LETO XLVtl, ST. 27 PTUJ, 7. JULIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV KDAJ OBMEJNA CESTA V HALOZAH še ne tako kmalu Tone Botolen, poslanec krajevne skupnosti Zetale v ptujski občinski skupščini, je že nekajkrat javno vprašal, kdaj bo država pričela graditi obmej- ne ceste v Halozah. Če bi jih zgradila, bi namreč na nekaterih mestih lahko učinkovito razrešila težave slovenskih državljanov, ki morajo, da bi prišli do svojih domov in posesti, nelegalno prestopati mejo s Hrvaško. Najbolj pereči so ti problemi v Zavrču, Goričaku, Drenovcu, na Mejah pri Sv. Florijanu, v Varvaselih in Stopnici pod Macljem. Z odgovorom, ki ga je ptujski skupščini poslal državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, je postalo jasno, da te ceste še nebo tako kmalu. Iz njega je namreč mogoče razbrati, da naj bi te ceste zgra- dili ljudje ob meji sami, ker ima država pri cestah veliko obvez- nosti in vsega ne bo zmogla. Edino, kar je država doslej naredila za to obmejno cesto, je, da je podjetju Omega Consult konec letošnjega maja naročila izdelavo programa sanacije in razvoja cestne infrastrukture ob meji s Hrvaško. Omega Consult naj bi program, ki je šele idejna zasnova, končala do 11. julija. Kot pravijo na občinski direkciji za gospodarsko infrastruktu- ro, tako ni pričakovati, da bi obmejno cesto letos ali prihodnje leto sploh lahko pričeli graditi. Prebivalci ob meji bodo tako še naprej izpostavljeni neprijaznemu ravnanju carinikov in polici- je, zaradi česar so se v zadnjih letih že velikokrat pritožili na občinske in republiške organe, •>DLŽ Kdo bo močnejši. TA TEDEN V LJUBLJANI V Ljubljani seje v ponedeljek začelo mednarodno ocenjevanje vina, tokrat že štirideseto. Ocenjevanje je tudi letos privabilo v Ljubljano najvidnejša imena svetovno znanih degustatorjev. Za naslove naj- boljših vin - za šampione, velike zlate, zlate in srebrne medalje - se poteguje okoli IJOOvin iz21 držav sveta. Med njimije največ vzor- cev vina slovenskih pridelovalcev, med približno 200 slovenskimi vzorci pa jih je veliko število iz zasebnih kleti, kar je posebej po- membno. Ocenjevanje poteka pod pokro- viteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino s sedežem v Parizu. Vina ocenjuje 45 degustatorjev iz enaindvajsetih držav, ki so razdel- jeni v pet komisij. Delo vseh komi- sij poteka pod vodstvom dr. Dušana Terčelja, ki je predsednik prezidija komisij, pomagajo pa mu še dr. Julij Nemanič, namestnik predsednika, poslovni sekretar enolog Marjan Kveder ter enolog svetovalec Matjaž Kovačič. Rezultati ocenjevanja bodo zna- ni v soboto. &>JB Razstava družabnih didaktičnih iger že nekaj dni je v prostorih Javne vzgojno-varstvene organizacije Ptuj na ogled razstava družabnih didak- tičnih iger, ki je namenjena strokov- nemu izpopolnjevanju vzgojiteljic te ustanove. Le-te so v šolskem letu 93/94 ob pomoči otrok in staršev igre pripravile in izdelale. Ker pa ima vsaka od iger tudi vzgojni cilj in na- men, so jih vključile v različne pro- gramske sklope, s katerimi so se srečevali otroci. V pripravi razstave je sodelovalo 64 oddelkov vseh sta- rostnih skupin. Iz vsebine: NOVI DAVKI DUŠIJO KMETIJSTVO: Bo 60 ton visenj ostalo na drevesih ?........stran 2 TEDNIKOVA ANKETA: Kaj menite o pro- metni zapori Ptuja? .......................stran 3 VSESLOVENSKO SREČANJE UPOKOJEN- CEV: Veličasten zbor na Rogli........stran 7 OBISKALA STA NAS NEMŠKA NOVINAR- JA: "Ptujčanine potrebujejo masovnega turizma".....................................stran 10 100 LET ORGANIZIRANE KULTURE V CERKVENJAKU: Kljub trdemu delu čas za kulturno življenje.........................stran 11 LENART: VGIobovnicoseje vrnilo življenje ...................................................stran 12 SREBRNI JUBILEJ PTUJSKEGA FESTIVA- LA: Šlatanje po spominih.............stran 13 POGOVOR Z MODNO KREATORKO BAR- BARO PLAVEČ: "To je bil šele začetek...'' ...................................................stran 13 NOVOSTI IZ NK DRAVA: Cilji modrih ve- dno visoki...................................stran 15 Neurje povzročilo precej škode ... stran 24 2 - DOMA IN PO SVETU 7. JULIJ 1994- TEDNIK TOVARNA AVTOPNEVMATIKA - PROIZVODNJA ZRAČNIC PTUJ Za iertifikat kakovosti zaslužni vsi delavti v PTUJSKEM DELU AVTOPNEVMATIKE SAVA SEM- PERIT LETNO IZDELAJO TRI MILIJONE ZRAČNIC, V EVROPI 4,2 MILIJONA V proizvodnji zračnic v Ptuju je trenutno zaposlenih 230 delavcev, to število pa se bo v kratkem zmanjšalo za petnajst; delo bodo izgubili delavci, ki so se zaposlili za določen čas. Kot je povedal vodja Edi Hojnik, so vsem omo- gočili zaposlitev v Tovarni avtop- nevmatike v Kranju, kjer potrebu- je jo 34 delavcev. Enajst Ptujčanov se je že zaposlilo v Kranju, med njimi tudi nekateri izmed petnaj- stih presežnih. Pred dvema letoma so se v okviru celotne tovarne odločili za uvajanje koncepta zagotavljanja kakovosti pod geslom Kakovost, ne cena. Izziv so sprejeli vsi zaposleni skupaj z vodstvom, da bi proizvodnjo ohra- nili in uspešno delali tudi v bodoče. Standard ISO 9001 predvideva, da je celoten sistem zagotavljanja ka- kovosti načrtovan in dokumenti- ran, dok imentirano je tudi izvajan- je ter da so zapisi o kakovosti takšni, da kupcem zagotavljajo pričakova- no kakovost. Filozofijo kakovosti so prevzeli vsi zaposleni, zavedajoč se, da je vsakdo odgovoren za rezultate svo- jega dela. To je tudi opredeljeno v operativnem poslovniku kakovos- ti. Kot so povedali člani ekipeMari- jan Robin, Miran Prapotnik, Dušan Zemljarič in Edi Hojnik, ki so sestavljali ta poslovnik in obe- nem usklajevali delo z matično to- varno v Kranju, so v proizvodnji zračnic prvi v Ptuju, ki so se lotili sistema obvladovanja kakovosti na ta način. Marijan Robin, tehnolog vzdrževanja, je s sodelavci obdelal področje vzdrževanja opreme in meril. V operativnem poslovniku so s tega področja zajeti: dejavnost vzdrževanja v Ptuju v povezavi z vzdrževanjem v Kranju, vzdrževanje zgradb in okolice proizvodnje zračnic in proizvodnje v gumarni, planiranje vzdrževanja, nabave rezervnih delov in po- trošnega materiala, zagotavljanje energetskih medijev, poslovanje z merili, poslovanje z orodji za proiz- vodnjo, izvajanje izobraževanja in usposabljanje. Komisijo, ki je 24. junija v proiz- vodnji zračnic v Ptuju opravila pre- sojo sistema proizvodnje po medna- rodnih standardih ISO 9001, je na področju vzdrževanja opreme in meril predvsem zanimalo področje planiranja vzdrževanja, poslovanja z rezervnimi deli in orodji za proiz- vodnjo in obvladovanje meril. Z re- zultati pregleda so bili zadovoljni. Tehnolog Miran Prapotnik je s sodelavci iz Ptuja in Kranja pripra- vil ustrezno tehnološko dokumen- tacijo, ki je sestavni del operativne- ga poslovnika kakovosti. Kontrolni tehnik Dušan Zemljarič je povedal, da so pred presojo celoten sistem za- gotavljanja kakovosti postavili na glavo. Veliko so morali delati, da so uspešno opravili presojo in da bodo dobili certifikat. Z njim izkazujejo svojo kakovost in zadovoljujejo kupce, ki na osnovi certifikata vedo, da gre za tovarno z urejenim siste- mom zagotavljanja kakovosti, ki prozvaja izdelke s konstantno kako- vostjo in konkurenčno ceno. Presoja proizvodnje po ISO standardih 9001 je trajala tri dni v Kranju, dva dni v Ptuju. Certifikat jim bo Bureau Veritas Quality In- ternational iz Londona podelil v jeseni, ko ga bo prejela tudi Tovarna avtopnevmatikeiz Kranja. Certifikat ISO 9001 velja tri leta, zatem se presoja ponovi. V Sloveniji je teh certifikatov tre- nutno45.KranjskaSavaimažedva. Pridobljeni cenifikati so dokaz raz- vitosti poslovnega sistema, med ta- kimi pa je zagotovo tudi Sava. Za uspeh presoje v ptujski proiz- vodnji zračnic so zaslužni vsi zapos- leni; vodila jih je skupna želja, da bi uspeli. V posebno čast pa si štejejo, da so uspeli, kljub temu da so zelo mlad kolektiv. Proizvodnja zračnic v Ptuju poteka komaj sedmo leto. V tem obodbju so zelo povečali tudi izplen kakovosti: od 88-odstotnega v začetku jim sedaj uspeva doseči 98,17 odstotkov, ker so se zavedali, da jim samo kakovost lahko odpre vrata na trg, do novih kupcev. Veli- ko pozornost posvečajo tudi izo- braževanju delavcev. V enem letu izvedejo skupaj 2600 ur izo- braževanja ali v povprečju več kot deset ur na zaposlenega. Zavedajo se, da v konkurenčnem boju lahko uspejo le, če se bodo sproti izo- braževali, spoznavali nove tehnolo- gije in obladovali celoten sistem za- gotavljanja kakovosti, ki jim tudi odpira nove razvojne možnosti. Vzdrževanje sistema seveda zahteva nenehno budnost. Certifi- kat pomeni doslednost pri delu vsak dan, da rezultati dela ne odstopajo od pričakovane in že ustaljene ka- kovosti. •»MG OPTIPLAST ORMOŽ M/nu/f pefek plaia za april 30 zaposlenih v ormoškem Opti- plastu - krovnem podjetju, v okviru katerega delujejo bolj ali manj uspešno štiri družbe - ena v mešani, tri pa vstoodstotni lasti Optiplasta- , so minuli petek dobili osebni do- hodek za april; kdaj ga bodo dobili za maj in junij, ne vedo. Zaradi blokade žiro računa, ki pri Optiplastu traja krepko preko 400 dni, v družbi Ferropalst pa leto dni, naj bi bila konecjunija prisilna poravnava z upniki. Vendar po be- sedah direktorja te ne bo, temveč pričakujejo stečaj. Kdaj se bo pos- topek začel, pri Optiplastu v Ormožu še ne vedo. Stanje, v kakršnem je eno najstarejših ormoških podjetij - prej je bila to tovarna Jože Kerenčič - je težavno in moreče tako za delavce kot vodstvo podjetja. •0. VT TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo Ciani. Majda Goznik, Darja Lukman Zunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit. PROPAGANDA: OliverTežak ■B776-20 7 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptui. p.p 95, -0(062) 771-226, faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tu- jino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije it 23158-92 z dne 12 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov ### %0\l OA\KI lUSIJO K>1i:ilJSTVO Vse kaže, da seje država odločila z davčno politiko, najemnino za odvzeto zemljo in neposlušanjem argumentov s strani kmetijskih kombinatov uničiti velika, nekoč državna in pozneje družbena po- sestva. Ukrepi vodijo k temu, da se ta del kmetijstva osiromaši do skrjanosti in se sesuje sam vase. Z obubožanimi podjetji in nezado- voljnimi delavci bo pozneje kaj lahko doseči cilje, ki so, kot vse kaže, v razkosanju nekdaj velikih kmetijskih površin, ki pa so bile, če to prlz- namoali ne, vendarle nadvse pomembna prehrambena baza Sloveni- je. Iz Kmetijskega kombinatti Ptuj prihajajo vesti, da se bo letos prvič zgodilo, da bo stal nek kmetijski pridelek nepospravljen. Gre za pri- delek visenj, ki jih Kmetijski kom- binat Ptuj prideluje na Mestnem Vrhu, v Zavrču in Doleni. Glavni direktor Alojz Erlač po- jasnjuje zadevo takole: "Zaradi novo uvedenih visokih dajatev, ki jih moramo tudi v kmetijskih pod- jetjih plačevati državi ob plačilu se- Obiranje visenj v enem od prejšnjih let. Letos bodo sadovnjaki samevali. zonskih delavcev, bomo v sadovn- jakih na drevesih prisiljeni pustiti ves letošnji pridelek visenj. Vsa prejšnja leta so nam pri pobiranju visenj pomagali sezonski delavci - učenci, študentje, gospodinje in drugi, ki jim je bil dobrodošel zas- lužek od nekajdnevnega dela v sa- dovnjaku." V primeru visenj gre za sezonsko delo, ki mora biti opravljeno v ne- kaj dneh, ko so višnje primerno zre- le za nadaljnjo industrijsko prede- lavo. V kmetijstvu za taka dela ni- koli nibilodovolj redno zaposlenih delavcev,vednovečpajevzadnjem času brezposelnih in takih, ki želijo z občasnim delom kaj zaslužiti. Kalkulacija, ki so jo izdelali v Kmetijskem kombinatu Ptuju, je pokazala, da se jim račun ne izide. Če bi pobiralcem visenj plačali 18 tolarjev za kilogram, bi to zneslo dnevno približno tisoč tolarjev na dan (odvisnood nabrane količine). Na ta znesek je potrebno plačati 83 odstotkov dajatev. Če upoštevamo še stroške prevoza do kupca v Bo- hovi, ostane del stroškov spravila pridelka nepokrit. Kupec ponuja za kilogram visenj štirideset tolar- jev, ta cena pa ne prenese dodatnih obremenitev, ki si jih je izmislila država. Prav znesek, ki ga pred- stavlja plačilo omenjenih dajatev, bi v letošnjem letu pokril stroške pridelave visenj. Zgodba o višnjah se lahko kasne- je spremeni v zgodbe o sadju, grozdju in drugih sezonskih opra- vilih v kmetijstvu. Bo torej podjet- je, ki ne bo zmoglo plačati delavcev in visokih dajatev na pogodbeno delo, puščalo pridelke na drevju. na trsih ali v zemlji ali pa bo prisilje- no državo goljufati? Zasebni kme- tovalec lahko v takem primeru mir- no najame delavce in jih plača vgo- tovini, o plačilu dajatev pa niti ne razmišlja. Glavni direktor KK Ptuj Alojz Erlač pa opozarja še na drugi del mačehovskega odnosa do kmetij- skih posestev: "Država zahteva od kombinatov 8 odstotkov od cene pšenice kot najemnino za zemljo, ki namjojc najprej nasilno odvzela (zemlja jc postala last zemljiškega sklada, op. p.). Za redno zaposlene delavce zahteva šestkrat več pris- pevkov, kot jih odvede individualni kmet, z obdavčitvijo sezonskega dela pa bi, na primer pri višnjah, država pobrala kar 38 odstotkov tržne cene pridelka. Kmetijski mi- nister problem pozna, vendar nič ne ukrene. Prepričanje celooveli- Foto: M. Ozmec kih ugodnostih, ki smo jih deležni v kmetijskih podjetjih, kmetijsko mi- nistrstvo si za to celo lasti zasluge. Žal v kmetijstvu ministrove 'zaslu- ge' čutimo zgolj kot dodatne fi- nančne obremenitve." Alojz Erlač: "Naj to sporočilo pojasni, zakaj bo letošnji pridelek visenj, približno 60 ton, ostal na drevesih. Sicer pa vabimo zainte- resirane, da sijih pridejo nabirat za minimalno ceno v naše sadovn- jake na Mestnem Vrhu, v Zavrču ali Doleni. Nam bo po vsem tem os- tala v spominu 'kisla višnja '94'. / Bračič S PRVE SEJE SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ Bitlcd za članstvo Na prvi seji skupščine Območne obrtne zbornice v novem manda- tu, kije bila 29. junija, so za predsednika izvolili Romana Tomaniča, za sekretarja pa Janeza Rižnarja, potrdili pa so tudi predlog za novi izvršilni odbor zbornice. V njem bodo delali nekateri člani, ki so se izkazali že doslej, polovico pa jih je Roman Tomanič izbral izmed no- vih članov skupščine. Ta gaje tudi pooblastila, da lahko člane, ki se trikrat ne bodo udeležili sej, zamenja. Predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanis- lav Kramberger, ki seje skupščine udeležil kot gost, je ptujskim obrt- nikom predstavil nekatere najpo- membnejše projekte, ki jih repu- bliška obrtna organizacija pri- pravlja v tem letu. V parlamentar- no proceduro bo kmalu prišel za- kon o poklicnem izobraževanju, obrtni zakon gre v drugo branje, v tem trenutku pa se bije bitka za člane; nekateri namreč želijo obrt zožiti le na nekatere poklice. Dile- me v zvezi z avtoprevozniki so delo- ma že odpravljene, prav tako pri gostincih, ki po mnenju nekaterih po novem prav tako naj ne bi sodili pod obrtno zbornico. Stanislav Kramberger je prepričan, da bi večina rada obrt vrnila v 18. stolet- je. Kljub temu da so dosedanja pri- zadevanja za izboljšanje položaja obrti dala nekaj spodbudnih rezul- tatov, pa je še vedno največja ovira v miselnosti ljudi, ki so trenutno na ključnih položajih v državi in jim je obrt še vedno trn v peti. Do celjskega sejma bo pripravl- jena bela knjiga zahtev, v kateri bodo predstavili uresničevanje do- sedanjih obrtniških zahtev in iz- postavili vprašanja, ki so še neure- sničena. Čeprav je bilo doslej za obrt narejeno veliko, je vendarle potrebno povedati, da kljub priza- devanjem v Sloveniji še nimamo zakonodaje o zaščiti malih deloda- jalcev, kakršno že dolgo poznajo v tujini. Imamo polna usta besed podpore obrti, olajšav in bonitet pa noče in noče biti. Ptujski obrtniki so Stanislavu Krambergerju izročili spominsko darilo za Obrtno zbornico Sloveni- je, ki letos praznuje 25-letnico uspešnega dela. Na jubilej jih bo spominjala slika Ptuja akademske- ga slikarja Albina Lugariča. Novi predsednik Območne obrtne zbornice Roman Tomanič seje zahvalil za zaupanje. Zbornico bo vodil tudi v bodoče, v novem mandatu pa bo tudi član izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Letos bo Območna obrtna zbor- nica Ptuj uredila prostor za promo- cijske aktivnosti in izobraževanje. Nadzidala bo dosedanje prostore v Vošnjakovi ulici 13. Z zaposlitvijo tajnice, ki ima pravno šolo. so izpo- polnili kadrovsko zasedbo v zbor- nici. Z dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem so.se usposo- biliza prevzem javnih pooblastil, ki jih bodo prevzeli s sprejemom obrtnega zakona. Kot je znano, bo zbornica v bodoče vodila register obrtnikov in izdajala obrtna dovol- jenja. •» MG BOSNA IN HERCEGOVi. NA: Hudi boji za osvojitev zasedj. nih ozemelj po vsej Bosni se nada). j u jejo. Srbska vojska je v protiofgtj, živi, vendar za ceno številnih žrtev zaustavila prodor bosanske vojska v srednji in severni Bosni. Vartna. di BiH so sporočili, da so s skrajni, mi napori odbili napade srbskih pehotnih in tankovskihenot. Novi premiki srbske vojske proti Igma. nu grozijo, da bi utegnila Mla. dičeva vojska presekali oskrboval, ne poti Sarajeva z morjem. Sarajevo se je po daljšem času spet znašlo v središču vojnih do- godkov. Ob tem, da prihaja do ved- no pogostejših spopadov v samem mestu, iz različnih vojaških virov prihajajo novice o močnih srbskih silah, ki se že več dni zbirajo v Trnovem in Kalinoviku južno od glavnega mesta. Cilj nove ofenzive je po Karadžičevih besedah prese- kati cestni in rečni koridor Saraje- vo-Mostar. Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič je v nedeljo, pred bližnjimi pogajanji o mirovnih predlogih peterice in srečanjem sedmerice v Ženevi oziroma v Ne- aplju, prosil voditelje nekaterih arabskih držav in vlad, naj se zav- zamejo za ohranitev suverenosti in ■ozemeljske celovitosti BiH v med- narodno priznanih mejah in zahtevajo umik srbskega agresorja s tistih področij, na katerih so ime- li Muslimani in Hrvati pred vojno večino. V preteklih dneh sta minili dve leti od vzpostavitve zračnega mos- tu, po katerem Unprofor in UNHRC dovažata humanitarno pomoč v Sarajevo. Doslej so pripel- jali že več kot 119.000 ton hrane in druge pomoči za civilno prebi- valstvo, odpeljali pa večje število težjih ranjencev. *** RUANDA: V soboto je na tržnici v Kigaliju 16 ljudi izgubilo življenje v eksploziji treh granat iz minometa, ki so jih izstrelili pri- padniki uporniške vojske. Francoske modre čelade, ki v humanitarni operaciji Turkiz po- magajo prebivalstvu pred krvavim klanjem, so vse bolj izpostavljene neposrednemu stiku z ruandskimi uporniškimi silami, tako da je nji- hova nevtralnost na hudi preiz- kušnji. Zato Pariz vse bolj pritiska na OZN z novimi zahtev.ami. Uporniki pa so ob premestitvi dela svojih enot na jug države napove- dali nove ofenzive. *** IZRAEL: Ob Arafatovem obi- sku Gaze in Jeriha je izraelska de- snica v nedeljo organizirala velike demonstracije, na katerih je na- sprotovala politiki premiera Rabi- na. Udeležilo se jih je nekaj deset tisoč ljudi, vendar precej manj,kot so organizatorji pričakovali. Jaserja Arafata pa izraelski pro- testi očitno ne motijo preveč. Po dveh dneh čustvenih govoranc navdušenim Palestincem v Gazi, ki so pozdravljali prihod svojega legendarnega voditelja, je povsem izgubil glas. Zato je vse govore in intervjuje do ozdravitve odpove- dal. Obenem je od izraelskega pre- miera Rabina zahteval, da se do av- gusta z zasedenega zahodnega bre- ga umaknejo vsi izraelski vojaki ter da se tudi tam oblast prenese na palestinsko upravo, kot to predvi- deva washingtonski sporazum. *** VATIKAN: "Otrok je lahko le sad ljubezni med moškim in žen- sko," je med rednim nedeljskim nagovorom vernikom na trgu Sve- tega Petra poudaril papež Jane^ Pavel. Ponovil je tudi, kaj o seksu uči cerkev: ljudje naj bi to raven medčloveških odnosov dosegli šele po poroki. Papeža so k bese- dam o otrocih in spolnosti breZ dvoma spodbudili nekateri do- godki, ki jih ima cerkev za pr^' grešne. Vse več homoseksualcev i" lezbijk namreč zahteva pravico d" poroke med pripadniki enakega spola in posvojitve otrok. •» Pripravil: D S fi^DNIK -7.JULm994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 Ifvedeli smo SREČANJE OB JEZERU VMostu na Soči so se v soboto srečali predstavniki turističnih društev ob jezerih. Na okrogli mizi, ki so se je udeležili predstavni- l^i rninistrstvo zo gospodarske dejavnosti, turistične zveze Slovenije, ministrstva za okolje in prostorterturističnih društev iz krajev ob jeze- rih, so v glavnem govorili o tem, kako pospešiti razvoj turizma ob 80 jgzerih v Sloveniji in kako povezati društva ob jezerih. Slovenska oba- lo je majhna, meri le 41 kilometrov, zato si je potrebno prizadevati za rozvoj turizma ob jezerih, katerih obale merijo 200 kilometrov. Pri tem so posebej poudarili, da razvoj turizma ne bi smel iti v smer množičnosti. No prvem srečanju turističnih društev ob slovenskih jezerih, ki je po- tekalo v okviru prireditve "Noč na jezeru '94" in leta turizma v Slo- yeniji, so sodelovali tudi predstavniki Turističnega društva Ptuj. Ptuj- sko jezero, ki je tretje največje v Sloveniji, ima velike možnosti za raz- voj turizma. Predsednik turističnega društva Albin Pišek je udeležen- cem prvega srečanja turističnih društev ob jezerih predstavil program revitoliazcije ptujskega jezera, ki so ga udeleženci zelo pohvalili. Pri- hodnje srečanje bo v Velenju. _NOČNO KOPANJE V TERMAH Prejšnjo soboto in nedeljo se je na kopališčih v ptujski občini trlo ljudi. Somov nedeljo jih je bilo v Termah okrog tri tisoč, približno toliko pa tudi v kopališču v Kidričevem. V Termah so v prvih dneh julija uvedli tudi nočno kopanje. Ljubitelji nočnega kopanja bodo poslej prišli na račun vsak petek in vsako soboto od 21. ure dalje. Prvega nočnega kopanja se je udeležilo šestdeset kopalcev. _PACIENTOV ZA ZDAJ DOVOLJ v Člani zdravniškega društva Ptuj-Ormož so se prejšnji teden srečali v Veličanah pri Veliki Nedelji. Gostitelj srečanja je bil zasebni zdrav- nik dr. Stanko Janžekovič. Govorili so o zasebni praksi, njenih pred- nostih in slabostih. Pot v zasebno zdravniško prakso je še vedno trnova. Spremlja jo velika papirnata vojska. Eden zadnjih zdravnikov, ki se je odločil za zasebništvo, zobozdravnik dr. Jože Janžekovič je potreboval kar osemnajst različnih papirjev. Pri samem poslovanju morajo biti za- sebni zdravniki še posebej pazljivi, določila pogodbe jim morajo biti stalno no očeh, sicer se lahko zgodi, da bodo delali v svojo škodo. Čistega samoplačništva je na območju ptujske občine zelo malo. V glavnem se nanaša na nadstandordne storitve; pri zobozdravstvu je to porcelan. Kar pa zadeva paciente, jih imajo oboji dovolj - tako jav- ni kot zasebni sektor. TURiSTI PRIHAJAJO IN ODHAJAJO VTurističnoinformotivnem centru v Ptuju kljub temu, da jim v neka- terih turističnih objektih ne želijo posredovati podatkov o turis- tičnem obisku, še naprej vztrajajo. Če bi primerjali podatke o obisku v tednu od 20. do 26. junija z obiskom v dneh od 27. junija do 3. julija, bi ugotovili, da se je število turistov, ki so v Ptuju prenočevali, prepolovilo. V resnici pa ni tako, saj nekateri, ki so v začetku dajali podatke, teh več ne posredujejo. V tretjem junijskem tednu je v Ptuju prenočevalo 577 gostov, v četrtem le še 313. V Pokrajinskem muzeju so imeli skoraj za dvesto več obiskovalcev, v Turističnoinformativnem centru pa se jih je prejšnji teden oglasilo le nekaj nad 70. V SOBOTO NA PTUJSKEM KANALU Vpn^i julijski oddaji televizije Ptuj si bomo lahko ogledali več zani- mivih prispevkov. Ob dnevu državnosti so v ptujski bolnišnici odprli nov otroški oddelek, tega dne so tek ob meji zaključili člani tekaškega kluba Maraton, ki so se jim v zaključku teka od Podlehnika do Ptuja priključili znani slovenski gospodarstveniki, politiki, kulturni- ki in nekateri drugi. V začetku avgusta bodo odprli nov mladinski od- delek ptujske knjižnice; prvih šeststo knjig so osnovnošolci na novo lokacijo prenesli v živi verigi. Marija Arnuš iz Kraigherjeve 1 7 v Ptuju je praznovala 90. rojstni dan. Gost oddaje bo pevec Miran Tetičkovič. c& Pripravila: MG LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE Ptujski gumarii solastniki Save Med podjetji, ki nameravajo pro- S^ani lastninskega preoblikovanja ^iili Agenciji za prestrukturiran- v kratkem in pričeti lastninjenje v začetku jeseni, je tudi Sava Kranj, ki '"^a skupno 3900 zaposlenih, med pa tudi 368 delavcev ptujskega Pfofitnega centra Gumama - vodi p direktorica Saša Štros -, in De- ^^ne enote Avtozračnice, kjer je ^^ja proizvodnje Edi Hojnik. , Prejšnji teden je obiskalo upoko- '^'^ce teh dveh podjetij vodstvo tovar- Sava Tech. Direktor Stane Cven- ie upokojenim delavcem ptujske ^umarne, ki se je priključila Savi 11 leti, razložil Savin program *^^inskega preoblikovanja. Tovar- "^^ki je ocenjena na nekaj več kot 500 "^'lijonov nemških mark, lastninila P* bo dobro polovico tega zneska, je Predvidela poleg skladom namenje- ^ deležev za interno razdelitev 20 :Tone\ naravnim okoljem, pa tudi zgodovinsko vlogo lovske organizacije, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo. Lovec donšnjego časa moro imeti strokovno izobrazbo, saj so lahko posledice nestrokovnega posega v naravo dol- goročno usodne. Lovec mora uskladiti svoje vedenje s splošnimi norma- mi in načeli lovske etike; kar naravi vzame, naj ji tudi vrne. Marija Slodnjak SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI Cviiek in poiifnite Ni malo tistih, ki mislijo, da je skrajni čas za ponovno reha- bilitacijo cvička v vseh njego- vih posebnostih in značilnos- tih. Vsekakor je res, da cviček ni več pojem med vini, tako kot je bil nekoč, prav tako pa je tudi res, da bi moralo biti Posavje še posebej zainteresirano, da dobi to edinstveno slovensko vino svoj nekdanji ugled, saj je prav desna stran spodnjega sloven- skega toka Save, ki se razteza v dolenjsko gričevje, prava do- movina pravega, pristnega cička. Ravno natančno določanje območja ali še bolje vinogradov, ki lahko dajejo za- res kvalitetno grozdje za kvali- teten cviček, pa naj bi bilo eno izmed pomembnih prihodnjih opravil v prizadevanjih za povrnitev nekdanjega slovesa cvička. Poznavalci pravijo, da je cviček doma v Gadovi Peči, v okolici Kostanjevice, med šentjernejskimi hribi do Trške gore, na območju Velikega trna, pri Brežicah na desni stra- ni Save nad Čatežem in dalje do Slovenske vasi in hrvaškemeje, v sevniški občini pa na območju Malkovca. Po takšnem opredeljavanju stro- kovnjakov bi lahko rekli, da cviček uspeva v porečju Krke in Mirne. To pa tudi pomeni. da se iz idealnega območja za cviček izključujebizeljsko-sre- miško vinogradniško območje, ki je sicer po zdajšnji vinski za- konodaji še tudi opredeljeno kot območje cvička. PONOVNA AFIRMACIJA CVIČKA Vodja krške vinske kleti go- spod Marjetic mi je pred dnevi dejal,da ježelja vseh tistih,kibi radi renesanso cvička, da bi novi slovenski vinski zakon, ki se bo najbrž že v kratkem znašel v obravnavi v slovenskem par- lamentu, opredelil cviček kot slovensko posebnost in zaostril kvalitetne kriterije za njegovo pridelovanje. Tudi krški sekre- tar za kmetijstvo Gabrijel Me- telko meni, da bi bilo treba dati cvičku večji pomen, saj gre za specifično, harmonično in kva- litetno vino, seveda če imamo opravek s pravim cvičkom. Žal pa je zdaj prav kar zadeva kvali- teto stvar zelo neusklajena, marsikje cviček proizvajajo iz neustrezne sortne sestave grozdja, ponekod pa gre pod- cenjevanje in zlorabljanje cvička celo tako daleč, da misli- jo, da je cviček malodane vse, kar je rdeče vino. Glede tega bi bilo treba narediti red. Metelko pravi, da je pred leti celo zagrebš ki Badel poskušal proizvajati nekakšen cviček, prav tako se mu ne zdi prav, da je bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš deklariran kot območje cvička. Metelko opozarja, da se še zdaj veliko vin neupravičeno ponuja kot cviček in da tudi cviček ni več tako cenjen in afirmiran, kot je bil nekoč. Direktor vinske kleti iz Krškega Marjetic pravi, da bi moral novi zakon oziroma pod- zakonski akti zagotoviti za cviček precizno rajonizacijo, natančen sortni sestav in določiti količino grozdja na trs, kar je pogoj za kvaliteto vina. Zdaj so za pridelovanje cvička predpisane štiri sorte grozdja: žametna črnina, modra fran- kinja, laški rizling in kraljevi- na, Marjetic pa sodi, da bi bilo dobro za dopolnjevanje cvička vključiti tudi še nekatere stare avtohtone sorte: valovno zele- niko, črnino pa zeleni silvanec. Marjetičeva opozorila v zve- zi s strogo kontrolo in omeje- vanjem količine grozdja na trs so zelo aktualna. Nedavno tega sem imel v rokah neko inšpek- cijsko poročilo, ki opozarja, prav ko gre za pridelovanje cvička, kako preobremenje- vanje trsov žametne črnine ne- gativno vpliva na kakovost grozdja in pozneje cvička. VSE BOLJŠA TURISTIČNA PONUDBA NA VASI Letos v organizaciji sloven- ske zadružne turistične agenci- je Vas izhaja že četrti katalog kmečkega turizma v Sloveniji pod naslovom Počitnice na kmetiji. Spodbudno, je, da se tovrstna turistična ponudba iz leta v leto povečuje in kvalitet- no izboljšuje. S kmečkim turiz- mom se namreč nujno povečujejo in zaostrujejo kvali- tetni kriteriji na mnogih po- dročjih, zlasti kar zadeva kvali- teto bivanja in okolja, higien- sko urejenost in drugo. Katalog o slovenskih turis- tičnih kmetijah tiskajo v šestih jezikih, med drugim tudi v hrvaščini, distribuirajo pa ga na vseh pomembnih turis- tičnih sejmih po Evropi in pošiljajo številnim znanim tu- rističnim agencijam. Z njim se potemtakem zagotavlja najširša možna promocija po- sameznih turističnih kmetij in območij. Po drugi strani pa po- meni vključevanje v katalog tudi dokazilo in potrdilo kvali- tetein zagotavljanja stand- ardov, ki jih pričakujejo in zahtevajo sodobni turisti, ki se odločijo za počitnice na vasi. Ničesar, kar ponujamo, ne po- nujamo na pamet, pravi Eveli- ne Goltes-Stepec, ena izmed vodij zadružne turistične agen- cije. Vsaka kmetija iz kataloga je vnaprej pregledana in ocen- jena, da bi se izognili kakršnimkoli neprijetnim pre- senečenjem ali zavajanju inter- esentov. Samo enkrat se je zgo- dilo, povsem na začetku, da se je v katalogu na zaupanje in lepe oči znašla sicer idilična stara gorenjska kmetija, za ka- tero pa so pozneje ugotovili, da še zdaleč ne ustreza higienskim in drugim pogojem za turis- tično delovanje, zaradi česar so jo nemudoma izključili iz po- nudbe. Pri nas imajo nekateri še vedno zelo napačno predstavo o kmečkem turizmu. Tako je razmišljanje, da so gostje, ki se odločijo za počitnice na kme- tih, že vnaprej pripravljeni na skromnejšo namestitev, pov- sem brez osnove. Čeprav neka- teri tuji strokovnjaki trdijo, da bo moč čez nekaj let za med pro- dajati spanje na seniku in počit- nice brez vode in elektrike, za zdaj ni tako, pravijo v agenciji Vas. Obiskovalci kmetij v Slo- veniji imajo najraje sobe z last- no kopalnico in to na kmetijah, ki so Jim pripravljene ponuditi vsaj polpenzion. Za sobe s sou- porabo kopalnice je zanimanje skoraj povsem upadlo. Zelo po- membna je raznolikost in domačnost hrane, pri čemer pa gostov seveda ne bi smeli posil- jevati zgolj z domačo hrano, če pokažejo, da jim ta ne ustreza. Vsekakor je nenavadno, da se mnogi gostje pritožujejo zaradi premajhnih porcij. Zadružni agenciji Vas je v štirih letih, kar obstaja, uspelo združiti velik del slovenske kmečke turistične ponudbe v organizirano, sodobno trženje. Lani je Vas ponujala 1000 ležišč v turističnih kmetijah, letos pa j ih nudi že 2000. Naslo- venske turistične kmetije začenjajo poleg domačih gos- tov prihajati skupine Ang- ležev, Nemcev in Italijanov. Letos so iz Anglije že zakupili 100 kmečkih turističnih sob ali apartmajev, kar je skoraj enkrat več kot lani. To pa pomeni, da bo na turističnih kmetijah leto- valo že 200 do 300 Angležev. Vas z lastniki turističnih kmetij ne vzpostavlja zgolj ku- poprodajnih odnosov. Kme- tom pomaga z informacijami in nasveti, kaj storiti, da bi se po- nudba kmečkega turizma vse- stransko izboljšala. Potekastal- no anketiranje gostov, ki ima dva osnovna namena - izbor najboljše slovenske turistične kmetije v tekočem letu, predvsem pa tudi neposredno zaznavanježeljagostov in zlasti tudi vseh pomanjkljivosti in napak, saj se vprašanja v anketi nanašajo na urejenost kmeti- jein okolice, urejenost sob, hi- gieno, hrano, gostoljubje in prijaznost, prav tako pa želijo od gostov dobiti tudi odgovor, kako so zadovoljni z dostopom do turističnih kmetij, z možnostmi sortnega in kultur- nega udejstvovanja ter z zaba- vo. Po treb letih takšnega anke- tiranja ugotavljajo, da gre za pretežno zelo zadovoljne goste: to pa najbolje govori o delu ic kvaliteti naših kmetij. Žal je še vedno kar nekaj resnih pri- pomb glede čistoče na splošno in v posameznostih. KAJ HOČEJO OBISKOVALCI KMETU? Lani je bila proglašena za najboljšo slovensko turistično kmetijo kmetija Urška, ki lež' na Pohorju, v okolici Zreč, dr"; go mesto je pripadlo kmetu' Pavovc iz vasice Selo pri BledU' tretje pa je zasedla kmetija Er- deljc iz Bele Krajine. Kmetija Urška slovi po i^' jemni gostoljubnosti, po neka' vrstah domačih kruhov, kval'' tetnih domačih vinih,športni'' objektih, imajo celo savn" Kmetija Pavovc je že drug^ kemtija v vasi Selo, ki je dobi'^ nagrado za najboljšo turističi''-^ kmetijo. KmetijaErdeljevBel' Krajini je usmerjena v pride'''' vanje bio hrane, zato turisto"" strežejo predvsem s pšenični"' mesom, žitno kavo, bio testen'' nami, s svojim kruhom, razi^'' mi namazi in čaji, zelišči'" piškoti. Za turistično je najpomembnejše, da pon" čimvečjo raznolikost indaU?" tovi, kaj najbolj privlači P<'^^ mezne goste. •o Jak Kopriv' I0DNIK -7. JULIJ 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5 Razstavljala Vida tta\h in Offo Žnidarič 0 Rojh in Oto Žnidarič ob razstavljenih slikah. foto: Štefan Hoifan {C prazničnemu vzdušju ob praznovanju petnajstega krajevnega praznika v Ormožu sta z likovno razstavo prispevala ormoška likov- „jKa amaterja Vida Rajh in Oto Žnidarič. Ker v Ormožu za likovne razstave še ni primernega prostora (ta bo ob ureditvi ormoškega gra- du), sta svoje likovne izdelke razstavila v veroučni učilnici župnišča. Vsak seje predstavil s triindvaj- setimi likovnimi deli, razstavo pa je popestril z izdelki iz lesa šeormoški župnik Anton Košar. Motivi naslikahobeh likovnikov sotihožitja, cvetni aranžmaji insta- revinogradniške hiše - klečaje. Ne- kaj slikovnega materiala sta si oba nabrala kot sodelavca tomaževske likovne kolonije. Vida Rajh pa ga ima nekaj že od prej. Hvaležen mo- tiv obeh likovnikov je tudi zvonik ormoške župne cerkve. Vida Rajh je v glavnem slikala v olju, temperi in pastelu, Oto Žni- darič pa v olju. VT ORMOŽ, VELIKA NEDELJA Modna pista, dolge noge in krokodilčki v očeh... • malčki iz velikonedeljskega vrtca na modni reviji. Foto: Kristina Polajžar Zadnji junijski četrtek bo ostal v prijetnem spominu otrokom iz ormoškega in velikonedeljskega vrtca. Nekaj zaradi tega, ker so z vrtcem "opravili" njihovi najstarejši vrstniki in tako postali minima- turantje, pa tudi zaradi prijetno preživetega dneva. V Ormožu je bilo minimaturan- tov 55, za skoraj tri oddelke bodočih prvih razredov, v Veliki Nedelji pa 31. Veseli in zadovoljni so bili tudi starši, saj so ob prijet- nem druženju preživeli z otroki in vzgojiteljicami lep popoldan. Dopoldansko oblačno vreme, ki so ga s predirnimi žvižgi piščalk in petjem minimatuirantske himne "za nas se igraje končala..." pope- strili najstarejši iz obeh vrtcev, seje prevesilo v vroč popoldan. V Veliki Nedelji so imeli na obisku Romano Kranjčan nekoliko prej, v Ormož pa je prišla po petnajsti uri. V Veli- ki Nedelji so prireditev nadaljevali z modno revijo. Mali manekeni - malčki iz vrtca - so ob pomoči Štef- ke Borak prikazali staršem in obi- Romanaje navduševala. skovalcem, da obvladajo tudi to umetnost. Pod vodstvom plesnega učitelja Tomaža Bolcarja je plesna skupina predstavila tri plese, pa tudi peli so. Ob slovesu minimato- rantov in zaključku šolskega leta so se potrudili tudi starši, saj so skupaj zzaposlenimi pripravili piknik in se ob harmoniki in klarinetu družno zavrteli. Naj omenimo Lea Fištrav- ca, mladega harmonikarja iz Veli- ke Nedelje, ki je odraslima muzi- kantoma hotel dokazati, da ne za- ostaja za njima. V obeh vrtcih so imeli še srečolov, izkupiček pa so namenili Foto: Štefan Hoifon za nakup igrač. Nič manj veselo ni bilo v Ormožu, kjer so se v prvem delu prireditve predstavile posamezne skupine ormoškega vrtca, predsta- vili pa so se tudi z znanjem, pri- dobljenem pri dodatnih dejavnos- tih - angleščini, nemščini, plesu in glasbenem vrtcu. Tudi tu so imeli modno revijo, ki jo je pripravila Štefka Borak, Romana Kranjčan pa je ponovno navdušila staro in mlado. Prijetno druženje z glasbo, piknikom ter plesom je trajalo do večernih ur. Vida Topolovec PROMOCIJA KASEn VENCESEUSKIH UUDSKIH PEVK S Pohorja lejpiga smo mi Da ne bi šla izdaja prve kasete venčeseljskih ljud- skih pevk neopazmo mimo, so minulo nedeljo v prosto- rih osnovne šole Zgornja Ložnica, kjer se pevke naj- pogosteje sestajajo in vadi- jo, pripravili prijeten ne- deljski popoldan s petjem in govorjenjem. Oder je bil prava podoba kmečke izbe, kjer seje svoj čas odvijalo vse družinsko življenje na vasi. Takoje bila v sobi peč, okoli klopi ter velika kmečka miza z Bogkovim kotom. Venčeseljske pevke so pričele s pozdravno pesmijo "Iz Pohorja lej- piga smo m i doma", povezovalec pa je povedal marsikaj zanimivega o kraju ter seveda o ženskah, ki so si v glavo zapičile, da bodo pesmi, kijih pojejo, posnele na kaseto in jih Z nedeljske promocije kasete Venčeseljskih ljudskih pevk. Foto:VT tako ohranile za prihodnje rodove. Potem so se zvrstile pesem za pe- smijo, povezovalec pa jih je primer- no pokomentiral, vmes prešerno vriskal ter klepal in brusil koso. Ura in še kakšna minuta več je minila, kot bi pihnil, in pevke so predstavile vse pesmi s svoje prve, upamo pa, da ne na zadnje kasete. VT NOVA KARTA MESTA PTUJA Karta je večnamenska Zadnji izvodi karte Ptuja, kije bila izdelana leta 1983, so pošli že lani. Razširitev mesta, spremembe imen nekaterih ulic, potrebe institucij, po- sameznikov in turistov narekujejo izdelavo nove karte mesta Ptuja. Geodetska uprava Ptuj je že pridobi- \tiponudbo Geodetskega zavoda iz Ijubljane za izdelavo nove. Predra- čun znaša dvajset tisoč nemških ma- rli.Možnojoje izdati do konca leta. Karta mesta je večnamenska. Namen- im je upravnim strokovnim službam, psameznikom, turistom ter drugim. Di- rektor geodetske uprave Ptuj Boris PremzI je povedal, da je sestavljena tako, da bo na pr\'i strani karta povečenega območja mesta v merilu I . 12.000 (prejšnja je bila v merilu 1: 7.500). Merilo X je za rad i povečanega obsega mesta mo- ralo zmanjšati. Na pr\'i strani bosta šele- Scnda in seznam ulic. Na drugi strani je predviden večji izsek občinske karte v me- rilu 1:50.000. Na tej strani bodo prikaza- ne nekatere turistične zanimivosti v ptuj- ski občini in povečan izsek samega mest- nega jedra, ki bo zaradi merila na pn'i strani bolj slabo vidno, zato ga bo potreb- no na drugi strani povečati in tudiprika- •"li posamezne zanimive točke v tem delu McZ LMMERŠK Pomembnejši profesorji in dijalci ptujsice gimnazije H. ABECEDNI INDEKS OSEBNOSTI ("TUJSKE GIMNAZIJE •U/Č, Fran 21(1), .^S^DREJČ, Karel '-■■IVŽEL, Franr I4(1),.^RH.■\R, lvo2\ (^).BEDLER-PIRKOVIČ, Vilma 17, ^P-NlG.-\R,Jcžc25. BERANIČ, Davorin ^■BBRG.-\\'T, Leopold25, BERLIČ, Ga- 17 (I), BBZELJ.^K-GLAZER, ^'aiika 11. BEZJ.-\K, Janko 21 (1), ^MNKif, Hcrberl24 (1), BLANKE, Wil- 24, BLVMENAV, Is^>r 10 (i), BO- ^■^NEC, Franc 1. BOLT.-\-GOLDEN, •^'inja /, BORŠMK. Marja 1, BOŽIČ. ■V/ry u, BRAČIČ, I1adinur7, BR.-\NC, ^""'ija 15, BR.-\1ANIČ, Rudol(2, BRAT- fO. Iran 1, BR.AZ. t'a/fiT2/, BRENČIČ, ■{'/'J 12. BRE^ČlČ. Vinko 25. BREZ- ^"^■Bo^iiimil 13. BREZNIK. Si'ctozar25, ^GLLZ, Ivanka 25. BRGLEZ. Janez fdiRVMll^:. Franio25(l), BRU.MEN, ["'^0 1. BVRGER.lvan 15. C.AjNK\R. ^'a/i/eo 1. CILENŠEK. Marnn j(1), GI- ■^l^-MlAN, Ivan 1. ČARMl, Ludvik 20. Rudolf 21, ČEH, Silva 16, ČER- .^■l^. Stanislav3. DOBLJEKAR - POL- J."J.VŠ£K, NiTcnka 16. DOBMIK. Ljubo fr'^0/./;.VC, l-inko25,DREIENSEK, p*""",,,./ 4, DRLZOVIČ. Hinko 8, ''^'^ERŠIČ. Jakob 1. FEGUŠ. Miha 21, j.^KO\jA, Roman 14. FERK. Franz 2, J:^I^E. Djurdja 1. FOLTIN.Jože 14, .y^ST\ERIČ. Franc 15. FORSTNE- ^- Prance 1. FR.-\NlKOViČ, Vladimir5, FREUNSFELD, Anton 1, GA- BROVŠEK, Ludvik 15. GANTAR, Kaje- tan 1, GAUPMAN, Rudolfu, GEČ- KOROŠEG, Miroslava 18. GLASER, Kari 1. GLAVIČ-VENUTI, Valerija 21, GLOlVAGKLJuliJ 3, GOJČIČ, Alojz 9, GOLIČNIK. Franc 13 (1), GOLOB, Milko 18. GOLOB, Vladimir 8, GORIČAN, Viktor 14, GORINŠEK, Danilo 1. GORŠE. Miroslav21 (1). GOR- JU P. Samo 14. GREGORC.Jožc8. GRE- GORC. Pankracij I. GRMIČ. Vekoslav 4, GROM, Bojidan 14, GUNŽER. Franjo 11. HABE, France 7, HANC, Josip 8, HASL, Dra^o 8, H.ASL. Miran 8, HAUG, Jože 10, HERNJA. Stanko 25. HERNJA- MASTEN, Marija 2. HRENr. KORPAR. Lidija 16, HUBAD, Fran 1, HUBAD. Matej 8. HVALEG, Franc 9,1 LEG. Rudolf 2, INGOLIČ. .4nton 1. INGOLIČ, Jože 24, IRGOLIČ.Jože 21,JAKHEL. Franjo 6.J.AKHEL, Rudolf 14,J.ARG.Janko 2,JE- REB. Duian 25JERŠE. Lado 13(1), JEZA. Franc l.JEZA, Maks 1,JU- R.^ČIČ, llja 18.JURANČIČ. Ivan 13. JURANČIC. Janko l.JURGEC, Oto 14. JURTEL'\. .Andraž 21.JURTELA, Bogo- mir 14.J11RTEIA. Fran 17. KAFOL, Gi- ril 13. KASI.MIR. Alois 14. KASIMIR, Luigi 14. KAUČIČ. .Majda 1. KUČIČ, Rajko 12, KERBLER. Stojan 14, KIRBIŠ, Dulan 14, KIRBIS, Lojze 14, KLAJNŠČEK, Viktor 13, KLASINC, Anton 2, KLE.MENG.Josip 2, KMETEG, Martin 4, KOGBEK. Edvard 1. KOC- BEK, Jože 21. KOČEVAR, Marjan 12, KOČEVAR-M.iTJ.-{ŠEG, Hcrmina 11. KOJG, Martin 19. KOLARIČ. Anton 4. KOLARIČ, Franc7, KOLARIČ. Ivan 1, KOLARIČ, Zinka 21. KOMEL. Franta 9, KO.MLJANEG.Josip 21. KONČNIK, Peter 1. KOROŠEC. Anton 17, KOSI, Vladimir 12, KOŠIR, Franjo 14, KOT- NIK, Fran I. KOVAČ. Andrej 2. KOVAČIČ. Maks 21. KOZAK, Vlado 17. KOŽAR, Lojze 1, KRAJNIK, Milan 9, KR.iNJC. Ivan 16. KRISTL. Stanko 10, KRIVEC,Jože 1. KRIVIC. Vladimir 18, KUHARIC. Božo 9. KUNSTEK. Luka 21, KVEDER. Dušan 17. LANDER- GOTT, Emerik 4, LENDOVŠEK, Miha- el 4, LIŠK-\,Janko 21, LUB.AJ, Bojan 14. LUGARIČ, Albin 14. LUKMAN- ŽUNEC, Darja 16, LUŽEVIČ, Franjo8.. MAJCEN, Ferdinand 21, M.yCEN. Fran 1, MAREK, Rudolf 6. M.-\TJAŠIČ, Franc 13, MAUČEC,Jože2. M.'\UČEC, Matija 7, MAURIČ, Ervin 5, MEŠKO. Ivan 15, MEŠKO, Fran Ksaver 1. MEŽAN. Janez 14. MIHELIČ. France 14. MILOŠIČ. Franc 16, MLAKAR. Cveta 5. MLAKAR, Zvezdana 11. MOHORIČ. Fran 1. MO- RAIEC. Franc 4. MOŠKON. Dušan 10, MR.AK, Ivan 1, MURKO. Matija 1. MU- SEK. Vitko 11 (1). NEDELJ KO. Fran 1, NEMEC. Janez 18, OGORELEC. Ivan 21. OJNIK, Stanko 4. ONIČ. France 1. ORNIG.Josefl7, OSOLE, Franc 2. OZ- MEC. Jožef 17. OZVALD. Karel 1, PA- HOR.Karol 8 P.ANIČ, Srečko 16, P.AV- KO, Draaotin 23, P.AVLIČIČ.Josip 18. PAVŠIČ, Ivan 29, PEČEK, Andreja 26, PEHANI, Hubert 25, PETERŠIČ, Vlado 1, PETOVAR, Miro 12, PETROVIČ, Danica 16. PICHLER. Ferdinand 25. PIČERKO. Slavica 16, PIRC, Boštjan 16, PIRCHEGGER, llans 2. PIRICH, Her- man 1, PIVKO, Franc 26, PIVKO, Ljudevit t. PLESNIČAR, Stojan 25, PLOJ, Miros- lav 17, PLOJ, Oto 17, PODGORNIK, .Anton 23, POLIČ, .Miloš23, POLIČ, Rad- ko 1. POLIČ, Svetozar 18, POLJ.ANEC, Vinko 17. POTOČNIK, Pavel P. 4, POTRČ. Ivan 1. POTRČ.Jože 25, ROŽ- NIK, Aleksander 25. POŽEG.AR. Avj^ust 21, POŽLEP. Štefan 6. PREDAN. Bojan 25. PREKORŠEK. Branko 3, PREN- NER. Ljuba 1. REMEC, Marjan 14. RE- MEC, Miha 1. RIHTAR, Boštjan 14, ROBIČ, Maks 1. ROJIC. Vida 2, SAJO- VIC. Oto 15.'S.AMOBOR. Igor 15, SA- RIA. Balduin 2, SCHEIBEL. Robert 9. SENJOR. Davorin 22. SER.AJNIK. Davo- rin najml. 14. SIMONIČ, Franc 14, SKA- ZA, Aleksander 1, SKAZA. Anton 13. SKR.AB.AR. Viktor 2. SKRBINŠEK.Jožef 1, SLODNJAK.Jože 16, S.MODIČ, An- ton 2, SOK, Franc 18, SOR.MAN, Gabriela 21, SOVRE. Anton 1. SPINDLER, Franc S. 10. SPRUK-GUNŽER. Dunja 8. STOEGER. Emil 14. STRITAR. Albin 13, STROPNIK. Črtomir 12, ŠAFAR, Franc 1, ŠAL.A.MUN, .Anton 2, ŠALA- .MUN, Branko 25, ŠAMPERL-PURG, Kristina 2, ŠANTAROVIČ, Ivan 16, ŠEBETIČ, Rozina 14, ŠEGULA, Franc 1, ŠENTJURG, Igor 1, ŠENTJURC, Mitja 23, ŠESTAN, Bogdan 13, ŠESTAN, Vk-^ do 18, ŠIFRER, Tone t, ŠIFTAR, Ivan- Vanek 18, ŠIJ.ANEC, Miroslav21, ŠIKO- VEG, Slavica 13, ŠKERLEC, France- Vicanec 13, ŠMIGOC,Jože 16, ŠOBER, Milenko 9, ŠORLI, Srečko 26. SPIND- LER. Franc S. 8. ŠUGM.AN. Rajko 22, ŠUGM.AN. Zlaiko 11, ŠULEK, Dra^ 6, ŠULIGOJ. Ljubica 2, TANGL, Anton 2, TAVČAR, .Marjan 1, TOMŠIČ, Tone 17, TOPLAK. Fran 9, TOPLAK. Ludvik 18, TOŠ, Anamarija 14, TOŠ. Miroslav 25, TUMPEJ. Božidar 8. TURK, Alojz 1. TU ŠE K, Irena 14. TU ŠE K. Ivan 2, UN- TERIVELZ. .Maks 7. VAHEN.Julka 16, VAJDA. Branko 6, I AJDA. Fran 24, VE- SEL, Ljudmila 6.1ESELKO, Fran 2, VE- SENJ.AK. Ivan 17. VIDOVIČ. Vida 11, VISENJAK, Alojz 18, VODUŠEK, Bran- ko 16, VODUŠEK. Nataša 16, VODUŠEK. lladimir 16. VOGRINEC, Anton 4. VOJSK, Franjo 13, VOŠNJ.AK. Mitja 1. VOSNJAK. Sergej 1. VOŠNJ.AK. Vendelin 4, VOZLIČ. Pavel 1, VR.ABL. Jože 16, VRAČKO. Evald 17. WESTER. Josip 21. ZADRAVEC. Franc 1, ZELE- NIK, Karel 17(1). ZEMLJ.ARIČ,Janez 17, ŽALAR. Alojz 4. ŽERJ.AV. Albert 21, ŽGEČ. Fran 20. ŽITEK. Josip 21, ŽIŽEK. .Adolf6, ŽLENDER. Mirko 17, ŽMAVC.Jakob 7, ŽNID.ARIČ. Marjan 2, ŽNIDARIČ, Tone 1. 1. LITERARNE OSEBNOSTI: BOHANEC, Franc (13. 2. 1923 Mi- klavž pri Ormožu - živi v Lj.). Književnik, urednik, prevajalec, esejist in pisatelj. V Ptuju je obiskoval 4. razred gimnazije, v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Sodeloval je v partizanih, bil urednik Sloven- skega poročevalca in Tovariša, Objavljal je skoraj v vseh znanih slotvnskih revijah. Dela: Novele (1954), Zgodovina svetovne književ- nosti 1-6 (1959), Slovenska književnost 1961-1965 (1966), Slovenska ljudska pripo- ved (1966). Estetska vzgoja (1967), Potujmo v svet lepega (1967), Slovenska besedna umet- nost (1967), Biografsko berilo (1977), Živa stvarnost (1983; 1985), monografija Ivan Tavčar (1985), Ilovica (1987), Literarno omizje (1990), Slepa in reka (1993). Odtisi časa (1993) idr. BORŠNIK, Marja (24. /. 1906 Bo- rovnica- 10.8. 1982 Mljet). Literarna zgodo- vinarka. Diplomirala na Filozofski fakulteti kot slavistka in 1. 1938 doktorirala. Učilajena gimnazijah v Ptuju. Leskovcu v Srbiji, Celju in Ljubljani, po vojni pa poučevala na slavis- tičnem oddelku FF v Ljubljani. V Ptuju je službovala dol. 1931. UrejevalajeKlasje.JiS in SR. Dela: Aškerčeva bibliografija (1936), Aškerc. Življenje in delo (1939), Študije in fragmenti (1962), Pregled .-slovenskega slovst- va (1948). Kratek bibliografski pregled slo- venskega slovstva (1955), Pogovori s pesni- kom Gradnikom (1954). Ivan Tavčar, lepos- lovni ustvarjalec (1974). Anton Aškerc (1981) idr BRATKO, Ivan (15. 2. 1914 Gaberje pri Celju). Pisatelj in urednik ter politični de- lavec. Gimnazijojeobiskoval v Ptuju, pravo v Ljubljani. Že pred vojnoje bil član KPJ in so- delavec partizanov. Po vojni je bil urednik Ljudske pravice, direktor Radia Ljubljana in do upokojitve direktor DZS. Glavna dela: S poti po evropskem zapadli (1950). Teleskop (1954: 1970; 1974), Pomlad v februarju (1957), Vroči asfalt Evrope (1962), Raketein sekvoje (1965). Dekletov dnevnik (1969; 1972), Čas knjige (1972). Okrogla miza (1977), Zibelka knjige (1981) idr ' Nadaljevanje prihodnjič 6 - NAŠI KRAJI IN UUD.TE 7.jum 1994- TEDNil !\A ZGOKKJI LOZNICI ODKRILI SPOMINSKI ZNAK K^ub bližini hladnih pohorskih gozdov je bilo minulo soboto do- poldan ob odkritju spominskega znaka pri vhodu v vojaško skladišče na Zgonvji Ložnici vroče. Ob častnikih ter vojakih iz 710. učnega cen- tra slovenske vojske,drugihpripadnikihTO Slovence in predstavni- kih skupščine ter izvršnega sveta slovei\jebistriške občine seje na slovesnosti zbralo več kot 200 Slovei\jebistričanov in domačinov, ki so v tistih dneh po svojih močeh pomagali mladi slovenski vojski. Slavnostni govornikgeneral ma- jor mag. Viki Kr^nc,direktor tret- je uprave pri Ministrstvu za obram- bo Republike Slovenije, je pouda- ril, da bo 10 dni slovenske vojne in obdobje priprav nanjo večno zapi- sano v zgodovinskem spominu slo- venskega naroda. Po dolgih stoletj- ih želja in sanjarjenja o lastni državi je sedanji generaciji to uspelo ure- sničiti. Med tiste akcije v vojni za osamosvojitev, ki jih je TO Sloveni- je izpeljala brez žrtev ali celo brez ranjenih, sodi tudi zasedba skla- dišča nekdanje jugoslovanske voj- ske na Zgornji Lx)žnici, ki je bilo v tem delu Štajerske eno največjih. Kot opisuje v svojih spominih Marijan Strehar, poveljnih 79. območnega štaba TO v Slovenski Bistrici, so se za akcijo 2. julija pred tremi leti temeljito pripravili. Po- poldan tega dne je prispelo povel- je, da morajo zavzeti ložniško skla- dišče orožja. Začelo seje ob 15. uri. Nasprotnika so izčrpavali ter mu zbili vojno moralo do najnižje točke, ko se je predal. Naloga udar- ne skupine pripadnikov TO iz Slo- ven.ske Bistrice je bila tako opravl- jena. Sledilo je dopolnjevanje enot TO Slovenije s strelivom, ki ga je bilov teh skladiščih veliko. Naložili bi ga lahko na vlak, ki bi bil dolg za dolžino proge med Mariborom in Pragerskim. Vse to so pripadniki TO uspeli obvladati in ga v šestih dneh brez nesreč ali eksplozij izvleči iz skladišča med pohorske gozdove. Prav zaradi tega sodi zav- zemanje vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici med prelomnice v vojni za Slovenijo. "In vsem tistim, ki pravijo, da to ni bila vojna, češ saj je v njej padlo toliko ljudi, kot jih umre v malo večji letalski nesreči, je potrebno povedati, da smo vsako akcijo načrtovali tako, da bi jo izpeljali brez žrtev. Slovencev nas je prema- lo, da bi naše vojake brezglavo pošiljali v smrt," je povedal general major mag. Viki Krajnc. V nadaljevanju govora je pouda- ril, da je zgodovina že dokazala, delček tega pa smo dodali tudi Slo- venci, da zmaga vedno tisti, kije do- volj takten, premeten in potrpežljiv. Z zavzetjem skladišča na Zgornji Ložnici je slovenska TO dobila veliko prepotrebnega Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti naZgornji Ložnici je bil general major mag. Viki Krajnc. orožja in druge vojaške opreme, s čimer seje povečala njena udarna moč, še posebej pa seje dvignila bojna morala, saj je že isti dan vsa Slovenija izvedela za to dobro iz- peljano akcijo. Zato je prav, da ob slovesnosti ponovno izrečejo za- hvalo in priznanje vsem, ki so pri tej uspešni akciji sodelovali, še zlasti ker med njimi takrat ni bil nihče po- klicni vojak; bili so preprosto samo ljudje in državljani. Slovenjebistriški župan Ivan Pučnik je ob tej priložnosti odkril spominski znak ter se sočasno za-' hvalil domačinom za njihovo po- končnost v vojni pred tremi leti. Kulturni program so pripravili pi- halna godba s Spodnje Polskave, Jana Jeglič, članica dramske skupi- ne DPD Svoboda iz Slovenske Bi- strice, ter moški pevski zbor z Zgornje Ložnice. •» Vida Topolovec v UREDNIŠTVU SMO PREJEU KNJIGO FiNI OKIČ Razpoke itusa Avtoričina daljna prababica Ruanu je bila svečenica Sonca v južnoameriškem Cuzcu, prestolnici inkovskega imperija. Bila je, kot večina Inkov, plavolasa, belopolta, z modrimi očmi. Inki niso bili indijansko pleme, temveč vladajoča aristokracija na ozemlju Južne Amerike. Vprašanja, kdo so bili Inki, od kod so prišli in zakaj so prišli na ta prostor, so daljno potomko Fani Okič vzpodbudili, da je trideset let iskala odgovore nanje. In njen pogled na začetke človeške zgodo- vine je po temeljitih raziskavah povsem drugačen, kot je stališče uradne znanosti. Arheološki spomeniki, izročila, miti in legende po vsem svetu pričajo, da je skupna pradomovina človeštva na sever- nem tečaju, na območju, ki ga danes prekrivajo debele plasti ledu... Knjiga je izšla kot publikacija Uredništva revije Aura in je označena kot "alternativno arheološka". Novo, vznemirljivo branje za vse, kijih zanimajo še neodkrite skrivnosti. Posebej primerna za poletni čas. c» McZ lq|«dkSitlAlw(iii«ifl^^ Več kot dve uri so v petek gledalci, ki so napolnili ptujsko gleda- lišče, v vznesenem, vendar s smehom in zabavo nabitem vzdušju uživali ob virtuozni igri sarajevskega igralca Zgaha Sokoloviča, kije predsta\oIgralec...je igralec... sam napisal, režiral in odigral doslej že 1350 krat po raznih mestih danes bivše Jugoslavije, prevedena pa je obkrožila tudi druge države. Na povabilo Gledališča Zato je vrhunski igralec prvič obiskal tudi Ptuj, vendar kot je sam povedal, bo jeseni prišel v staro mesto še enkrat, po vsej verjetnosti z drugo predstavo. Predstava Igralec ...je igralec... je povsem gola, če bi pod oblečenost- jo ali opremljenostjo mislili na sce- nografijo, glasbene in kakšnekoli druge efekte. In vendar je prav od- sotnost vsega naštetega najbolj "igrala". Igrala je tudi odsotnost igralcev in to, da na videz sploh ni bilo nobene zgodbe. Bili smo samo gledalci in Zijah Sokolovič na odru in kasneje smo se po sili razmer, vendar seveda z veseljem, vključili tudi gledalci. Nastopali smo na odru kot drevesa, grmovje, medve- di, opice, izražali smo svoja mnenja o stvareh, kijih ni bilo, videliosebe, ki niso nastopale in glasovali o... o čem že? In do konca predstave, v kateri je genialni Zijah še trikrat "umrl" za nas, gledalce, in "izpove- dal svoje najintimnejše občutke", da bi jih samo mi intimno spoznali in... In tako je v tistih dveh urah zaživela v ptujski stavbi gledališča kompletna družba - morda nek- danja (predstava je nastala že pred 16 leti), gotovo tudi sedanja (saj je sicer ne bi tako dobro razumeli) - naša skupnost in skupnosti vseh drugih dežel (Zijah je izpričal, da jo enako dobro razumejo tudi v pov- sem drugih okoljih). Tako se je v dobrih dveh urah vsak izmed pris- otnih vgledališču distanciral do sa- mega sebe, bili smo porinjeniv^ moironijo, ki je sicer marsikdo, zmore. Obilno pa je pomagj|! temu drugim in seveda z h^^^ zgledom Zijah Sokolovič sam:''/)^^ bro, pobedila je cma princeza, oni, koji niste tog mišljenja, W5ag^ te svoje mišljenje sa zvaničnitti^ za vršetka prelsta ve..." 2Ldelo se je, da vidi mo prvič igrji ca namesto v blišču luči v narav^ svetlobi, namesto v pozi - v vloj, smo videli njega samega. V ničnosti, ki je tako značilna za vj, nas. In za življenje sploh. Takosejj vsaj zdelo. Vse svoje in naše življe,!^ je in dve uri smeha je uspela pričarati Zijahu Sokoloviču ssvoj^ neverjetno odrsko energijo. c» Milena Zupaniž FENOMEN JEZIKA Nastopajoči Sarajevčan Je govoril seveda v svojem Jeziku, kar nikogar^ dvorani ni motilo. Počutili so se tako domače, da so tudi odgovarjali, po večini, v tako imenovani srbohrvaščini. In naenkrat sohiligledalciponovno poligloti in svetovljani. Danost vsaj dvojezičnosti, ki mm Jo Je v zadnji desetletjih vsem nam omogočila ali nas vanjo celo silila skupna večjezična država, Je tokrat še enkrat prišla do veljave. Resda Je bila prisotna samo, odrasla generacija. Mlajšim namreč to ne bo več dano. Le upati paJe, dajik bodo vsaj dvojezičnosti naučile naše šole in možnosti potovanj v tujino. Ket sicer v Ptuju (in Sloveniji) ne bo moglo biti več kulturnih "dogodkov brez meja", kakršenJe bil petkov nastop Zijaha Sokoloviča. VELIKA NEDEUA Hazsttivljeni gotski plastiki Aktiv kmečkih žensk iz Velike Nedelje je 1982. leta organiziral prvo nabiralno akcijo zbiranja starin. Jedro zbranega predstavlja današnjo etnološko zbirko, kije od 1986. leta postavljena v velikone- deljskem gradu. Med številnimi darovanimi predmeti sta bila tudi dva kamnita svetniška kipa; o njiju je v Tedniku obširno pisala Marjeta Cigienečki. Poškodovana kipa je restavriral restavrator - specialist Viktor Goj- kovič in jima vrnil mnogo nekdanje svežine, čeprav vseh ran ni bilo mogoče zaceliti. Minuli torek je bila njuna javna predstavitev. •» Vida Topolovec Sveta Marjeta in neznana svetnica v velikonedeljski grajski kapeli. Foto: Štefan HozyQr Zamejski otroci ponovno v Ptuju v soboto so ponovno prišli v Ptuj letovat zamejski Slovenci. To ježe tretji njihovobisk zapovrstjo. 75 otrok, starih od 6 do 15 let, bo počitnikovalo v dijaškem domu dva tedna predvsem z namenom, družiti se z vrstniki in se čira bolje izpopolniti v slovenskem jeziku, spoznati se s slovensko kulturo in kraji. Tako bodo pol^ kopanja v ptujskem kopališču obiskovali bližnje kraje (Maribor, Celje), temeljito pa si bodo ogledali seveda Ptuj. Kot prejšnji leti otroke iz dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu tudi letos gosti ptujski dijaški dom. Ta konec tedna bo gostil tudi njihove starše, ki bodo prišli za dva dni na obisk k svojim otrokom, ob tej priložnosu pa so jim gostitelji pripravili kulturni program. Tako bodo v soboto ob 20. uri pred dijaškim domom nastopili folkloristi iz Lancove vasi, kurenti... •»A/cZ ZBIRALEC IMEN OC' !U!Zzei/\iemi/\i Sunkovito je zdrsnil z dlanjo po zidu. zadel ob stikalo, privzdignil roko. jo položil nanj in... ...za trenutek obstal. Bom? Bom. si je rekel in objel stikalo s kazalcem in palcem. Sedaj ga bom zasukal. Na njegovo dlan je legla nežna roka. Max je začutil seč. ki se je zace- dil po stegnih. Ni se premaknil, le glavo je porinil med ramena. Čakal udarec. Ni ga bilo. Tista nežna roka. ki je počivala na njegovi. Komaj čutno, brez pritiska in za- gotovo mu ne bi mogla pre- prečiti, da bi izmaknil svo- jo desnico. Spet je z^man poskusil ujeti tuje dihanje. Čakanje se je vleklo in vleklo. Roka se ni prema- knila. Prsta na stikalu sta ga pričela boleti. Le obrne ju in vse bo videl. Je to sploh še hotel? Bi raje umaknil roko in poskušal pobegni- ti? Čisto narahlo je začel razklepati prsta in tuja roka je skladno priti- snila obenj. Se vedno je bila nežna in prav nič groba. Ni upal več, "Vdam se," je šepnil in zvok se mu jezazdel presunljivo glasen. "Prosim, prosim!" Nobenega odgovora. Mar hočem res videti, se je vprašal. Mar res? Prižgal bom luč in bo, kar bo. Spomnil se je Lojzetovega režečega obraza in se premislil. Tega zares ne bi prenesel. Kako dolgo lahko stoji tule. ne- premičen? Kaj bi storil njegov oče^ Zagra- bil bi to roko. brez telesa, brez obraza, jo porinil proč. prižgal luč in primazal tri klohjte, komurkoli že. Max je grenko spoznal, prvič s polno jasnostjo, da ni njegov oče. Ni se rodil kot knjižica receptov, katalog situacij, kjer ničesar ne manjka in lahko ob vsakem dogod- ku, vsaki odločitvi ali dilemi, pobrskaš po listih, najdeš pravo geslo ter si prebereš pravilen na- svet. Napisan zelo na kratko, da ti branje ne bi vzelo preveč časa. Bi bilo v tisti knjigi opisano kaj temu podobnega? Stojiš v nepre- dirni temi z odročeno desnico in na njej tuja roka. Nežna in potrpežlji- va. Zaihtel je, ne da bi se premakni I Moledoval je, prosil. Nič se ni zgodilo. Ni prišla pogu- ba in tudi odrešitev ne. Seč se je pričel ohlajati in postegnihgajeza- zeblo. Počasi se je zbral, utihnil in po- skušal tujo kožo na svoji čimbolj razznati. Bilajemajhnainpapima- ta Ja, to je bil pravi izraz. Ni bila potna in tudi gladka ne. Iz šole se je spomnil - kje je Rdt? -.da koža izloča mast ali nekaj takega in s tem napravi kožo gladko. Ta roka ni bila taka. Navdala ga je neizbežnost. Ve- denje, da bo prej ali slej videl, čiga- va je roka. Ni moglo biti drugače. Podobno je z zobarji, ki se jih je vedno zelo bal in obisk pri njih odlašal do prek prvih bolečin, do oteklin in gnoja. Nakoncu je klonil. Zobarji so bili neizbežni, tako kot tole, kar ga čaka v temi. Bolje je, da to stori zdaj, kot bi se mučil v nedogled. Zakričal je in obrnil stikalo, AAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAA Videl je vse rdeče. Kaj je to, kaj je to? Droben trenutek, tanka rezina sekunde, v kateri je doumel, da miži in jc verjetno zapiral oči tudi v temi. Zatem se je na hitro pojavila misel, da bo sedaj moral še enkrat skozi vse dolgo čakanje in tuhtanje, vso taisto oklevanje pred prižigom luči se bo sedaj ponovilo še za odpi- ranje oči. Prehitel je samega sebe: jezditi mora navalu odločnosti, ne more si spet privoščiti prestanega trpljenja. Pogledal je. Spet nov delček sekunde, nov koncentrat misli, dogodkov in opažanj. Pred njim je stal mule, tak čudno smešen mule in držal roko na nje- govi ter mižal. Spal stoje ali kaj? Oblečen je bil v črno oblekico, ki je bila videti svetleča, kot povoščena ali kaj? Nosil je metuljček! Ta je Maxa zares dotolkel. Metuljček! Strašno bitje, zaradi katerega se je celo poscal, je mule z me- tuljčkom! Vsa dogodivščina se mu je zaz- dela strašansko smešna. Olajšano se je zakrohotal. Med odpiranjem ust in izbruhom zvoka je ujel bese- do, ki jo je izgovoril mali. Rekel je: ".Mama?" Zvenel je zelo razočarano, ko je odpiral oči. Spoznaval nekakšno pomoto^ Max se ni le krohotal, vreščal je Tolkel je s temenom ob \Tata in rjo- vel. Opazil je. kako velike čme oči ima mule in da med govorjenjem ne odpira ust, a bilo je preveč smešno in ni se mogel ustaviti. V smehu je malemu povedal svo- je ime, in kose je ta vljudno zahvalil - ne da bi odprl usta. HA! HA- HAHHAHAHA!- se je Max skorajda prelomil v krohotanju. 6, Ana se je odločila. Ne bo uboga- la strica in bo šla v vas prej. Takoj? Gledala je v odprt predal - da. tudi to je že počela, brskala je po tujih stvareh! Iskala je pojasnilo: našla ni ničesar. Mogoče v osrednjem delu kredence, ki pa je bil zaklen- jen. Tu, v predalu pa so samevali le sledove stričevegaživljenja, ki gaje polnil en sam hobi: zbiral je medal- je. Z njimi je napolnil skoraj celo šatuljo in bile so od vsepovsod, s celega sveta. Dobro, le kaj ji je to povedalo'' Nič. Nič. Čutilaje, dagrezaeno tis- tih odločitev, ki jih mora izpeljati brez napake. Naj odide takoj ali ob ukazani uri? Bolj odlaša, bolj se ta- koj bliža tisti uri in kmalu odločitev ne bo več potrebna. Hotela je rav- nati najbolje in zato se je obrnila na Boga. Začela je moliti, ne da bi zdržala do konca. Bog ji je ukazo- val, naj počaka. Ali pa so bili tok njegovi predstavniki, ki so govorili o spoštovanju starejših. " izvrševanju ukazov? Tole je pr^' več. je pomislila in si zaželela, dabi ji dodelil malo manj svobodne vol- je Ne storiti nič je ravno tako de- janje in zato je odšla, ne da bi ^ ozrla. * Roka brez sredinca in brez tel<^ sa, ki je še vedno trdno držala kij" ko na notranji strani vrte ute. 1^ rahlo zanihala. * Raf se je približal lopi in prisi'*' nil uho na vrata. Tišina. Počas' previdno jih je pričel odpirati: f^' prej za prst, le toliko, daje pokuk*' v notranjost, nato vedno bolj. Ni'^"' gar ni bilo. Opazil je podrti zid '"^ pohojeneveje. Nadaljevanje orihodni'^,^ fi^pNIK -7. JULIJ 1994_ ^spotnin na dogodke ob agresiji na Slovenijo so v g^0Ji Radgoni v petek slovesno odkrili spominsko loscO' Na njej je napisan verz Otona Zupančiča l^^etj^ l^Py ^ dom je svet'\ pritridli pa sojo na fočelj^ Admondske hiše ob Partizanski cesti - na lraj^y ^J^^ ^^^^ ^^^^ Radgončani zaustavili ju- ^oslovansko armado slavnostni govornik obrambni ^ji^jster Jelko Kacin je poudaril, J!,je prav dogajanje v Gornji Rad- jQni še en dokaz o jasno izraženi yolji n^ših ljudi, da se Slovenija osamosvoji, pa tudi spoznanja, da namesto nas za nas ne bo nihče sto- ril nič, če tega ne bomo storili sami. Fotozapis; M. Sbdujak NASI KRAJI INUUDJE -j SREČANJE ČLANOV SINDIKATA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Če sindikat problemov ne poznOf jih tudi ne more reševati Podskalco ob Bohinjskem jezeru je bilo 18. junija drugo slovensko srečanje članov sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Čeprav je bilo srečanje v prvi vrsti družabno, je bila to priložnost tudi za resne pogovore o problemih, ki tarejo zdravstvene in delavce v socialnem varstvu v Sloveniji. V zdravstvu in socialnem varstvu jih dela okrog 40 tisoč, v sindikat pa jih je vključenih 25 tisoč. Kot je povedala sindikalnazaup- nica iz zdravstvenega doma Ptuj Pavla Veler, dela sindikat timsko, kar je eden izmed pogojev za uspešno delo. Doslej se je ta sindi- kat izkazal kot trden pogajalec z vlado. Je eden od reprezentativnih sindikatov. V zadnjem času pa opažajo, da se njegove pozicije pri pogajanjih zdelodajalci slabijo, ker se sindikalne moči drobijo in se us- tanavljajo novi sindikati. Takšno stanje samo koristi vladi, ki se izgo- varja, da mora pridobiti mnenja vseh, da ga uskladi s svojim, kratko pa pri tem običajno potegnejo de- lavci oziroma sindikati. Sindikat zapuščajo predvsem se- stre (nekateri zdravniki so to nare- dili že prej, ko so se odločili za članstvo v Fidesu) in se vključujejo v sindikat sestrske nege. V zdravst- venih zavodih so že doslej delale sestrske konference, na katerih bi lahko sestre izpostavljale svoje težave in jih posredovale naprej. Zaradi obremenjenosti pri delu in pomanjkanja sester pa te konfe- rence niso bile posebej aktivne. Se- stre so se za svoj sindikat verjetno odločile tudi zato, ker imajo občutek, da seje zanje premalo na- redilo. Pavla Veler poudarja, da bi zbornica zdravstvene nege morala biti tista, ki bo skrbela za reševanje strokovnih vprašanj s področja sestrskega dela, nikakor pa ni nje- nodelo, da ustanavlja sindikat. Sin- dikat pa mora skrbeti za plače, da niso kršene pravice, da sodeluje pri pogajanjih ter da se vse, kar se pod- piše, tudi uresničuje. Kolektiva pogodba je sic.er pod- pisana, se pa ne uresničuje. Zbor- nica zdravstvene nege, ker se ukvarjaz drugimi vprašanji, ne ure- sničuje osnovnega. Predvsem bi morala skrbeti za večjo strokovno raven, ugled in uveljavitev sestr- skega poklica. Sestre so v zdajšnjih razmerah precej izgubile, postale so adminitratorke v zdravstvenih domovih, v bolnišnicah pa v bistvu deklice za vse. Poklic je razvredno- ten. Sestre nimajo več občutka, da opravljajo humano delo, velik problem pa je tudi, ker delo ni raz- mejeno, ni natančno določeno, kaj je delo sester, kaj je delo drugih v zdravstvu. Sindikalni pluralizem je sicer dobrodošel, poudarja Pavla Veler, potrebno pa bo doseči sindikalno sodelovanje in povezovanje v vprašanjih, ki zadevajo večino del- avcev, sicer rezultatov ne bo. Drobljenje moči ne bo dalo rezul- tatov, vedeti pa je treba, kaj je delo zbornice, kaj pa sindikata. Dru- gače je, če z vlado govori 40 tisoč delavcev, kot pa 25 ali manj. V sindikatu zdravstva in social- nega varstva si prizadevajo, da bi jih sestre s svojimi problemi sez- nanjale, da bi jih lahko reševali. Če jih ne poznajo, jih tudi reševati ne morejo. ^ MG ZDRUŽITEV TREH POLITIČNIH STRANK Skupal bodo močne/sf ••• VKrambergerjevem domu v Ptuju so se v ponedeljek zbrali člani treh strank - Liberalnih demokratov Slovenije, Demokratske stran- ke in Socialistične stranke Slovenije - z namenom, da se združijo v jno, močnejšo stranko, da bo njihov glas bolj prodoren za dosego ciljev, to je napredka pri razvoju celotne občine Ptuj, zlasti pa da bodo prispevali svoj delež pri demografsko nerazvitih območjih ptujske občine. Zbora so se med drugimi ude- ležili Vojteh Rajher, predsednik občine, in Branko Brumen, pred- sednik izvršnega sveta, in Gabriel Bertlič, naš poslanec v skupščini in dosedanji predsednik LDS v Ptuju; ni pa se ga mogel udeležiti dr. Di- mitrij Rupel, kije bil zadržan v par- lamentu v zvezi z odstopom pravo- sodnega ministra Mihe Kozinca. Na zboru so s tajnimi volitvami izvolili novo vodstvo. Za predsed- nika je bil izvoljen Milan Čuček, za podpredsednika dr. Alojz Arko in za člana Ivan Lovrenčič. Hkrati so izvolili 21-članski izvršilni odbor. Stranke bodo sedaj poskrbele za ureditev vseh finančnih in drugih zadev, zlasti pa glede obširnih pro- gramskih usmeritev iz razprave, ki seje razvila na združitvenem zboru vseh treh strank, kar pomeni, da bo novo vodstvo moralo opraviti ogromno dela, ki bo vodilo v ure- Predsednik Milan Čuček sničevanje zastavljenih ciljev. •o- Franjo Hovnik PREJELI SMO STALIŠČA ZDRUŽENE LIS- TA SOCIALNIH DEMOKRA- TOV DO NADALJEVANJA RE- FORME LOKALNE SAMOU- PRAVE Združena lista socialnih demo- kratov je obravnavala rezultate ned- avnega referenduma o oblikovanju novih občin in sprejela sledeča sta- lišča: 1. Rezultat referenduma je jasno pokazal, da so državljanke in držav- ljani z veliko večino zavrnili predla- gan koncept teritorialne reforme lo- kalne samouprave. Z glasom proti so tako nasprotovali centralizaciji in razdrobitvi Slovenije ter reformi lo- kalne samouprave brez jasnih fi- nančnih in upravnih predpisov. 2. Zato v ZLSD predlagamo zaus- tavitev teritorialne reforme lokalne samouprave, dokler se ne pripravi nov, celovit koncept z vso potrebno zakonodajo (razmejitev pristojnosti med lokalnimi skupnostmi in državo, položaj pokrajin in mestnih občin, financiranje). 3. Lokalne volitve naj se izvedejo v sedanje občine. 4. Pozitivni rezultat sedanjega re- ferenduma na posameznih referen- dumskih območjih naj se upošteva pri pripravi novega koncepta terito- rialnega dela reforme lokalne sa- mouprave. Obžalujemo, da zaradi slabo pripravljene reforme občani na posameznih območjih s pozitivnim izidom referenduma, ki bi lahko v predvideni novi občini uresničevali vse funkcije lokalne samouprave, tega trenutno ne bi mogli uresničiti. Ob pripravljenosti vseh bi se lahko v teh območjih že letos izvedle volitve ali bi se po njih postopoma izvedlo te- ritorialno preoblikovanje. 5. Predsedstvo Združene liste soci- alnih demokratov ne pristaja na no- bene kompromise, ki bi poskušali iz- peljati teritorialno delitev občin v Državnem zboru na podlagi rezulta- tov minulega referenduma in brez nove, celovito pripravljene reforme. SAVNI ZAVOD LEKARNE PTUl fosodobili bodo lekarni v Kidričevem in Majšperku Fjavnem zavodu lekarne Ftiy so se resno lotili priprav na posodobitev strokovnih lekarniških enot v Kidričevem in Majšperku. 57. člen pravilnika o pogojih lekar- liSkedeJavnosti namreč določa, da morajo lekarne v treh leti h po sprejemu tega pra- vilnika vse svoje strokovne enote verificirati - prostore, opremo, dokumentacuo in Mre morajo uskladiti z določili pravilnika. Vjavne m zavodu lekarne Ptuj so se z do- kumenti in plani zavezali temeljito preure- diti lekarni v Kidričevem in MajSperku. Do verifikacije imajoSe leto in pol časa, vendar želijo omenjeni enoti preurediti že letos. V »delovanju z republiškim sanitarnim inšpektorjem za lekarniško dejavnost so se že dogovorili o obsegu obnove. Pripravili so dve različici preureditve. Ptujsko občino so kot ustanovitelj ico za- voda zaprosili za soglasje za preureditev, lierbi radi čim prej začeli delati. Denar za obnovo so zagotovili sami, z deli pa se jim mudi tudi zaradi tega, ker je poleti zaradi dopustov lekarna v Kidričevem nekaj časa zaprta in bi radi izkoristili tudi ta čas. Sogla- sje občine za začetek obnove so dobili zadnje dni junija. Še vedno v lekarnah čakajo odgovor na delegatsko vpra.šanje glede gradnje na Potrčevi cesti. Precej zmede pa je med le- karnarji povzročil najnovejši predlog lekar- ni.ške mreže v Sloveniji, ki so ga predstavili na občnem zboru lekarniške zbornice, ki postavlja na glavo vse dosedanje dogovore o tem. Ce vzamemo za primer samo ptujsko občino, kjer imamo lekarno na 23.174 pre- bivalcev, bi morali imeti, če bi bil kriterij 5500 prebivalcev na enoto, trinajst, pri 7000 prebivalcih pa deset lekarniških enot. Več kot dvajset tisoč prebivalcey na enoto pride v .i^tirih občinah, od 14 do dvaj.set tisoč na enoto pa v 16 občinah. Analiza za celo Slo- veniji pokaže, daje prostora za nove lekar- ne glede na število prebivalcev še veliko, če bo obveljal normativ za ustanovitev lekar- niške enote na sedem tisoč prebivalcev. V teh razmerah bi to pomenilo dodatnih 107 enot, samo letos naj bi jih bilo dodatno odprtih deset. V Ptuju jih sicer želimo usta- noviti, žal pa se iz že znanih razlogov zatika. Ker nimamo odgovora v občini, naj bi ga dalo ministrstvo za zdravstvo. MG VSESLOVENSKO SREČANJE UPOKOJENCEV VelRasten zbor na Rogli V sredo, 29. Junija, je bil na Rogli vseslovenski zbor upokojencev. Zbralo sejih ječez 15 tisoč. Zaradi prometnih ovir, kijihje v Zasavju Savinjski dolini povzročilo nočno neurje, je na desetine avtobu- sov prispelo z zamudo. Niso slišali uvodnega govora Stanka Hvale- '3, predsednika ZDU Slovenije, ne slavnostnega govornika Milana '^"čana, predsednika Republike Slovenije, in tudi ne pozdravnih ''esed nove ministrice za delo Rine Klinar. Pa nič zato, program Je '''' še naprej zanimiv, srečanje upokojencev prisrčno, ob sončnem ^■"enienu, čudovitem okolju in dobri postrežbi so se mnogi zadržali '''^poznega popoldneva. Vseslovenskega srečanje upo- Mencev seje udeležilo tudi precej iPokojencev z našega območja. je neurje z dežjem, ki je nad "^'mi kraji besnelo vso noč, neka- '^re upokojence odvrnilo, zato vsi sedeži v avtobusu niso bili zasede- Žal, verjetno žal pa je tudi tis- ki so ostali doma. Za vse, ki so ^Udeležili srečanja, pa je bil to lep "^'et. čudovit dan. Udeležence je najprej nagovoril f^^^dsednik Zveze društev upoko- jencev Stanko Hvale. Povedal je, J Sla med 450.000 upokojenci v I °^eniji v članstvu društva le dve ^f^tjini, povezani v 410 društvih. ^ "fazložil je namen tega vsakolet- 8a Srečanja in poudaril, da "smo ^P^kojenci vedno na strani delav- j ^' plače in pokojnine je treba jj^^.^ti usklajevati". Aplavz je ^^ela tudi njegova trditev, "daje pokojnine treba obravnavati kot lastninsko pravico". Slavnostnega govornika pred- sednika države Milana Kučana so upokojenci pogosto prekinjali z živahnim ploskanjem in klici "Tako je!" Milan Kučan je med drugim ponovil besede, ki jih je v zvezi s pravicami do zagotavljanja social- ne varnosti upokojencev izrekel Herman Rigelnik, predsednik Državnega zbora, na srečanju v Moškanjcih in dal tem besedam vso podporo. Zavzel seje za stabil- no socialno politiko, ki nima nič skupnega zobčasnim strankarskim manipuliranjem s stiskami ljudi. Poleg socialne varnosti se je Milan Kučan v svojem govoru dotaknil aktualnih političnih dogajanj pri nas. Povzemamo nekaj misli iz nje- govega govora. Zavzel seje za takšno spremem- bo sistema invalidskega in pokoj- ninskega zavarovanja, ki bo se- danjim upokojencem zagotavljala doseženo raven socialne varnosti, tistim, ki šele vstopajo v to zavaro- vanje, pa nudil več možnosti za last- no odločanje o višini in obsegu so- cialne varnosti na starost. Ko govo- rimo o popravljanju krivic, mora- mo misliti tudi na krivice, ki so bile storjene upokojencem; če jih ni moč popraviti, vsaj novih ne bi sme- li delati. Omenil je tudi prazniksiovenske državnosti in poudaril, daje dejan- je, ki ga ta praznik obeležuje, zaz- namovalo slovensko zgodovino bolj kot katero drugo. Žal si neka- teri želijo to dejanje prisvojiti kot svoj osebni uspeh. Pri tem po- zabljajo, daje edini pravi in re- snični junak vsega tega dogajanja - slovensko ljudstvo! Nova ministrica za delo, družino in socialno politiko Rina Klinar je zbor pozdravila v imenu slovenske vlade in opravičila predsednika Ja- neza Drnovška, ki zaradi nujnih državniških obveznosti ni mogel priti na to srečanje. Nakazala je vlogo ministrstva, ki gaje prevzela, in poudarila, da bo z vso odgovor- nostjo nadaljevala delo, ki ga je uspešno opravljala njena predhod- nica Jožica Puhar. Z zborovanja so poslali vladi Re- publikeSlovenijeinparlamentupi- smo, v katerem odločno zahtevajo, da naj vendar že enkrat pustijo pri miru sedanji sistem usklajevanja pokojnin po gibanju plač, ki je edi- no pošten in stvaren za ohranitev prave vrednosti pokojnin. Ob kon- cu pisma so zagrozili, da se bodo "za svoje pravice v bodoče borili tudi na voliščih". Nastopilo je še več govornikov po načelu "mikrofon je vaš", pa tudi talentov iz vrst upokojencev s svoji- mi duhovitimi verzi in literarnimi sestavki. Zato je program trajal več ur. Dobra razporeditev program- skih točk je tudi prispevala, da se številni udeleženci niso dolgočasi- li, da so bili vseskozi pozorni na do- gajanja na glavni tribuni. Med po- sameznimi govori so nastopali pev- ski zbori: najprej združeni zbor moških pevskih zborov društev upokojencev Štajerske, med njimi je bil tudi moški pevski zbor iz Majšperka, potem združeni ženski pevski zbor društev upokojencev z območja Gorenjske in nazadnje združeni mešani pevski zbori z območja Dolenjske in Primorske. ^ FF DRUŽINA DRUŽINI V LETU DRUŽINE v dokaj pestri ponudbi prireditev ob letu družine ni najskrom- nejši prispevek ta, kigajev soboto, 18. junija, pripravila Frančiškova družina iz župnije sv. Jurija na Ptuju in ga naslovila DRUŽINA DRUŽINI V LETU DRUŽINE. Na vabilo k sodelovanu so se odzvali tudi druge Frančiškove družine Ptuja in okolice ter skavti, ki so s svojim mladostnim navdušenjem dobro obogatili so- botno srečanje. Bila Je ponudba dobrega, odziv pa Je seveda odvisen od vsakega posameznika. Začeli smo s sveto mašo, nato pa smo se razdelili po skupinah. Manjši otroci in nekateri mladi so sledili vedno mladostnemu Ja- nezu Bitencu, mladinskemu skladatelju, ki ga ni potrebno predstavljati, saj vsi poznamo njegov pretanjeni občutek za otroško skladanje. Vsi skupaj so prepevali o muci, ki bi rada imela dva repka, ko pa ju je dobila, je spoznala ničevost nečimrnosti. Mlajše mladince je s svojimi klenimi in duhovno globokimi mislimi nagovoril minoritski pe- ter Mirko Veršič, voditelj duhov- nih vaj za otroke in mladino pri sv. Trojici v Halozah. Gospa Cvijeta Pahljina, psi- hiatrinja, ki vodi telefonski Klic v stiski v Celju, je navduševala mladino za vrednote preprostega življenja. Zakonci smo sklenili krog z zakoncema iz Ljubljane Vanjo in Miklavžem Kržanom; globino in širino naše ure, preživete skupaj ob nizanju misli in pričevanj, za katerimi stoji re- snično življenje. Četrta skupina pa je naše delo v cerkvi "zalivala" z molitvijo za družine; oblikoval jo je gospod Frančišek Obran. Ta dan bi lahko imenovali idealen dan srečne družine - sku- paj smo molili, peli, jedli in se igrali in nekateri modri ljudje pravijo, da družina, ki poče te stvari skupaj, tudi skupaj ostane - v dobrem in hudem. Da, tudi igrali smo se. Igrale so se cele družine, pravzaprav tekmovale v iznajdljivosti in spretnosti. Naj- bolj vročekrvni so se tudi jezili, ampak to spada nekako zraven. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj to ni bilo preveč zaresno tek- movanje, temveč bolj priložnost za druženje in veselje. Bilo je preprosto, skromno, domače - takšno, karšen je bil sveti Frančišek, sončni človek iz Umbrije, ki je nagovarjal sonce, veter, dež z bratom, luno, zemljo in celo smrt s sestro. Še danes, po 800 letih, ne more ostati človek hladen ob njegovem navdušenju za Kristusa, ob njegovi ljubezni do vsega in vsakogar, ki ogreva tudi marsikje že ohlajena srca družin in posameznikov. DE. 8 - NAŠI KRA.II IN LJUDJE 7. JULIJ 1994- TEDHll N0\0 V ZLATI ČRTI Katarina za otroke, bodoče mamice in močnejše postave Največji lokal v hiši butikov Zlata črta na Cvetkovem trgu v Ptuju je od 27. junija mesto bogate ponudbe konfekcije za otroke od četrtega do štirinajstega leta, poleg tega pa je obisk tega lokala dobra priložnost za kakovosten in poceni nakup garderobe za bodoče mamice in ženske močnejše postave. Novo prodajalno "Katarina" je odprlo podjetje Moto, d.o.o., iz Kerenčičeve ulice 1 v Ruju. Dejavnost podjetja so storitve, proiz- vodnja, trgovina in prevozništvo. Trenutno se ukvarjajo predvsem s ključavničarskimi storitvami, brušenjem marmorja, njitiova nova dejavnost pa je trgovina. Marijan Bezjak, lastnik podjetja, je z najemom butika in začetkom trgovske dejavnosti odprl novo delovno mesto. Hčerka Mate- ja, ki je končala VEKŠ, je tako dobila zaposlitev in izziv, da svoje ekonomsko znanje vnovči v uspešnem poslovanju butika. Butik je odprt vsakdan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure ter ob sobotah do 12. ure. Najdete ga v pritličju Zlate črte in je, kot že omenjeno, največji v družini butikov tega prodajnega centra. V veliki ponudbi otroške galanterije in konfekcije je gotovo bila doslej vrzel prav v ponudbi za čas, ko otroci prerastejo plenice in voziček, ko postanejo kritični do svoje garderobe in ko se začenja doba odraščanja. Starševsko zadrego boste odslej elegant- no rešili v prodajalni Katarina. Tudi z garderobo za bodoče mamice in za močnejše postave je mnogokrat križ. Tekanje od trgovi- ne do trgovine, brskanje po policah in obešalnikih nas jezi. V takih primerih je bila mnogokrat edina rešitev obisk pri šivilji, ta rešitev pa znova odpove, če kaj novega potrebujemo na hitro. Tudi to vrzel v ponudbi je zapolnil specializirani butik Katarina. Lastnik podjetja Marijan Bezjak in hči Mateja, ki vodi trgovino, poudarjata, da je butik založen s kakovostnim blagom, ki prihaja iz najboljših tekstilnih podjetij v Sloveniji. Poleg tega so razlog za obisk tudi konkurenčne cene. Njihova želja je, da odidete iz loka- la zadovoljni in da se k njim še večkrat vrnete. V Katarini vam bodo nakup olajšali tudi s prodajo na tri čeke. In ker se rado zgodi, da kljub dobri založenosti prodajalne kakšno od izbranih oblačil še le ne bo stoodstotno po vaši meri, so se pripravili tudi na to možnost. V kratkem času bodo poskrbeli za dolžino ali širino izbranega oblačila ali pa odpravili kako drugo pomanjkljivost. Kar lepo število razlogov torej govori v prid obisku butika Katarina v Zlati črti. -o- Propagandna služba V lepem in največjem butiku Katarina v Zlati črti vas pričakuje prijazna Mateja 90 LET MARIJE ARNUS IZ PTUJA Marija Arnuš iz Kraigherjeve 17 v Ptuju je 31. maja letos prazno- vala 90. rojstni dan. Rodila se je v delavski družini s petimi otroki. Še nt dvajset let stara se je poročila, rodila je tri otroke. Sina ji je vzela vojna, hčerki pa še živita. Z možem, ki je umrl leta 1976, sta dočakala zlato poroko. Danes živi s hčerko Ano v bloku na Kraigherjevi. Obdaja jo ljube- zen in skrb domačih, prijateljev in znancev. Skromno kot nekoč živi še danes. Od vseh bratov in sester živi edino še ona. Ker se edina ni izšolala, je morala najbolj delati. Morda se ravno v skromnosti in v veliko dela ter naravnem življenju skriva recept za dolgo življenje. Živo se spominja dogodkov iz mladosti, šolskih dni in 23-letnega dela v opekarni. Pesmi, veliko jih je, čeprav danes bolj recitira kot poje, še pomni. Skoraj je ni, ki bi jo pozabila. Rada je vesela, gleda tele- vizijo, bere pa manj - le tisto, kar je napisano z velikimi črkami. Želi si le, da bi še bila zdrava, da domači z njo ne bi imeli dela. Hčerka Ana pove, da mama še v celoti skrbi zase, se umije, obleče, in če je treba, tudi kaj skuha. Marija jebila vesela, da so se jeob rojstnem dnevu spomnili v krajev- ni skupnosti Borisa Ziherla. V sta- rosti se človek razveseli še tako majhne pozornosti. "Nikoli si ni- sem mislila, da me bodo obiskali, pa še na televiziji bom." Krajši pris- pevek o obisku predstavnikov kra- jevne skupnosti jeza ptujsko televi- zijo posnel tudi Tinček Ivanuša. Ob rojstnem dnevu so ji zaželeli še Marija Arnuš. veliko zdravja in da dočaka sto let. "Se dan je dolg, ne da ne bi bilo de- set let," jim je odgovorila. Foto:OM Mariji Arnuš ob jubileju tudi naše iskrene čestitke! V VROČIH POLETNIH DNEH Pikniki za vpelro/encc DPvBALONARSTVU Na državnem prvenstvu v ba- lonarstvu, ki je bilo konec prejšnjega tedna na murskoso- boškem letališču v Rakičanu, je sodelovalo 10 slovenskih balo- narjev, med njimi tudi ptujska ekipa, ki jo je vodil pilot balona Branko Ambrožič. V izjemno ugodnem vremenu je bilo napeto do zadnjega tre- nutka. Po pričakovanju so sicer zmagali Ljubljančani, ki so osvojili kar vsa prva štiri mesta (Gregor Trček, Aleš Švagelj,Avi Šorn in Boštjan Avbelj), takoj za njimi pa je pristal Ptujčan Bran- ko Ambrožič, ki se je na peto mesto prebil z odličnim letom v nedeljo zjutraj, ko je osvojil dnevno zlato medaljo. Izbor kraja državnega prvenstva ni naključen, saj bo od 9. do 18. septembra v Murski So- boti evropsko balonarsko prvenstvo, na katerem bo tek- movalo več kot 50 balonarjev. Domači so se tako privajali tere- nu že sedaj, da bodo lahko na ev- ropskem tekmovanju pomagali slovenskemu udeležencu Aviju Sornu. Revialni del tekmovanja pa bo potekal tudi v Moškanjcih, tako da si lahko obetamo nad Ptujem v septembru celo 100 ba- lonov. TEHNIČNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE GASILCEV Priprtivljeni na spe€ialne aktije v okviru letošnjega programe preizkusa tehnične in strokovne usposobljenosti operativnih članov so v gasilskem društvu Ptuj v sredo, 29. junija, ob domu gasilcev izvedli praktični prikaz specialnih akcij, s katerimi se ptujski gasilci vse pogos- teje srečujejo. Tako so prikazali reševanje pred ekološko katastrofo ob razlitju vnetljivih tekočin, primer reševanja voznika iz vkleščene pločevine ob prometni nesreči ter praktično gašenje nekaterih vnetlji- vih tekočin. Posebej so prikazali gašenje z vodo in peno, zato je og- led koristil vsem, ki so dnevno v ne- posrednih stikih z navedenimi ne- varnimi snovmi in tekočinami. -OM Prikaz specialnih gasilskih akcij si je ogledalo precej gasilcev iz Ptuja in okoliških društev. Foto: M. Ozmet Kdai vodovod v Krievini? Kakšna je žeja po zdravi pit- ni vodi, najbolje vedo tisti, ki je nimajo. Mednje sodijo tudi prebivalci Krčevine pri Vur- bergu, komaj nekaj kilometrov oddaljeni od Ptuja in vodnih iz- virov na Dravskem polju. Tik pod njimi sicer teče (umazana) Drava, pitno vodo pa jim vozijo gasilci iz Grajene. Srečali smo se, ko so pripeljali z gasilsko cisterno vodo h Krivčevim. Za- konca Nada in Borut sta v ime- nu tamkaj pitne vode žejnih krajanov pohvalila gasilce in pokarala počastnost pri gradit- vi vodovodnega omrežja na tem območju. cs» (jos) fEPNIK -T.jum 1994 ODTOD IN TAM-9 ^M»^.'H.'!.Uil.'l.'U"iriJI.'|.VM.!.|l« Zakaj polemika Ker sem sprožil polemiko med ospodom Haložanom in p. dr. ^rajncem ter gospodom Vogrin- cetti, se čutim dolžan delno se vključiti vanjo. jslajprej naj omenim, da se mi zdi- ta odgovora obeh teologov na moj ^ovokativni članek v Tedniku 'Teologija in new age" korektna in m nimam česa dodati. Zadovoljen sem, da sem usmeril pozornost s listih nevarnosti, ki so žeminile, na nevarnost, ki šele nastopa. Ne sovražim gospoda Silevestra Vogrinca (čeprav me on imenuje svojega "dežurnega sobvražnika"), sem pa njegov kritik, zlasti ko ga njegova pretirana evforija zanese v znanstvene zablode. Na teologijo se manj spoznam, zato je prav, da njegovo razmišljanje o religiji oce- nijo teologi, v tem primeru gospo- da Haložan in p. dr. Krajnc. MED KOM SPOPAD Na prvi pogled se zdi, da je raz- merje sil 3:1 (pa tudi izobrazbena struktura) v škodo gospoda Vo- grinca in zato krivično (gospod Vo- grinec je diplomirani zgodovinar), vendar je to nepravično razmerje sil samo navidezno. Gospod Vogri- nec ima ob sebi tudi v tej polemiki cel štab ljudi iz mariborskega društva nevvageovcev Avalon, ka- terega član je. Med njimi so doktor- ji znanosti, tudi takšni, ki nosijo ti- tule "prof. dr.". Z enim slednjih, ki pa ješe na nižji stopnji bontona, kot je gospod Vogrinec, sem lani pole- miziral v Tedniku. Ti gospodje iz društva Avalon vodijo o meni računalniški dosje in natanko vedo, kdaj, kje in kaj sem bil v čas- nikih napisal. Povezani so z drugi- mi podobnimi ustanovami v svetu in vsi skupaj željno pričakujejo sve- tovno revolucijo, v kateri bi pro- padla obstoječa znanost in obsto- ječe religije, vse skupaj pa naj bi bilo nadomeščeno z nekakšno mešanico religije, znanosti in ma- gije - torej z nekakšno enolončnico za vsak želodec. Če bi se to resnično zgodilo, bi to pomenilo propad naše civilizacije, podobno kot so propadle stare civi- lizacije, na primer egipčanska, grška in rimska. Nekdo bi ob tej polemiki pomis- li: "Nekakšen ptujski lokalni spo- pad," vendar vem, da to ni to; ima širše razsežnosti. Vem, da spremljajo Tednik tudi v določenih krogih v Ljubljani, Ma- riboru pa tudi v tujini. MEŠANICA RELIGIJE IN ZNANOSTI Osnovna napaka new agea, ki ga bo slej ko prej tudi pokopala, je ta, da meče v en koš religijo in znanost in zato vse skupaj pomeša. Iz te mešanice se več ne da razbrati, kaj jevnewageuznanostin kaj religija, in ju iz te mešanice ni več mogoče ločiti. Z znanstvenega stališča je to sistem, ki ima mnogo večjo entro- pijo in s tem manjšo stopnjo orga- niziranosti od sistema, v katerem obravnavamo obe omenjeni du- hovni vrednoti ločeno, toda vzpo- redno. Sistemi z veliko entropijo so manjuspešniodsistemovzmajhno entropijo in zato dolgoročno obso- jeni na propad. Iz strukture nevvageovskih raz- mišljanj je očitno, da naj bi njegovi pripadniki bili neka mešanica znanstvenikov in teologov. V tem primeru dobimo nekaj, kar ni po- polno niti na prvem niti na drugem področju, kar se je pokazalo že lani, ko se je v Tedniku gospod Vogrinec kot zgodovinar spustil na področje fizike, astronomije in geologije in padel pri tem v kopico znanstvenih zablod, o katerih sem pisal v Ted- nik. Tam, kjer je mogoče kaj doka- zati z opazovanji in poskusi, se začenja znanost, pa naj bo to kla- sična znanost, sosobna teorija o kaosu ali šele rojevajoča se teorija o človekovi zavesti. VERSKA REVOLUCIJA V svojem lanskem pisanju je go- spod Vogrinec pisal o tem samo im- plicitno, v svojem prvem letošnjem članku vTedniku 16. junijapakaže očitno željo po verski revoluciji. Karel Marx je že desetletja pred rdečo revolucijo začel trgati v svoj- ih spisih religije, ker nobena religi- ja ni naklonjena revolucijam. Tako newageovci s podobnim namenom - že pred njihovo pričakovano ver- sko revolucijo - trgajo Sveto pismo, takšno, kot je, in Cerkev. Gospod Vogrinec je začel s katoliško cer- kvijo, ki mu je najbližja, raztrgati pa bo moral tudi protestantske, pravoslavne, islamsko, vzhodne in vse druge cerkve, kajti menim, da nobena od njih ne odobrava takšne verske revolucije, kot jo pričakuje- jo on in njegovi somišljeniki. Če bi morda do takšne verske re- volucije prišlo, kar pa je zelo malo verjetno, bo krvava, kot so bile vse revolucije in verske vojne. Da bi ves svet imel eno samo verovanje, je takšna utopija, kot da bi pričakova- li, da bo ves svet govoril en sam je- zik. Poskus s tem je sicer bil v obUki esperanta, vendar je propadel. In kaj nameravajo newageovci z ateisti? Jih nameravajo s silo spre- obrniti? Kaj pas tistimi,ki bodoos- tali zvesti svoji tradicionalni veri? ZGLED VERSKE REVOLUCIJE Poskus verske revolucije se je že pripetil v starem Egiptu za časa fa- raona Ehnatona (vladal ok. 1379 - 1362 pr. n. š.), kar gospod Vogrinec kot zgodovinar pozna. V tistem ob- dobju je bil v Egiptu najpomemb- nejši Bog Amun, ki je imel v državi največ svetišč in svečenikov ter je bil državni bog. Po vsej verjetnosti božjastni faranon Ehnaton je refor- miral egiptovsko religijo in uvedel čaščenje novega boga Atona. Amu- nova svetišča je zaprl in razpustil njegovo svečenike. Ljudje niso več smeli verovati v boga Amuna, v no- vega boga Atona pa niso hoteli. Posledica vsega je bila družbena nestabilnost (kriza) v celotnem Egiptu. Ljudje so nehali obdelova- ti polja, povečal se je kriminal in nasilje itd. Kljub temu namreč, da so imeli Amunovi svečeniki po- manjkljivosti (kdo pa jih nima?), so vzdrževali v državi preizkušeno družbeno stabilnost. Posledica Ehnatonove verske re- volucije je bila, da je v državi zavla- dala popolna anarhija, nekdanji egiptovski ugled v tujini pa je zble- del. Po Ehnatonovi smrti so njego- vi nasledniki sprevideli njegovo zablodo in opustili čaščenjenovega boga Atona, faraon Haremhab pa je povrnil nazaj nekdanji religiozni red, kar je Egipt ponovno stabilizi- ralo. Ta primer sem opisal z name- nom, da bi se spomnili, da se kaj po- dobnega lahko ponovi tudi v pri- hodnosti, če bi newageovcem na kakrščekoli način uspelo uresničiti njihove teozofske revolucionarne namere. NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI O napovedovanju prihodnosti sem pred leti žeobširnopisalvTed- nik, zato tega danes ne bom ponav- ljal, pač pa zapisal na drug način. Na to me je napeljal gospod Vogri- nec, ki z gotovostjo napoveduje ko- nec katoliške cerkve. Omejil se je samo na to cerkev, čepravbi morale propasti vse cerkve sveta, da bi ne- wageovci lahko uresničili svoje načrte z enotno svetovno religijo. In kaj pravi v zvezi z napovedo- vanjem prihodnosti Sveto pismo in "ortodoksna" znanost? Podobno: v stohastičnih (naključnih) sistemih je nemogoče zanesljivo napovedo- vati prihodnost. V Svetem pismu piše: "Ne veš ne ure, ne dneva." Zato je tudi nasprotno duhu Svete- ga pisma vsako vedeževanje, horo- skopi in astrologija. Da jestohaslične dogodke nemo- goče napovedovati, se lahko pre- pričamo že ob tem, da se vsakega nekaj časa najde kakšne "prerok", ki napove konec sveta, ko pa nasto- pi napovedani datum, se nikoli nič ne zgodi. Zdaj so se našli "preroki", ki napovedujejo konec sveta leta 2000 - verjetno zato, ker je ta števil- ka okrogla. Če ne bi začeli šteti let od Kristusovega rojstva, pač pa od katerega drugega dogodka, ali če bi vzeli za osnovo zapisa tega "zadnje- ga" leta dvojiški, osmiški ali šest- najstiški številski sistem, ne pa de- setiškega, kot je uporabljen, bi bilo to leto opisano s številko, ki ne bi bila okrogla. Takrat bi si "preroki" izbrali za konec sveta drugo z okro- glo novo številko zapisano leto. Z Nostradamusom se ne bom ukvarjal podrobno, ker sem o tem nekoč že pisal. Njegove napovedi so tako splošne, podobno kot današnji horoskopi, da se lahko zgode kdajkoli in komurkoli,ali pa tudi ne, in taka napoved navidezno velja. Z znanstveno platjo napovedo- vanja prihodnosti se tu ne bom ukvarjal, ker sem o tem nekoč v Tedniku že pisal. Omenim naj le, da je to področje obširnih vej ek- saktnih znanosti, kot so prob- abilistika, teorija stohastičnih pro- cesov, teorija o informacijah, teori- ja o stohastičnih sistemih, decizij- ska teorija itd. Vse te vede so si enotne v tem, da je mogoče v sto- hastičnih (naključnih) sistemih, kot so družbeni, prihodnost napo- vedovati le z verjetnostjo med O in 100 %, nikakor pa ne z gotovostjo, kar počenja gospod Vogrinec, ki je znova v znanstveni zablodi, kar je v njegovem pisanju pogost pojav. ZAKONEC Ta polemični članek ni bil na- menjem samo gospodu Silvestru Vogrincu, pač pa tudi vsem njego- vim somišljenikom. Verjetnost, da bi v prihodnosti po vsem svetu zav- ladala ena, to je newageovska reli- gija, jeminimalna. Nekaj podobne- ga so že poskušali teozofi, vendar so ostali v svetu maloštevilni. Da bi prišlo do tašne religije in s tem do propada obstoječe znanosti in religij samo po sebi, jevelikauto- pija. Če pa nameravajo nevvageovci to doseči s silo, so svetu nevarni. V tem primeru razumem,zakaj zbira- jo o mojih - proti njihovim načelom zapisanih - besedah dosje (nova UDBA), na podlagi katerega bi lahko v prihodnosti nastopili proti meni. V tem primeru so pripombe gostoda Haložana, ki so tako ujezi- le gospoda Vogrinca, utemeljene. V tem članku sem se ukvraial predvsem s tistim delom new agea (nove dobe), ki spada na področje religije, manj s področjem, ki spada na področje znanosti. Prave odgo- vore na newageovska področja, kot sta radiestezija in bioenergija, lahko da le prava znanost, zlasti po- tem, ko bo znanstveno raziskala človekovo zavest. AdolfŽižek P.S. Poznam Novo cesto na Ptuju, Novo vas pri Ptuju, Novo vas priMar- kovcih, Novo mesto itd. Vse to so združbe hiš, ki so že krepko stare, čeprav imajo v imenih pridevnik "nova", ki so ga dobile nekoč ob svojem nastanku. Podobna usoda čaka tudi "novo dobo" (new age), pri kateri bo čez leta od "novega" prisotna le prva polo- vica naziva, to je "nova" {"new"). OD JULIJA DO SEPTEMBRA Svetin jsko poletje '94 Mikrokozmos, podjetje za razvoj iz Ljutmera, je tudi v letošnjem polet- ju organizator raziskovalnih taborov in delavnic, ki se bodo zvrstile med 4. julijem in 25. septembrom. Zgradba stare osnovne šole Ivanjkovci na Svetinjah, ki je že nekaj let brez šolarjev bo tako ponovno oživela. Mladi in manj mladi se bodo srečali na ekološkem raziskovalnem taboru Mura '94. Spoznavali bodo probleme in značilnosti tukajšnjih krajev in lju- di. Tudi letos bo na sporedu biodinamično kmetijstvo, za kar je ne samo v svetu, temveč tudi pri nas v zadnjih letih čedalje večje zanimanje. Organizi- rali bodo tabor z naslovom ohranjanje sociabio-etnološkega izročila, ki je bil v minulih letih že dvakrat na programu. Tokrat se bodo raziskovalci ukvarjali z odkrivanjem in ohranjanjem socialno-emološke dediščine slo- venjegoriške krajine. Že lansko leto začeto raziskovanje o bioturistični vasi Bukovica bodo nadaljevali tudi letos. Ker menijo, da seskrb zainvalidnopopulacijodogajalezavisokimizidovi zavodov in specializiranih ustanov, so se odločili, da bodo tudi letos organi- zirali delovnoterapevski tabor z namenom pokazati javnosti, da je z invali- di potrebno živeti kot s sebi enakimi. Marko Pogačnik je navdušil že lansko leto, zato bodo raziskovalci preživeli z njim na dveh enotedenskih delavnicah. Letosbodopri zdravljen- ju zemlje odkrivali nekatere nove kraje, med njimi Ormož in Bori. Zadnja letošnja delavnica ima naslov Pokrajina, duše in angeli in jo bo vodil VVilliam Bloom. Namen srečanja je spoznati osnovnepojme in tehni- ke za dosego notranje tišine in za komunikacijo z nevidnimi razsežnostmi pokrajine. (Vida Topolovec) Vloj dom je najlepši poka Zdi večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom llloj dom v naročju. Hej! Kdo pravi, da je nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! 10 - OD TOD IN TAM 7. JULIJ 1994- TEDNIK Silvester Vogrinec: NEW AGE - 4 Kaj jenevrage? Za drugo polovico dvajsetega stoletja je značilna pospešena rast du- hovne zavesti, ki se je že odražala v pretresljivih političnih spre- membah (propad realsocializma). V 70. letih so se pojavila t. i. nova religiozna gibanja, ki so se naslanjala na vzhodnjaška, judovsko- krščanska in gnostična izročila. V 80. letih pa je nastala eksplozija t. i. nove duhovnosti, bolj znane i>od nazivom "new age" ali "nova doba", ki sovpada z uveljavljanjem astrološke vodnarjeve dobe. \ Človeštvo nenehno obnavlja in nadgrajuje svoja spoznanja o živl- jenju in realnosti. V vsakcmobdob- jusmoluščili plasti, ki zakrivajorc- snico, in sc čedalje bolj približevali bistvu. Danes jc večji del starodav- nih naukov žc zastarel, skratka zdi sc nam preveč naiven. Idcalistično- rcligiozni in materialistični pogle- di na svet nas ne zadovoljujejo več. Ljudje hrepenijo po novem znanju in po neposredni izkušnji resnice. Od l.avgustal985scjc na Zemlji močno povečalo sevanje kozmičnc energije. Do 17. novembra 1987 jc naraslo na 67 odstotkov in sc bo v prihodnjem tisočletju povzpelo do 100 odstotkov. Od novembra 1987 čas teče za 20 odstotkov hitreje. Vsi ti podatki kažejo, da sc danes naha- jamo pod močnim kozmičnim se- vanjem "novega svetlobnega im- pulza". Trenutno gredo skozi Zemljo trije kozmični valovi energije. Prvi, ki zapušča naš planet, jc vpli- val na nastanek politcističnih reli- gij in toteizmov pri primitivnih ljudstvih. Drugi, prevladujoči ali "stari svetovni impulz"jc povzročil nastanek krščanstva, budizma in islama. Tretji, novi impulz pa pri- naša neposredno izkušnjo resnice ali t.i. "veliko rojstvo". V novem obdobju bodo znanje, kozmičnc analize in prosvctljcnjc zamenjale "slepo" verovanje in "religiozne" dogme "materialističnega" in "idealističnega" sveta. NEWAGE NcvvAgc ni organizacija, "cer- kev" ali nova religija, kot si jo mor- da kdo napačno razlaga. Nima ene- ga vodje (papež!), niti svete knjige (biblija!). NcvvAgc je odprt za vsa duhovna učenja in nc dela ni- kakršnih razlik med ljudmi. Jc od- sev "novega svetlobnega impulza" in zamenjave astrološke dobe rib z vodnarjcvo dobo. Zajci jc vse pore našega življenja: v medicini, zna- nosti, religiji, v novem pomovanju <^vcta itd. "Nova doba" jc oznaka za naš čas, za čas, v katerem živimo in ki jc še pred nami, za čas nove du- hovnosti, humanosti, moralnosti in novega znanja. Skozi zgodovino človeštva smo doživljali razne re- volucije: religiozno, družbeno.ekonomsko, znanstve- no, industrijsko, tehnološko itd. Sedaj jc napočil čas za duhovno reso- lucijo. Prelomni trenutek za NOVO DOBO seje zgodil v 70. letih s pri- hodom indijskih modrecev na Za- hod. Sprožili so številna mirovna gibanja, ki so nadaljevala hipijcv- sko izročilo PE-IC/MND LOVE (miriti ljubezen). Njihovo dejavnost jc napovedal žc srednjeveški jasno- videc Nostradamus, kojc za naš čas dejal: "Veliko redkih ptic bo vreščalo v zraku: Zdaj! ZdajV S s\o- jo požrtvovalnostjo in znanjem so sc najbolj izkazali: Sri Srimad Prabhupada (I larc Krišna), Maha- rashi Mahcs Osho (Tantra yoga), Paramasha Vogananda (Kcrija yoga), Mchcr Baba (Nostradamu- sova prerokba o njem, da bo "govo- ril rcsnicozzaprtinii usti", seje tudi uresničila, saj jc Baba poučeval z inolkom), Krisnamurti, Maharai Charan Sing (Sant Mat), Swami Satchidandra, Sun Myung Moon (Združitvena cerkev), Da Frce John itd. V Indiji ima velik vpliv Satya Sai Baba, ki v zadnjem času žanjc vedno več priznanj tudi na Zahodu. V OZN-u jc od nepre- cenljivo delovanje indijskega ama- basadorja Sri Cinmoja, ki za uslužbenec in amabasadorjc te ve- like svetovne organizacije vodi redne meditativne scansc. A tudi Zahod seje znal odzvati "novemu svetlobnemu impulzu". Danski jasnovidec in prerok Thomscn Martinus jc razgrnil te- meljne resnice skozi t.i. "kozmičnc analize". L. Ron Hubbard jc usta- novil scicntološko cerkev. Bcnya- min Crcmc napoveduje prihod Ve- likega učitelja Maitrcjc. mediji Ann Valentine, Virginia Esscn in Kcn Cary so prenesli sporočila iz višjih "duhovnih svetov". Charles Bcrncr seje dokopal do t. i. tehnike "intenzivnega prosvctljcnja", Lco- nardOrr pa do tehnike "preporoda" ali rcbirthinga. Moriš Nathcron in Nancy Schiffirin sta podala temelje za tehniko s preteklimi življenji ali t. i. "rcinkarnacijsko terapijo"... in šcbi lahko našteval. V Sloveniji jc v zvezi z ncwagc- jcm izšlo na stotine knjig, ustano- vilo seje veliko število raznovrst- nih društev, redno izhaja mesečna revija AURA, v Ljubljani in Mari- boru pa deluje Duhovna univerza. Vse sodobne zahodne tehnike duhovnega razvoja skupaj s starod- avnimi metodami z Vzhoda (yoga, meditacija, tai chi, borilne veščine idr.) omogočajo človeštvu ravno to, kar smo si zmeraj želeli: doživeti izkušnjo resnice, ki bi nas "odrešila" negotovosti, strahov in jeze ter nas popeljala k notranjemu miru, kajti "raj" in "nebeško kral- jestvo" nista ločena od nas, temveč sc nahajata tudi znotraj nas (kakor jc učil Jezus nazarcncc) in iznačujc stanje duha. Ncw Agc niso samo tehnike, s katerimi bi sc človek sam odrešil, kakor to rada napačno interpretira rimskokatoliška cerkev. NcvvAgc za glavni cilj poudarja doživetje PROSVETLJENJA ali RAZO- DETJA, ki pomeni zavestno in iz- kustveno povezavo s samim sre- diščem kozmosa in z "višjimi du- hovnimi svetovi". Toda razodetje sc zgodi le ob določenih pogojih. Človek mora na podlagi izkušenj intelektualno in čustveno dozoreli v humano ter odgovorno bitje. To pa sc nc zgodi brez t. i. "božje milos- ti", ki nam omogoča "šolanje" in du- hovni razvoj v zctnicijskcm živl- jenju tcrnas vodi k vedno novim in višjim spoznanjem. OBISKALA STA NAS NEMŠKA NOVINARJA če srečamo tujega turista v našem starodavnem mestu, se nam zdi nekaj povsem normalnega in nekako jih tudi pričakujemo. Pred časom pa sta Ptuj obiskala nemški futoreporter in turistični novinar. Ker ju je zraven načina življenja naših prebivalcev zanimalo tudi in- formiranje, sta obiskala tudi našo novinarsko hišo - Radio-Tednik Ptuj. Ralph Kendlbacher, svobodni novinar iz Stuttgarta, in fotore- porter Steini GrafTsta preživela v Sloveniji štirinajst dni in kar polo- vico tega časa v Ptuju. "Slovcnijosva poznala žc prej, saj sva bila v Triglavskem narodnem parku, Portorožu in na pustnem karnevalu pri vas v Ptuju. Maske, ki sva jih takrat videla, so naredile na naju močan vtis, saj česa takega šc nisva doživela," pripoveduje Ralph. Zakaj ste se odločili za svobod- no novinarstvo, je to pri vas v Nemčiji nekaj običajnega? Ralph Kendlbacher: "Svobodni novinar lahko sam odloča o svojem področju, problematiki, ki jo bo obdelal. Največja prednost pajc, da lahko počaka na tisti aktualni tre- nutek za snov pisanja. Veliko mi pomeni, da lahko sam odločam tudi o svojem delovnem času, kje ga bom preživel in s kom. Tega si moji poklicni kolegi, ki so zaposleni v raznih časopisnih hišah, nc morejo privoščiti, saj so mnogokrat po- membne minute. Sam sem poisku- sil takodclo-vcdnoživiš pod stre- som. Delal sem sedem dni na teden in moral biti na voljo vseh štiriind- vajset ur. To jc zelo naporno in to meje začelo utrujati, pa tudi tako kvalitetno nc moreš delati, kot si mogoče sposoben. Kot svobodni novinar moram sam preceniti, katero snov bom ob- delal, da jo bom lahko ponudil časopisnim hišam, saj jc moj zas- lužek odvisen od kvalitete dela in od dobrega imena. Pa šc na cnc prednosti nc smem pozabiti: čcjc članek naročen in fi- nančno pokrit od časopisne hiše ali turistične agencije, jc žc v naprej določeno, kaj in kako moraš pisati. Običajno tc pošljejo v tiste kraje, ki sc v agencijah najbolj prodajajo. Pri takem pisanju pa nikoli nc moreš biti objektiven. Za najino bivanje bova s kolegom res dobila vrnjene stroške od Abenteuer und Reisen, ven - dar sva pri dcločistosvobodna. Ve- liko dežel sva žc obiskala in ni ne- kega vzorca, po katerem bi pisal. Povsod srečujeva nekaj novega, en- kratnega in vrednega ogleda. V Ptuju in okolici nama jc tako všeč, da bova ostala ves teden, sprva pa sva nameravala Ic tri dni." Kaj je na vaju v našem okolju naredilo tako močan vtis ? Ralph Kendlbacher: "Žc na začetku sva opazila neko posebno prijaznost ljudi, ki jc drugje v Evro- pi ni. Žc res, da so v Avstriji, Švici in drugih turističnih deželah znani po prijaznosti, vendar jc tisto odi- grano. Žccxl mladosti jih vzgajajo v tem duhu, da sc z nasmehom lahko vclikozasluži.Pri vaspajcodprtost ljudi ncizumctničcna - naravna. Obiskala sva tudi okoliške kraje v Halozah, Slovenskih goricah in mnogokrat smo prišli k hiši nena- povedano. Ncvrjctno, kako prisrčen sprejem sva vsakič doživc- Nemški svobodni novinar Ralph Kendlbacher (levo) in njegov kole- ga fotograf Steini Graff sta bila navdušena nad Ptujem in okolico. Foto M. Ozmec la. Tega nc bi smeli zapraviti. Tudi vaša pokrajina jc nekaj posebnega, saj imate na majhnih razdaljah vse, od planin pa do čiste ravnice. Bese- da Icpojc skoraj preskromna za vse, kar vidiva in občutiva. V Ptuju imava prijatelja Srečka Lovrcnčiča, ki nama pomaga orga- nizirati oglede, pa tudi svetuje. Navdušena sva bila, ko sva videla, kako sc peče kruh v krušni peči, iz- delujejo korantovc maske, ko sva si ogledovala kulturne spomenike ...Ne razumem, zakaj so sc mi domačini vcdnoopravičevali, saj bi morali biti na vse, kar imajo, zelo ponosni. Slovenija ni primerna za masovni turizem. Sc posebej to vel- ja za Ptuj - nc smete turistično uničiti mesta, temveč mu morate pustiti lastno avtohtono življenje. Prav to jc posebnost, ker domačinom pustite živeti svoje življenje, tako kot so ga vajeni." Kako zahteven je nemški t,^ ris t? Ralph Kendlbacher: "Naši t^. risti so zelo različni in nc mor^^ posploševati. Nekateri tudi pov^f tednov uživajo na vaši obali. Imat^ tudi več lepo urejenih zdravilijj kopališč, v katere naši turisti radj zahajajo. So pa tudi taki, ki želijo odkriti kulturo in način življcnjav vaši deželi." Na koncu pogovora jc šc prid^L da ga čaka sedaj zelo odgovorno delo, saj morata s Stcinom v besedi in sliki dokazati, da v Sloveniji nc divja več vojna, temveč daje to mir- na dežela, v kateri živijo ljudjcs prisrčnim nasinchom, ki ponudijo gostu vse, kar imajo; dežela, v kate- ri hotelirji nc pogledajo, s kakšnim avtomobilom si sc pripeljal, tem- več tc lepo sprejmejo, tudi čc si z nahrbtnikom in prepoten od pote- panja. "Pisanje nc bo tako težko, ker vedno pišem tako, kot občutim. Ir, pri vas v Ptuju in Sloveniji sva sc imela lepo," jc zaključil Ralph Kendlbacher. Ptujčani in Slovenci bomo morali samo skrbeti, da do takrat, ko bodo nemški turisti ho- teli videti deželo s prijanizmi ljud- mi, nc bodo doživeli nekaj povsem drugega. •> Marija Slodnjak NA TRETJI DRŽAVNI RAZSTAVI KOZ Ptujsko kozjerejsko društvo najuspešnejše Od 24. do 26. junija je bila v Sevnici tretja državna razs tava koz. Člani ko:gerejskega društva Ptuj so predstavili 13 svojih živali ter po ocenah sodnikov prejeli kar deset najvišjih ocen l/A in s tem zlate medalje. Kot jc poudaril predsednik ptujskega kozjcrcjskcga društva Lud- vik Smrekar, imajo njihovi člani šc boljše živali od predstavljenih v Sevnici, vcndarjihnc želijo izpostavljati naporomdolgcga prevoza in ocenjevanja ter razstave. Kljub temu pa sočlani ptujskega društva od- nesli naslov prvakinje Slovenije med kozami - ta naslov je strokovna komisija dodelila kozi BINI lastnice Marice Kristovič iz Pacinja. Koza IvanaDjurdjeviča iz Ptuja MUKAjc postala prvakinja Sevni- ce, poleg tega jc postal prvak Sevnice šc samec GAMSI, katerega last- nikjcLudvikSmrekariz Krčevine 104. Poleg omenjenih so najvišje ocenmeza svoje živali prejeli še: Danica Kokol iz Krčevine pri Vur- bergu 106 (dve samici), Slavko Tumpej, Vodova 6, Ptuj, Avgust Weingartneriz Zagorcev 65, MilanKozel, Gradišča 121 (dve sami- ci), ter Ivan Kokot, Turški Vrh 33/a. Odlično je bil ocenjen tudi sa- mec, ki gaje predstavila Danica Serdinšekiz Kicarja 32, samec pa je last Kozjcrcjskc zveze Slovenije. JB ORMOŽ Dobro izdelan katalog Revit v okviru projekta Revit so v ormoški občini izdelali dober katalog. V njem je predstavljenih enajst podjetij, od tega trije obrtniki, in občina Ormož z nekaterimi svojimi značilnostmi. "Katalog Revit v občini Ormož je bil izdelan že v lanskem letu in je bil med prvimi predstavljen v Regensburgu 21. oktobra lanskega leta na slovensko-nemškem srečanju gospodarstvenikov. V novembru lani je bil predstavljen ob podobnem srečanju tudi na Bledu in konec letošnjega junija v Miinchnu. V tujini kažejo zanj precejšnje zani- manje, saj sta nam od tristo natisnjenih izvodov v nemškem jeziku ostala samo še dva," je o predstavitvah ormoškega kataloga Revit in njegovi odmevnosti v tujini povedala Irena Meško-Kukovec, vodja projekta Revit v ormoški občini. Doma v Sloveniji pa je slika povsem drugačna, je poudarila Irena Meško - Kukovec Slovenija za projekt Revit ne kaže pretiranega nav- dušen ja, prav tako ne za katalog. Na ministrstvih za gospodarske dej- avnosti, ekonomske odnose in razvoj ter znanost in tehnologijo ni pravega - bolje povedano nobenega zanimanja. Na tri ministrstva so Ormožani dali vloge za sofinanciranje kataloga (njegova priprava je bila namreč povezana z ogromnimi stroški), žal pa so iz vseh treh do- bili negativne odgovore. "Pri projektu Revit je sodelovalo enajst članov in vodja projekta. Skozi delo pri katalogu smo si pridobivali znanje, tako da je to ena izmed koristi za ormoško občino. Druga je katalog, s katerim se ormoška občina predstavlja doma in v tujini. Eden izmed rezultatov je poleg promocije tudi ta, da imajo projekti, ki so obravnavani v ka- talogu, prednost pri natečaju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji," je Irena Meško-Kukovec pojasnila koristi Ormoža od projekta Revit. Vida Topolovec s SEJE ORMOŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA O naložbah v infrastrukturo Na zadnji seji ormoškega izvršnega sveta so med drugim obravnavali predlog programa devetih naložb na področju ko- munalne infrastrukture v občini za leto 1994. Skupna predračun- ska vrednostje 81,578.000 tolarjev. Ker ormoška občina zvsemi naložbami konkurira na natečaju za demografsko ogrožena območja, pričakuje 31,171.000 tolarjev, kar znaša 38,2 odstotka od celotne proračunske vrednosti; 44,6 odsotkov ali 36,376.000 tolarjev naj bi zbrali s krajevnimi samoprispevki, 17,2 odstotka ali 14 milijonov tolarjev pa s pogodbami krajanov. Kotjc poudarila Irena Mcško-Kukovcc, vodja oddelka za gospo- darstvo pri Sekretariatu za gospodarstvo in občo upravo skupščine občine Ormož, za tc naložbe tokrat ni planiranih sredstev iz občin- skega proračuna. Med objekte devetih naložb sodi gradnja vodovodnega zajetja Pršetinci na območju krajevne skupbosti Sveti Tomaž. Na po- dročju lokalnega cestnega omrežja bodo modernizirali drugo fazo krajevnih cest Lahonci -Runcč, Miklavž-Vinski Vrh, Vičanci,So- dinci - Sodinski Vrh, Lcšnica - Strmec, Cvctkovci - Oslušcvci - Zamušani, Jastrcbci - hrvaška meja in Zagorje - Mala vas. Na po- dročju cicktrodistribucijskc mreže pajc predvidena izgradnja trafo postaje nizkonapetostnega omrežja Lcšnica dva. Vida Topolovec S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Turizem, zdravstvo Ptujski izvršni svet je 157. sejo pričel z razpravo o pogodbi za ustano- vitev gospodarskega interesnega združenja za turizem Poetovio Vivat. Zaradi pomena združenja, ki bo prvo te vrste v Sloveniji, so v ptujskem izvršnem svetu o tej pogodbi že večkrat razpravljali. Tudi tokratna razprava ni minila brezpripomb. Ker bo sedmega julija že usta- novna skupščina, jo bo do takrat potrebno dopolniti v določilih o upravi in funk- cij i nadzornega odbora ter v splošnih določilih o vključitvi drugih javnih institucij. V ustanovitveni pogodbi je vključitev omoegočena podjetjem in obrtnikom ter Območni obrtni zbornici, pa tudi Zvezi kulturnih organizacij, Pokraj inskemu muzeju in Občinski turistični zvezi Ptuj. Slednje imajo poseben status in ne bodo plačevale članarine, ki bo znašala od 1800 do 12 tisoč tolarjev mesečno. Vabilo za ustanovno skupščino je prejelo 105 potencialnih ustanoviteljev, od tega se jii je za ustanovitev že izrekla več kot po- lovica. Ptujski izvršni svet je sprejel tudi sklep o sanaciji zdravstvene postaja Juršinci. Pri tem je izhajal iz usmeri- tev za zdravstvo do leta dva tisoč v ptujski občini in programa obnove zdravstvenih postaj na demografsko ogroženih območjih. Na osnovi pravilnika o pogojih' načinu in kriterijih za dodeljevanja sredstev občine Ptuj za priprave i" udeležbo na tekmovanjih na državni^ mednarodni in svetovni ravni ^ olimpijske športe so vsem, ki so izp"'' nili pogoje za leto 1993, dodelili na- grade in povrnili stroške tekmovanj^ skupnem znesku milijon dvesto o" tisoč tolarjev. Ker pa v občini Pt^' želimo spodbujevati in nagrajevat' vrhunske športne dosežke, so priprl' vili nov pravilnik, ki znatno omejuK možnosti zapridobitev nagrad inpo^' račilo stroškov. Po mnenju nekateri" članov izvršnega sveta ga bo do pf prave osnutka vendarle potrebo" omiliti. Naposled sprejemamo pravi'' nike zato, da jih bomo lahko ur«; sničevali. Po zdajšnjem predlogu do povračila stroškov za udeležbo tekmovanjih bil upravičen le mara'"" nec Mirko Vindiš, ne pa tudi do o^ grade. ^ MG fEDNIK -7. JULIJ 1994 OD TOD IN TAM -11 PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 1953-1993 Ob 40-letnM X. nadaljevanje Od vzgojnih in izobraževalnih ^l^(;ij v letu 1974, ki jim je zlasti jj,ladinski odsek PD Ptuj posvečal yeliko skrb, bi omenil samo še dve. jjajprej akcijo pionir-planinec. Šolarji so se je zelo radi udeleževali, 2 navdušenjem zbirali žige, opiso- vali izlete, risali planinske motive i(d. Tudi v tem letu se je te akcije v pp Ptuj udeleževalo več kot sto otrok. Nekaj najuspešnejših je do- segiozasluženapriznanjaPZS: eno zlato značko (za opravljenih 20 iz- letov, od tega najmanj 6 dvo- ali večdnevnih in najmanj 6 nad višino 1500 m, uspešno končano planinsko šolo in aktivnost na dru- gih akcijah planinske skupine), tri srebrne (za opravljenih 12 izletov, od tega najmanj trije dvo- ali večdnevni in najmanj 6 nad višino j ]0OO m) in petnajst bronastih (za I opravljenih najmanj 6 izletov, od ^ tega vsaj trije nad višino 1000 m). Druga akcija so bila predavanja. Društvo je organiziralo dve večji predavanji: Kakosem doživel Hima- lajo (predavaiel] Sazonov)in Po Durmitorju (predavatelj Svetozar Guček),pridno pa soopravljali pre- davanja po šolah in navduševali mlade za planinstvo domači preda- vatelji Lojze Cajnko, Simon Petro- vič in Franček Vogelnik. Vsa pre- davanja so seveda bila obogatena z diapozitivi. Zeloodmevnastabilavletu 1974 zimski in poletni planinski tabor. Zimski tabor je bil od 21. do 25. ja- nuarja na Smrekovcu, udeležilo pa se ga je dvaindvajset mladih pla- nincev in štirje vodniki, poletni ta- bor pa je bil na Glažuti na Pohorju od 15. do 20. avgusta in sega jeude- ležilo 24 planincev. Oba tabora je odlično organiziral in vodil mla- dinski vodnik Miran Lah. Ugotavljamo, da so v PD Ptuj or- ganizirali v tem času vedno več enodnevnih in celo večdnevnih zimskih smučarskih izletov. Tako sta bila v januarju 1974 kar dva enodnevna smučarska izleta na Golte, enodnevni smučarski izlet na Ribniško kočo na Pohorje in dvodnevna zimska tura Sevnica- Lisca-Lovrenc-Rimske Toplice - oba zadnja v februarju, v marcu pa še enodnevni smučarski izlet na Odmrlo drevo - viharnih nad Planino v Lazu Ribniško kočo in enodnevni pohod na Paski Kozjak (po delu poti XIV. divizije). Obnovitvenega seminarja za mladinske vodnike in mentorje v zimskih razmerah,ki jebil od 5. do 7. aprila v Bohinju, so se udeležili Marjana Podgoršek, Marta Rau, Franc Kekec in Ivan Tušek, zim- skega seminarja za načelnike mla- dinskih odsekov, ki je bil od 11. do 14. aprila prav tako vBohinju,stase udeležila Tone Purg in Miran Lah, instruktorskega tečaja, ki jebil ko- nec aprila na Boču, pa Lojze Cajnko in Slavko Cimerman. Ptujski planinci so se udeležili leta 1974 kar nekaj spominskih po- hodov: poleg pohoda po poteh XIV. divizije (na Paski Kozjak) so bili na pohodu po Kozjanski trans- verzali, v izredno velikem številu in s praporom so se udeležili poho- davMoslje,kijebil27.aprila 1974, enodnevnega spominskega poho- da na Čemšeniško planino oz. na Partizanski vrh, enodnevnega po- hoda na Mozirsko planino, enod- nevnega vseslovenskega srečanja planincev v Mežici itd. Izleti so se kar vrstili, prizadevni vodniki in mentorji so izvedli po- leg vseh drugih akcij okoli 40 eno- ali večdnevnih izletov. Najbolj od- mevni so bili: množični izlet na Triglav, jubilejni zimski pohod na Stol, klasična tura čez Velebit, trid- nevni izlet čez Robanov kot na Korošico, Planjavo, Kamniško sedlo. Brano, Turško goro, po Turškem žlebu na Okrešelj in v Lo- garsko dolino, dvodnevni izlet v Mežico in na Peco, dvodnevna tura po Kozjanski transverzali in zlasti tudi prva visokogorska tura v tuja gorstva(na Grossglockner), ki so jo pod vodstvom Janeza Vertiča iz- vedlištirjeplaninci. Ne smemo pozabiti, da so ptujski markacisti pod vodstvom Marjana Esiha v letu 1974 trasirali in marki- rali planinsko pot iz Zetal na Donačko goro, prav tako pa tudi pot iz Stoperc na Donačko goro. Orientacisti so bili v tem letu nekaj manj aktivni, vseeno pa so organi- zirali nekaj društvenih tekmovanj. Z dvema članskima in eno mladin- sko ekipo so se udeležili repu- bliškega tekmovanja in dosegli povprečne rezultate: 7. in 9. mesto v članski in nekaj boljše 5. mesto v mladinski konkurenci. Mladinski odsek PD Ptuj jezačel v tem letu ocenjevati delo planin- skih skupin. Nekateri mentorji so vzeli to akcijo zelo zares in so še iz- boljšali delo skupin. Na mnogih šolah so zelo lepo uredili planinske kotičke oz. okenca, na katerih so večkrat postavili prav lične planin- ske razstave, predvsem pa planince obveščali o tekočih akcijah. Men- torji so vsekakor duša planinske aktivnosti v planinskih skupinah in v društvu kot celoti. Gasilski veteran Adolf Rižnar - 70-letnik Adof Rižnar seje rodil 14.Junija 1924 v obrtniški družini v Jvanjkovcih pri Ormožu. Otroška leta Je preživel v rojstnem kraju v družini z enajstimi otroki in pri očetu seje izučil kovaške in podkov- ske obrti. Tik pred izbruhom druge svetovne vojneje opravil izpit za kovaškega in podkovskega pomočnika. Že kot vajenec je pomagal očetu pri opravljanju raznih opravil vGa- silskem društvu Ivanjkovci, saj je bil oče dolgoletni član in orodjar - gospodar. Povrnitvi iz vojne se je vključil v Ivanjkovci, kjer jeopravil izpit ^3 izprašanega gasilca. Sodeloval je rnnogih požarih in tekmovanj- ih. Po preselitvi v Ormož se je vključil v GD Ormož, kjer jebil eno •Mandatno dobo tajnik društva, eno "Mandatno dobo pa predsednik. Po- ^«8 tega je še vodil desetine na razna tekmovanja. Leta 1959 jeopravil v gasilski šoli Medvode izpit za nižjega gasilske- lastnika, leta 1967 izpit za gasil- ^jj^ga častnika, leta 1971 za gasil- nega častnika I. stopnje in nato '•^ta 1979 za višjega gasilskega čast- nika. Po ukinitvi takratnih okrajev leta 1954 je postal član Občinske gasilske zveze Ormož. S članoma vodstva OGZ Francem Puckom in Edijem Stropnikom se je zavzemal za hitrejši razvoj gasilstva v občini na operativnem in preventivnem področju. Leta 1962 je bil imenovan za po- veljnika Občinske gasilske zveze Ormnož in jo vodil vse do leta 1984. Pod njegovim vodstvom je bilo or- ganiziranih mnogo tečajev za iz- prašane gasilce in nižje gasilske častnike, na katerih se je pokazal kot dober predavatelj, učitelj in praktik. Predaval je tudi pripadni- kom civilne zaščite, za kar je prejel državno plaketo in značko CZ. Bil je med prvimi organizatorji srečanj mladincev in pionirjev republik Hrvaške in Slovenije, za kar je pre- jel leta 1983 spominsko plaketo. Spominsko kolajno pa mu je ob 100-letnici podelilo GD Maribor - mesto. Mnogo jeprispeval k vključevan- ju žensk v gasilske vrste. Leta 1971 je s takratnim predsednikom Fran- cem Puckom organiziral dan gasil- cev v občini Ormož in odtlej ga ormoški gasilci praznujejo vsako leto julija. Za svoje neumorno in nesebično delo za razvoj in napredek gasilstva jeprejel od nekdanjedržave Medal- jo dela in red dela s srebrnim ven- cem, zvezno odlikovanje gasilsko zvezdo I. in II. stopnje, republiško odlikovanje za posebne zasluge, plamenico II. in III. stopnje,plake- to veterana, značko za 50 let dela v gasilstvu ter še mnogo drugih po- hval in priznanj. Še na mnoga leta in lepo živl- jenjsko jesen v imenu vseh, ki ga poznamo, in teh s tako iskrenimi željami ni malo. Anton Kace 100 LET ORGANIZIRANE KULTURE V CERKVENJAKU Kulturno umetniško društvo Jožeta Lacka v Cerkvenjaku Je v sobo- to, 25.JuniJa, pripravilo svečanost, s kateroje proslavilo 100 let orga- nizirane slovenske kulture v svojem kraju. V kulturnem programu so sodelovali osnovnošolski mladinski pevski zbor, mešani pevski zbor KUD Cerkvenjak in folklorna skupina ter Obrtniški moški komorni zbor Selnica ob Dravi. Slavnostni govornik Tone Partljič je pohvalil delovanje društva; še posebej ga veseli, ker se je prav na tem odru odigralo nekaj njegovih iger. Dodal je še, da se v zadnjem času žal premalo zaveda- mo, kako pomembna je ljubiteljska kultura na vasi, ter ji dajemo tudi premalo strokovne in finančne podpore. O delovanju društva sta govorila tudi predsednik ZKO občine Lenart Edvard Pukšič, kije podelil društvu tudi jubilejno priz- nanje, ter sedanji predsednik društva Franc Bratkovič. Po podatkih, ki jih lahko najde- mo v različnih zgodovinskih virih, je predhodnik današnjega društva bilo katoliško bralno društvo, usta- novljeno leta 1894, ki se je razcepilo na klerikalno in liberalno smer. Toda kljub političnemu razhajanju so se vsi zavedali, da morajo ohra- niti materino besedo in tako krepi- ti narodno zavest. Kulturno društvo je tako v svoji daljni prete- klosti in tudi danes skrbelo za go- jenje, ohranjanje duhovnega ter umetniškega življenja na vasi. In to je bilo v Cerkvenjaku zelo pestro, saj ima gledališka ustvarjalnost tod globoke korenine, ki sežejo v leto 1897. V vseh teh letih se je na domačem odru zvrstilo več kot 150 predstav, ki so bile med občinst- vom vedno dobro sprejete. Največ zaslug za bogato dramsko dejav- nost imata dolgoletni organizator, režiser, koreograf in igralec Vlado Tušak ter scenograf, režiser in igralec Vlado Lorber. Žal je dram- ska sekcija v zadnjem času zamrla, pravijo pa, da jo bodo v kratkem po- novno obudili. Enako kot gledališka dejavnost ima tudi pet je dolgo tradicijo. Zbo- rovska pesem je tod živela v raz- ličnih sestavah - od mešanega in ženskega zbora do tega, da zdaj de- lujeta moški pevski zbor in skupina ljudskih pevcev. Prav tako je razve- seljivo, da je ponovno zaživela fol- klorna dejavnost. Škoda pa je, da sta razpadli pihalna godba in tam- buraška skupina, ki je imela zelo dobro zasedbo. Od leta 1986 jeCerkvenjakprizo* rišče revialnih ali festivalskih srečanj narodnozabavne glasbe, v okviru katerih spodbujajo skrb za ljudsko glasbeno zapuščino. V soboto so izdali Zbornik ob 100-letnici organizirane kulturne dejavnosti v Cerkvenjaku, na tam- kajšnjem kulturnem domu pa so odkrili spominsko ploščo z relie- fom Vladu Lorberju in Vladu Tušaku. Reliefe je izdelal domačin Ivo Lorenčič. Marija Slodnjak Domačine je pritegnila razstava, ki sta jo pripravila Ivo Lorenčič In Franc Bratkovič. Leta 1983 so na Cerkvenjaškem odru zaigrali "Tolmun In kamen" T.Partljiča. Režija :lvo Lorenčič GASILCI V TRZCU SO SLAVILU Nova motorna brizgalna Domači gasilci so v nedeljo, 26. junija, predali namenu novo mo- torno brizgalno BMW Rosenbau- er. Na slavnostni predaji, ki je po- poldan potekala pred gasilskim domom v Tržcu, so bili navzoči številni gasilci okoliških gasil- skih društev. Zveze gasilskih društev občine Ptuj, gasilskega centra Videm, Oddelka za ljud- sko obrambo, sveta KS Videm pri Ptuju in Frančiškovi bratje. Najprej je navzoče pozdravil predsednik domačega gasilskega društva Franc Drobnič, za njim pa so o pomembnosti gasilstva in do- brega sodelovanja govorili še pod- predsednik OGZ Anton Valentin, podpoveljnik poveljstva ZGD Ptuj Franci Vogrinec, poveljnik GC Videm Franc Kozel in mag. Janez Mere, predstavnik oddelka za lj ud- sko obrambo. Tajnica GD Tržeč Marija Drevenšek je v kroniki po- vedala, da gasilsko društvo na tem območju obstaja že od leta 1931, ko jespadalošepod vas Jurovci. Danes društvo šteje okoli 100 članov, to je 10 gasilskih desetin - tri pionirske, dve mladinski in pet članskih. Gasilsko društvo Tržeč je eno iz- med zelo aktivnih društev v gasil- skem centru Videm in pokriva pre- težni del nižinskega in hribovitega predela ob Polskavi, Dravinji in Rogatnici. Na tekmovanjih so ved- no dobro udeleženi in dosegajo vidne rezultate, kar je povezano tudi z njihovo največkrat pra- vočasno intervencijo ob požarih in naravnih nesrečah. Že dve leti so Šofer Jože Honomlhl s soprogo Angelo Izroča ključe brlzgalne strojniku Franciju Kirbišu. vključeni v centralni sitem alarmi- ranja. Premorejo kombinirano vozilo z visokotlačno črpalko, petti- sočlitrsko avtomobilsko cisterno in orodno vozilo Zastava Iveco. Moderna motorna brizgalna, ki jo je blagoslovil župnik Emil Križan skupaj z novinci in magistrom pa- trom Slavkom Stermškom, jih je stala 26.000 DEM. Polovico vred- nosti je namenila Občinska gasil- ska zveza, 20 % oddelek za ljudsko obrambo občine, 30 % pa botri in krajani. Za glavnega botra so pro- glasili dolgoletnega aktivnega člana društva Jožeta Honomihia s soprogo Angelo, nato pa še Jožico in Jakoba Selinška, Ignaca Šmigo- ca s soprogo, KS Videm pri Ptuju in druge. Podelili so tudi priznanja in za- hvale za požrtvovalno delo pri raz- voju društva. Glavni vir prihodka GD Tržeč so prireditve in nabiralne akcije. Tako so tudi to slavnostno priredi- tev ob predaji nove motorne briz- galne sklenili z veliko vrtno veseli- co s srečelovom, na kateri so igrali Planšarji. Njen izkupiček je na- menjen za dokončno odplačilo nove pridobitve. Krajani Tržca in sosednih vasi so zelo pripravljeni pomagati domačih gasilcem, saj se dobro za- vedajo njihove humane in nese- bične pomoči pri varovanju doma in življenja. F. Muzek 12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 7..TULI.T 1994- TEDNlIf Sergej Kaučeviž ^žBEgMEŽM Moi Igor Weingerl | 3. DEL: TEŽAVE S KOLESOM • KONČNO SKRAJNI SEVER - NORTH CAPE • PROTI FINSKI Iz Narvika, predzadnjega večjega mesta na severu Norveške, sva se po- dala proti okrog petsto kilometrov oddaljeni Alti. Že na začetku naju je oviral izredno močan veter, tako da sva s težavo napredovala. Kolesarjen- je od ovinka do ovinka in iz klanca na klanec naju je zelo utrudilo, vendar nisva popustila, ampak sva vse etape odvozila po načrtu. Niti spusti nama niso vrnili moči, saj sva se zaradi ve- tra spuščala po polžje. Nekajkrat naju je kratko malo pometlo s ceste in že sva začudena obležala v jarku. Mogoče je prav to vplivalo na nas- lednjo okvaro Igorjevega kolesa. Po šestih preluknjanih gumah, ki sva se jih že navadila, tako da nama niso več mogle do živega, mu je sredi klanca počila balanca. Bila sva prisiljena pešačiti dvanajst kilometrov do vasi Talvik, k,-r so nama domačini z ve- seljem pomagali. O plačilu niso hote- li niti slišati. Od njih sva dobila veliko informa- cij o življenju na skrajnem severu. Zanimalo naju je predvsem, kako preživijo dobra dva meseca teme, ko ni naravne svetlobe niti za vzorec. Dejali so, da berejo knjige in gledajo televizijo. Nek domačin se je dodal, da takrat pač delajo otroke. Življenje pozimi je zelo zanimivo, saj v prostem času prav vsi tekajo na smučeh. Poleg tega ima skoraj vsaka družina še priljubljene motorne sani, ki niso le za zabavo, saj jih marsikdo uporablja, da se na poti v službo pre- bijedoglavneceste,kijeskoraj vedno prevozna. Vso pot sva plačevala zelo visoko ceno za hrano, pravzaprav najvišjo v Evropi. Kupovala sva jabolka z Nove Zelandije, rozine iz Kalifornije, kompote s Taiwana, pivo iz Danske in podobno. Vzrok za to je seveda hladno norveško podnebje, ki ne do- voljuje pridelave takšne hrane. Pove- dali so nama, da se norveška jabolka pojavijo na tržišču le za kakšen teden v letu, pa še teh je zelo malo. Za razliko od hrane je les cenen in hkrati zelo priljubljen gradbeni ma- terial. Zanimive so njihove strehe, na katerih imajo namesto opeke skoraj pol metra debelo plast zemlje, iz kate- re raste bujna trava. Takšne strehe imajo predvsem zaradi izolacije pred izjemno nizkimi zimskimi tempera- turami. Z vsakim dnem sva se bolj bližala severnemu rtu oziroma North Ca- peu, enemu izmed najatraktivnejših krajev na najini poti. Ta najsever- nejša točka Evrope leži na 71 stopin- jah 10 minutah in 21 sekundah sever- ne zemljepisne širine in je od sever- nega polaoddal jena leše tri tisoč kilo- metrov. Rt leži na otoku Mageroya, katerega največje naselje je Hon- ningsvag. Sam otok je kot začaran, saj medtem ko je na celini toplo in sončno, vlada na njem mrzel veter, tako da bunda pride prav. Kljub neprijaznemu vremenu sva si v Honningsvagu privoščila kratek počitek pred vzponom na vrh Evro- pe, ki leži na dobrih tristo metrih nad morjem. Bil je mnogo težji, kot sva pričakovala, predvsem zato, ker sva se vmes spustila skoraj do morja in se zato dvakrat močno vzpenjala. Nekaj dodatne energije je zahtevala tudi ne- verjetno gosta megla, v kateri sva vi- dela le pet do osem metrov pred seboj, tako da sploh nisva imela nobene predstave, za kakšen teren gre. Ne- kajkrat je le malo manjkalo, da bi se zaletela v črede jelenov, ki so stali na cesti. Še večje težave so nama povzročali pri spustu. V takšnih si- tuacijah so zelo nepredvidljivi, saj se podobno kot kokoši nikakor ne mo- rejo odločiti, na katero stran bi jo ucvrli. V eni izmed prejšnih etap se je celo zgodilo, da so za nekaj minut onemogočili promet na glavni magi- stralki med severom in jugom države in povzročili velikanski zastoj. Lju- dem v takšnih situacijah svetujejo, da ohranijo mirno kri, saj je poškodba živali kaznivo dejanje. Poleg tega se je treba zavedati, da smo vsiljivci mi in ne oni, saj potujemo skozi njihov življenjski prostor. Na vrh sva prilezla ob štirih zjutraj, po treh urah kolesarjenja. Že na poti sva se sprijaznila, da z lepim razgle- dom ne bo nič, tako da razočaranje ni bilo preveliko. Tolažila sva se predvsem z dejstvom, da tu sonce itak redko vidijo, mogoče enkrat na te- den. Zato sva sepri dveh stopinjh nad ničlo in močnem vetru samo malo sprehodila okrog zgradbe, ki je na- menjena prikazovanju fdmov o rm in prodaji spominkov. Ob tej zgodnji uri je bila seveda zaprta. Poiskala sva znameniti globus, na katerega sem, poleg že obstoječih, dodal še nalepko Slovenskih Novic, in izbrala vsak po en kamen za spomin. Malo sva šepok- lepetala z nemškimi in francoskimi motoristi, ki so zasedli prostoren, in kar je najvažnejše, ogrevan WC, nato pa pohitela nazaj v mesto. Med spustom naju je tako zelo ze- blo v roke, da so prišle prav celo noga- vice in plastične vrečke, čeprav sva v njih nekoliko težje zavirala. V honnigsvaškem turističnem centru sva se še zadnjič čudila never- jetno lepim fotografijam sončnega North Capea, nato pa se vkrcala na ladjo za celino. Po treh tednih kolesarjenja sva obrnila na jug. Zelo sva si želela, da bi na ju sonce sc vrlo, saj sploh nisva ime- la občutka, da je polet je. Igor je včasih hudomušno dejal, da naju zdaj res zebe, da pa mora biti poleti tu kar pri- jetno. Že vnaprej sva se veselila vetra v hrbet, saj sva se na poti proti severu ves čas borila z njim. Dva dni nama je res izdatno pomagal, nato pa se je obrnil in začela se je stara pesem. Ko sva se bližala finski meji, se je teren zravnal. Mislila sva, da se nama je sreča tokrat le nasmehnila in da se bova vozila po zložni poti vse do Hel- sinkov, vendar sva se uštela. Mejo sva prestopila v Karigasne- miju in bila razočarana nad njim, saj je še najbolj spominjal na kakšno zapuščeno vojaško bazo v Sibiriji. Naravnati sva si morala ure, saj je fin- ski čas za eno uro pred našim,central- noevropskim. Takoj za mejnim prehodom sva na- letela na serijo zelo strmih vzponov, ki so si sledili celih sedemdeset kilo- metrov. Ob cesti brez vsakega ovin- ka, ki je potekala skozi mogočne goz- dove, sva dobila v tis, da so gozd enos- tavno posekali in zgradili cesto brez upoštevanja zahtevnega terena. Strmi klanci so povzročali veliko težav tudi prikoličarjem, ki so se mimo naju zakadili s 120 km/h, da so prisopihali na vrh naslednjega klan- ca. Po nekaj sto prevoženih kilome- trih skozi bujne gozdove Laponske se je teren popolnoma zravnal in izgubi- la sva občutek za kraj ter čas. Če ne bi bilo ceste, bi bilaprepričana, da sva se izgubila. Še dobro, da sva s seboj tovorila do- Kratek počitek med naporno etapo volj hrane in vode, saj včasih tudi po cel dan nisva videla bencinske črpal- ke, kaj šele trgovine. Potovanje nama je popestril avstralski kolesar John, ki je s ponosom pokazal fotografije s kolesarjenj po Aljaski, Meksiku in Kilimandžaru, midva pa sva mu opi- sala situacijo v Sloveniji. Veliko tru- da sem vložil v prepričevanje, da pri nas ni nobenih spopadov, teroristov vendar ga nisem povsem pre- pričal. V Inariju, majhnem, prijaznem mestecu,sva povsem po naključju na- letela na skupino slovenskih študen- tov, ki so z avtobusom potovali po Ev- ropi. Zelo sva se jih razveselila, saj sva se po dolgem času lahko pogovarjala v domačem jeziku. Laponska je najsevernejša finska pokrajina in je z izjemo nekaj manjših mest skoraj nenaseljena. Njeni prebivalci Laponci so večino- ma potomci nomadov, nekakšni ev- ropski Indijanci. Nekateri od njih še danes živijo pod šotori, v stilu svojih dedov, sredi prostranih gozdov, daleč od cest in televizije. Preživljajo se z lovom, prodajo kož in raznovrst- nih izdelkov iz rogovja jelenov in lo- sov. Čeprav sva se zelo zanimala zan- je, nisva uspela obiskati njihovega naselja, saj ne marajo turistov. Mogoče je celo bolje tako, naj ostane- jo prvinski in živijo še naprej v skladu z naravo. Večina se jih je prilagodila civilizi- ranemu načinu življenja, mnogi pa so ubralisrednjopot in živijoob glavnih prometnicah ter prodajajo svoje iz- delke zapravljivim turistom. Senadaliuje V Globovnko se /e vrnilo ifV//en/e Globovnica teče ob severnem delu Lenarta in je še pred letom bila brez življenja ter velika smrdeča mlaka, ki je zelo motila še zlasti okoliške stanovalce. Bila pa je tudi neke vrste rezervoar, v katerega so spuščali vse odplake tega predela mesta. Zaradi tega se je IS Lenart odločil, da bo financiral revitalizacijo potoka. Prav razveseljivo je, ko danes pogledamo Globovnico, ki je polna življenja. Potok ima ponovno pre- tok. Ob nabrežinah je pokošena tra- va, urejene so sprehajalne poti, nameščene klopce za počitek ter koši za smeti. Tod lahko tudi jahate, Franc Breznik :"Narava nam vedno daje najlioljše in najprijetnejše." saj je v bližini hipodrom Polena. Domačini vedo povedati, da ima veliko zaslug za to FrancBreznik, ki je v občinski vladi odgovoren za po- dročje turizma. "Srečen sem, da jere- rapija Globovnice uspela in je potok zopet zaživel. V njem so se ponovno pojavile ribe, ki jih že lep čas nismo videli, in to je najboljši dokaz o kva- liteti vode. Tu pa so ponovno našle svoj dom race, siva caplja, veliko je tudi pižmovk, ki so za ta stari potok zaželene, ker so nasipine utrjene. Še zlasti lepo se je sprehajati ob Glo- bovnici zjutraj, ko se narava prebuja in lahko slišimo ubrano petje ptic. Ob tem živžavu smo ohranili okrog potoka čisto okolje. Kljub temu da Lenart še ni tako strnjeno urbano okolje, pa vendarle moramo že ob njegovem širjenju skrbeti za zelenje in sprehajalne poti. Ravno v tem predelu se že pri- pravlja vse potrebno za širitev sta- novanjskega dela mesta. Kerpavsa- mem Lenartu zdaj nimamo ustrez- nega parka, je prav tu kraj za sproščen sprehod mladih in strejših," je ob našem obisku dejal FrancBreznik. Ob potoku lahko zasledimo ličtj^ tablezrazlično vsebino-včasih tudiv verzih. Zakaj? "Prepričan sem, da se sprehajalci vsaj občasno ustavijo in preberejo kaj na njej piše- npr. Čuvajte našepo, tokeinreke; menim namreč,da jetak način bolj učinkoviti kot pa sankci. je. Lenarčani so spoznali, da je Glo. bovnica, polna življenja, še zlastih v teh vročih dneh prijetnejša kot smrdeča mlaka in se do nje tudi lepo obnašajo. Želim si le, da jim bo to preraslo v navado ter da bodo cenili naravne zaklade, ki jih imajo v svoji občini, kajti to je tudi del turistične ponudbe. V zadnjem času opažam, da skozi naše mesto potuje veliko turistov na kolesu in prav ti so naj- večkrat ljubitelji narave", je zakl- jučil lenarški minister za turizem. •> M. Slodnjak ALEKS IN JOCO Duet za vse zabavne večere v zadnjega pol leta na mnogih zabavi namenjenih krajih srečujemo nov glasbeni duet. Sestavila sta ga že izkušena in poznana glasbenika Aleks Slanic in Joco Emeršič in za njegov krst uporabila kar svoji imeni Aleks in Joco. Oba sta glasbenika, kakršne naj- raje srečujamo in ki nam tudi najpo- gosteje popestrijo proste dneve ali večere. Z njima se ni težko srečati prav zato, ker igrata na različnih krajih - od gostinskih lokalov do večjih slovesnosti ali celo družin- skih praznikov in ker to delo dobro opravita. Kako tudi ne bi, saj imata za seboj kar dolgo glasbeno pot. Joco Emeršič se ne ustraši nobenega instrumenta s klaviaturo in v roke jih jemlje že dve desetletji. Igral je pri ansamblih Savana in Vitamin, mnogi pa se bodo spomnili, da je dolgo nastopal samostojno s svoji- mi klaviaturami. Zabaval je goste hotela Planja na Rogli, hotela Ru- bin v Žalcu, pa motela Vindiš v Len- artu in kje vse še. Medtem je postal celotni ansambel v eni sami osebi. Aleks Slanic sicer muzicira le nekaj let manj, a je glasbenik od glave do pete. Zagotovo sega mnogi spomin- jajo še iz časov, ko je igral v ansam- blu Comet. V duetu z Jocom igra harmoniko, pa tudi drugi instru- menti seznajdejo v njegovih rokah. Aleks in Joco sta uigrano pripra- vila repertoar z vsemi zvrstmi glas- be - od domače zabavne do rock'n'- rola. Družno igrata vse dneve ob koncu tedna. V zadnjem času ju je mogoče slišati pod Pohorjem, pa v novi gostilni Rimski vodovod blizu Ptuja in še kje vmes. Za svoje nasto- pe sta posebej prilagodila vso opre- mo, tako da lahko nastopata v manjših prostorih za manjše družbe z eno in v velikih dvoranah z drugo glasbeno opremo. Kakšne so njune nadaljnje glas- bene ambicije, seveda nočeta izdati ali pa se zgolj nočeta vnaprej pohva- liti. Toda za poskus in za začetek sta v studiu Alex na Ptuju že sama po- snela kaseto, na njej pa je tudi nekaj njunih melodij in besedil. TAS i|>0DNIK 7..TULIT 1994 OD TOD IN TAM -13! PTo je bil šele začetek parbara Plaveč obiskuje tretji nik 5*^'^ oblikovanje oblačil tekstibj na Tekstilni fakulteti, o končanem šolanju si bo prido- •Ia naziv diplomirana inženirka j^|jl(0vanja oblačil in tekstilij. V "eni ^ bistvu skrivata dva pokli- . oblikovanje oblačil in izdelava vzorcevvtekstilni tovarni. garbara vidi svojo prihodnost v I odi- Najprej sc želi uveljaviti doma v piuju. Šclc potem jo bo pot vodila dru- Pred kratkim je kot krcatorka joživcia ognjeni krst na mcdnarod- ^(■rn srečanju modnih kreatorjcv Slo- vtiiijc. Hrvatske in Madžarske Euro ■^■ffpFaslii*^'!" '94, kije bil v hotelu Ra- jjp v Radencih. V živo smo si ga ogle- jjli tudi nekateri Ptujčani. Na njem vsako leto sodelujejo modni delavci ne glede na to, kje in kako delujejo. Orga- nizatorji vsako leto predpišejo pogoje za sodelovanje. Letos so modni krea- torji morali izdelati pet modelov, blago za dva modela pa so jim podarili. Prav tako so si udeleženci morali sami iz- brati in angažirati inanekenko, kije na tekmovanju modele predstavila. Iz tkanine Ti var so izdelali model posvo- ji izbiri, iz lancncga materiala tovarne fviTT Melje Mariborobicko, kije mo- rala odkrivati čare ženskega telesa, krcatorjcva domišljija je še posebej prišla do izraza pri modelih večernih oblek za 2002. leto, pri spodnjem peri- lujc bilo potrebno poudariti ero- tičnost modnega trenda, peti model pa jebil kreatorjev predlog za plažo '94. Eden od pogojev organizatorja Art, Šport, Mcdia iz Varaždina, kije med drugim organizator različnih tekmo- vanj, tudi lcpotnih,je bil, da morajo so- dclujcjoči kreatorji podariti modela obleke - izziv in spodnjega perila iz čipke za tekmovanje Miss športa Europe W, ki bo potekalo od 28.junija do 9.ju- lijavokviru karavane športa in mode v Madžarski, Slovaški, Ccški, Sloveniji in Hrvatski. Evro Top Fashion '94je bilo za Bar- baro prvo tekmovanje, ki sc gaje ude- ležila kot samostojna kreatorka. Mod- nidclavci in vsi, ki se na modo spozna- jo, vidijo v mladi Ptujčanki veliktalent. Njen čas šclc prihaja. Čeprav ni zma- gala, je pa bila zato "njena" manekenka Darja iz studia Error iz Lenarta izbrana za drugo najboljšo manekenko letošnjega srečanja, ki se gaje udeležilo petnajst modnih kreatorjev Hrvatske, Madžarske in Slovenije. Brez dvoma so k uspešnemu manekenkinemu nas- topu prispevali tudi Barbarini modeli. MODM DELAVCI SO BILI U ODROM... Barbara je s prvo preizkušnjo zado- voljna. Pravi oder je bil v bistvu za odrom. Tekmovanje se je zanjo končalo, še preden seje začelo. Med modnimi delavci je doživela redko po- zornost, pohvale in priznanja so Barbara Plaveč deževale. "Istč temo smo morali zasle- dovati vsi kreatorji. Ko vidiš, kaj so na- redili drugi, vidiš tudi, kje si. Kar pa za- deva'kuhinjo', semjo videla v živo. Se- veda pa te ni za tistega, kije zmagal. Morda bi tako govorili tudi o meni, če bi zmagala. Respaje,dajebilažirijane- strokovna; razni športniki in drugi, ki niso iz stroke, mode v resnici ne more- jo ocenjevati. Dva ali trije poznavalci so sedeli le v žiriji, kije ocenjevala ma- nekene. To, kar seje dogajalo na Evro Top Fashionu v hotelu Radin, mi ni vzelo poguma, niti najmanj ne." Modeli so dolgo zoreli. "Njihovo bisrvoje bilo nakazano že z naslovom. Iz tega je bilo potrebno potegniti naj- boljše. Najprej jc bila misel v glavi, po- tem semjo prelila v obliko na papir, nato prenesla na blago, sledile so ko- rekcije na manekenki. Precej delaje vloženih v modele. Nekaj koncev ted- novje bilo brez počitka. Po napornih dnevih na fakulteti sem se v celoti po- svečala modelom. V veliko pomoč mi je bila mama, ki se z modo ukvarja že lep čas." R\DEi\CI ŠELE ZAČETEK Nastop v Radencih je bil šele začetek, pravi Barbara. Vjcscni načrtuje samos- tojno modno revijo. Najprej se bo z njo predstavila Ptujčanom, šele natojo bodo videli drugi. Veliko častji pome- ni povabilo za sodelovanje na emi- nentnem srečanju; na katerem, naj za zdaj ostane skrivnost. Tednik: Kako ocenjujete sloven- sko modno sceno? B. Plaveč: "Mislim, daje v zadnjem času naredila velik koraj naprej. Sc vedno pa zaostajamo za drugimi državami, za kar smoveliko sami krivi. Razen drznih oblik slovenska modna scena ne ponuja veliko. Veliko krivde Manekenka Darja je v mo- delih Barbare Plaveč poži- rala v idiličnem okolju tur- niškega gradu. Fotografijeje posnel Blaž Brodnjak. za razmere v slovenski modi nosijo tudi trgovci sami, ki ne znajo ponuditi ničesar novega. Lahko rečem, da se pri nas najde veliko dobrih izdelkov. Če niso dobro ponujeni, se izgubijo. V zadnjem času se pojavlja veliko novih modnih oblikovalcev, novih modnih imen. Razveseljivoje,dase polegkrea- cij pojavljajo tudi že imena. V tujini je nekaj običajnega, da za vsakim mode- lom stoji ime kreatorja, pri nas pa se tudi zato niso posebej trudili, ker seje kreatorjevo ime 'izgubilo' v imenu to- varne." Tednik: Kakoje z modo v Ptuju? B. Plaveč: "Lahko rečem, da smo premalo pogumni, premalo drzni. Dokler se tega ne bomo otresli, tudi v Ptuju ne bo bistveno drugače kot dru- gje. V začetku so nekateri še pogumni, potem pajim tega nenadoma zmanjka. Tudi jaz nisem zadovoljna s tem, kar imamo v naši modni trgovinici. Odre- kli se bomo industrijskim izdelkom ter začeli z lastnim programom in kreaci- jami. Tako ne bo več bojazni, da bi se eni in isti modeli pojavljali v več trgovi- nah." PKIMSIVIANJKA S^ETOV\^JE Tednik: Kaj je za vas moda? B. Plaveč: "Lahko bi rekli, daje to stil oblačenja, trend v nekem času. Moda je lahko povsod: v tekstilu, umetnosti, arhitekturi, slikarstvu ... Gre za trenutni stil v času, ki prihaja iz katere od svetovnih modnih prestol- nic, potem pa si ga vsak država priredi po svoje. Modaje za vsakega nekaj dru- gega." Tednik: Kaj najraje oblečete? B. Plaveč: "Mama bi rekla, da sem jaz pri tem najprej komplicirana. Rada imam enostavne linije, vzorcev ni- mam rada. Če znaš pravilno kombini- rati, si z oblačili enostavnih linij lahko vedno drugače oblečen. Verjetno ne bi mogla reči, da se mi na fakulteti oblačimo po modi. Mi modo kreira- mo. V teh časih je moda za nas to, kar predstavljajo naše ideje." Tednik: Ali pri ljudeh skušate ugotavljati stil oblačenja? B. Plaveč: "Toje poklicna deforma- cija. Po tem, kakoje človek oblečen, se da marsikaj odkriti. Hitro odkriješ osnovne napake iz pravil oblačenja." Tednik: Vaše želje? B. Plaveč: "Kot modna kreatorka se bom skušala najprej dokazati v Ptuju, zatem v Sloveniji. Velika moja želja pa je, da bi uspela tudi v tujini. Toje sicer verjetno v oblakih, vendar je težko, če nimaš teh sanj. Potem ne moreš na ničemer graditi. Nimam predsodkovo tem, če doma ne moreš uspeti, moraš v tujino. Mislim, da prihaja naš čas. V glavi imam veliko idej, ki bi jih rada uresničila. V zasebnih trgovinah močno pogrešam svetovanje. Za kup- ce bi si morali vzeti čas injim svetovati. Stranke sc želijo pogovoriti. Rada bi na primer svetovala maturantkam. Čas okrogmaturcprinašanekaterim velike probleme, ker ne vedo, kaj bi oblekli za ta dogodek. Želim si, da bi na primer ob petkih uvedla svetovanja, na katera bi prihajala dekleta, injim skušala sve- tovati. Matura jc velik izziv tudi za modnega kreatorja. Povem lahko, da se za to priložnost lahko mlada dekleta čudovito oblečejo brez veliko denarja. Ni vse lepo, kar jc drago. Sedaj pa je tako, da se tekmuje, kdo bo dal več za maturantsko obleko, nc glede na to, ali obleka nekomu pristaja ali ne. Sveto- vati želim tudi drugim." •>MG Brane Golob SREBRNI JUBILEJ PTUJSKEGA FESTIVALA šlatanje po spominih-2 Je že ta ko, da se festi- valov drži nekaj po- sebnega in da imajo v primerjavi z drugimi priredin-a mi že od nekdaj pri- s vilegiran položaj. Najprej jim za kuli- so izberejo imenitno in pose- bej mondeno okolje, dodajo fanfare in pompoznospekta- kularen program, nato še za dve Rimski cesti bolj ali manj bleščečih in bolj ali manj kulturnih osebnosti, množično zanimanje medi- jev, pokrovitelja z zaščite- nim poreklom dru-benopo- litičnih referenc ter čisto na koncu (ali pa začetku) še ognjemet. Nič nenavadnega potem, da imajo festivali - kakršni- koli že - med nastopajočimi, notranjimi in zunanjimi so- delavci ter tudi med čisto na- vadnimi spremljevalci take- ga početja - med pišočimi ali elektronskimi sužnji torej - visoko ceno. NAJVIŠJO, če gre za festivale, za katere po- trebuješ mimo potnega lista še letalsko vozovnico. Srednje visoko, če je za ude- ležbo na njem nujen vsaj eden od obeh prej omenje- nih elementov, in nobene cene, če se do festivala pride peš ali z vsakdanjimi prevoz- nimi sredstvi. Ker so se nekatere tržne zakonitosti po načelu po- nudbe in povpraševanja uspešno udomačile tudi v medijskih hišah, so bili de- nimo veliki festivali že od nekdaj rezervirani za prive- ligirane izbrance. Srednji so se izkazali kol žavba ali na- grada za posebne zasluge, medtem ko so na one brez cene vsi gledali kot na osta- nek, ali še bolje - kot na vssk- dan']idelovnipeh. Posebej najbrž ni treba do- dajati, da so zato bili na pri- mer Cannes, Evrovizi ja, San Remo ali še kaj bolj eksklu- zivnega za navadnega smrtnika znanstvena fantas- tika, vse drugo pa kolikor to- liko dosegljiva realnost ali pa božja muka. TEŽAVE FESTIVALSKEGA VAJENCA Kot poročevalec ali kot žirant sem imel nekaj festi- valske kilometrine tudi že pred svojo prvo ptujsko avanturo in sem tako vsaj približno slutil, kaj me čaka. Nelagodja pa se vseeno ni- sem čisto otresel, kajti na Ptuj od prej nisem imel naj- lepših spominov: na zgodo- vinski uri nas je med prvim obiskom in ogledom muzeja ter mesta z gradu tako pral dež, da smo bili vsi mokri do kosti. Čez nekaj let pa, ko sem s košarkarji Proletarca reševal kožo v drugi sloven- ski ligi, nam je nekdo od domačih - če se prav spom- nim, se je pisal Skubic in je kasneje okrepil kranjski Tri- glav - dal tako lekcijo da sem že ob omembi Ptuja še dolgo videl vse črno... Ne ravno zaradi tega - go- tovo pa so slabi spomini pris- pevali svoj delež k splošnemu počutju - sem se na ptujski festival, ko mi je bilo zaukazano pokrivanje, pripravljal skoraj s straho- spoštovanjem. A ker mi je bila po odsluženi vojaščini to tudi prva tovrstna naloga, zanesljivo nekoliko še po vojaško, da ne rečem štoras- toalikarkretensko. Najprej sem poskrbel za novo, dovolj veliko torbo. Skoraj kap me je, ko sem slišal ceno, toda pomagati se žal ni več dalo. Račun je bil napisan, paket zavit, tajnica v vlogi spremljevalke pa je z vsem potrebnim občudo- vanjem že tudi povedala svo- jo: "No ja, tole je pol moje plače, ampak saj ni tako sla- bo. Pa še pravi leder je..." Preverjeni festvalski ka- dri, ki so imeli na Ptuju za se- boj žedve festivalski skušnji, so me namreč podučili, da je na Ptuju v festivalskih dneh čuda nekih prireditev, kjer je-če drugega ne-bela srajca s kravata božja zapoved! In seveda je priporočljivo imeti tudi obleko. Če ne ravno temno,vsaj pražnjo... Oborožen z vsemi temi re- snicami sem poznal, da je treba poskrbeti vsaj še za kravato ler najti nekaj pros- tora za rezervne kavbojke. Pa za arzenal gat in drugega perila, vsaj par rezervnih čevljev, pa še kakšno krtačo ter brivsko-frizerski paket, in če dobro premislim, sem naštel morda le slabo tretji- no vsega, kar so mi - zelencu - naročili dobri prijatelji, da moram pod nuj no i meti s se- boj. Tako sem natovorjen kot himalajs'Ki šerpa naskočil poslovni vlak in že ob vstopu vzbudil presenetljivo zani- manje sopotnikov. Tedaj se seveda tega nisem zavedal, danes pa preverjeno za- nesljivo lahko povem, da je bil ves cirkus posledica spoštljivega koša prtljage in mojega kostuma. Namreč prvi septemberski vikend, ko poletje z visokimi stopin- jami še kar pošteno kaže zobe, sem jaz paradiral proti Ptuju do ušes zapet in okra- vatan, v obleki (in prešvican kot gonjač kamel!). Globoko prepričan v pra- vilen izbor sem v taki opremi trdno vztrajal in najbrž bi čisto pobesnel, če bi se kdo spozabil dvomiti o njeni en- kratni eleganci... In kdo ve, kako zgodovin- ske misli so se tedaj rojevale v nori glavi, ko me je iz festi- valskih sanjarij zdramil znan glas: Branko Šomen. Tako kot jaz tudi on član ko- misije za besedila, ki je poto- val na Ptuj v družbi očarljive plavolaske, ki si je služila vsakdanji kruh med noga- mi! Njeno ime sem zanesljivo preslišal, kajti nevsakdanji poklic in iskreno priznanje sta me lako prevzela, da sem skoraj otopel: Brankova so- potnica - drugače čelistka v radijskem simfoničnem or- kestru - žal ni sodelovala v programu ptujske vižarske parade. Na Pragerskem smo se poslovili: ona je nadalje- vala proti Mariboru, da bi se v neki čistodrugačekomorni zasedbi predala vižanju in vižam, midva pa sva pognala proti Ptuju. JUNFERPADE Branko Šomen, novinar, pesnik, pisatelj, scenarist, avtor šansonov in popevkar- skih verzov, me je od Prager- skega do Ptuja poučil, kdo je kdo na Ptuju, na festialu in sploh, kako se streže zade- vam, ki so "na" festivalu ali "okrog" njega. "Sicer pa bova tako in tako ves čas skupaj, da si lahko brez skrbi, da bi bilo kaj na- robe!" mi je sproščeno dopo- vedoval v razpeli srajci in lahkih platnenih hlačah. Jaz pa še vedno elegantno zadrgnjen in v obleki, ki sem jovednoiežje trpel. A kar se mora, ni težko so modro ugotovili pametni ljudje in jaz sem imel ta božji nauk v ušesih vse od tedaj, ko sem se prvič zavedal, da je ose! z rodovnikom vsak, ki se za potovalni štrapac tako noro obleče. Ptuj je Branko obvladal kot lasten žep. lako vsaj mi je skromno zaupal, ko mi je pripovedoval o snemanju filma "Rdeče klasje", kjer je bil asistent režiserja Živoji- na Pavloviča, ki je za ekrani- zacijo Potrčevega romana "Na kmetih" prejel v Pulju zlatoarenoza najboljši film. Od tedaj do njegovega po- novnega srečanja z mestom jesicerminilonekaj malega, "toda Ptuj je Ptuj," je pono- snohilel Branko,"in vse ješe lam,kot jebilo!" Prihodnjič naprej 14 - ŠPORT 7.jum 1994-TEDNii KOLESARSTVO - sa IV. naarado Lenarta Kolesarski klub Styrian iz Lenarta je v nedeljo pripravil veliko kolesarsko dirko za IV. nagrado Lenarta, dirka pa se šteje tudi za pokal Slovenije in lovoriko zlato Rogovo kolo. Start in cilj 14-kilo- metrske krožne proge sta bila v Lenartu, na dirki pa so zraven najhujših slovenskih kolesarjev sodelovali tudi avstrijski, hrvaški ter madžarski klubi. V l^ategoriji dečki B, ki so vozili dva kroga, je prvi pripeljal Jure Zrimšek, KK Krka, s povprečno hitrostjo 32,122 km/h, drugi je bil Luka Krevs iz domačega kluba, tretji pa Matjaž Finšgar, KK Perutnina Ptuj. Dečki A so prevozili tri kroge in do- segli naslednje rezultate: 1. Branimir Štimec, KK Sloga Varaždin, s pov- prečno hitrostjo 32,105 km/h in Zmagovalec med člani Brane Ugrenovičje zraven pokala in denarne nagrade prejel tudi gorsko kolo, ki ga je poklonilo podjetje "Kolo", d.o.o., iz Ptuja. časom 1:18:38, 2. Uroš Bregar, KK Rog Ljubljana, 3. Metevž Bajd, KK Rog. Mlajši mladinci so peljali štiri kro- ge: 1. Miha Mišvelj, KK ROG Ljubljana, s časom 1:31:35 in pov- prečno hitrostjo 36,820 kilometrov na uro, 2. UrošGramc, KK Perutnina Ptuj, 3. Darko Mrvar, KK Rog Ljubljana. Zanimiva in borbena je bila dirka starejših mladincev, saj je od pre- voženih osmih krogov bil sedem kro- gov vodilni Jochen Summer iz so- sednje Avstrije, vendar sta ga zadnjem krogu prehitela slovenska tekmovalca. Slavil je Peter Čeh iz Ljubljanskega Roga, ki je dosegel povprečno hitrost 36,100 km/h, 2. je bil Matej Leban, KK Hit Casino iz Nove Gorice. Kljub temu pa je av- strijski kolesar presenetil mnoge, saj je pokazal izredno nadarjeno.st. Amaterji so prevozili 140 kilome- trov in vročina je zahtevala tudi veli- ko odstopov. Najhitrejši Brane Ugre- novič, član Kolesarskega kluba Krka iz Novega mesta, je s povprečno hi- trostjo 39,408 kilometrov na uro vozil tri kroge v solo vožnji. Na drugem mestu je bil Rajko Petek, KK Rog Ljubljana, na tretjem pa Srečko Gli- var,KKKrka. MS PA SE TO ... Športni menedžersiii podvig v ponedeljek, 20. junija, so predstav- niki Perutnine Ptuj z navdušenjem poz- dravili dva poslovna partnerja ame- riškefirme ArborAcres. To sta bila Jan Vos, šef predstavništva za Evropo s sedežem na Nizozemskem, in dr. Paolo Candoli, veterinar in tehnični svetova- lec. S kolesi sta premagala kar 550 km dolgo pot od Cesene v Italiji do Ptuja. Vsopotstaju spremljalapredsednik Ko- lesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik in klubski trener Slavko Pate- kar. Akcija je doživela veliko podporo in navdušenje tudi v matični firmi v ZDA. Naj omenimo, da tradicionalno poslovno partnerstvo med Perutnino in ameriškofirmo Arbor Acres traja že od leta 1988 z začetkom najprej na- kupa repromateriala, danes pa starševske linije. Ta kolesarki podvig predstavlja nedvomno utrjevanje medsebojnih menedžerskih odnosov in dokazuje primer fizične in metalne kondicije in pripravo na še večje delovne napore. Obenem pa je to izziv za me- nedžment v Perutnini za prihodnje leto, ko bo proslavljala 90-letnico ob- Dr. Paolo Candoli (desno) in Jan Vos v pogovoru z direktorjem Perutnine dr. Romanom Glaserjem. stoja. SankoLepej JUDO V pričakovanju boljših vadbenih pogojev Pred dvema tednoma je imel judo klub Drava Ptuj občni zbor. Zbrali so se člani izvršnega odbora, trenerji, tekmovalci in starši. Ocenili so rezultate minule sezone in sprejeli usmeritve za nas- lednjo sezono. Z doseženimi rezultati so potrdili, da sodijo medštiri najboljše judo klu- be v Sloveniji ter med najuspešnejše klube v občini. Med doseženmimi re- zultati velja izpostavit 4. mesto čla- nov v 1. državni ligi, 3. mesto v pokal- nem prvenstvu Slovenije, uvrstitev med šesterico v mednarodni ligi Alpe-Jadran, kjer je nastopalo pet držav, ter številne kolajne z državnih prvenstev v vseh starostnih kategori- jah. V klubu imajo kar nekaj tekmoval- cev, ki kandidirajo za državno repre- zentanco, z izboljšanjem vadbenih pogojev pa računajo na vidne uvrstit- ve tudi na večjih mednarodnih tek- movanjih. Judo je v občini prera.sel v množični šport. Tako se občinskega prvenstva v judu za osnovne šole udeležujejo tekmovalci iz devetih šol. Polletno sezono so mladi tekmo- valci zaključili s polaganjem za višje pa.sove. Izpit je uspešno opravilo 22 tekmovalcev. V judo Klubu Drava z velikim upanjem pričakujejo uresničitev dol- goletnih želja, da pridobijo lasten vadbeni prostor v okviru nadzidave športne dvorane Mladika. Pri tem bodo pomagali tudi sami, z lastnim delom in finančnimi sredstvi, pri- dobljenimi od sponzorjev. Z minulim 34-letnim delom kluba in doseženimi rezultati so si takšen prostor več kot zaslužili. V klubu se pripravljajo tudi na proslavitev 35-letnice delovanja, ki bo v pričetku prihodnjega leta. Med številnimi akcijami in tekmovanji, ki jih čakajo jeseni, pa največ pričakuje- jo od nastopa v 1. državni ligi ter mla- dinskega evropskega ali svetovnega prvenstva. Z boljšimi vadbenimi po- goji pa bodo lahko judo "ponudili" še večjemu številu zainteresiranih. Tanja Vidovič NOGOMETNI TURNIR BUKOVCI '94 Poiial Videmianom v organizaciji ŠD Bukovci je minuli konec tedna na tamkajšnjem' nogometnem igrišču potekal osmi turnir v velikem nogometu za! prehodni korantov pokal. Organizatorje letos povabil ekipe NKj Drava, NK Videm in NK Gerečja vas. ' Osmi prehodni korantov pokal ter pokal za prvo mesto in denarno na- grado 40.000 SITje zasluženo osvoji- la ekipa iz Vidma, ki je v nedeljski fi- nalni tekmi premagala Gerečjo vas z rezultatom 3:2. Gerečja vasje prejela pokal za drugo mesto ter 20.000 SIT, pokal za tretje mesto in 10.000 SIT pa je prejela domača ekipa N K Bukovci. Za najboljšega igralca letošnjega turnirja je komisija izbrala Ovčarja iz Vidma. Videmačni pa so prav tako prejeli pokal za fair play. Za nogome- taše iz Vidma je na turnirju nastopil tudi odličen napadalec Mure Vlado Kokol, kije sicer domačin. Sobotna in nedeljska srečanja si je ogledalo okrog 1500 gledalcev. Slab priokus pa so letošnji priredit- vi dali lanskoletni zmagovalci tega turnirja - nogometaši ptujske Drave, ki se turnirja niso udeležili, čeprav so organizatorju obljubili udeležbo. V vodstvu Drave se jim očitno ni zdelo vredno potrditi, da bi organizatorja obvestili, da se turnirja ne namerava- jo udeležiti. Dravi kot nosilki nogo- metne igre v ptujski občini takšno ne- odgovorno obnašanje ni ravno v čast. Janko Bezjak STRELSTVO Sest odličijz odprtega državnega prvenstva Ptujski strelci so si v Rečici pri Laškem na odprtem republiškem prvenstvu ter prvenstvu prvenstvo TO in MNZv kategoriji revolverveli- kega kalibra priborili ekipno zmago. To je tretja zaporedna zmaga ptuj- skih strelcev na državni ravni. Strelska družina Ptuj je tretjič nas- topila v isti sestavi Stražišar, Ivano- vič, Trstenjak in zanje na državnem prvenstvu ni bilo enakovredne ekipe, saj soz275 krogi prepričljivo zmagali. Pokal pokrovitelja pivovarne Laško je prejel trener in kapetan ptujskih strelcev Alojz Trstenjak. Posamezno je zmagal ptujski mla- dinec Vlado Lovrenčič s 97 krogi od 100 možnih. Vlado je nastrelil v prvi tarči 47 krogov, a v drugi pa 50 od možnih 50. Lani je bil Lovrenčič v mladinski konkurenci drugi pred naj- boljšim mladincem Slovenije Goraz- dom Seliškom, letos pajezačel zzlato kolajno v članski konkurenci. Milan Stražišar je bil tretji s 94 krogi. Trstenjak z 92 četrti, Ivanovič z 89. šesti. V streljanju s pištolo 7,65 mm je ekipa Ptuja zasedla tretje mestoz244 krogi, Alojz Trstenjak pa je bil z 90 krogi odličen drugi. V disciplini pištole velikega kalibra poljubnega izbora Ptujčani niso imeli primernega orožja in so bili z 226 kro- gi peti, Ivanovič pa s 84 krogi šesti. Tekmovanje se je končalo z na- gradnim turnirjem. Z malikalibrsko standardno pištolo je zmagal Ptujčan Milan Stražišar s 50 krogi (od 50 možnih) in dvema strogima centro- ma, še trije tekmovalci pa so nastrel- jali po 50 krogov, a le po en center. V petek, soboto in nedeljo strelci tekmujejo z malokalibrsko pištolo proste izbire, športno in standardno MK pištolo. II. POZIVNI TURNIR Z ZRAČNIM OROŽJEM Na drugem pozivnem turnirja z zračno standardno pištolo medc^ je kot na prvem turnirju zmagal Jg^^ Stuhec s 567. krogi. Ludvik Pšajdj)' je s 558 krogi bil tretji. Mladinka Alenka Peteršičjebilj 558 krogi prva, Majda RaušI pas5%j druga. Pregledni turnirji so poleg lir^^^ nega prvenstva in državne lige fiii^^ za nastop na svetovnem prvenstvu^ Milano. Možnosti za nastop imaj^, Štuhec, Peteršičcva in Raušlova zadnjobesedo ima kapetan Alojz Mj^ količ iz ljubljanske Olimpije. II POZIVNI TURNIR Z MALo. KALIBRSKIM OROŽJEM Na drugem odprtem turnirju ziria. lokalibrsko pištolo proste izbire med člani je bil AlojzTrstenjak s5?,9 krogi četrti, Janez Štuhec pa s krogon manj peti. Mladinec Vlado Lov- renčič je bil s 480 krogi prvi, Sašo Po. rok pa s 474 krogi tretji. 5./. , NA LETALIŠČU V MOŠKANJCIH Obisk nemšicih pilotov v Moškanjcih V soboto, 25. junija 1994, na dan slovenske državnosti, je pristalo na letališču v Moškanjcih devet športnih letal iz Nemčije - iz kraja Jesenwang blizu Miinchna. V tem kraju že osem let živi in dela Slovenec Gorazd Celan, doma iz Poljčan. Gorazd je zaposlen na zasebnem športnem letališču, kjer deluje zelo dobra šola športnih pilotov. In v nji- hovem učnem programu je tudi polet čez hribe. Tako se je Gorazd kot or- ganizator odločil, da prileti s svojo ekskadrilo devetih športnih letal (s 25 člani) na letališče v Moškanjce, kjer je s pomočjo AK Ptuj organiziral og- led vseh ptujskih znamenitosti (vin- sko klet, muzej na gradu, znamenite gostilne ...). Gostom iz Nemčije je bilo dvodnevno bivanje v Ptuju tako všeč, da bodo še prišli. Posebno so navdušeni nad letališko stezo, kije po njihovem zelo primerna za take pilo- te, kot so sami, saj jim je letenje v za- bavo in hobi in potrebujejo dolgo in travnatopristajalnostezo, ki dopušča tudi večje napake pri pilotiranju. Medšportnimi piloti, ki so obiskali Ptuj, so bili ljudje različnih poklicev - od filmske režiserke do vojaškega pi- lota s 4000 urami naleta. V avgustu pričakujemo člani AK Ptuj podoben obisk iz Italije in naša želja je, da bi bilo takih obiskov čim več, saj se na ta način promovira tako Ptuj kot Slovenija. Da je lahko takšen izlet v tujo deželozelo prijeten, so poskrbeli tudi obmejni organi (carina, policija) iz Zavrča, ki so za nekaj ur prestavili mejni prehod Zavrč kar v Moškanjce na letališče. Janez Bezjak PREJELI SMO o Stanju športa Po vzpostavitvi novega upravnega in političnega sistema v Repu- bliki Sloveniji v letu 1990 so se tudi v športu začele dogajati postopne, vendar bistvene spremembe. Začetek je bil v ukinitvi tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti, kar je povzročilo, da je prišlo do praktično proračunskega flnanciranja športa. Po sprejemu Zakona o zavodih je prišlo tudi na športnem področju do pobude za ustanovitev Zavoda za šport. Ta je sedaj ustanovljen in bo v kratkem času začel z delom. Hkrati z novim sistemom je nas- topilo mandat v letu 1991 tudi se- danje predsedstvo Športne zveze. Po treh letih delovanja lahko že rečemo, da smo napravili bistvene premike na športnem področju. Dosegli smo, da se je prvič po letu 1974 na Ptuju zgradil športni ob- jekt. Do tedaj namreč investicij v šport sploh ni bilo, kljub temu da je bilo na športnem področju na voljo bistveno več denarja, kot ga je se- daj. Investicijski ciklus se je začel z ureditvijo prostorov Športne zveze in nadaljeval v izgradnji gretja za športno dvorano MLADIKA, nato z nadzidavo dvorane MLADIKA in tudi rekonstrukcijo atetske ste- ze. Pri tem je potrebno dati vse priz- nanje občinski upravi, zlasti pa predsedniku izvršnega sveta go- spodu Branku Brumknu. Velika dinamika dela predsedst- va pa je povzročila tudi več raz- ličnih mnenj in tudi nekaj naspro- tovanja med nekataerimi športni- mi delavci, ki pa seveda ne morejo dobiti podpore zaradi vsakomur očitnega uspešnega dela predsedst- va tako na organizacijskem kot tudi na investicijskem področju. Na- sprotovanje je bolj rezultat nera- zumljive osebne užaljenosti, ki včasih izvira tudi iz nesposobnosti opraviti zaupane naloge s strani predsedstva. Pri tem je značilno, da so tisti, ki očitajo sedanjemu predsedstvu povsem obrobne in nepomembne napakice, leta dolgo delali v športu, pa se nikjer ni nič premaknilo ali pa so celo uničili klube, v katerih so delali. O RAZVOJU ŠPORTA Kljub velikim spremembam v položaju in organizaciji športne dejavnosti pa jeostal način financi- ranja športnih panog praktično ne- spremenjen. Večji pretres v sistemu financi- ranja pomeni vstop Nogometnega kluba Drava v financiranje kot klu- ba v prioriteti. Ob enakih sredstvih pomeni vstop novega kluba v prio- riteto vsekakor relativno znižanje prispevkov za druge klube. Ob analizi sistema financiranja pa se je pokazalo tudi, da sistem še zmerja temelji na temeljnih premi- sah prejšnjega sistema. Temeljni očitek temu sistemu je v tem, da po njegovi notranji logiki neprizanva tržnih mehanizmov. V zahodnoev- ropskih sistemih financiranja vrhunskega športa imajo odločilno volog sponzorji in seveda nikakor ne proračun države. To pa pomeni, da mora vrhunski šport pritegniti zanimanje javnosti, da mora biti zanimiv za gledalce ali vsaj za tele- vizijo. Ob normalnem sistemu se vseka- kor ne bi moglo zgoditi, da bi bilo največ denarja namenjenega za tako športno panogo, kjer so gle- dalci celo moteči, kar v skrajni iz- peljavi pomeni, da gre za lastno za- dovoljstvo pri ukvarjanju s špor- tom nekaj sicer lahko vrhunskih tekmovalcev. Razumisliti bo po- trebno, ali je potrebno ozkemu kro- gu takih športnikov nuditi sredst- va iz javnih skladov. Vsekakor pa bo nacionalni pro- gram športa moral prinesti bistve- ne spremembe v financiranju športne dejavnosti. Verjetno bo najprimernejša ureditev, kjer bodo izbrane za posamezno področje vo- dilne športne panoge, pri katerih pa bo potrebno člansko ekipo, kjer nastopajo bolj ali manj profesional- ci, financirati po načinu sponzorst- va. Kot spozor seveda lahko nasto- pi tudi lokalna skupnost, kot npr. občina Ptuj, vendar pa mora oceni- ti interes in opravičiti vložek, nika- kor pa ne more biti financiranje kar avtomatično, kot je sedaj, ne glede na učinke, ki izhajajo iz tega za lo- klan9 skunost. Kazalo pa bi finan-' cirati mlajše selekcijezatistešport- ne panoge, ki dosegajo vrhunske rezultate v članskih vrstah. Potreb- na bo seveda tudi prerazporeditevv smer šolskega športa in tudi neka- terih temeljnih športnih panog, kot jenpr. altetika. Po sistemu financiranja bo sedaj potrebno slediti tako pobudi občine Ptuj kot tudi predsedstva, da je potrebno oceniti in v prispe- vek proračuna zajeti vsa sredstva, ki se dajejo posameznemu klubu, tako tista, ki so nakazana neposred- no v denarju, kot tudi tista, ki gredo za plače poklicnih trenerjev, in tudi ona, ki gredo za pokrivanje stroškov športnih objektov in na- prav, ki jih klub uporablja. Značilno je, da se v glavnem raz- pravlja le o sredstvih, ki so nepos- redno nakazana, pri tem pa se poza- bi, da mora Športna zveza in poslej Športni zavod pokrivati tudi stroške, npr. za vzdrževanje dvora- neCENTERali mestnega stadiona in da gredo za ta namen znatna sredstva, ki pa jih klubi ponavadi ne upoštevajo, ko razpravljajo o fi- nanciranju s strani Športne zveze. Zavedati se je treba, da bo z vzpostavitvijo lokalne samouprave za šport namenjenih bistveno mani sredstev, ker bo seveda proračun mesta Ptuj bistveno manjši; takoj^ jasno, da bo moralo priti do bistve- nih prerazporeditev pri financi- ranju. Pri tem seveda ne bo nič po- magalo kritikantstvo, še manj ustanovitev ene ali več športnih zvez, saj zaradi njih ne bo v pro- računu nič več denarja. Na vsaki skupščini doslej so b''' klubi že opozorjeni, da bo potrebo*' dejavnost v bodoče financirati^ bistveno večji meri preko prispe^' kov sponzorjev, in tisti, ki ne bodo mogli zagotoviti sredstev sponzor; jev, tudi nebodo mogli biti v znatn| meri financirani iz proračunsl" sredstev. Čas sprememb se nezadržno bli^^ in tudi to pisanje bodi opozorilo i^ bližajoče se spremembe. Predsednik ŠPortne zveze Ptuj: Branko Resnik. dipl. iuf- f EDNIK -7 .TULIT 1994 ŠPORT - 15 NOOOMET y Slovenji vasi so tudi letos pripravili ^^gooietni turnir pionirje. To je edini lovfst"' turnir v MNZ Ptuj in privabi na Jiogometno igrišče približno 100 otrok. Letos so bili to igralci s Hajdine, iz Qerei}^ vasi, Vidma, Rogoznice, Starš in jjveda domačini iz Slovenje vasi. Kkips so bile razdeljene v dve skupini, ^ poicale pa so se borili najboljši iz pred- lekmovalnih tekem. O končnih uvrstivah jona obeh finalnih tekmah odločale 11- jjjirovke. V srečanju za 3. mesto so bili uspešnejši pionirji Vidma, ki so s 4:3 pre- lagali Rogoznico, 1. mesto pa so osvojili joroačini. ki so premagali Starše s 3:1. Na- grado je prejel tudi najboljši strelec Darko Kos iz Starš in najboljši vratar Andrej popošek iz Slovenje vasi. Vsi igralci so do- bili tudi sendviče in sok, generalni pokro- vitelj prireditve pa je bilo cestno podjetje CESTA, d.o.o., iz Ptuja. P.S. Zmagovalci turnirja - NK Slovenja vas. GIMNASTIKA Ptujski gimnasti so po več odličnem drugem mestu Alenke Bukovič na državnem prvenstvu v "B" programu uspešno zaključili še konec sezone 199.V94.4. junija so se že petič sestali in pomerili z vrstniki ŠD Partizan Ljublja- na-Moste ob njihovi 40-letnici uspešnega dela na že tradicionalnem meddruštvenen srečanju. Šele petič so Ptujčani klonili le za nekaj desetink predvsem zaradi nepopolnih ekip, saj so bile obveznosti deklic in dečkov ob koncu šolskega leta precejšnje. Pravi podvig pa so mladi ptujski gim- nasti pripravili na dan slovenske držav- nosti 25. junija. Gimnastična zveza Slo- venije je hotela na vsak način še v tej se- zoni izvesti državno prvenstvo v C pro- Alenka Bukovič na gredi gramu. Ptujčanke so v kategoriji mlajših deklic osvojile drugo mesto med ekipa- mi, s tem da je Ptujčanka Sanja Dre- venšek osvojila naslov državne prvakin- je. Pri starejših deklicah je bila naju- spešnejša Ptujčanka Maja Kovač, ekipa pa je osvojila tretje mesto. Naslov državnega prvaka je v katego- riji mlajših dečkov prinesel na Ptuj tudi David Erjavec v "C" kategoriji, Mitja Zebee pa se mu je približal s tretjim mestom. Pri tem je potrebno poudariti tudi uspeh Darjana Goloba, ki je pri sta- rejših dečkih osvojil šesto mesto. Res lep zaključek uspešne športne se- zone, ki pa ni zanimiva za odgovorne. Če bi namreč bila (kljub sprotnemu in- formiranju preko Tednika in poročil občinski Športni zvezi) bi tudi za gim- naste s takimi rezultati, če že ne župan, pa vsaj kdo tretji - četrti pripravil spre- jem za te nadebudneže, ki po odhodu iz Gimnastičnega društva žanjejo uspehe na drugih športnih področjih v Ptuju. Lestan Bo Aniti Ličini uspel veliki met Y organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Šahovskega društva iipa Ptuj ter pod pokroviteljstvom podjetja Caissa-Trade, poteka na Ptuju mednarodni šahovski turnir močne tretje kategorije. Na njem nastopa deset igralcev, od tega dva velemojstra, štirje mednarodni mojstri, ena mojstrica, en MK ter dva prvokategornika iz štirih držav. Na turnirju je možno osvojiti bal za moškega mednarodnega mojstra, za kar je potrebno sedem točk, bal za žensko velemojstrico (šest točk) in bal za žensko mednarodno mojstrico (4,5). Za ptujske šahovske delavce bi bil se- veda največji uspeh prav slednji, toje osvojitev 3. bala mojstrice Anite Ličine in s tem tudi osvojitev naslova medna- rodne mojstrice, kar bi bil po 25 letih prvi, za edino slovensko MM Milko An- ke rst. Po odigranih sedmih kolih je v vodst- vu ruska mednarodna mojstrica Ala Grienfeld, ki bo skoraj zagotovo osvoji- la 2. bal za velemojstrico, teoretične možnosti za osvojitev 1. velemojstrske- ga bala pa ima tudi še Anita Ličina, kar bi bil daleč največji uspeh ptuskega, pa tudi slovenskega šaha. Končna odločitev bo padla danes, ko se turnir končuje. Od mladih ptijskih šahistovje naj- boljšo igro prikazal Viki Napast, odlično pa igra tudi Jurij Cvitanič, ki mu je toenkraten treningpredodhodom na svetovno mladinsko prvenstvo v kate- goriji do 14 let: v šestem kolu je remizi- ral z VM Miroslavom Sherom po štirih urah in 48 potezah. MK Robert Roškar igra nekoliko pod svojimi zmožnostmi, kar je ra- zumljivo, saj je istočasno opravlja spre- jemne izpite na fakulteti. Nekateri pomembnejši rezultati prvih šestih kol: Jerič-Scher 1:0, Ličina- Michalchichin remi, Roškar-Jerič 1:0, AlaGrienfeId-Jerič 1:0, Bukal-Polajžer remi... Danes se trunir zaključuje z devetim kolom. Nednarodni šahovski sodnik FIDE Janko Bohak, ki je sodil že številne med- narodne turnirje doma in v tujini in na treh olimpiadah, je tudi glavni sodnik tega turnirja. Morda bo prav sedaj imel prijetno nalogo, da objavi največji uspeh ptujskih šahistov v 60-letni zgo- dovini ptujskega šaha. Silva Razlag KARATE Izpiti za karate nazive 21. in 23.Junija je v OŠ dr. LJudevita Pivka potekalo doslej najštevilčnejše pola- žanje za karate nazive v KK Poetovio. Pred strokovno komisijo, ki sojo sestavili Silvo Vogrinec (3. dan), Andrej Cafuta (1. dan), Janez Cvetko (1. dan) in Liljana Vogrinec (1. dan), Je 54 karatcistov praktično zagovarjalo svoje znanje. Od tega Je biloll deklet in 33 fantov. 7. kyu (beli pas) je položilo 19 kandida- tov, 6. kyu (beli pas) 15 kandidatov, 5. kyu (rumeni pas) 12 kan- didatov, 4. kyu (oranžni pas) je položil Miran Pihler, 3. kyu (zeleni pas) so osvojili DanieJ Pon- grac, Bojana Skrila, Aleš Šuštaršič, Nejc F^orbici, Dejan Unuk in Marko Gerdak, 1. kyu (rjavi pas) pa je osvojila Lidija Cafuta. (b.p.) ^°'neshiwarl ali lomljenje opek je del karate izpita za višje nazive. Na sliki je demon- ^''odjo tameshivvarija, ki so jo ptujski karatelsti izvedli na DP v Ptuju. Foto: Longerholc TENIS TOUR LUKA'94 ^cibina Markoli doslej brez prave tekmice ^fetji turnir za posameznike v seriji '^"iških turnirjev za rekreativce Tenis """r Luka '94 je vsoboto v Žabjak priva- 'epo število tekmovalcev. V konku- ^^"ci moških do 35 let je zmagal '^'ffek iz Maribora; premagal je Ore- "^^^iča, prav tako iz Maribora. V konku- ^^"<^i moških nad 35 let sta se v finale "^fstilaRolainVračko.vendarsrečanja še nistaodigrala, v ženski konkurenci pa je že tretjič doslej slavila Sabina Marko- li iz Lenarta - zbrala je maksimalno šte- vilo točk, trideset. Skupaj je tekmovalo 61 teniških rekreativcev. 16. julijabodo Tenis tour Luka '94 na- daljevali s tekmovanjem dvojic. MG BORILNE VEŠČINE Sodelovanje hrvaške in slovenske zveze v soboto, 25. junija, je v Ptuju potekal pogovor vodstev državnih zvez borilnih veščin kickboxing Slovenije in Hrvaške. Pogovarjala sta se predsednik KBZ Slovenije Zvone Zinrajh in selektor za semi kontakt Vladimir Sitar ter vodja hrvaškega Centra za borilne veščine dr. Emin Topič. Sogovorniki so iskali stične točke obeh zvez, zlasti pri sodelo- vanju na športno-izobraževalnem področju. Vodstvi športnih orga- nizacij sta ugotovili, da je možnos- ti za sodelovanje veliko. Tako se bosta reprezentanci za semi kon- takt srečališe v tem letu. Dvoboj bo v okviru priprav slovenske repre- zentance, ki bo letos imela poleg uradnih nastopov še povratno srečanjez reprezentanco avstrijske Koroške. O mednarodnem sodelovanju bo razpravljalo predsedstvo Kick- boxing zveze Slovenije na pri- hodnji seji. Z J.. NOVOSTI IZ NK DRAVA CUii modiili vedno vl!s!Ql(i Ptujski nogometni drugoligaš bo v ponedeljek pričel priprave za novo sezono, v kateri je po besedah pred- sednika Mitja Omoieca cilj visoko mesto na prvenstveni razpredelnici in čim boljša uvrstitev v tekmovanju za pokal NZ Slovenije. Doslej so moštvo Drave okrepili Smiljan Če- mer (Mura), Zoran Volk (Steklar Rogaška Slatina), Damjan Janžeko- vič (Železničar Maribor) ter Oto in Peter Pesek (Starše). Na listi želja je bil tudi steber obrambe AM Cosmo- sa iz Ljubljane Mitja Judež, a je po- daljšal pogodbo s Šiškarji. Zaradi vojaške obveznosti seje zataknilo pri Valantanu (Železničar). Do konca tedna pa naj bi bilo konec nejasnosti tudi s pogodbenimi obveznostmi domačih igralcev. Odšli so SašoGaj- ser (Maribor), Boris Meznarič (Haj- dina), Robert Mere (Ilajdina) in igralci z dvojno registracijo. V kader prvega moštva je bilo vključenih ne- kaj obetavnih mladincev. Trener Jože Hadler ni bil preveč zgo- voren. Dejal je le, da modri imajo igral- ski kader, s kakršnim bi si bili sposobni priigrati obstanek in da je pripravljen sodelovati z vsemi, ki želijo napredek N K Drava Ptuj. Podpredsednik kljuba Tine Vogrinec je povedal, daje proračun kluba za pri- f Ur/po, Ur//e priborila Dravi nastop v drugi ligi. Foto-.LKotar. hodnjo sezono zelo visok in da bodo že v kratkem naprodaj nove sezonske vsto- nice. Zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev bodo modri vadili v Ptuju ter bodo odigrali deset prijateljskih srečanj. Z direktorjem Agroavtometala iz Spuhlje Tomažem Bolearjem so pred važnim podpisom sponzorske pogod- be. Intenzivno se pripravljajo za obnovo travnate površine na glavnem igrišču in za postavitev ograje. Mnogo vprašanj je bilo vezanih na perspektive in hiter razvoj nogometa, na katera so na nek način odgovorili sami igralci. Smiljan Cener: "Ponudbo sem spre- jel, ker je Drava ambiciozen klub, ko- rektno okolje, v katerem se izpolnjujejo vse obveze do igralcev. Tukaj bom več igral in prepričan sem, da bom prispeval k dobrim rezultatom nove ekipe." Zoran Volk: "Enaki motivi so vodili tudi mene.Toje resen klubzresnimicil- ji in tukaj se zares nima kaj dodati." Ivo Kornik LETNA KONFERENCA BOKSARSKE ZVEZE Boks privlači vedno več gledalcev Boks spada med športe, ki polagoma in vztrajno prihaja na površje. Vedno večje klubov in vedno več boksarjev. Z boksarsko ligo pa so bok- sarji dosegli veliko več, kot so sami pričakovali. Z mislimi za boljše in kvalitetnejše delo so se zbrali delegati boksarskih klubov iz vse Slovenije na redni letni konferenci. Najprej je poročilo podal predsednik BZS prof. Slavko Doki. Bil je zelo kritičen do vseh, ki delajo v bok- su, tudi do zveze. Orisal je delo zveze v preteklem obdobju in spomnil na vrsto težav, ki so jih uspešno rešili. Zlasti je kritično kronično pomanjkanje denar- ja, saj ima BZ Slovenije na voljo samo 400.000 SIT, kar je občutno premalo za realizacijo obsežnejšega programa. Predsednik je dal napotke za boljše delo zveze in poudaril boljšega sodelovanje s klubi. Po poročilih se je razvila daljša raz- prava. Zanimiva je bila izjava predsed- nika BK Ptuj Janka Gabrovca, ki misli, da delo boksarske zveze ni bilo dobro, da capljajo na mestu, ter se ni strinjal s poročilom predsednika. Borisa Horva- taje zanimalo, kdaj bo izvoljen selektor, ter zahteval, da naj se že naredijo merila za nastop na raznih prvenstvih, ne da tja pošiljajo v večini primerov samo bok- sarje, ki imajo denar ali pa ga daje nji hov klub. Tudi druge razprave so bile usmerjene k boljšemu delu in funkcio- niranju zveze. Ponovno je bil za predsednika BZ Slovenije izvoljen prof. Slavko Doki, nekaterih članov pa niso izvolili in so pustili njihova mesta odprta. Podelili so tudi priznanja za razvoj slovenskega boksa. Prejeli so jih tudi Ptujčani Albin Mere, Ivan Pucko, Mile Mirkovič in uredništvo Radio-Tednika Ptuj. Boks je šport, ki v Sloveniji navdušuje vedno več ljudi, pojavljajo se tudi dobri mladi boksarji. Zato bo naloga klubov in BZ Slovenije, da poskušajo pridobiti čim več kadrov, kot so sodniki in trener- ji, ter skrbijo za njihovo izobraževanje. Pred boksarji so odprta vrata, da se uveljavijo. Le strpno delo zveze, ki naj bi bila servis klubov, in dobro delo klubov bo dalo rezultate, odmevnost v javnosti, več občinstva itd. Danilo Klajnšek NOGOMETNI TURNIRJI #Klub malega nogometa Krona - Zagi iz Ruja prireja konec tega tedna (v petek, 8., in soboto, 9. julija) II. tradicionalni turnir za pokalnega prvaka občine Ruj. Turnir se bo pričel v petek ob 20. uri na igrišču za mali nogomet NK Hajdina. Vse informacije v zvezi s prijavnino in nagradami dobite v Bistroju ZAGI v poslovnem centru Krona na Potrčevi 65 (tel.: 778-561 (Boris). #9. julija ob 14. uri pa na istem igrišču KMN Krona - Zagi organizira pozivni turnir za slovenski revialni pokal (SRP '94). Sodelovalo bo devet ekip, med njimi tri ptujske: KMN Poetovio, KMN Majolkain KMN Krona-zagi. Druge sodelujoče ekipe so: Mila Branik-Talci, TD Jani, MB Lent Eurika, Bell Woitag in Železne Dveri. PREHODNI POKALZA BISTRO SUZANE PIŠEK Zmagovalec drugega obrtniškega nočnega turnirja v malem nogometu, ki je bil v petek in soboto ponoči na igriščih telesnovzgojnega društva Partizan Gorišnica, je ekipa bistroja Suzane Pišek iz Gerečje vasi, druga je bila ekipa zidarjev splošnega zidarstvaRomana Beleta iz Žetal, tretja pa bistroja Majolke iz Jurovcev, ki je zmagala lani. Tekmovalo je deset ekip. Ztfiagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in bo predstavljala Območno obrtno zbornico na vseh regijskih in držav- nih tekmovanjih v malem nogometu. MG TENIS Še en uspeh Ajde Brumen V soboto in nedeljo seje na igriščih TK Ptuj zbralo več kot 50 najmlajših igralcev tenisa v Sloveniji. Tekmovali so v kategorijah do 10 in 12 let. Tekmovanje je potekalo po sistemu round robin, kjer so igralci razvrščeni v skupine po 5 in igrajo vsak z vsakim. Za TK Ptuj so nastopali Rok Galun, Kiki Krajnc, Sašo Babosek, Rok Lončarič, Maša Kovač, Alenka Gojčič in Ajda Brumen. Prvo mesto je zodlično igro znova do- segla Ajda Brumen, zelosolidno 2. mes- to pa je v svoji skupini osvojil Rok Ga- lun. Rezultati po skupinah: dečki -1. 1. Matej Balon (TK Brežice),... 5. Matjaž Gojčič (TK Ptuj); II. 1. Andrej KnehtI (TK Branik); III. 1. Rok Petelinšek (TK Branik); IV. 1. Marko Sambolčki (TK Laško); V. 1. Tadej Felicijan (ŠTK Ve- lenje) ... 5. Rok Lončarič (TK Ptuj); VI. 1. Nik Ivanovič (ŠTK Velenje); VIL 1. Jernej Pepelnik (TK Šentjur), ... 3. Kristjan Krajnc (TK Ptuj); VIII. 1. Uroš Kuhar (TK Branik). 2. Rok Galun (TK Ptuj),...4. Sašo Babusek(TK Ptuj); dek- leta -1.1. Ria Košak (TK Branik).....4. Alenka Gojčič (TK Ptuj). IL 2. Tjaša Korošec (TK Murska Sobota), ... 4. Tjaša Kovač (TK Ptuj); III. I. Ajda Bru- men (TK Ptuj). Generalni pokrovitelj DAlCOje vse udeležence presenetil s predstavitvijo svojega prodajnega programa, v popol- danskih urah pa so se vsi lahko preizku- sili v računalniških igrah. Prav tako so predstavniki firme DAl- CO sproti obdelali vse rezultate in vrstni red igranja, kar je za turnirje pri nas novost. DAICO in teniška šola "ZOKr'pasta vse udeležence nagradila ssimpatičnimi majicami. Vrhovni sodnik TKS Brane Tonejc je turnir in njegovo organizacijo ocenil z najvišjo oceno 5. Tako si lahko tudi v naslednjih letih obetamo organizacijo podobnih turnirjcvvTK PTUJ. ^ ^ ^ Teniška šola Zoki je ob prisotnosti vseh tekmovalcev turnirja čestitala An- dreji Razlag in jo nagradila za odličen rezultat, ki ga je dosegla z osvojitvijo medalje na evropskem prvenstvu v kegl- janju v Italiji. •O/ W M/ ^ M. ^ V soboto, 9. Julija, se bo ob 17.30 začel 1. klubski turnir v dvojicah v vseh kate- gorijah. Prijave na oglasni deski in pol ure pred začetkom igranja. Vabljeni. Odprtega prvenstva Brežic do 16 let so se udeležili tudi igralci TK Ptuj. Odličen rezultast je dosegla Barbara Prislan. ki seje skozi kvalifikacije uvrsti- la v glavnem turnirju med šestnajst naj- boljših. Tam je izgubila z dve leti sta- rejšo in izkušenejšo Ano Škafar iz Olim- pije. Skozi kvalifikacije seje prebil Alen Horvat, a je v uvodnem srečanju izgubil z Jeričem 7/6,6/0. T.K. 16 - NASVETI 7. JULIJ 1994- TEDNilt RAZISKOVALNO DELO MLADIH SPREMLJANJE IN ANALIZA KAZALCEV PLODNOSTIIN MLEČNOSTI V ČREDI KRAV MOLZNIC V obdobju dveh let sem spremlja- la proizvodne podatke iz formular- jev v A kontroli proizvodnosti krav molznic na domači kmetiji. V razi- skavo je bilo vključenih 28 krav črno-bele in svetlo lisaste pasme ter križank med tema pasmama. Skupno je bilo v tem obdobju 46 zaključenih laktacij. Analizirala sem plodnostne in proizvodne ka- zalce (poporodni premor, mlečnost, odstotek izločitev, vzrok izločitev, starost ob prvi telitvi, tra- janje brejosti, potek laktacijske kri- vulje). Preračunala sem tudi krmne V Tedniku nadaljujemo predstavitev nalog, ki so jih pripravili mladi. Tokratno nalogo je izdelala učenka Zvonka Erbus iz Kmetijske šoleP*uj. Mentorica: Gabrije- la Plateis, dipl. inž. agr. obroke za različno mlečnost z doma pridelano in dokupljeno krmo. Dve leti sem merila tudi količino namol- zenega mleka v prvih 60 dneh druge in tretje laktacije kravi Volgi, ki je trenutno naša najboljša krava črno- bele pasme. POVZETEK NEKATERIH UGOTOVITEV IZ RAZISKAVE Dijakinja Zvonka Erbus v domačem hlevu V teh raziskavah sem ugotovila, da je poporodni premor trajal v celi čredi povprečno 130 dni. Pov- Krava Volga je 42. dan po telitvi dosegla celih 61,2 kg mleka. prečna mlečnost v standarni lakta- ciji je znašala 4782 kg. Količina mleka na molzni dan pa je znašala 15,7 kg. Krava Volga je dala največ mleka 26. dan po telitvi, in sicer 44,5 kg. Letos pa je vrh mlečnosti dosegla 42. dan po telitvi, in sicer kar celih 61,2 kg mleka. Kravo s takšno mlečnostjo je za- radi omejene sposobnosti konzu- macije zelo težko nahraniti v prvem obdobju laktacije. Obstaja nevar- nost pojava presnovnih motenj. Krmno osnovo bi bilo potrebno obogatiti z več kvalitetne volumi- noznekrme. KRVODAJALCI 21. JUNIJ-Franc Habjanič, Brunšvik 48, Rače; Željko Cmrečnjak, Ul. I maja 6, Ptuj; Zlatko Gajšek, Podlehnik 6/a; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Jože Premzl, Sta- rošince 33, Cirkovce; DušanHaza- bent, Nikole Tesla 11, Kidričevo; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Franc Ivančič, Lovrenc 19; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Ja- nez Horvat, Poljska 2, Ptuj; Lucija Cafuia, Trnovec 2, Lovrenc; Mar- tin Turk, Vegova ul. 3, Kidričevo; Jože Kolarič, Lackova 1, Ptuj; Dušan Jeza, Rimska ploščad 21, Ptuj; Janez Golob, Kicar 140/c; Milan Fajt, Draženci 82, Hajdina; Janko Moravec, Vičanci 88, Vehka Nedelja. 23. JUNIJ - Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Branko Lukman, Jurovci 5/a, Videm; Jože Lipov- nik, Markovci 23; Ivan Mazera, Volkmerjeva 22, Ptuj; Anton Zaj- ko, Pobrežje 86/a, Videm, Tomaž Habjanič, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Janez Šilak, Slomi 16, Po- lenšak; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Zdenko Šilak, Jadranska 11, Ptuj;FranjoVrbanec,Kajuhova3, Ptuj; Avgust Topolovec, Lovrenc na Dravskem polju 1; Štefan Ros, Ul. B. Kraigherja 1, Ptuj; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Andrej Petek, Zg. Hajdina 147; Marjan Valenko,Moškanjci 19, Gorišnica; Davorin Muzek, Žabjak 5, Rogoz- nica; Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj; Ivan Kosec, Moškanjci 118; Emil Kirbiš,Njiverce29; Vekoslav Sirec, Slape 14, Ptujska Gora; Franc Greif, Trniče 10, Starše; Anica Šemrl, Orešje 147, Ptuj; Anica Lazar, Kicar 126; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Jože Svenšek, Kicar 54, Rogoznica; Franc Korez, Janški Vrh 56, Ptuj- ska Gora; Jože Bezjak, Vlaho- vičeva 1, Kidričevo; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Iztok Kojc, Volkmerjeva 27, Ptuj; Branko Fer- lež, Lackova 7, Kidričevo; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem pol- ju 5; Zvonkojuriševič, Apače 176, Lovrenc; Branko Lorbek, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj; Josip Ko- kot, Lancova vas 50, Videm; Bran- ko Težak,Turški Vrh 5, Zavrč; An- ton Dovečar, Loka 39, Starše; Iz- tok Fridl,Zg. Ha jdina97/a, Hajdi- na; Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5; Karel Korošec, Gre- gorčičev drevored 13, Ptuj; Milan Višič, Metelkova 7, Maribor; Jože Gajser, Kardeljeva 62, Maribor; Franc Kozel, Zg. Gruškovje 32, Podlehnik; Duško Brvar, Pla- ninčeva 17, Miklavž; Štefan Dur- kin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Tonček Rižnar, Rotman 14, Juršinci; Janko Kirbiš, Slovenja vas 5 l/a, Hajdina. Za nadaljnji razvoj ptujskega turizma je izrednega pomena us- tanovitev gospodarskega inter- esnega združenja za turizem Poe- tovio Vivat. Gre za vzorčni pri- mer organiziranosti podjetij. skupnosti in drugih, ki so na kakršenkoli način povezani s tu- rizmom. Ustanovna skupščina bo danes ob trinajstih v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju. Us- tanovitelji bodo podpisali pogod- bo o ustanovitvi, imenovali nad- zorni svet, določili vrednost ^očke za plačevanje članarine, sprejeli program dela v letu 1994, finančni načrt in sistemizacijo delovnih mest, predstavili pa bodo tudi načrt za izdajo mesečne revije gospodarskega interesne- ga združenja, nj egov znak in logo- tip. Najpomembnejši projekt ptujskega turizma v letu 1994 se bo s podpisom pogodbe o ustano- vitvi GIZ-a končno le pričel ure- sničevati. Po strategiji razvoja tu- rizma v občini Ptuj bi to združenj e že moralo delati. Ptuj je v minulih dneh dokaj uspešno prestal ocenjevanje turis- tične patrulje, saj je popravil pov- prečno oceno iz prejšnjega leta. Za prvo mesto med turističnimi kraji pa se bo še potrebno truditi. V predzadnjem nagradnjem tu- rističnem vprašanju smo se zani- mali za izdajo prejšnjega turis- tičnega načrta mesta Ptuja in kdo ga je izdal. Najpopolnejši odgovor je poslala Anica Puntigam iz Orešja 21, ki je naša zvesta sodelav- ka že od leta 1991, ko smo začel i ak- cijo. Čestitamo! Prejšnji načrt mes- ta Ptuja je bil izdan leta 1976, izdalo ga je Turistično društvo Ptuj. Danes vprašujemo, katero raz- stavo je Pokrajinski muzej Ptuj odprl 23. junija v mali dvorani kul- turnega doma v Ormožu. Odgovo- re pričakujemo v uredništvu Ted- nika,Raičeva ulica 6,do sobote, 16. julija. Nagrado pripravlja Pokraj- inski muzej Ptuj. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero razstavo je Pokrajinski muzej Ptuj odprl 23. junija v mali dvorani kulturnega doma Ormož? Kuharski nasveti Danes bomo pripravili jogurtno sttjenko in sadni preliv. IJOGURTNASTRJENKA Potrebujemo: - 5 dl joguiia (navadnega) - 5 d/ sladke smetane -6-8 listov ielatine -12- 15 dag sladkorja v prahu - 1 zavitek vanilija Jogurt vlijemo v kotliček in dobro premešamo, dodamo ožeto in nad so- paro stopljeno želatino (ko se želatina topi, ne sme zavreti). Dodamo stepeno smetano, med katero smo vtepli slad- kor v prahu in vanili. Modele ali jogur- tove lončke narahlo premažemo z be- lim oljem. Strjujemo dve uri v hladilni- ku. Da strjenko lažje izsipomo, pomočimo model na hitro v vročo vodo. Če kremi dodamo 20 dag bo- rovnic, dobimo borovničevo strjenko. 2. JAGODNI SADNI PREKLIV -1/2 svežih jagod ■ 10 dag sladkorja v prahu -sok 1/2 limone - 2-3 dl vode ali vina (belega) Očiščenim jagodam primešamo sladkor, limonin sok in vodo ali vino. Vse skupaj dobro zmiksamo. Če se vam zdi preliv pregost, dodajte še malo tekočine, če po uporabljate bolj kisel- kasto vrsto sadja, pa dodajte po okusu sladkor. Obilico uspeha pri pripravi vam želim! Noda Pignar, učiteljica kuharstvo V vrtu V SADNEM VRTU dozoreva jagodičevje - ribez in kosmulje. Plodovi ribeza, posebno črnega, vsebujejo mnoge topne in ne- topne snovi, sladkorje, kisline, tanin, dušične snovi, vitamine, encime in eterična olja, ki so bolj kot prehrambeno pomembna na področju zdravilnosti. Listi in plodovi - sveži ali pre- delani v želeje, sokove in sirupe- imajo veliko zdravilno vrednost proti revmi, za krepitev srca, boljše delovanje ledvic, jeter in čiščenje črevesja, za čiščenje in obnavljanje krvi, proti pljučnemu katarju, kašljanju, slabokrvnosti ter še mnogim drugim boleznim. Ribezove liste nabiramo, ko zrastejo do običajne velikosti- in sušimo v senci, uporabljamo pa kot čaje za boljše delovanje je- ter, lažje mokrenje, proti zaprt- ju in proti otroškemu kašlju. Plodove obiramo, ko so popol- noma zreli. Ne pretiravajmo s prezgodnjim obiranjem, saj bodo najkakovostnejši grozdiči ribeza šele konec julija in v začetku avgusta, čreprav so pov- sem zreli že v začetku julija. Uporabljamo jih kot sveže sadje ali pa iz njih izdelujemo sok, žele, marmelado, lahko pa ga tudi zamrzujemo. Iz ribezovih jagod lahko naredimo ribezovo vino pa tudi nekatera zdravila na podlagi alkohola. V času obiranja in spravila pridelka je najprimernejši čas za letno nego in rez ribezovega grmičevja. Ribez, glede na vrsto in sorto, rodi različno - na brstl- kah starega ali pa le na enoletnih mladikah, ki so zrastle na dvo- letnem lesu. Ob upoštevanju teh značilnosti ga primerno režemo in grme redčimo ob času obiran- ja ali neposredno po obiranju. V grmu ob rezi puščamo le najbolje razvite poganjke v sta- rosti enega do treh let v enako- merni razvrstitvi tako, da bo sre- dina grma ostala zaradi boljše osvetlitve prazna. Ogrodne veje grma naj bodo po dve različnih starosti, tako da bo grm tvorilo šest enakomerno razvrščenih in dobro osvetlenih vej. Vse nedo- raščene, polomljene, starikave in bolne veje izrežemo. Po rezi in obiranju grme okopljemo, poškropimo s fungicidi in insek- ticidi, če opazimo na vršičkih grinje. Pognojimo z mešanim gnojilom nitrofoskalom, da bi omogočili boljšo diferenciacijo cvetnega nastavka za prihodnje leto. V OKRASNEM VRTU še ves julij lahko sejemo mačehe, spo- minčice, nizke marjetice in slez, ki bodo cvetele še pozno v jese- ni. Da bodo rastline v jeseni še vzcvetele, moramo sejančke pi- kiratioz.jihvsejališču presajati. Pikirati ne smemo prezgodaj, ko so sejanci še premajhni in pre- občutljivi, niti prepozno. Pravi trenutek za pikiranje je takrat ko zrastejo poleg klicnih listov še trije do štirje normalni listi. Vzačetkujulijalahkoše posa- dimo gomolje gladijol, ki jjj, nato ustrezno obvarovane pred jesensko slano in pozebo režemo v pozni jeseni, zlasti še za okras na grobovih. Visoke okrasne trajnice vežemo k opori, da jih viharni veter ne bi polomil. Če namera- vamo sami razmnoževati trajni- ce, zrastle iz potaknjencev, jih režemo in potikamo julija. Do jeseni se bodo dobro vkorcničile in utrdile za prezimovanje. Nekatere vrste cvetlic, ki smo jih posejali z namenom, da jih ohranimo kot suhe rože preko zime za trajne suhe šopke, že cveto. Režemo jih na dolgih ste- blih, ko povsem zacveto, in obe- simo s cvetovi navzdol v suh in zračen prostor. V ZELENJAVNEM VRTU pogoste nevihte z obilnimi deževnimi plohami povrhnjo- obdelovalno plast zemlje za- skorjijo. V kratkem času po dežju taka zaskorjena povrhnji- ca zaradi krčenja razpoka. Skozi razpoke naglo izhlapeva talna vlaga. Poskrbimo po vsakih močnejših padavinah za plitvo rahljanje tal, s čimer zadržimo vlago v tleh, sočasno pa uničimo kaleče plevele. S plitvo in sprot- no obdelavo tal poleti najbolje varčujemo z zalogami talne vla- ge, ki bo v sušnih obdobjih več vredna kot vsakršno zalivanje. Pa še recimo kaj o voluharju in škodi, ki jo v tem času povzroča na vrtninah. Go- moljnice in korenovke so v tem času voluharju posebna pslasti- ca, saj hranijo letos že tretji rod teh nadležnih glodalcev. Poleg mnogih načinov, ki so znani za zatiranje voluharja, je precej učinkovito tudi zaplinja- vanje rovov s karbidom. Aceti- len je plin, ki ga karbid ustvarja ob prisotnosti vlage in se širi po rovih, če smo grude karbida vložilivrovinga zatesnili. Plinje težak in se počasi širi po rovih, pri čemer voluharje preganja, kakšna mlajša zalega pa tudi po- gine. Karbid, uporabljen v primer- nih količinah, ni škodljiv za goje- ne rastline, plin za vrtnine ni strupen niti ne škoduje okolju, ker razpade na apnene sestavi- ne, zato je njegova raba v malih količinah za odvračanje volu- harja priporočljiva. * * * Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, od 9. do 1L julija, korenike od 4. do 7. ter 15. in 16. julija, plodov 2. in 3. ter od II. do 14. julija ter cvetov in zdravilna zelišča od 2. do 4. in od 7. do 9. julija. Miran Glušič, ing. agr. f CDNIK -7. JULIJ 1994 ZA KRATEK CAS - 17 INFO-glasbene novice! Mno^i jjlasbeniki so se odpravili na počitnice, vendar so še pred tem pripravili svoje najnovejše skladbe. - odlična plošča dobra plošča ^-solidna plošča Ameriški rop zvezdnik H AM- ]ViER je dosegal dosti večje uspehe, ko je imel še pridevek j^.C. Hammer in ga je oponzori- ral Pepsi. Fant se je s prvima dvema komadoma z albuma The Funky Headhunter uvrščal okrog štiridesetega mesta v ZDA, sedaj pa upa na večji uspeh najnovejšega komada DON'T STOP (***). Bob Geldof, znan kot organi- zator Band Aid koncertov, je v začetku pel pri skuphii BOOM- Info-kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sli- ki? Izrežiie sličico, v »oblaček« vpišite njeno ime, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili laser- sko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Madon- na. CD prejme Jože Steiner, Gerečja vas 89, Hajdina. Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam na Tednik. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6,p.p. 95. Rok: ponedeljek, II. julija. □ TOWN RATS. Skupina je izda- la Greatest Hits album, hkrati pa ponovno svojo No L skladbo I DON'T LIKE MONDAYS (***). PRETENDERS SO po hitu Tli stand by you pripravili novo skladbo NIGHT IN MY VEINS ^ ^ ^ ), Tudi AEROSMITH-i nadal- jujejo s hiti; samo za Veliko Bri- tanijo so pripravili skladbo SHUT UP AND DANCE. (***) NICK CAVE & THE BAD SEEDS so z odličnega albuma Let Love In pripravili drugo pe- sem LOVERMAN. (***). Čisto sveži angleški band OASIS ima stihio izredno zani- miv SHAKERMAKER. (**) Najbolj nora skupina na sve- tu BE ASTIC BOYS ima novi al- bum In Communication, njiho- va prva norost s stega albuma pa je pesem SABOTAGE 94. (***) Band GUN se vrača na sve- tovne glasbene lestvice s ploščo WORDUP(**). Britanska pevka JULIET ROBERTS je prosila Davida Moralesa za remix njene lan- skoletne disko uspepešnice CAUGHT IN THE MIDDLE. Nizozemski techno duo AT- LANTIC OCEAN kroji svoj stil techno glasbe tudi v drugem hitu BODY IN MOTION. (***) Skupina KWS je zaslovela s ploščo Please don't go. KWS so tokrat k sodelovanju povabili pevko GWEN TICKEY in sku- paj priredili hit Chake Khan s naslovom AIN'T NOBODY (LOVESMEBETTER) (***) Angleška super skupina TAKE THAT bo posnela za ZDA novo ploščo pod produ- censtvom Aarona Spellinga. Za Evropo so TAKE JHAT pripra- vili odlično balado LOVE AIN'T HEREANYMORE. (***) David Breznik POPULARNIH 10 1. Don 7 Turn Around - Ace ofBase 2. United - Prince Hal Joe & Marky Mark 3. Love Is Ali Around - Wet Wet Wet 4. BabylLove Your Way- Big Mountain 5. Crazy - Aerosmith 6.ISwear-AII40ne 7.U&Me-Cappella 8. Any Time You Need a Friend - Ma- riah Carey 9. The Real Thing - 2 Unlimited 10. Love Ain 't Here Anymore Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^ IViladi dopisnilci ^Mladi dopisniki ^ Mladi dOpiSIliki NJEGOVO VELIČAN- STVO-AMSTERDAM Med prvomajskimi počitnicami sem bila s starši v Amsterdamu, glavnem mestu Nizozemske. Takšenje bil Am- sterdam v dnevih, ko smo se mi pote- pali po njem. # Amsterdam - mesto z dušo Še preden prideš do središča mesta, se začnejo presenečenja. Nekako se ti ne zdi normalno, da je cesta nižje od morske gladine. Če si v avtobusu malo višje, se lahko iz oči v oči spogleduješ z gladino morja oziroma kanala. In teh je tudi po samem Amsterdamu več kot dovolj. Pravzaprav je prepreden z nji- mi. Še pred kanali pa ti pade v oči am- sterdamska arhitektura. Hiše imajo prav posebne oblike, kijih ni mogoče opisati. Zraven tega pa je vsaka malo drugačna. Samo malo, a zagotovo raz- bije monotonost, ki bi po moje nasta- la, če bi bile vse hiše enake. Prav vse hiše pa so malo nagnjene navzven. Ugibali in modrovali smo, zakaj so vse hiše postrani. Eno od nagibanj se je glasilo: mirno lahko bruhajo z okna, ne da bi se omet zaradi tega kaj poma- zal ... Pravi razlog pa je, da so hiše nagnjene naprej zato, ker Amster- damčani, ko se selijo, spravljajo pohištvo v hišo skozi okna. Da, prav ste p.rebrali - skozi okna. To pa zato, ker so v Amsterdamu okna veliko večja od vrat. Istemu namenu služijo tudi klini, ki obvezno stojijo malo pod streho. Ko se dodobra načudite hišam, bos- te najbrž preusmerili pozornost na ljudi. Še najmanj je na cestah Nizo- zemcev. Zato pa je veliko črncev, Tur- kov, Japoncev z obveznimi kamerami ali vsaj fotoaparati, pa angleških upo- kojencev in drugih turistov. Amster- dam očitno ne pozna nacionalne nestrpnosti. Mirno, v sožitju živi tukaj veliko ras in kultur. To se prav lepo vidi po raznih restavracijah: kitajskih, indijskih, indonezijskih, norveških, argetinskih, italijanskih restavracijah in seveda nepogrešljivih mc'donald- sov kar mrgoli. Nizozemci pa očitno kake tipične restavracije ali hrane ni- majo. Vsaj mi je nismo imeli pri- ložnosti videti. # Osrednji trg Dam Na žalost smo bili v Amsterdamu ravno v dnevih, ko je njihova kraljica Beatrix praznovala rojstni dan, zato so postavili na trgu Dam ogromen luna park. Mladi, ki običajno poseda- jo na tem trgu, so se tako "preselili" k bližnjemu spomeniku ali pa so se raz- gubili po mestu. Če ste kdaj bili v Am- sterdamu, vas sploh ne bo začudil po- datek, daje tukaj več kot polovica pre- bivalstva mlajša od 26 let. Toje mesto mladih. # Nočno življenje Zvečergre po moje vse, kar je v Am- sterdamu mladega, ven. Mesto je zvečer polno. Dobesedno. Mladi se zabavajo kar po ulicah ali pa v števil- nih nočnih lokalih. Na semaforju na primer visi Kristus v nikicah. Seveda negiben. Ogledujem si ga in raz- mišljam:.../eprav/... A?/>rai'/.... Naen- krat pa mi pomežikne. Vse skupaj je bilo tako smešno, da smose naslednjo minuto samo smejali. Po celi ulici odmeva glasna glasba. Ugotovimo, da je njen izvor na neki domači zabavi. Mladi so na balkonu, plešejo, se zabavajo in polivajo mimo- doče z vodo. Začuda ni prav nihče je- zen. Mojo pozornost so pritegnili tudi mladi, ki očitno živijo v parku. Z vrvi- co i m ajo označe n o "svoje" ozem lj e, od drevesa do drevesa na primer. Ti mla- di imajo zraven sebe še hladilno torbo s hrano in spalno vrečo. Toje vse. Si- cerpazvečernekateri pod lučjona uli- ci berejo, drugi se pogovarjajo s prija- telji, tretji prosijo za kakšen gulden. Če ponoči in podnevi gledaš preveč po hišah in drugod, se ti prav lahko zgodi, da se zaletiš v kakšen količek, ki jihje v Amsterdamu ogromno, ločuje- jocesto od kanala ali pločnik od ceste. Pri teh količkih je nerodno edino to, dasovprecej neprijetni višini,če se za- letiš... # Cvetlična borza Cvetlična borza v Aalsmeeru je zna- na po vsem svetu. Od tu razvažajo rože po celem svetu. Imajo veliko rož. Ogromno rož. Na tone rož, vse h barv, vonjev in kajpada vrst. Do koder ti pogled seže in še najprej - same rože in delavci borze jih kar naprej razvažajo sem in tja. Največ vrtnic, zatem pa tu- lipanov, ki so razen mlinov na veter in lesenih cokel posebnost Nizozemske. # Kraljičin rojstni dan Oranžo, vse je oranžno. Toje nam- reč barva kraljice in Nizozemcev. Ljudstvo je spet na ulicah in vsi se za- bavajo. Trgovine so zaprte, sicer pa se tako ali tako na stojnicah na ulicah prodaja tako rekoč vse. Tako kot pri- bližno deset krat povečan ptujski Ka- tarinin sejem. Ta deroča reka ljudi nas je potegnila s seboj vse do napisa HISAANNE FRANK. Tu smose izvili iz množice in vstopili v tiho in mračno hišo, kjer smo plačali vstopninoinšii naprej. Postrmihstop- nicah. Ogledali smosi petminutnifilm oAnni Frank.potempasmošli naprej po hiši. Skozi tisto slavno premično omaro in druge sobe. Moram reči, da me hiša insobe same niti nisopresene- tile, ker sem si že ob branju Anninega dnevnika predstavljala skoraj čisto enako. To pomeni, da jih je res moj- strsko opisala. Ko hodiš po hiši, te spreletavajo misli na strašen konec Annine družine. Zraven prostorov, ki jihje opisala že Annavsvojem dnevni- ku, je v hiši mogoče videti sobo, ki je "namenjena" miru, in sicer so tam zvečine likovni izdelki bosanskih otrok, dva panoja pa sta posvečena tudi t. i. drugi Anni Frank, Zlati Fili- povič, deklici, kije prav tako kot An na pisala dnevnik, ki so ga tuje založbe že izdale. Naj se še malo vrnem k Anni Frank. V tej hiši je tudi njen prvi, originalen zvezek z dnevniškimi zapiski, pa kopi- ja zadnje slike, pošiljke ljudi v tabo- rišča, kjer je tudi družina Frank, veli- ko izdaj Anninega dnevnikav večjezi- kih in še kaj. Iz mračne hiše, polne temnih in najbrž tudi lepih spominov, nas je reka ljudi potegnila s svojim to- kom naprej. # Kanali Kanali pa so res poglavje zase. Po njih se lahko pelješ z ladjico, a moraš zapreti okna, da ne dobiš na glavo kakšne pločevinke -od piva Henkel na primer. Pa tudi sicer jih je v kanalih ogromno. Pločevink mislim. Iz kana- lov lahko vidiš Am.sterdam nekakood spodaj navzgor, pomahaš prijaznim ljudem v hišah na vodi. Vidiš kolesa. prislonjena na ograje kanalov, pa tudi cafe shope, kjer lahko brez problema dobiš marihuano ali pa kaj močnejšega. Sploh pa imajo Nizo- zemci tako liberalen odnos do mari- huane, dasojocelo legalizirali. Oni že vedo... Kar žal mi je bilo, ko sem se morala posloviti od Amsterdama. Mesto mla- dih, utrgano, noro, pa vendar prijazno me.sto. Takega so napravili ljudje. Vsa čast jim. Mojca Žagar, 7. b OŠ Olge Meglic NA MEDNARODNEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU Nekega dne nas je tovarišica za tele- sno vzgojo obvestila, da bo pri Lenar- tu košarkarska šola Petra Vilfana. Brez odlašanja sem se odločil, da se včlanim v omenjeno šolo. Pričeli smo s treningi. Treniramo dvakrat tedensko pod vodstvom tre- nerja Robija. Treningi so zelo napor- ni. V naši telovadnici smose že pome- rili z učenci iz Jurovskega Dola. Nas- lednja tekma pa je bila pri Sv. Ani. Jaz se te tekme nisem udeležil, ker mi je trener Robi povedal novico, da se bom kot član Vilfanove košarkarske šole udeležil mednarodnegaturnirjav mini in v mali košarki v Benetkah. Zato sem začel trenirati skupaj z dru- gimi člani ekipe. Imeli smo le tri skup- ne treninge predodhodom v Benetke. Končno je nastopil tisti četrtek, ko smo ob drugi uri krenili od Lenarta proti Mariboru. Pred dvorano Tabor smo se presedli v večji avtobus in se skupaj z dvema mariborskima ekipa- ma odpravili proti Italiji. Vožnja je hitro minila,saj smo lahko gledali televizijo in se pogovarjali. Ko smo prestopili mejo smo bili zelo nestrpni. Okrog devete ure smo pris- peli pred hotel Bettina, kjer smo bili nastanjeni. Naša spremljevalka Dari- ja nam je razdelila kape, drese in hlačke za tekmovanje. Popoldan smo imeli že prvo tekmo. Kar dobro smos*^ odrezali. V petek pa smo odigrali ka dve tekmi. Bilo je zelo naporno. V so- boto je bila na sporedu le ena tekma, zato smo si nameravali ogledati Be- netke. Zaradi slabega vremena pa je ogled odpadel, prosti čas izkoristili po' lastni izbiri. Trener Marko je imel rojstni dan. Kupili smo mu majhno darilo, ki smo ga skupaj v sobi razvili. Vsi smo se prijetno zabavali in se do solz nasmejali, ko smo razbili veliko jajce in v njem našli uhane. V nedeljopozajtrku smose odpravi- li na sprehod ob obali. Nabral sem si- pine kosti za mojo papigo. Popoldne smo igrali tekmo, ki seje za nas slabo končala, saj smo igrali z ekipo, ki je osvojila prvo mesto. Zadnjo tekmo smo odigrali v ponedeljek dopoldan, nato pa smo si ogledali finalno tekmo, kjer je ekipa Maribora igrala z Valter- si iz Rusije. Mariborčani so kljub našemu bučnemu navijanju izgubili in zasedli drugo mesto. Vse tekme so so- dili zelo mladi sodniki, saj ni imel no- ben osemnajst let. Ob koncu smo vsi dobili obeske za ključe, kape in zastavice od prireditel- ja. Po kosilu smo krenili proti domu. V avtobusu je bilozelozabavno in pot do doma nam je hitrominila. Kljubtemu daje bilo potovanje in bivanje v Italiji zanimivo in polno doživetij, sem bil vesel, ko sem bil spet doma. Matej Voglar,5. r. OŠ Sv. Trojica 18 - ZA RAZVEDRILO 7..IULLI 1994-TEDNU i|<0DNIK 7. .TUm 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 2l1 22 - POSLOVNA SPOROČILA 7..IULU 1994- TEDN||( ^00 NI K -T.JUm 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 Kulturni križem kražem # PTUJ - Komuna interesnih dejavnosti prireja v petek, 8. juli- ja, ob 22.30 v Dravski ulici (staro mestno kopališče) koncert sku- pin Svobodni ujetniki in Frakcija FM. • LENART - V zasebni galeri- ji K. Krajnca bo jutri ob 20.uri predstavitev pesniške zbkke Pajčevine avtorice Brede Slavi- nec. # LENART - V soboto ob 10. uri bo otvoritev razstave del učencev likovne šole galerije K. Krajnca. • SV. TROJICA V SLOV. GORICAH - V soboto ob 21. uri bo ob tamkajšnjem jezeru glasbe- ni večer s kantavtorjem Franci- jera Breznikom ml. DESTRNIČANI VZTRAJAJO Nerešeni telefonski zapleti Krajani Destmika so v ponedel- jek, 4. julija, zaradi neupoštevanja svojih zahtev v zvezi s plačilom te- lefonskih priključkov v njihovem kraju ogorčeni prišli na sedež ptuj- ske pošte, kjer so zahtevali poja- snila oziroma pogovor z najodgo- vornejšimi vodilnimi delavci. Kot smo poročali, so že pred do- brimi tremi tedni zaradi znanih tele- fonskih težav v destrniški dvorani sklicaiisestanek o telefonski proble- matiki, na katerega so poleg pred- stavnikov PTT podjetja vabili tudi predstavnike ptujskega izvršnega sveta in ministrstva za promet in zveze. Žal se nobeden od teh sestan- ka ni udeležil, kljub temu pa so ta- krat sprejeli nekaj pomembnih skle- pov oziroma zahtev, s katerimi so seznanili vse odgovorne, in postavili 14-dnevni rok za njihovih ure- sničitev. Ker pa vse do ponedel j ka nihče od prizadetih na to ni reagiral, so naj- prej zagrozili s fizično blokado pošte, pozneje pa so se odločili za po- gajalsko prepričevanje. Kljub nekajurnemu pogovoru z vodilnimi poštnimi delavci iz Ptuja in PTT Maribor pa bojda niso dose- gli bistvenega napredka. Kot sta po- vedala župan KS Destrnik Franc Pukšič in predsednik centralnega gradbenega odbora Miran Čeh, Destrničani še naprej vztrajajo pri svojem zahtevku, da naj bi vsak pris- pevek za novi telefonski priklj uček - ta znaša trenutno 98.000 tolarjev - obdržali za razvoj krajevnega tele- fonskega omrežja, saj so denar pris- pevali domačini. Ne strinjajo pa se da bi zbrani denar od telefonskih prispevkov pošiljali v Ljubljano, kjer bi denar porabili v neznane na- mene. Zagovarjajo torej stališče, da naj bi denar bil namensko upo-, rabljen na tistem območju, ki ga je prispevalo, in seveda tudi v tiste na- mene, za katere je bil zbran. V svoj ih' zahtevah bodo vztrajali tudi v\ bodoče, saj so prepričani, da so po-: polnoma upravičene. c» -OM NARAVA JE NEIZPROSNA Torkovo neurje povzročilo precej šlcode že skoraj tropsko vročino je v torek, 28. junija, vendarle omilil težko pričakovani dež. Žal pa se je ta tudi na nekaterih območjih ptujske občine sprevrnil v pravo neurje s točo in vetrom. Po podat- kih občinskega štaba za civilno zaščito je bilo najhuje na območju Haloz in Slovenskih goric, vendar po dosedanjem zbiranju podat- kov niso ugotovili resnejših posledic. V okolici Vitomarcev in Destrnika je naliv s točo žalil in poškodoval nekatere krajevne ces- te, kjer je ostalo še precej gramoza. Na območju Vitomarcev so si škodo ogledali predstavniki direkcije za gospodarsko infrastruk- turo in ocenili, da je na krajevnih in lokalnih cestah škode za 10 do 12 milijonov tolarjev. Da bi rešili nujno prevoznost, potrebujejo čimprej od 2 do 3 milijone tolarjev. Neurje s točo pa je na poljščinah vitomarškega območja zmanjšala pridelek za okoli 30 odstotkov. Tudi na območju Žetal je bilo precej hudo neurje, precej lokalnih cest je bilo zaradi hudournikov del- no poškodovanih, premaknilo pa se je tudi nekaj do sedaj že znanih ze- meljskih plazov,zaradi česar so bile brežine na posameznih odsekih uničene. V Cirkovcah je strela povzročila izpad PTT omrežja, tako da so bili v tem kraju donaslednjega jutra zara- di molčečih telefonov kot odrezani od sveta. Precej močni nalivi z nekaj toče so bili tudi na območju Majšperka in okrog Lovrenca, na območju Podvincev ter v okolici Juršincev. Ponekod je zaradi vetra, toče in dežja polegla koruza, pone- kod tudi pšenica, noč pa je minila v znamenju številnih gromov in uda- rov strele. STRELA UPEPELILA GOSPODARSKO POSLOPJE Tisto noč je strela povzročila tudi velik požar na gospodarskem pos- lopju Mlinaričevih na Zgornji Haj- dini 75. Nekaj po peti uri so domači slišali močan pok strele, a ker je bilo čez noč pokov veliko, niso bili po- zorni nj c.'c;c hiSo. Šele ko so čez nekaj minut zaslišali pokanje salo- Štefan MHnarUpred svojim pogorelim gospodarskim poslopjem na Zg, Hajdini, Foto: M. Ozmec nitnih plošč, so videli, da je njihovo 7 let staro in precej veliko gospodar- sko poslopje v plamenih. Na srečo so lahko takoj alarmirali gasilce, saj je omarica za sireno prav na tem poslopju. V nekaj minutah so prihi- teli gasilci s Hajdine in zatem še iz Ptuja. Hitro so odstranila živino iz spodnjih hlevov (10 krav in 25 prašičev), za okoli 300 kubičnih me- trov sena ter okoli 150 kubičnih me- trov slame pa je bilo že prepozno. Med požarom se je reševalcem priključilo še nekaj gasilcev in domačinov, tako da se je z ognjem bojevalo več kot 40 gasilcev - 36 iz GD Hajdina s tremi kombinirani- mi gasilskimi vozili in 6 iz Ptuja z dvema voziloma. Kljub izrednim naporom gasilcem je pogorelo ce- lotno ostrešje, uspelo pa jim je zaščititi spodnji, zidani del gospo- darskega poslopja ter del poslopja, ki je bil od gorečega ločen le s požar- nim zidom. Gasilci in domačini so odstranjevali posledice požara ves naslednji dan. •> M. Ozmec HUDA URA NAD VITOMARCI ief OS udarilo že tretjii Torek, 5. julija. Vroč, soparen dan. Nekaj po 15. uri se je nad Slo- venskimi goricami nebo v nekaj mi- nutah zatemnilo. In čeprav so mno- gi težko čakali kakšno kapljo dežja, da bi se ozračje vsaj malce ohladilo, so se boječe ozirali navzgor, kajti ve- deli so, da imajo te kraje neviterade. In ker je letos tam že dvakrat hudo udarilo, je bilo skoraj pričakovali, da bo tudi tretjič. In žal se niso zmo- tili. Najprej je padlo nekaj opozoril- nih kapljic dežja, zatem se je od ne- kod privlekla megla, ki pa so jo hitro spodili vse močnejši sunki vetra. Nastala je huda nevihta z močnimi nalivi in skoraj orkanskim vetrom, ki se mu jepridružila še toča. Najhuje je bilo nad Vitomarci in okolico, nič manj hudo ni bilo v Hvaletincih, Slavšini, Novincih, Rjavcih, Drbetincih in Zagorcih v sosednji KS Juršinci. Sunki vetraso se poigravali z drevesi in jih tu in tam pulili kot za šalo, podirali elek- trične drogove, v Vitomarcih je del- no odkrilo skoraj vsako streho. Na- huje je poškodovalo hišo št. 41 b na robu vrha, last Bogdana Berlaka. Več kot tričetrt strehe je odpihnil veter kakih 15 m vstran na sredino ceste, salonitne plošče in deli ladij- skega poda pa so ležali tudi po 20 m vstran. Hišo je razmočil dež in jo v spodnjih prostorih tudi poplavil. O tem, kako rušilno moč imajo hudo- urniške vode, priča podatek, da je razrušilo in podrlo skoraj 15mdolg, 30 cm širok in dobra 2,5 m visok be- tonski podporni zid ob tej hiši. Hudo je bilo tudi v dolini med Trnovsko vasjo in Vitomarci, kjer sta potok Drvanja in severni obrob- ni jarek v nekaj minutah prestopila bregove ter poplavila skoraj tretjino Predstavniki krajevne skupnosti si ogledujejo uničeno njivo s koruzo V Hvaletincih je voda razrušila most polj, v glavnem pšenice, koruze in krompirja. Poplavilo, uničilo ali hudo poškodovalo pa je več kot 30 km krajevnih in lokalnih, v glav- nem gramoziranih cest. Podivjale vode so že tretjič v treh letih razrušile in odnesle novi be- tonski most žez potok Mala Brnca v Hvaletincih. Poplavljenih ali od toče in dežja uničenih je po prvih ocenah blizu 70 odstotkov poljščin, v glavnem koruze, pšenice, krom- pirja in tudi precej vinogradov. Kot je povedal predsednik KS Vitomarci Albin Druzovič, je to že tretje uničujoče, na žalost najhujše neurje na tem območju v letošnjem letu, zato pričakujejo kakršnokoli pomoč. Več o posledicah neurja na širšem ptujskem območju pa v pri- hodnjemTedniku. (c^M.Ozmec) ČRNA KRONIKA POTAPLJAČ IIZVLEKLl UTOPLJENCA Enaindvajsetletni Vili ŠparakI iz Je- lovic, KS Makole, je v petek, 24. junija, zvečer okoli 22. ure domačim pove- dal, da se gre kopat v enega od ribni- kov ob gradu Štatenberg. Od doma je odšel sam in ga naslednji dan ni bilo domov, zato so domači sporočili poli- ciji, da mladeniča pogrešajo. Prišli so tudi potapljači iz Maribora in z iskan- jem nadaljevali v ponedeljek, 27. juli- ja. V enem od ribnikov so odkrili fanto- vo truplo in ga izvlekli. Na prvi pogled na truplo ni bilo znakov nasilja, kljub temu je mrliški oglednik odredil sani- tarno obdukcijo, da bodo ugotovili pravi vzrok smrti 21-letnega fanta, izučenega mizarja. MOPEDIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA Na lokalni cesti v Dornavi sta v po- nedeljek, 27. junija, zjutraj trčila mo- ped in osebni avto. Z mopedom sta se peljala 15-tetni B.P. iz Dornave in leto starejši sopotnik D. Č. iz Ptuja. Vozni- ca osebnega avtomobila je bila Simo- na Lah iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. V trčenju sta se hudo ranila mopedist in njegov sopotnik in prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. DEKLICA UMRLA NA KRAJU NESREČE Po magistralni cesti od Lenarta proti Gornji Radgoni je v torek, 28. junija, nekaj po 18. uri vozil tovornjak Drago Zelko IZ Radencev. Zunaj naselja Trstenik, KS Sveti Benedikt v Sloven- skih goricah, je pritekla na cesto se- demletna deklica Mateja Klobasa iz Lakovcev. Tovornjak je deklico zadel, pri tem pa je bila tako hudo poškodo- vana, da je umrla na kraju nesreče. S TRAKTORJEM ZGRMEL V GLOBEL Ivan Gajšek iz Podlehnika je v pe- tek, 1. julija, okoli 17. ure po dovozni poti v Sedlašku vozil traktor s polpri- klopnikom. Na vzpetini je za trenutek ustavil, vendar je traktor začel vzvrat- no drseti po hribu navzdol. Trčil je v drevo in zgrmel v globel. Gajšek je pod traktorjem obležal hudo ranjen. TRAKTORIST UMRL NA KRAJU NESREČE Po makadamski cesti v Velikem Brebrovniku, KS Miklavž pri Ormožu, je v soboto, 2. julija, ob 17. uri vozil traktor z enoosno prikolico 46-letni Matija Ivanuša iz Frankovcev pri Ormožu. V kabini sta sedela še sopot- nika-mladoletni R. Š. in Stanislav Kosi s Huma pri Ormožu. Med vožnjo po strmi cesti proti hiši Veliki Brebrovnik 85 je Ivanuša nameraval pretakniti prestavno ročico v delovni položaj, da bi zaviral z motorjem, vendar mu to ni uspelo. Traktorje začel nenadzorova- no drveti po dovozni poti in v sadovn- jak, kjer je prikolico odtrgalo, traktor pa se je po kakih sto metrih prekopic- nil in obležal na levem boku. Med prevračanjem je oba sopotnika vrglo iz varnostne kabine, voznika Ivanušo pa je traktor pokopal pod seboj. Nje- gove poškodbe so bile tako hude, da je umrl, še preden so ga izvlekli. UMRL PO PREVOZU V BOLNIŠNICO Vnedeljo,3. julija, okoli 12. ure je po lokalni cesti v Novi vasi pri Markovci vozil osebni avto 74-letni Franc Kline iz Bukovcev 161. V križišču, ko je zavi- jal na prednostno regionalno cesto, se ni prepričal, ali lahko to varno stori. Prav tedaj je z njegove leve po pred- nostni cesti pripeljal z osebnim avto- mobilom Jožef Krajnc, Meje 15, KS Cirkulane. Avtomobila sta silovito trčila. Franc Kline je bil hudo ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. Voz- nik Krajnc je iz nesreče izšel le z nekaj praskami. PEŠCA IZSLEDILI V I MARIBORU I Precej nenavadna prometna ne goda se je pripetila v soboto, 2. juli; ob 5.40 na hitri cesti pri Tepanju.Č Slovenske Bistrice je vozil osebniav: češki državljan Pavel Chlubna izPn ge. Ko je vozil proti motelu pri Tepar ju, je na cestišču opazil dva moška,? sta pobirala tretjega, ležečega na ces ti. Eden od pešcev je bil Damjan Mec ved iz Dragonje vasi, KS Cirkovce/ naj bi stopil pred češki avto, potempi z roko udaril po šipi desnih avtomobi skih vrat in jo razbil. Ob tem je z dlati|! zadel še sopotnico v avtu Mirosla« Kadlecovo. Potem je padel, bržvst in sedel v svoj avto, ki je bil parkiran bližini, in se s prijateljema odpelji proti Mariboru. Tudi Kadlecovo,kiji bila hudo ranjena, so prepeljali vmafr borsko bolnišnico. Okoli 11. urepasci policisti izsledili Damjana Medve(Ja,y jim bo podrobneje pojasnil svoji čudno obnašanje. TRIKRAT GORELO ZARADI UDARA STRELE Med neurjem, ki se je v noči z 28.r< 29. junij razdivjalo domala nadvs: državo, so strele netile požare. Navc jamo le tiste z našega območja. Najprej je udar sterele v tore' zvečer ob 21.20 zažgal gospodarsk: poslopje Marije K. v Brengovi, KSCe' kvenjak. Zgorelo je celotno gospe- darsko poslopje, uspeli so rešiti živin: in spraviti na varno delovne stroje Ocenjujejo, daje škode za dobermil- jon tolarjev. Kakih deset minut kasneje je strela udarila v gospodarsko poslopje Ivan« J. v Štajngrovi, KS Sveti Benedikt' Slovenskih goricah. Zgorelo je pos lopje v velikosti 10 krat 5,5 metra škode pa je za okoli 300.000 tolarjev. V sredo, 29. junija, ob 4.50 pa j* strela zažgala še gospodarsko po- loplje Štefana M. na Zg. Hajdini. Zgc relo je ostrešje, seno, slama in prece tam spravljenega lesa. Po oceni j' škode za dobra 2 milijona tolarjev. Ff RODILE SO - ^ESTlTwl Valerija Gomilšek, Cirkulajj^MjI - Uroša; Milena Jus, Gorc^^ Podlehnik - deklico; Vida i> J nek, Strajna 8, Podlchnik-d^JB co; Majda Braček, Drbetincj^ Vitomarci - dečka; Vida Dovi^| Tomaž 35/b - Janjo; Marj^B Sladnjak, Podgorci 69 - de^fl Irena Kokol, Hlaponci 49,|l lenšak - deklico; Valerija kež. Mestni Vrh 72, Ptuj -qM gorja; Nataša Štumberger,« Hajdina 121, Hajdina - Marjeta Kmetec,Gradišče4,r. Leskovec - dečka; Zdenka Mu,, ko. Trnovski Vrh 26/a, Trnov, vas - dečka; Brigita Kralj,Ton,^ 18- deklico; Olga 1'rcdikak^ Kvedrova 1, Ptuj - Aleša. POROKA - PTUJ: Jane, Belšak, Repišče 30/a, in Rozalijj Orlač,Skorišnjakl. UMRLI SO: Julijana Kolej. nik, rojena ORLAC, Slatina81 * 1921 - t 27. junija 1994; Eli^,! beta Rižnar, rojena BRMEŽ, Juršinci 35, ::0912 -124. junij, 1994; Lizabeta Horvat, rojena ZELEN KO, Nova vasi pri Ptuj^ 67, Ptuj,:!: 1905 - t 28. junij, 1994; Otilija Vajda, rojena MU RŠIČ, Gajevci 49, I919ji 30. junija 1994j^^^^^(|