Štrban	Zdravko Kočevar
M.K.
SVCTLObA
Meditacija
Vse kar misliš, da si, nisi in to, kar ostane, si ti.
ZènAj
Gledamo v napačno smer
Rečemo lahko, da same čiste svetlobe ne moremo videti. Vedno je potreben kakšen predmet, da postane vidna. Ko svetloba ob nekaj zadane, se odbije in vrne, tako vidimo osvetljeni predmet in zato, ker ga vidimo, pravimo, da svetloba je. Vidimo lahko osvetljeno hišo, hrib, drevo, toda same svetlobe ne vidimo. Videli je nismo iz več razlogov. Prvi je ta, da je skrivnostna, drugi pa je, da smo vedno s hrbtom obrnjeni proti njej. Povedano drugače, obrnjeni smo navzven v svet predmetov, kjer se svetloba kaže kot drugorazredna odbojna svetloba. Če pa je v svetu preveč predmetov, ki jih opazujemo, je odbojne svetlobe prav tako preveč. Posledica je ta, da smo zaslepljeni in tako ne moremo videti izvirne svetlobe. Če je zaslepljenost resnično velika, na koncu ostaneta le še mrak in tema.
Svet uma
Poglejmo malo v svet uma, našega spremljevalca v času in prostoru. Če rečemo bolj na splošno, um ustvarja misli. Vsi jih poznamo, saj z njimi živimo, same misli pa se gibljejo v času. Polovica misli je usmerjena v preteklost, polovica v prihodnost. Nekaj časa nas vodijo v spomine preteklih dejanj, nekaj časa nas vodijo v še neobstoječo prihodnost. Zelo redko pa nas držijo v sedanjem trenutku, kar nam pove, da nas um kontrolira, nam ukazuje in nas drži ujete v svojem svetu. Misel je nekaj podobnega kot svetloba, vendar z nasprotno polariteta. Lahko bi rekli, da je podobna svetlobi. Misli nihče nikoli ni videl, vendar obstaja. Človekovo telo lahko seciramo, poznamo vso znanost, toda misli ne bomo našli. V nobenem laboratoriju se je ne da narediti in jo pokazati, lahko pa vidimo njene učinke v svetu, ki ga ustvarjamo. Vidimo lahko stavbe, izdelke in raznovrstne predmete. Če opazujemo misel, zaznamo njeno izredno hitrost. Včasih pride prej, preden se je sploh zavemo, ali pa jih pride celo več hkrati. Ena sama misel na kogar koli ali kar koli in že nam lahko vzdrhti telo. Energija v telesu se preliva, dihanje postane hitrejše in srce nam bije hitreje. Ob neprijetnem in nenadnem miselnem dogodku nas lahko celo ubije. Ima strašansko moč. Lahko ustvari celo atomsko orožje, ki uniči našo Zemljo v delčku sekunde. Z mislimi lahko v fizičnem svetu gradimo ali uničujemo. Nekomu je lahko v pomoč ali pa v napoto in zato lahko ugotovimo njeno dvojnost ali nasprotno polariteta. Miselne kreacije ne poznajo meja, saj kar naprej ustvarjajo nove in nove predmete, da se vedno znova lahko zapletamo v ta svet pojavnosti. Vse te predmete pa potem osvetljuje nam nevidna svetloba. Misli kar naprej prihajajo in nas držijo ujete, so proizvod mehaničnega uma, če jih je preveč, pa uničijo samega človeka, vnašajo razdore med ljudi ter povzročajo mnogo trpljenja.
Redko se zgodi, da človek izstopi iz tega mehaničnega in kolektivnega uma. Takrat pa se mu lahko zgodi kaj lepega. Ko si recimo nekje v gorah in ko zagledaš s soncem obsijani vrh, se misel nenadoma ustavi. Vsa pozornost v tistem hipu je posvečena tej veličastni lepoti. Ta totalna pozornost pa traja samo trenutek, nakar smo spet z našimi mislimi, problemi in zgodba se nadaljuje. Če smo doživeli samo preblisk tega, potem lahko zaznamo, za kaj gre. Ni uma, ni misli, je le občutek lepote v nas. Takrat ko ni uma, si v sebi, v svoji lastni biti, v meditaciji.
Povzetek
Iz zapisov v prejšnjih dveh in tej številki Lista lahko povzamemo sledeče. Imamo skrivnostno svetlobo in skrivnostno misel, vidimo njune učinke delovanja, njiju pa ne poznamo. Prav tako imamo dva svetova. Fizični svet - svet časa in prostora - in drugi svet - svet svetlobe in večnosti. Potem pa je tu še svet uma, ki deluje v prostoru in času in je obenem potopljen v človekov svet energije. Svet uma je tisti svet, ki dirigira človekovo početje, ustvarja pohlep po prihodnosti, po nadaljevanju in motivu. Um nikoli nič ne naredi, vedno sanja, da bo nekaj storil v prihodnosti, ki nikoli ne pride. Tako se kar naprej igra z mislimi in težkim delom, za tiste prave drobne in veličastne stvari pa v sedanjosti izgublja zanimanje. Um je zelo površinski, cenen in intelektualno otročji. Da bi lahko odkrivali vse prej opisane svetove, se moramo obrniti v svojo notranjost, kjer gori Plamen Svetlobe. Mi pa smo vedno obrnjeni v napačno smer, obračamo mu hrbet in zato živimo v temi. Pozabili smo na svetlobo, na naš obstoj. Znanost, ki deluje v času in prostoru, je po dolgotrajnih raziskovanjih in po objektivnih dognanjih odkrila, da je vse ustvarjeno iz atoma, elektrona... Subjektivna pot v svojo notranjost pa je krajša in pravilnejša. Ne potrebujemo nobenih laboratorijev, instrumentov, znanja, samo pogled v notranjost. Pravzaprav je treba v goste povabiti meditacijo. Meditacija je največje čudo in darilo narave. Znanost je dala mnoge stvari, vendar se ne more primerjati z meditacijo. Znanost nam s svojimi proučevanji daje oblast nad objektivnim svetom, medtem ko nam meditacija daje vpogled v naš subjektivni, notranji svet. Notranje je vedno pomembnejše od zunanjega. Znanost ne more biti večja od znanstvenika-človeka, to je zelo razumljivo in jasno, predmet ne more biti vrednejši od opazovalca. Samo skozi meditacijo bomo lahko na pravilen način spoznavali omenjene svetove. Brez meditacije gre vse narobe, vse življenje živimo samo v upanju, vendar upanje ni nikoli izpolnjeno. Tako je človeško življenje dolga tragedija, pa še to odnese smrt. Vzrok za takšno življenje, bolje rečeno vegetiranje, pa je nezavednost in nemeditativnost.
Meditacija je naša lastna raziskava. Raziskujemo, da bi natančno spoznali, iz česa smo sestavljeni, kaj je v nas lažno in kaj resnično. To je potovanje od smrtnega k nesmrtnemu, od teme k svetlobi.
Zen Aj
Janez Pelko in njegova kamera za slikanje avre
Vas zanima avra?
aj je avra?
Za nekatere še v tem času popolna neznanka, čeprav jo opisujejo že stari indijski zapisi in je na tisoče ljudi videvalo žarenje okrog duhovno visokih posameznikov (Mojzes, Buda, Kristus). Če pogledamo pod strokovne zapiske, je avra opredeljena kot nihan-je okrog snovnega predmeta s tem, da vemo, da je vse v vesolju le nihanje, ciklično spreminjanje energije, da so celo naša zavest in misli samo nihanje. Uh, kako neznano nam zveni, kajne! Še bolj se sliši zapleteno dejstvo, da del avre okrog človeka sestavlja elektromagnetno sevanje, ki sega od mikrovalov prek infrardečih žarkov do ultravijolične svetlobe. Dela energije naše avre pa še ne moremo opredeliti.
Za mnoge to ne pomeni skoraj nič. Bolj preprosto povedano, je avra človekovo bioenergetsko polje, ki obdaja telo, se razteza v prostor in iz prostora tudi črpa vplive okolja ter jih raznaša po telesu. In še bolj preprosto bi rekli, da je avra nekakšna svetloba okrog našega telesa, ki v bistvu za tiste, ki jo znajo brati, nakazuje, v kakšnem stanju je telo. Zato je avra prava zakladnica informacij o našem zdravju. Avra se spreminja, to je jasno, saj vemo, da je stanje nihanja ali trenutka.
Avrò lahko vidimo
Dandanes lahko s posebno računalniško opremo to trenutno nihanje tudi zaznamo, posnamemo in tudi natisnemo in trenutno je edini način, ki omogoča beleženje teh vibracij Kirlianova tehnologija (Ukrajinec, ki je prvič slikal avrò čisto slučajno leta 1939). Zmožnost teh naprav je omejena na slikanje aver okrog konic prstov in v tej smeri je leta 1996 prof. Korotkov s sodelavci iz St. Petersburga razvil +GDV (Gas Discharge Visualisation) kamero za snemanje, ki uporablja računalniško tehnologijo.
Avrò ljudi lahko spremljamo v različnih duševnih stanjih (jeza, sprostitev...), saj vsako stanje povzroča spremembe v njej, Postopek je še posebno uporaben pri raznih terapijah, kjer s slikanjem spremljamo spremembe.
Kdo se ukvarja s tem ?
V	zadnjem času je prišlo do zbližanja stališč znanstvenikov, jasnovidcev, holistikov in drugih in na čelu raziskovalcev človekovega energetskega polja niso več osamljeni čudaki.
V	Sloveniji potekajo pod vodstvom prof. dr. Igorja Kononenka na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani študije vpliva tehničnega sevanja na avre ljudi. Profesor Kononenko je gostoval pred kratkim v Knjižnici Velenje in zbudil ogromno zanimanje. Sem ga je povabil Janez Pelko iz Velenja, kateremu je uspelo razviti slovensko različico kamere po Kirilianovi metodi in kateremu so strokovnjaki že lani to tudi priznali.
Pelka sem obiskala na njegovem domu in se tudi na praktičen način seznanila, kako slikanje poteka. Hkrati sem od tega zanimivega človeka, ki je aktivno življenje v službi sklenil že pred sedmimi leti in se je šele takrat začel seznanjati z osnovami računalnika, marsikaj izvedela. Ne samo o avri, tudi o ribah, ki jih goji v ribniku v Radmirju, o lokostrelstvu, ki je njegov hobi, ter o delu v pisarni varstva potrošnikov, kjer je trikrat tedensko. Poleg tega pa se potovanja, tista v druge dežele in tudi tista v človekovo duševnost.
Zakaj prav avra, zakaj že skoraj mejna znanost; znanci so vas sicer poznali bolj kot "prizemljenega" človeka?
Pravimo, da ni nič naključno, saj sem že kot deček risluhnil razlagam o svetniškem siju, v elektrotehniš-i šoli smo navijali neke tuljave okoli glav sošolcev, da bi ustvarili sij, pozneje je nekdo videl neko žarenje ob moji glavi, dokler nisem zvedel za slikanje avre v Ljubljani in Kamniku in do želje, da bi to počel sam, torej ni bilo več daleč.
Kakšne so vaše prve izkušnje?
Ja, kar dobre, do sedaj sem posnel več kot 300 posnetkov aver, se pri tem učil, spoznaval določene zakonitosti, prebral zelo veliko tovrstne literature, saj je osnovni postopek že dalj časa znan.
Po izobrazbi ste....?
Po osnovnem poklicu sem elektrotehnik energetik in še kaj. Znanje s tega področja pa mi je seveda pomagalo pri razvijanju kamere, ročne spretnosti so mi pomagale pri izvedbi, veliko podatkov, navodil, celo skic pa sem dobil kar na internetu. Za pomoč pa sem se obrnil tudi na Fakulteto za računalništvo v Ljubljani, kjer so izdelali kot diplomsko nalogo program, s katerim lahko naredim posnetke kamere, vidne na računalniku, in izrisano avrò lahko tudi natisnem.
Kamero ste torej sestavili sami?
Da, pomagala sta mi znanec obrtnik in sin elektronik. Imam dve kameri, eno laboratorijske in drugo prenosne izvedbe, ki bo s prenosnim računalnikom uporabna tudi na terenu. Prvi poskusi snemanja so me navdušili, čeprav sem se hkrati zavedal, da mi kamera pomaga bolj malo, če tega, kar posname, ne znam interpretirati.
In kako daleč ste s tem ?
Ker imam le tehnično izobrazbo, se podrobnejših razlag izogibam, je pa program sestavljen tako, da se iz posnetka avre oziroma v njem nakazanih zevi ali plamenov da razbrati, kje v telesu je ali ni običajne energetske pretočnosti, kar lahko kaže na možnost določenih bolezenskih stanj. Povem le to, da je velika večina potrdila moje odčitke stanja, predvsem tisti, ki poznajo svoje telo.
Kako poteka snemanje avre ?
Najprej posnamem vseh pet prstov desne in leve roke tako, da se z visokofrekvenčno napetostjo na elektrodi, kamor je položen prst, povzroči ionizacija in nastane korona vsakega prsta, to posname video kamera, računalniški program pa na osnovi teh posnetkov koron izriše avrò telesa. V blazinicah prstov je namreč večina podatkov, ki služijo za odčitavanje stanja telesa.
V katero smer boste razvijali svoje aktivnosti, saj vse /raže, da se ne bo končalo kar tako?
Vsekakor bom izpopolnjeval kamero predvsem v smeri miniaturizacije, rad bi pa videl avrò okoli človeka s prostim očesom, ker to nekateri pač vidijo in se da z vajo tudi doseči. Predvsem pa me zanimajo avrična nihanja, tudi rastlin in kristalov, kar bi rad na preprost način prikazal, kot to počno že drugod.
Vaš naslednji izziv je torej videnje avre s prostim očesom?
Ko bom to dosegel, vas bom poklical.
Milojka Komprej
O
VEN
(21. marec - 20. april) Element: OGENJ
Temperament: KOLERIČEN Kvaliteta: OGNJENO, AKTIVNO, MOŠKO, KARDINALNO
Planet vladar: MARS
Kovina: ZLATO, ŽELEZO
Barve: RDEČA, VIJOLIČASTA, ČRNA
Kamni: RUBIN, GRANAT, OGNJENI OPAL
Dan: TOREK
Število: 1
MIT IN IZVOR SIMBOLA:
Planet Mars, ki vlada prvemu znamenju v zodiaku OVNU, je povezan z grškim bogom Aresom, ki je imel srečo na bojnih poljih , a nesrečo v ljubezni. Mars je bil prvotno bog poljedelstva in kmetijstva, vendar je bolj poznan kot BOG VOJNE. Zaradi tega je vedno poslikan v bojevniških oblačilih, tudi takrat, ko je sredi kakšne izmed svojih ljubezenskih
avantur. Mars predstavlja moško plat človeške narave, mišični sistem in agresivnost. Je izrazito seksualen in lahko pripomore tako k agresivnosti kot odločnosti, tako k prenagljenosti in grobosti kot tudi k samozavesti in energičnosti.
ZNAČAJ:
Kot prvo znamenje zodiaka želi biti Oven vedno prvi in glavni na vseh področjih. Močno notranjo energijo nenehno usmerja v različne aktivnosti. Podcenjuje težave, zanima ga le cilj. Zato so njegove akcije večkrat nasilne. Svoboda mu pomeni največ, kar lahko dobi od življenja, in jo zajema z veliko žlico. V njem je veliko veselja in avanturizma. To je duhovit človek in dober partner za krajše obdobje, ker se za vse hitro navduši in tudi hitro naveliča. Avtoritet ne prenaša dolgo, ker je pri njem "jaz" na prvem mestu. Rojeni v znamenju Ovna za seboj vedno potegne množice in se rad dvigne nad njimi, ker si želi uspeha. Pravzaprav je to preprost človek, ki se stvari loteva neposredno in se je sposoben vsakodnevo soočati z življenjskimi problemi. Ne ukvarja se s stvarmi, ki zanj niso bistveno pomembne.
ASfiUül
7. št. kupona
KO
M
poim
mm
2.	šifra
3.	kraj, datum in ura rojstva
4.	Vaše vprašanje____________
ČUSTVA:
"Oven pride, osvoji in zmaga!"
Ljubezen in partnerstvo zavzemajo pomembno mesto v njegovem čustvenem življenju. Čuteč in strasten je do skrajnosti, a se navadno hitro ohladi, sploh če ga želiš vkleniti v okove. Išče vznemirljive vezi in je ljubosumen.
Partnerja hoče samo zase, sam pa hoče biti svoboden. Privlačijo ga težko osvojljivi partnerji.
"Če želite osvojiti Ovna, morate izgledati divje, nepristopno in se pretvarjati, da ga ne vidite, ali pa igrati nesrečno, zapuščeno siroto, ki je sama na svetu. Ljubezen na prvi pogled torej ne bo daleč!"
ZDRAVJE:
Telesno je izjemno vzdržjliv in lahko zelo hitro okreva.
Ovnovi zdravstveni problemi so povezani z glavo. Zato ga preganjajo glavoboli, opekline, izpuščaji, želodčne težave, problemi z zobmi , paziti pa mora tudi na oči. Oven je pretirano živčen, pogost je visok pritisk, vročine, infekcije, možganske kapi... Zaradi hitrega tempa življenja so možne poškodbe, najpogosteje na glavi ali obrazu.
PRIMERNI POKLICI:
Ovni so zelo dobri športniki, vojaki, gradbeniki, obdelovalci kovin, politiki in uspešni so tudi v državnih uradniških poklicih.
Ker težko prenašajo avtoriteto drugih, je pri delu zanje najpomembnejše, da se lahko samostojno odločajo.
PRIMERNI OVNOVI PARTNERJI:
Tehnica, Strelec, Lev, Vodnar in Dvojček.
Niso priporočljivi kontakti z Rakom, Škorpionom in Ribo. Vezi s temi partnerji so zanimive in napete, vendar ne trajajo dolgo.
Astrologinja "Špela"
Odgovor pod vašo šifro : "DVO-VOD"
Po naravi ste samozavestna oseba, iznajdljive narave in velikopoteznih načel. Iz vas veje močna želja po vladanju in po obvladovanju drugih ljudi. Vse to dosežete z arogantnostjo in ukazovalnostjo. Enoličnega življenja ne marate. To vam povzorča depresije, kar še poglobijo problemi z denarjem. Kjub temu da imate "smisel" za denar, transakcije in trgovanje, vas moram opozoriti, da ste pri teh zadevah večkrat nespretni.
V zvezi z denarjem oz. s pridobivanjem gmotnih dobrin je prav, da veste, da to ni poglavitni življenjski cilj. Cilj življenja je duhovna rast! Vedite, da boste zase storili v tem življenju kar največ, če boste to dvoje znali uskladiti. Ne obremenjujte se, če pri "pridobivanju" denarja, ne boste tako uspešni kakor drugi. Skušajte čim bolje spoznati sebe, svoje potrebe in nato skladno živeti z njimi. To pa boste zmogli uresničiti samo tako, da boste prisluhnili sebi in prerasli vpliv mnenja okolice, v kateri živite.
Ko boste to spoznali, bo prišlo v vašem življenju do velike preobrazbe tako na finančnem dopročju kot tudi pri vašem pogledu na življenje.
Na zdravstvenem področju se lahko pojavijo problemi s kostmi in pritiskom, ki so lahko posledično vezani s slabim delovanje ledvic. Prav tako morate paziti na zelo pomembna organa srce in vid. Obolenje le-teh pa je povezano s "šibkim" čustvovanjem oz. s težavami, ki se pojavljajo na tem področju.
Ker ste po horoskopu Dvojček, se izogibajte zakajenim prostorom in kajenju ter se gibajte čim več na svežem zraku, v naravi. Vse to bo oblažilo depresijo in nemir. Na starost pazite na dihalne organe (pljuča, požiralnik, bronhije...).
Če želite še kaj več vedeti o sebi - o svojih potencialih pa morda tudi o svoji prihodnosti, se obrnite na uredništvo in izvedeli boste za mojo telefonsko številko.
Lep pozdrav!
“Špela“
APRIL 2001
:azvedri o
STRM
15
PRIPOROČAMO
Sobota, 7. apr ob 20.00:
J. Mišima: MARKIZA DE SADE
Re iser Dušan Mlakar
Oder pod odrom, abonma po posebnem
razporedu in izven
Nedelja, 8. apr. ob 20.00:
J. Mišima: MARKIZA DE SADE
Re iser Dušan Mlakar
Oder pod odrom, abonma po posebnem
razporedu in izven
KINO VELENJE
APRIL 2001 - MALA DVORANA
OSKARJEVCI - ciklus filmov, nagrajeih z "Oskarji" vsako soboto in nedeljo ob 19. uri.
Kino Velenje si pridržuje pravico do spremembe programa. Informacije o predstavah: 898 24 93 (od 8h do 14h - uprava). Informacije ter predprodaja vstopnic: 898 24 91 (pol ure pred prvo predstavo in dalje).
UST
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilna rešitev prejšnje križanke se glasi:
8. MAREC MEDNARODNI DAN ŽENA, KLARA ZETKIN
Izžrebane nagrajenke in nagrajenec so: Pesniško zbirko Petra Radoje Prgišče Klasja prejme Janez Lekše, Cesta talcev 3c. Šoštanj.
Dve vstopnici za gledališko predstavo po lastni izbiri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje prejme Jerica Grazer, Florjan 266, Šoštanj.
Po dve vstopnici za filmsko predstavo v Kinu Velenje po lastni izbiri (velja do konec aprila) prejmeta: Marija Topolšek, Cankarjeva 23, Šoštanj in Tadeja Olup, Ravne 82a, Šoštanj. Brezplačno naročnina na LIST smo izžrebali za: Terezijo Laure, Lokovica 85 a, Tanjo Simič, Tomšičeva 31, Velenje in Maro Kugonič, Topolšica 51 b, Topolšica.
Vsem nagrajencem čestitamo, nagrade bodo prejeli po pošti.
Za pravilno rešitev nagradne križanke april 2001 bomo izžrebali: eno knjižno nagrado, dve vstopnice za gledališko predstavo v Celju in dvakrat po dve vstopnici za filmsko predstavo v Velenju ter tri brezplačne naročnine za leto 2001.
Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 20. 4. 2001.
KUPON
Gesla križanke
i
Ime in priimek:
Naslov:
SLOVARČEK:
ARP - nemško-francoski slikar in kipar;
EA - sumerski bog modrosti;
KANFEN - francosko mesto na meji z Luksemburgom; KOENIGSEE - nemško mesto v Turingiji;
NEAGHO - jezero na Škotskem;
OLHAO - mesto na skrajnem jugu Portugalske;
ŠERKO - Alfred, slovenski psihiater;
ZSAKA - madžarsko mesto ob romunski meji.
Se vedno vabimo učence obeh osnovnih šol in dijake srednjih šol, da se nam pridružijo pri delu novinarskega krožka. VABLJENI!
ul
@000

iS

I

KABELSKI
SISTEMI
ŠOŠTANJ
KRS z.o.o. Trg svobode Ì 2 3325 Šoštanj
Vsem naročnikom KRS Šoštanj, ki redno plačujejo naročnino, se zahvaljujemo za korektno sodelovanje.
Radio RAF Polzela
ZA VSA SRCA na 89,1 Mhz
Studio:
telefon 03/700-08-01 naročila za čestitke, male oglase itd sprejemamo na telefon: 03/705-02-03
PRIDOBIVAMO NOVE NAROČNIKE
Naročniki!
Spoznali smo, da LIST v novi podobi in obogateno vsebino zanima precej bralcev zunaj naše občine (Velenje, Šmartno ob Paki, ...), ki do našega časopisa le težko pridejo.
Zato vam predlagamo, da nam pomagate pridobiti zainteresirane naročnike. Odločili smo se, da bomo v akciji, ki bo trajala do konca maja letos, nagradili vsakega naročnika, ki bo pridobil novega naročnika, ki ni iz Občine Šoštanj, s knjižno nagrado. Prav tako bo dobil enako knjižno nagrado tudi novi naročnik.
Izpolnite spodnji kupon in če ste naš naročnik, boste prejeli knjižno nagrado, prav tako tudi oseba, ki se bo naročila na vašo pobudo.
Za vse, ki še niste naročniki in bi se želeli vključiti v akcijo, lahko hkrati izpolnite naročilnico, ki je
na zadnji strani, in nam jo pošljete.	p
Brezplačni oglasi
Kupim stanovanje v velikosti od 45 do 55 kvadratnih metrov v nižjem nadstropju. Plačilo v gotovini.
GSM: 041 411 719
ku
pon za
novesft A R O Č N I K A
NA MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ NAROČAM PRIJATELJA
IME________________PRIIMEK______________________
NASLOV__________________________________________
LETNA NAROČNINA ZNAŠA W00 SIT
Čez deželo dolgega belega oblaka na kolesu
Na pedalih preko Nove Zelandije
2.
kolesarski dan
Zjutraj je bilo okoli nas čisto belo od slane. Temperatura najbrž ni bila veliko nad lediščem. Na našo srečo je kmalu posijalo precej močno sonce in nas ogrelo ter posušilo kolesa. Česi je noč prestal dobro, tako da so bile bolečine že primerne za kolo. To je bila vsekakor dobra novica, zato smo optimistično krenili na pot. Po dobrem kilometru se je po soncu tudi cesta odločila, da nam vošči dobro jutro, in to na čisto novozelandski način, s klancem. S konkretnim. Sedaj nam je bilo jasno, zakaj se je skupina deklet, ki je vozila pred nami, pod klancem obrnila in šla nazaj. Cesta tudi naprej ni kazala znakov, da bi se zravnala. Le okoli mest je bilo nekaj sto metrov ravnine. V mestih ali bolje mestecih je bilo zelo živahno, kajti v teh krajih je četrtek dan za živinske sejme. Enega od teh smo si ogledali tudi mi.
Pred krajem VVaihola je bila tabla z napisom: "Nimamo zdravstvenega doma, nimamo zdravnika, imamo pa pokopališče." V Novi Zelandiji namreč zelo primanjkuje zdravnikov. Domačini pravijo, da pošljejo letalo po zdravnika kamor koli in dajo dobro plačo ter stanovanje, samo če pride. Pred Dunedinom, drugim največjim krajem južnega otoka se prične avtocesta. To je pomenilo, da smo morali pot nadaljevati po stranskih cestah, ki so seveda speljane čez največje hribe. Precej
naenkrat Željko ustavi kolo in začne za nami kričati, naj ustavimo, ker je na obali pingvin. Najprej mu nismo verjeli, nato pa smo le opazili malega "natakarja", ki se je zibal po mivki. Kolesa smo prislonili na najbližji steber in se s fotoaparati pognali za ubogo živalco. Res enkratno doživetje, kajti pingvina v naravi ne srečaš vsak dan.
Grobe ceste so zahtevale prvo žrtev - moj zadnji plašč. Tako je bil obrabljen, da sem ga moral zamenjati, preden bi mi razneslo gumo. Resnici na ljubo, plašč je bil že prej malo načet, toda toliko pa spet ne. Vreme se je ustalilo. Še več. Čez dan so se temperature dvignile skoraj do trideset stopinj.
Pot smo končali na počivališču nekaj metrov pred naseljem Glenavy. Ob počivališču teče reka VVaitaki, ki izvira visoko v Južnih Alpah in velja za eno največjih na južnem otoku. Pri tem je najbolj zanimivo to, da je reka kljub svoji velikosti pitna praktično do izliva v Pacifik. Upam, da jo z našim umivanjem v njej nismo preveč onesnažili.
Relacija Dunedin - Glenavy, dolžina 140,0 km, čas 6 ur 15 minut, povprečna hitrost 22,4 km/h.
4.	ko lesarski dan
Končno smo začeli po ravnini. Večinoma je bila skoraj vsa etapa kar precej ravninska, mogoče najbolj na vsej poti. Zjutraj so se na okoliških hribih
utrujeni in lačni smo malo pred šesto prispeli v kamp, kjer nas je že čakal Miran. Po tuširanju smo se odločili, da ne bomo kuhali, temveč gremo jest v mesto. Pametna poteza, kajti pri kitajcu smo se za 10 NZD dobro najedli in napili. Ogled mesta, ki je zelo lepo, smo kmalu končali, kajti po osmi uri je bilo tudi tu vse zaprto. Dunedin je sicer znan po svoji univerzi in najstrmejši ulici na svetu, ki je res bolj podobna steni kot cesti in za vožnjo po njej rabiš precej poguma in dobre zavore. Mi je zaradi pomanjkanja časa nismo preizkusili.
Relacija Maclennan - Dunedin, dolžina 140,1 km, čas 6 ur 12 minut, povprečna hitrost 22,6 km/h.
3.kolesarski dan
Saj to ne more biti res, smo tulili in preklinjali, ko se je cesta takoj na začetku postavila pokonci. Naklon kot na Sveti Križ, le da je tu klanec dvakrat daljši. In to samo zato, ker ne smeš na avtocesto. Ko smo še nekajkrat zaradi označb, ki jih ni, zgrešili pot, nam je bilo vsega zadosti. Spustili smo se do avtoceste, preplezali ograjo in nadaljevali pot po prepovedani štiripasovnici. Čisto vseeno nam je bilo, če nas dobijo policaji. Na srečo so tu policaji zelo redek pojav ob cesti, poleg tega pa so še zelo prijazni. Sicer je bilo avtoceste le dobrih deset kilometrov.
Pri Shag Point smo se končno spustili do morja. Kar
začeli zbirati temni oblaki, ki so se nato cel dan preganjali po nebu. Vendar na srečo dežja ni bilo. Monotonost sicer lepe pokrajine so prekinjala za novozelandske razmere precej velika mesta. To pomeni, da so imela nekje med petnajst in trideset tisoč prebivalcev. V Ashburtonu se mi je pripetila manjša, toda izredno boleča nezgoda. Ceste po mestu so precej gosto prepredene z najrazličnejšimi tračnicami na eni in lepimi dekleti na drugi strani. Osamljenemu kolesarju pa pogled prav rad uide na slednje. Seveda pri tem pozabi na železniške tire in z vso hitrostjo pelje čeznje. To sicer ni problem, če med kolesarjenjem stojiš ali če si kolesarka. Ker nisem izpolnjeval nobenega od obeh pogojev, sem nato cel dan govoril s zelo visokim glasom. Na žalost ta dan nisem bil edini z nezgodo. Proti koncu dneva je Bogdan pričel s serijo predrtih gum. Malo pred tem smo se srečno izognili nesreči, ki bi lahko imela precej hude posledice. S tovornjaka, ki je peljal mimo nas, je padla velika bala sena. Sreča, da je padla na drugo stran ceste. Kljub vsemu smo etapo srečno zaključili v kraju Rakaia. Prenočili smo v gozdičku ob kampu, kjer smo se lahko končno stuširali. Relacija Glenavy - Rakaia, dolžina 172,4 km, čas 6 ur 43 minut, povprečna hitrost 25,7 km/h.
(Se nadaljuje.)
Matjaž Kovač
Foto-reportaža
KITAJSKA
Bojan Rotovnik
Vabimo vas, da v četrtek, 12. aprila, ob 19. uri prisluhnete in pogledate predavanje Bojana Rotovnika z naslovom "Planinski popotniški večer - Kitajska od Hong Konga do Pekinga", ki ga pripravljamo v sodelovanju z Mladinskim odsekom PD Šoštanj. Predavanje traja od 120 do 150 minut, vstopnine ni.
Vabljeni!
Yangshuo
Narava dela čudeže in v tem delu Kitajske jih je naredila ogromno s poudarjenim estetskim občutkom.
Shanghai
"If the old doesn't go, the new won't come!" (moderni kitajski pregovor)
Prepove-
dano
mesto
Včasih je bila vstopnina takojšnja smrt, sedaj pa se je cena spustila na razumljivih 30 yuanov (900 sit).
Kitajski
zid
Težko razumljiva tvorba človeških rok, dolga 2400 km.
NAROČILNICA
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________PRIIMEK__________
NASLOV______________________________
LETNA NAROČNINA ZNAŠA 1000 SIT
KONTAKT:
Trg Svobode 12
.PP- 4 3325 Šoštanj e.pošta: list@sostanj.si
URADNE URE:
vsak torek od 10.00 do 12.00 vodja priprave redakcije Milojka Komprej vsak petek od 18.00 do 20.00 odgovorni urednik Peter Rezman
telefon ( 03 ) 89 84 334
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 4 (maj) v letu 2001 pošljejo najkasneje do 17. aprila 2001.
Izdaja: Občina Šoštanj, Trg Svobode 1 2, Šoštanj.
Uredniški odbor: Jožica Andrejc, Danilo Čebul, Marjana Celofiga, Brane Guzej, Milojka Komprej, Peter Rezman in Andrej Starič. Odgovorni urednik: Peter Rezman.
Lektoriranje: Jožica Andrejc. Priprava redakcije: Milojka Komprej. Oblikovanje: Vinko Pejovnik, Eurograf d.o.o.
Tisk: Eurograf d.o.o.