Poštnina plačana v gotovim. Leto XIII., štev. 224 Ljubljana, nedelja 25. septembra 1932 "ena * Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Šelen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št_ 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. TeL St. 190. Rokopisi se ne vrafiajo. — Oglasi po tarifu. Pot do vsega, kar potrebujemo, vodi skozi „Jutrov" mali oglasnik• Danes 556 ponudb in povpraševanj, Mandžurski spor pred Društvom narodov Odgoditev razprave o Lyttonovem poročilu do sredi novembra - Poročilo anketne komisije o kitajsko-japonskem sporu bo objavljeno 1. oktobra Ženeva, 24. septembra. AA. Svet Društva narodov je dopoldne razpravljal o zahtevi japonske vlade, naj se Japonski dovoli rok n aknami šest tednov od trenutka, ko bo poročilo Lyttonove komisije objavljeno, pa do dme, ko ga bo svet Društva narodov vzel v pretres. Predsednik De Valera je izjavil, da bd postala, če se tej želji ugodi, nova odgoditev skupščine DN in sestanka odbora de-vetnaistorice neizbežna. Ce pa se Japonska zahteva zavrne, bi se odbor devetinajstorice sestal 1. novembra, s\et DlN pa sredi novembra, da prouči poročilo Lyttonove komisije. Pomenilo pa bi pomanjkanje odkritosti, če bi predlagal sprejetje japonske zahteve, ne da bi istočasno izrazil obžalovanje. da je Japonska, še preden se je delo Ljtto-nove komisije popolnoma zaključilo, sklenila z Mandžurijo poseben dogovor, ki prejudicira končno ureditev tega spora. Svet DN ves čas trajanja ankete ni hotel izreči niikalkega rnneniia, da ne bi vplival na poročilo komisije in s tem na sprejetje ali odklonitev japonske zahteve. Kitajsko - japonski spor je prevelikega pomena in ker je Japonska pripravljena podati pojasnilo, je De Valera predlagal, naj se v načelu sprejme njena zahteva. Zastopnik Japonske Nagaja ie pripomnil, da ni namen njegove diržave zavlačevati diskusije. Lyttonovo poročilo je nastalo iz čisto praktičnih pogledov. Nagaoka je prosil svet, nai upošteva možnost izstopa Japonske iz DN in naj dan debate o poročilu določi tako, da rok ne bo prekratek. Glede predsednikovih besed o priznanju Mandžurije je treba imeti pred očmi, da načenja to vprašanje problem v celoti in ga bo treba prerešetati. ko pride čas za to tudi. v celoti. Za njim se je oglasil k besedi kitajski delegat dr. Yen, ki je izjavil, da bi njegova država želela čimprej čuti japonske razloge. Utemeljeval je svojo željo s tem, da je Japonska v zelo dobrih in naglih komunikacijskih zvezah z Ženevo. Ce pa bi se pokazalo, da japonski kurir ne bi mogel priti pravočasno iz Tokija v Ženevo, bi Japonska lahko zahtevala podaljšanje roka. Dr. Yen je nato naglasi!, da bi njegova država gladko pristala na ugoditev japonski želji, če bi imela občutek, da Japonska tega roka ne bi zopet izrabila v svoje^namene. Upoštevati je, da je 400.000 kmJ kitajske zemlje zasedene danes po japonskih četah, nadalje, da v Tokiju pripravljajo celo nove operacije in da japonske čete stalno izzivajo pod Velikim zidom. Zato bi vsako odlašanje samo poslabšalo položaj. Rešitev tega spora je treba čim bolj pospešiti, saj je šestmesečni rok, ki ga določa čL 12 pakta o DN za sestavo poročil anketnih komisij, že potekel. Zato prosi, naj japonsko zahtevo odkažejo odboru devetna.istorice. Predsednik De Valera je zavrnil Yenovo argumentacijo in opozoril na to, da je poročilo zahteval svet DN, ki je tudi ustanovil anketno komisijo za proučitev položaja v Mandžuriji, in prav tako je to poročilo tudi naslovljeno na svet DN, ki ga bo moral proučiti. Nato je španski delegat Ma-Hariaiza poudarjal razliko med kitajsko - japonskim sporam, ki se v glavnem tiče teh dveh držav, in vojaškimi operacijami kakor vpadom v Mandžurijo in prestopom japonskih čet čez železniško progo, kar spada na mednarodno področje ter se direktno tiče odnošaiev, temelječih na paktu DN. Tudi priznanje Mandžurije je močno skalilo mednarodne odnosa i e, ki se jih skuša v Ženevi urediti. To priznanje kaže, kako veliko vlogo iigra v tem vprašanju čas. Na vprašanje dr. Yena, ali so japonsko zahtevo proučili pravniki, prideljeni tajništvu DN., je De Valera odgovoril, da se je to zgodilo. Pravniki so bili soglasno mnenja. da ima svet DN pravico proučiti poročilo, in prav tako ima pravico dovoliti rotk, v katerem se ura mora poročilo predložiti. Generalni tajnik Drummond je zatem izjavil, da je poročilo prispelo v Ženevo 22. septembra in bo moglo biti izdelano šele med 1. in 8. oktobrom. Po več ko enourni debati je svet Društva narodov določil dan 1. oktobra kot za objavo Lytrtonovega poročila, 14. novembra pa naj bi se, če predsednik sveta drugače ne odredi, sestal v Ženevi svet DN, da prouči poročilo anketne komisije. Azijsko Društvo narodov Pariz, 24. septembra. AA. Iz Tokia po* roeajo, da je japonski vojni minister Ara-ki izjavil zastopnikom inozemskih listov, da nameravajo Japonca, če bi Društva narodov obsodilo japonsko akcijo v Mandžuriji, ustanoviti posebno Društvo azijskih narodov. Araki je dodal, da Japonska v nasprotju z glasovi, ki se zadnje čase ši-Tijo, nima namere takoj zapustiti Društvo narodov Samostojnost Iraka Ženeva, 24. septembra, o. Na dnevnem redu današnje seje sveta Društva narodov je biio tudi vprašanje poteka angleškega mandata nad Irakom in sprejema Iraka v Društvo narodov. Poročevalec je bil jugo-slovenski zunanji minister dr. Boško Jef-tic, ki je v daljšem govoru orisal položaj in izrazil zadovoljstvo nad vzpostavitvijo popolne samostojnosti Iraka. Angleški zunanji minister Simon se je toplo zahvalil za lep besede dr. Jeftida, ki je v svojem poročilu omenjal vlogo Anglije kot man-datorke. Svet Društva narodov je sprejel na znanje, da se mandat Velike Britanije nad Irakom konča v trenutku, ko se sprejme ta država v Društvo narodov, kar se bo najbrže izvršilo na prihodnjem zasedanju skupščine Društva narodov. Francoski de" legat Paul Boncour in italijanski delegat baron A-loisi sta v imenu svojih držav toplo čestitala Veliki Britaniji, da je tako odlično pomagala Iraku k samostojnosti. Terjatve DN Ženeva, 24. septembra. AA. Iz spomenice, ki jo je izdelal generalni tajnik Drummond o finančnem položaju Društva narodov, se vidi, da je dosegla še ne plačana vzdrževalnina držav — članic Društva narodov« — vsoto 17,049.120 zlatih frankov. Izmed vseh držav je doslej samo Anglija poravnala svoj prispevek za 1. 1932 v višini 3.466.450 zlatih frankov. Večina južnoameriških držav je še vedno v zaostanku s plačili. Največji dolg izkazuje Kitajska, ki je sedaj dolžna 9,462.645 zlatih frankov. Pogajanja Rumunije z Rusijo Rumunska vlada ie obnovila pogajanja z Rusijo za zaključitev pogodbe o nenapadanju Bukarešta, 24. sept. d. Rumunska vlada se je na prigovarjanje francoske vlade odločila, da sklene kljub predlogom londonskega poslanika Titulesca z Rusijo pogodbo o nenapadanju. Zdi se celo, da so našli glede na besarabsko vprašanje formulo, ki bo zadovoljila tako Rumunijo kakor Rusijo. Titulescu vztraja na svojem stališču, da nima pogodba c nenapadanju z Nemčijo poleg že podpisane Kelloggove pogodbe za Rumunijo nobenega pomena. Rumunski podanik v Varšavi, dr. Cadere, je odpotoval na Dunaj, da informira poslanika Titulesca, ki se tamkaj mudi, o stališču lu-munske vlade kakor tudi o drugih aktualnih vprašanjih. Do prvega sestanka med Litvi-novim in rumunskim poslanikom je došlo že na nekem poljskem kolodvoru, ko je potoval Litvinov v Ženevo. B-»kereSta, M. »ept g. V ospredju političnega interesa je vprašanje pogodbe o ne-papadanju med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo. Zunanje ministrstvo je objavilo opoldne komunike, v katerem tejavlija, da se politika rumunske vlade v tej zadevi ni iz-premenila. Pogajanja z Rusijo, kj so bil* svoj čas prekinjena, se bodo v kratkem v medsebojnem prijateljstvu nadaljevala. Pri tem vodi rnmunsko vlado iskrena želja, da utrdj mir in brani Interese rumunske države. Nadalje uradna izjarva demantjra govorice, da obstoja v tej zadevi med Titule-scom in romunsko vlado nesoglasje. >Ade-veruk ugotavlja, da so se pogajanja z Rusiijo pričela že prod enilim tednom in da je rumunski poslanik Cadere sondiral prj Litvinov glede ruskega stališča Bafle je Lit-vinovu pokazal večjo spravljivost kakor sivojčas v Ženovj. Vlada išče sporazumno s kraljem, način, ipo katerem bi se izločilo besarabsko vprašanje, ki je smatra rumnn" ska vlada za rešeno. Napredovanje učiteljev Beograd, 24. septembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v IX. poležajno skupino naslednji učitelji pripravniki, odnosno učiteljice pripravnice: Marija Mate pri Sv. Gotardu, Stanko Po-nikvar v Zagorju, Marija Ruter pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, Maks žitnik v Sevnici ob Savi, Ivana Kranjec v Veliki Polani. V VHT. položajno skupino so napredovali: Ladislav Razinger v Koroški Beli, Franja Galovič v Trbovljah in Albert Bregant v Nerapljah. AGRARNE DRŽAVE MORAJO SAME ISKATI IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE Minister Mohorič o konferenci v Stresi - Rezultat konference je razočaral in kaže, da od mednarodnih konferenc ne smemo pričakovati nobene posebne pomoči Beograd, 24. septembra r. Kakor znano, je bila pred dnevi zaključena konferenca v Stresi, ki naj bi pripravila načrt in sestavila pretPo-ge za gospodarsko obnovo srednje-in vzhodno-evre pskih držav. Rezultat kcnference je tak, da agrarne države z njo niso ničesar pridobile in so jo zapuščale z dokaj deljenimi občutki. Z ozirom na nade, ki so se stavile na konferenco in njeue negativne rezultate se je vaš poročevalec obrnil na ministra trgovine in industrije g. Ivana M o h o r i č a s prošnjo, da izrazi svoje mnenje o rezultatih konference. G. minister se je prošnji ljubeznivo odzval in dal naslednjo izjavo: Mednarodna konferenca v Stresi, ki se je vršila v svrho ekonomske rekonstrukcije južno-vzhodne Evrope, ni rodila pričakovanih konkretnih sklepov. Namesto tega smo prišli, kakor je izjavil sam predsednik konference, v novo etapo v reševanju kompliciranega vprašanja gospodarske obnove Evrope. Napravili smo morda na tem potu korak ali dva naprej, a še ta skromni rezultat predstavlja samo predloge za tako zva-ni začasni gospodarski odbor evropske unije in morda za svetovno gospodarsko konferenco, ki bi morala o tem ponovno razpravljati in te .predloge šele odobriti. Gospodarski in politični momenti so v enaki meri preprečevali stvarnejšo, radikalnejšo rešitev problema agrarnih držav Evrope in zdi se, da so ti momenti prevladovali nad splošnim občutkom medsebojne odvisnosti in potrebne solidarnosti Povsem naravno je, da so agrarne države južno-vzhodne Evrope nezadovolj- ne in razočarane. One so kot enoten agrarni blok, osnovan v kolektivno obrambo lastnih interesov in olajšanja mednarodnega sodelovanja, v niza svojih konferenc dovolj jasno pokazale pot, ki vodi k uspešnemu ozdravljenju njihovega gospodarstva. Ta pot je: postopni povratek k režima gospodarske svobode, odstranitev vseh ovir pri zamenjavi blaga, zlasti pa revalorizacija (dviganje) cen žita, kar predstavlja najnujnejši ukrep, ker je to najboljša pot za zopetno vzpostavitev gospodarskega in finančnega ravnotežja agrarnih držav. Glede prve zahteve se, kakor izgleda, ni moglo ničesar doseči. Druga zahteva je dovedla do gotovih predlogov, ki predstavljajo deloma nadaljevanje dosedanje akcije za sklepanje preferenčnih sporazumov, deloma pa predvidevajo dopolnilne ukrepe k tem sporazumom v obliki fondov, iz katerih bi se s prispevki vseh evropskih držav financiral izvoz viška cerealij, ki niso omenjeni v sklenjenih preferenčnih sporazumih. Čeprav izgleda, da se bo v bodoče pre-ferenčni sporazum bolj toleriral kakor dosedaj, kar bo ne samo olajšalo sklepanje novih takih sporazumov in jim dalo večjo vrednost, pa agrarne države kljub temu ne morejo biti zadovoljne s takim razvojem tega problema. Agrarne države so kot pogoj za svojo gospodarsko obnovo postavile zahtevo, da se jim v bodoče p referenčni tretman zasi-gura ne samo za cerealije, marveč tudi za živino, sadje, jajca in drage poglavitne proizvode njihovega izvoza. Konferenca v Stresi pa ni dosegla niti tega, marveč je p referenčni sistem omejen samo na tri skupine agrarnih pridelkov, t. je pšenico, rž in koruzo. Prav tako na konferenci v Stresi ni bila sprejeta zahteva agrarnih držav po suplementarnih kontingentih, ki bi služili izključno za odplačilo dolgov agrarnih držav v blagu. Kakor je iz tega razvidno, apniške države še vedno nočejo uvideti, da je edina pot, po kateri lahko pridejo do svojega denarja: avoz iz držav-dolžnic. Nasprotno, apniške države še ta avoz na vse mogoče načine otežkočajo. Niti omenjeni fond ne predstavlja neke določene rešitve. V tem pogledu je nesoglasnost med posameznimi državami najbolj očitna in to vprašanje se bo reševalo šele naknadno. Toda treba je naglasiti, da zamišljeni prispevki evropskih držav v fond za revalorizacijo žitnih cen niso predvideni kot enostranska podpora agrarnim državam, marveč se od njih zahtevajo druge koncesije v pogledu znižanja raznih drugih carin. Vprašanje gospodarske obnove južno-vzhodne Evrope torej na konferenci v Stresi ni niti od daleč rešeno. Ni sicer izključeno, da bo nadaljnje prizadevanje agrarnih držav rodilo povoljnejše uspehe, toda konferenca v Stresi je znova pokazala, da se od mednarodnih konferenc v tem pogledu ne sme mnogo pričakovati. Mi bomo sprejeli vsako olajšavo, ki nam bo ponudena, toda pravilno in uspešno rešitev bodo morale poiskati agrarne države same. V iskanja te rešitve se bo morala po mojem mnenja gibati vsa bodoča akcija držav, združenih v agrarnem bloka. Nemčija vztraja pri abstinenci Posredovanje angleškega zunanjega ministra med Nemčijo in Francija Ženeva, 24. septembra, d. Angleški zunanji minister John Simon je snoči pose« til v hotelu »Carlton« nemškega zunanjega ministra Neuratha in se z njim razgo-varjal skoro dve uri. O poteku Tazgovora molče na obeh straneh, gotovo pa je, da sta se oba zunanja ministra razgovarjala o razorožitvenem vprašanju. Kakor zatrjujejo, niso bila od nobene strani predloženi gotovi predlogi in tudi nadaljevanje razgovorov ni bilo določeno. V italijanskih in angleških krogih zatrjujejo, da je Simon nemškemu zunanjemu ministru pojasnil namen angleške spomenice, da bi odstranil gotova nerazpolože-nja, ki so nastala zaradi nje v nemški javnosti. Vse kaže, da skuša Anglija posredovati med Francijo in Nemčijo. V krogih nemške delegacije demantirajo pariško vest, da se je Nemčija obrnila na neko izvenevropsko velesilo s prošnjo za posredovanje v vprašanju enakopravnosti, ki nai bi ji omogočilo nadaljnje sodelovanje na razorožitveni konferenci. Za ta ko* rak ni bilo nobenega povoda in se Nemčija toliko časa ne bo udeleževala razorožit-venih pogajanj, dokler se na nasprotni 6trani ne pokaže izprememba v naziranjih. Urad razorožit vene konference se je včeraj popoldne ponovno bavil z vprašanjem, ali je upravičen raznravljati o političnih vprašanjih ter predložiti glavnemu odboru konference, ko se bo sestal k zasedanju, izdelane predloge. Predsedstvo konference je o tem razpravljalo tudi danes popoldne. Prihodnja seja bo bržkone v ponedeljek popoldne, ker bo dopoldne le krotka otvoritvena seja skupščine Društva narodov. Predsednik razorožitvene konference Henderson bo odpotoval v sredo iz Ženeve za kakih 10 dni, da se bo lahko udeležil seje izvršenega odbora in kongresa angleške delavske stranke. V času njegove odsotnosti bržkone ne bo nobenih sej urada razorožitvene konferen-ce. Ženeva, 24. septembra, g. Angleški zunanji minister Simon je imel dopoldne zaseben razgovor 6 Paulom Boncourjem, kate« rega je obvestil o 6vojem včerajšnjem razgovoru z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Zagotavljajo, da je prišlo pri tem razgovoru do absolutnega sporazuma v naziranjih Anglije in Francije v vprašanju nemške enakopravnosti ki nemških zahtev. Oba državnika bosta nadaljevala svoja posvetovanja. Nemški zunanja minister Neurath je sklenil, da 6e ne bo oziral na pismo Hendersona. v katerem izraža upanje, da bo Nemčija zopet zavzela svoje mesto na razorožitveni konferenci. Neurath vztraja torej pri svoji zahtevi ter bo pustil v uradu konference obrazložiti svoje mnenje po prijateljskem državniku. Danes je imel Neurath ponovno privaten razgovor s predsednikom razorožitvene konferenc*" Hendersonom. Berlin, 24. septembra. AA. Društvo bivših nemških oficirjev je poslalo kanesdar-ju Papenu pismo s pozivom nemški vladi, naj brez odloga razglasi, da Nemčija ne priznava več klavzule versailleske mirovne pogodbe o nemški krivdi za svetovno vojno in tako proglasi versaillesko mirovno pogodbo kot brezpravno. Zopet Gandhi odobril sporazum z nedotakljivimi" Sporazum med indskimi nacijonalisti in pariji je bil dosežen včera j popoldne - Gandhi bo prenehal gladovati, ko prispe Macdonaldov pristanek Poona, 24. septembra, g. Zaradi slabosti se je Gandhi že dvakrat onesvestil. Z velikim trurlem drži oči odprte ter govori s svoiimi čuvaii zelo tiho. Jetniški zdravniki pričakujejo najhujše, ako se Gandhi ne odloči, da prekine srladovno stavko. Ko so snoči prispeli voditelji Indov, da nadaljujejo v Gandhijevi prisotnosti pogajanja, so pripustili le nekaj oseb k njemu. V Sringarju je prišlo do krvavih spopadov med Indi in muslimani. 30 oseb ie bilo hudo ali pa lažje ranienih. Nastopiti ie moralo več oddelkov policije, da so preprečili nadaljnje nemire. Pozno popoldne je prišlo v relici Gandhi-ja med voditelji Indov do sporaznma o stališču »nedotakljivih«. Mnrdonald je bil o tem takoj obveščen ter naprošen, nai ga odobri. Sporazum bo najbrž v ponedeljek odobren s podpisi vseh voditelje 7. Gandhi je torej dosegel cilj svoje gladovne stavke, ki jo bo najbrž po podpisn dogovora v ponedeljek prekinil. Dogovor med Gandhijem, »nedotakljivi- mi« in indskimi voditelji določa, da dobe »nedotakljivi« 148 mest v pokrajinskih zakonodajnih skupščinah. Razen tega bi »nedotakljivi« dobili tudi gotovo število mest v osrednji zakonodajni skupščini na podlagi splošnih volitev. Za prvih 10 let je določen poseben volilni sistem- Dogovor omogoča tudi vstop »nedotakljivih« v javne službe. V kablogramu, ki so ga voditelji Indov in »nedotakljivih« poslali Maedonaldu, izjavljajo, da pošlieio v »ois sklenienega dogovora vladi v Bombay, ki ga bo poslala indijski vladi in britanskemu ministrskemu predsedniku. Ker se Zv-.^vsiveijo stanje Gandhija od ure do ure slabša, nadaljuje kablogram, smo hoteli preprečiti katastrofo ne samo v njegovem interesu, nego tudi v nacijonal-nem interesu. Zato vas prosimo, da umak nete sklep o ločenih volitvah, da Gandhiju omogočite prekinitev posta.^ Vsako zavlačevanje bi oeražalo nieeovo življenje in razburkalo javno mnenie Tndija s tesnobo Jaka vaše takojšnje odločitve. zavrnjeni bolgarski teroristi Beograd, 24. septembra. AA. Banska uprava moravske banovine poroča, da so v lužiškem srezu pri Goli Čuki dne 23. t m. ob 19-30 prestopili našo mejo iz Bolgarije štirje moški, ki so 100 m od meje naleteli na našo obmejno stražo. Straža jih je pozvala, naj se ustavijo, toda neznanci so nato odgovorili s streljanjem, na kar je tudi naša straža začela streljati Napadalci so se umaknili v bližnji gozd na meji. Ker je bila že tema, se je šele drugi dan mogla izvršiti preiskava terena. Na kraju spopada so našli peklenski stroj, prazno čutaro, kos kruha in nekaj živeža, plašč in še nekaj manjših stvari. 50 korakov od ondot so odkrili še drugi peklenski stroj, ki je bil zavit v moder papir. Kakih 10 korakov dalje pa so našli plašč, ki je bil preluknjan od strelov. Hasslova misija v Rimu Beograd, 24. septembra p. Dosedanji nemški poslanik v BeogTadu von Hassel jo imenovan za poslanika v Rimu. Nemški listi obširno komentirajo to imenovanje in naglašajo, da sipada Hassel med najodlič. nejše diplomate Nemčije. Svoječasno je bil določen že za zunanjega ministra. Njegovo imenovanje za poslanika v Rimiu smatrajo za dokaz, da hoče Papen uvesti v nemški diplomaciji konservativno strujo. Glavna naloga Hassla v Rimiu bo, da prepreči naraščanje vpliva narodnih socialistov v rimskih krogih. Kakor javljajo iz Berlina, bo nemška vlada zaprosila za agrement za svcujega novega poslanika v Beogradu še te dni V Beograd pride dosedanji državni tajnik in delegat pri Društvu narodov Du-four Feromce. Novi poveljnik mariborske garnizije Beograd, 24. septembra p. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim je postavljen za poveljnika garnizije v Mariboru peša-dijslti podpolkovnik Marko Nikolič, dosedaj komandant H. bataljona 40. pešpolka. Nov umor v Sofiji Sofija, 24. sept. č. Krvavi obračuni med makedonstvujuščimi se nadaljujejo. Sinoči je padla v tej bratomorni borbi zopet nova žrtev. Tokrat je plačal s svojim življenjem protogerovec Peter Pavlovič Stankov. Ko se je zvečer vračal proti domu. ga je začel zasledovati neznan moški Nenadoma je morilec oddal na Stankova od zadaj re-volveaski strel in ga smrtno zadel v glavo. Madžari bi radi posnemali Nemce Budimpešta, 24. sept. M Madžarska vlada je na zahtevo rimske vlade pristala na to, da bodo pri vseh bodočih nacionalnih in vojaških manifestacijah javno nastopile vse one vojaške formacije in one vrste orožja, ki so Madžarski po trianomski mirovni pogodbi prepovedane. To naj bi bila javna demonstracija za revizijo mirovnih pogodb in moralna okrepitev nemške zahteve po enakopravnosti v oboroževanju, ki bi se morala via faoti uveljaviti tudi za Madžarsko. Buditi slišni? Ji Spor o problemu slovenstva, ki ga je nedavno za lase privlekla v javnost majčkena skupina naših kulturnih delavcev, je končan z njenim strahovitim porazom. V obupno prizadevanje pigmejcev, kako fci utesnili in omejili dinamiko našega narodnega življenja v kolovoze svoje lastne ozkosrčnosti, je s svojo avtoritativno besedo posegel prvak naše poezije in mojster naše besede Oton Župančič ter z moško odločnostjo zavrnil njihovo kratkovidno ideologijo v prave meje. Z Župančičevo izjavo v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona«, ki jo je naš list v izvlečku ponatisnil že v petek, je pravda o problemu slovenstva za omenjeno maloštevilno skupino izgubljena in široka javnost je z Zupančičevo v kulturno-političnem pogledu prevažno izjavo dobila z najbolj poklicane strani potrdilo, da je ozkosrčno samoslovenstvo temna zabloda, ki bi mogla zavreti ves naš razvoj in proti zdravemu življenjskemu instinktu našega ljudstva postaviti kot maksimo cmeravost, domišljavost in bolno megalomanijo. Budni čuvarji — obzirna Župančičeva ironija na naslov ljudi, ki bi jim Can-3.ar rekel nahodni cerkovniki — so slovenski problem rešili tako, da so nam za vse večne Ča3e predpisali pot, pravec in cilj življenja. Ustvariti moramo na na-Sih tleh nove Atene ali novo Florenco. Pustili so nam samo alternativo, da se odločimo za eno ali za drugo. Naš narod bi se ne smel svobodno izživljati, kakor mu veleva njegov zdravi življenjski na-j:on, marveč bi moral pričeti graditi nove Atene ali ncvo Florenco, vzporedno s; tem pa še velikanski zid kitajskih razmero ob Sotli in Kolpi, da se obvaruje škodljivih vplivov z juga na našo duhovnost. Ni niltako čudo, da Oton Župančič ni mogel molčati spričo te brezrprimerne smešnosti. Oton Župančič pa ima tudi nad vsak clvom vzvišeno legitimacijo, da poseže 1 ot arbiter v spor o problemu slovenstva in da v njem odloča z jasnočo svojih mi-Bii. s prepričevalnostjo svojih argumentov in s svojo toplo ljubeznijo do našega naroda. Njegova pesniška dela od nekdaj preveva zavest nevarnosti, ki preti našemu narodu iz tujine. S toploto svojih verzov je približal trpljenje naroda srcu vsakega posameznega Slovenca, ko je zapel o vranih, ki nosijo črne pozdrave od Save, od Soče, od Drave. Postavil nam je štiri mejnike — Celovec, Maribor, Gorica, Trst — s prstom je pokazal, kje krvavi naše narodno telo. ob Sotli in Kolpi pa ni postavljal mejnikov, ker tam meje ni. S pesmijo na ustih in z ljubeznijo v srcu je spremljal naše ljudi, ki jih je glad gonil z domačih tal v vvestfalske rudnike in preko morja, goječ tiho nado, da bo domovina vendarle priklicala te lastovke v rodno gnezdo. Bil je glasnik naše boli in našega hrepenenja po svobodi, njegova pesem je bila mladini — kladivarjem — svetla luč na težkem potu, ki ga je narod podzavestno in nagonsko usmerjal v zarje Vidove. On je med prvimi s svojo globoko pesniško intuicijo začutil »tisti veliki strah, ki je šel skozi vsako zavedno slovensko srce. ki je mučil vse naše velike ljudi, ker niso mogli zapreti oči pred dejstvom, kako se slovenstvo od zunaj ruši, kako se zožuje območje slovenskega jezika.« Kdor je občutil s pesnikom ta veliki strah in se obračal po bratsko pomoč proti jugu, so ga »budni čuvarji«, nagnali s polinteligentom, s povrnšim časnikarjem in s sebičnim politikom, obenem pa so mu natovorili očitek strahopetno-vti, češ: kaj naše majhno število in ogromni milijoni sovražnikov, duh bo odločal! »Kakor da živimo v nekakem mi- stičnem kraljestvu duhov«, jim odgovarja Oton Župančič in kakor da so številne množice naših sovražnikov golazen brez duha, pri nas pa je njega monopolni in neusahljivi izvirek, bi pristavili mL Rekli smo: Ob Sotli in Kolpi Oton Župančič ni postavljal mejnikov slovenstva, vedoč da se Slovenec na tej strani ne more izgubiti. Sam je o priliki Dom-janičeve proslave v operi dejal, da so le gol slučaj, neznatna imponderabilija usmerila njegov korak v kulturno sfero tostran Kolpe; ponovno je to poudaril v svoji zadnji izjavi, ko bi ga bila zopet neznatna zadeva pripeljala v območje srbščine in hrvaščine. Zato se Župančič ne boji oploditve s te strani, marveč »budnim stražarjem« priporoča: Tam, kjer se ni bati, se ne boj. In ne omejuj možnosti, ne oviraj bodočnosti! K izredno jasnim Župančičevim besedam je težko kaj dostaviti. Vsak komentar bi oslabil spontano in globoko občuteno ogorčenje pesnika, ki je moral iz svoje rezerve, da nauči pameti one, ki hočejo z nekako suverenostjo samozvan-cev določati našemu ljudstvu življenjsko pot in z visokega piedestala namišljene veličine proglašajo za slabe domoljube vse one, ki brez pridržkov ne pristajajo na siromašno ideologijo nepoklicanih čuvarjev in nepotrebnih zaščitnikov slovenstva. Njihovo pojmovanje označuje pesnik za nestrpno, megalomansko in jalovo ter porojeno iz strahopetstva in precenjevanja samega sebe. Sicer huda, toda pošteno zaslužena lekcija. Ko so vstali ti budni stražarji in sredi čistega miru prav po nepotrebnem udarili plat zvona, je bil del naše javnosti nekoliko zastrašen in desorientiran; mladina, ki je plavala v tej blodni struji, je z navdušenjem, vrednim boljše stvari, pritrdila alarmu ter v trenutku prve brezglavosti sklepala izjave udanosti in solidarnosti borcem za kermetično izolacijo slovenstva Bila je podoba, da pod-raščajoee pokolenje ne pozna Župančičevih pesmi, v katerih se prepleta v raznih oblikah srca velika skrb za obstanek našega rodu. Šlo je za »budnimi* stražarji« in se naenkrat znašlo v zagati s svojimi čudnimi voditelji. Zato bo izjava Otona Župančiča, ki je s svojo umetnostjo pomagal vzgojiti k pravemu domoljubju vso mladino polpretekle dobe, zavedeni mladeži dobrodošel vodnik iz meglenega labirinta, kamor je zašla, misleč, da se bori za dobro stvar. Saj je morala medtem že spoznati, da služi jalovi ideologiji, neposredno pa podpira one, ki so iz grde politične špekulacije navrnili mlado navdušenje v svojo usehlo strugo. Svoj esej o bistvu slovenstva je Oton Župančič naslonil na osebnost ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, ki je že s prvim svojim korakom na jugoslovenska tla korenito desavnuiral naše »budne stražarje«, ko je z vedrim smehom in z globokim ponosom ugotovil: Dalmatinci so moje ljudstvo- maj narod. To herezijo, ki bije v obraz ideologom samoslo-venstva, so slednji Adamiču velikodušno odpustili, češ, saj ne pozna naših razmer. In resnično, samo pod zornim kotom naših prilik se da Adamičevo čustvovanje označiti za krivoverstvo. Bridka pa je, da z enakim očitkom ne morejo pošteni in možati Župančičevi izjavi vzeti niti trohice njene resničnosti, pravilnosti in utemeljenosti. Veliko delo je izvršil Oton Župančič, ko je z umestno brezobzirnostjo nastopil proti duševnemu incestu — Župančičeva beseda! — ki so mu pripravljali pot budni stražarji, hoteč slovenstvo za vse čase potisniti v osamelost, ozkosrčnost in ob-skurantstv" (Piataittica v • ca; Bahovec Vas stori mla-. .. .,_. de, okretne, vitke in du-Ig-i:^;!^ ševno sveže. Zavitek Din 20.— v apotekah. 273 Grške voffitve Danes se vršijo na Grškem volitve v' parlament. Posebne razmere so dale volilnemu gibanju prav poseben značaj in povzročile, da je bila voli'na propagan da ze.lo živa jn da se pričakujejo voK-lni izidi z veliko napetostjo. Gospodarska kriza, ki je pritisnila s posebno hudo težo tudi na Grčijo, je povzročila, da je občinstvo postalo v velik; meri nezadovoljno z vladnimi predstavniki. Ker pa so to republikanci, se sedanje razmere hote ali nehote primerjajo z lepim; starimi časi, ki so bili na Grškem -monarhfstič. ni; dn tako postaja v popularni predstavi staro kraljestvo antiteza _ sedanji republiki, ki jo vod; Venizelos, vodil zlasti skozi naj-hujšo dobo. Tak razvoj gospodarskih razmer je že sam po sebi prispeval k temu, da so akcije monarh;stičnega kri.la zelo poskočile, da ei je rojalistična lrjudika stranka, ki jo vodi Tsaldaris, silno opomogla in da je treba računati! z mogočnim njenim napredkom. Toda čim je monarhistični tabor enotno organiziran v eni! politični stranki pod preudarnim vodstvom Tsaidarisa, so republikanci razcepljeni na več strank: vse te so se sicer razvile iz prvotne liberalne stranke, stoječe pod vodstvom živahnega >večnega revolucionarja« Venizelosa, vendar sj k!j»ub temu danes med seboj močno nasprotujejo. Venizelosova popularnost je zadnji čas zelo trpela in poznavalci razmer trdijo z gotovostjo, da bodo venizelisti pri današnjih volitvah prav temeljito na-vadovaij in da je kar izključeno, da bi v bodeči zbornic; imel} večino. še več, vprašanje je celo, če bodo vse republikanske stranke skupaj dosegle večino. Stotisoči maioazijskih beguncev, M so postal; poglavitni pristaši republiikanizima, ker je monarhija zakrivila nacijonalno katastrofo in povzročila, da so morali iz toliko tisočletne domačije, se ne čutijo vsi enako dobro v novi situaciji; zato niti njihova opora republikanski stvar; nI več tako povsem izven dvoma. V notranjosti, pretežno agrarni, zlasti v Moreji, pa so se šanse rojalii-stov najtemeljiteje utrdile, saj so bile tu od nekdaj najmočnejše. V celoti torej niti ni več gotovo, da bi imele V6e republikanske stranke skupaj večino nad T3aldarisovo Jjudsko stranko. In ravno to daje volitvam prav poseben značaj, to veča napetost i.n podžiga nervoz-nost v pričakovanju. ?„aj potem, se vprašuje politični svet. Ts-aldaris je sicer videti zmeren; prav nič se mu ne mudil z roj ali-stičnimi parolami, marveč samo naglasa načelo ljudske volje. Ako pa se .izkaže, da je ta monarhistična, da je stranka dobila večino, ,potom .postane tudj njegova zmernost drugačna ,Ln se nedvomno postavi vprašanje — oblika vladavine. Tako gledajo opasnost monarhistilčne reakcije na republikanski strani, dočim se vojaški krogu pripravljajo na najenergičnejši odpor. Vodita; vojašk; krogi, znani generali s političnimi ambicijami", se pripravljajo, da posežejo aktivno v potek stvari, ako bi se Tsaldarisevi stranki zares nasmejal uspeh. T; generali so neizprosni republikanci in odločeni, da iizvr&e z armado državni prevrat. ako b; imeli monarhisti z volitvami dospeti zopet v sedlo. Ta njihov afront pa ima tudi prav posebno ozadje. Isti! general; so namreč izvedli prevrat leta 1922., zrušili monarhijo in pni -tej priliki justl-ficirali voditelje ljudske stranke, ki so jih kot ministre (krivil; za katastrofalni poraz Zmaga Tsaldarisova bi mogila pomeniti obnovo procesa in reakcijo, ki bi nedvomno napravil konec marsikateri generalski — kariijeri. Ta zadeva potemtakem temeljito komplicira grške politične odnošaie in povečuje politična nasprotja Vmešavanju vojske v politiko pa ne nasprotujejo samo rojaljstj, marveč tudil mnogi republikanci; naklonjeno pa računa z njim za skrajni slučaj tudi Venizelos, kar 3o mu nasprotniki sLLno zamerili. Taka je situacija pred volitvami. Ako «e de razpoloženje volilcev zares tako močno premaknilo na monarhistično stran, kakor se napoveduje, potem b; mogle pomeniti današnje volitve pričetek hudih notranjih komplikacij. Aiko pa je večina volilcev ostala zvestih republiki, se a tem otoeta mirnejš; razvoj države. Nova švedska vlada Stackhtfm. 24. serpt. AA. Nova švedska vlada, sestavljena iz samih socialistov, Je ipopoldne prisegla Predsednik vlade je iHansson, zunanji minister Sandler, finančni Wiforte, minister za vojsiko Vennerstrom (minister za trgovino Fritjof Eokiman, Beograjski proces pred zaključkom Beograd, 24. sept. p. Danes »o so v procesu proti dr. Jovanoviču in tovarišem nada lijevad; govori hrami-teljev obtožencev. Prvi Je govoril branite!j obtoženega rti. Jaka Daviiča dr. Samojlo Demajo. NaglaSai je, da je Davičo še mlad dečko, ki se ni nikdar bavll e politiko. šele zadnji! mesoc se je pod vplfivom prof. JovanovIjSa zaplet«! v to afero in al zagrešil ničesar proti z konu o zaščiti države. Zato apelira na iw» dišče, da ga jprosts. Zagovornik poštnega uradnika Demetr-j Dediča dr. Marko Natlačen je zasnoval svo) zagovor predvsem na to, da Demič ni vrstil inikriminiranih dejanj v službi, marveč v svojem prostem času. Bil je vedno do'bo» Jugosloven iin je celo prestopil iz katoliška v pravoslavno vero. Branitelj obtoženega Trifunoviča, ar Vujanac, je pobijal navedbe obtožnice glede svojega k-lijenta in naglašal, da nI bi' no komunist, ne anarhist i.n ne terorist. Njegovo dejanje bi spadalo kvečjemu -pod člen 64. tiskovnega zakona. Dokazujoč, da eo-drfšče za zaščito države zaradi tega ni kom-petentno, je prosil, naj njegovega k-lijenta oprosti. Dr. Velko Petrovič je zagovarjal obtože. nega novinarja Sržentiča, k; je sodeloval pri sestavil Jovanovičeve hrošure in poskrbel za njen natos. Dokazal je, da v brošuri ni nič takega, kar bi bilo pTotj državi, ter naglašal, da je imel njegov klijent zgolj dobre namene. Tudi on je -plediral za popolno oprostitev. Zadnji je danes govoril dr. Rajko Djcr-manovjč, ki zagovarja obtoženega zdravnika dr. Širno MJIoševiča. Navaja; je, da se delovanje njegovega kliijenta ni nanašalo na Izprememlbo državne ursdltve, marvč da je Imel samo namen sodelovati pri snovanju nove stranke. V ostalem pa se je zagovornik bavil z znonstvenim delom svojega kliijenta in ga predstavljal kot medicinsko kapaciteto, ,ki uživa sloves odličnega parazitol-oga Ob 1 je -čila razprava prekinjena in »e bo nadal-jevala v ponedeljek. Iz gornjegrajskega okraja V Gornjem gradu. 23. septembra. Organizacija vsedržavne stranke v našem srtzu prav lepo napreduje, čeprav je na delu vse polno ljudi, ki bi radi zavrli njen raz-voi Odkrito in javno se ti ljudje ne upajo nastopati, tem bolj pa rujejo proti JRKD na tihem in skrivaj, razširjajoč med ljudstvom o režimu in stranki najrazličneiše lažnive vesti. No, ljudstvo tem vestem nič vec ne naseda, ker se je že neštetokrat prepričalo, da se doslej še ni ničesar uresničilo kar so gospodje okrog Vrbovca napovedovali. Tudi sreski odbor JKKD je pridno na delu. Pretekli četrtek je sklical sejo v Bočno ter pozval nanjo tudi domačega poslanca g. Rasta Pustoslemška, ki se je vabilu tudi odzval ter priredil pred sejo sest*ne svojih volilcev \r Bočne in okolice v Žmav-čevi gostilni. Sestanka se je udeležilo prav lepo število volilcev, ki eo z največjim zanimanjem sledili poslančevim izvajanjem. Največjo pozornost pa je vzbudilo poslan-čevo izčrpno poročilo o stanju agrarne reforme in o vladnem načrtu novega zakona o razdolžitvi kmeta. Gosp. poslanec je med drugim navedel vzroke, zakaj ie poljedelski minister odredil, da se naj za 2. avgust določena agrarna komisija, ki bi imela urediti pašniško vprašanje na škofovem velepose-stvu, odgodi za nedoločen čas ter očrtal motive, ki eo ga vodili, da je dal svoj pristanek k imenovanju za člana odbora, ki naj začasno prevzame upravo onih gozdov v dravski banovini v svoje roke, ki so bili z zakonom o agrarni reformi razlaščeni. Govoreč o novem zakonu v varstvo kmeta, je g. poslanec poudarjal, da poteče veljavnost starega zakona v zaščito kmeta 11. novembra. Ker pa ee razmere še niso tako temeljito spremenile, da bi se lahko pustilo kmeta brez posebne zaščite, pripravlja vlada nov zakon, ki bo bolj kakor stari upošteval dejanske razmere in nudil potrebno varstvo po možnosti ne samo kmetu, marveč tudi onim, ki so ž njim v tesni zvezi. Da se da Narodnemu predstavništvu možnost, da se temeljito in vsestransko posvetuje o novem zakonu, bo veljavnost starega zakona podaljšana za en mesec. Tako bo Narodna skupščina lahko mirno in brez vsakega prenagljenja, upoštevajoč razmere v vseh posameznih banovinah, izdelala zakon, ki bo res na korist vsem kmetovalcem. Zborovale i so vzeli z zadoščenjem na znanje poslančevo poročilo ter zlasti na predlog župana bočenskega g. žehlja odobrili njegovo postopanje v stvari agrarne reforme. Zupan občine okolica Mozirje g.^Venee Žnideršiž je načel vprašanje trošarine na vino in žganje ter naglašal, da stoje vse občine v dravski banovini zaradi novega tro-šarinskesa zakona pred gospodarskim polomom. Prosil je g. poslanca, naj se zavzame za to, da bo ta zakon spremenjen, kar je le-ta radevolje obljubil- G. Martin Zidarn iz Šmartnega v Zadretju, je sprožil vprašanje ribolovov na veleposestvih, ki so pod agrarno reformo. Razpredla se je daljša razprava, tekom katere je dal g. poslanec R. Pustoslemšak vsa potrebna pojasnila. Po dveumem trajanju je župan g. Zehelj zaključil dobro uspeli zbor. Pod predsedstvom g. dr. T. Sbrizaia se je nato vrfiila seja sreskega odbora JRKD. Na njej so razpravljali o raznih aktualniji organizacijskih in osebnih vprašanjih. Prihodnja seja sreskega odbora bo na Ljubnem. Posrečena konverzija francoskih rent Pariz, 24. septembra AA. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, je finančni minister sporočil, da se je konverzija popolnoma posrečila. V izplačilo je bilo predloženih samo za dve milijardi frankov obveznic od 85 milijard. Ves ostali znesek bo konventiran. Posvetitev temeljnega kamna nove palače ministrstva za socialno politiko Jutri bodo v Beogradu slovesno pos ministrstva za socialno politiko in Ivana Beograd, 24. septembra v. Povodom blagoslovitve temeljnega kamna nove zgradbe ■ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki bo v ponedeljek v ulici Miloša Velikega, na prostoru, zvanam Gu-benac, jO •vaš dopisnik posetil ministra za socialno polit-ko in narodno zdravje g. Ivana Puclja, ki mu je izjavil naslednje: Gin sem prevzel ministrstvo za socialno poditiko in narodno zdravje, je bjla ena mojih prvih nalog, da najdem izhod iz težke »stanovanjske krize« ministrstva za socialno poli-tiko in narodno zdravje. Ministrstvo vrši neštete posle, ki se tičejo vseh panog človeške revščine. Imam mnogoštevilen uradniški aparat, ki je nastanjen v zelo neprimernih prostorih. Poslopje, v katerem se sedaj nahaja ministrstvo, je Trt. Io« Jano za liotel in ni skoro v celi zgradbi niti ene primerne sobe za uradno po slov a nje. Sobe so majhne in nekatere med njinij nad vse slabo razsvetljene. Arhivsko urad-ništvo pa mora delati celo v prizemlju, v prostorih, ki so bili zgrajeni za hotelske kleti, če se pomisli, da p-lačuoe ministrstvo za to neprimerno zgradbo jn njene pomanjkljive prostore 744.000 Din najemnine na leto. potem bo takoj vsakomur razumi jtlvo. zakaj sem se s tolikšne energijo odločil za zidanje lastnega poslopja. Nova zgTadba, ki ji bom-o položili temelj v ponedeljek, bo stala pod kompleksom bolnišnic .in blazni-ce, torej na torišču svojega delokroga Zgradba bo trinadstropna in bo imela 125 velikih svetlih, udobnih iin higijensko zidanih soib, dočim razpolagamo sedaj z 88 ne primernimi j,n po ve∈ premajhnim; sobicami kljub ogromni najemnin;, če še dodam, da bo nova stavba veljala komaj 6 vetili temeljni kamen nove zgradbe narodno zdravje — Izjava ministra Puclja milijonov Din in bo torej z najemnino plačana v 7 letih, da denar ni vzet iz proračuna, nego iz fondov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ootem je jasno, da je bilo tudi z gospodarskega stališča nujno potrebno sezidati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje lasten dom. Seveda polagam še večjo važnost na politično vrednost lastnega krova. Taso razni mejo in tolmačijo to dejstvo tudi oni, ki jim je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v prvi vrsti namenjeno. Za danes omenjam samo pismo generalnega tajnika delavskih zbornic, dr. Zivka To-paloviča, ku mi je na moje p©va>b.i3o k si a v. nosti odgovoril naslednje: ^Beograd, 23. septembra 1932. Goepka gorska dirka za avtomo« bile in motocikle. ki bo vodila po najbolj goratem terenu naše države. Danes popoldne ob 5. se je vršila slavnostna seia, katere so se udeležili zastopnik kralja. /:a-stonniki vlade, parlamenta, mestne občine vseh Avtoklubov v državi ter razni drugi odličniki. Ljubljanska Avtoklub sta zastopala predsednik g. Avgust Prapotnik in podpredsednik g. dr. Ciril Pavlin. Vojaške vežbe žel. osobja B0" grad, 24. septembra A A. Na vlogo generalne direkcije državnih železnic naj bi se eksekutivno osobje ne klicalo na vo-jašike vaje v dobi izvozne sezone, je minister za vojsko in mornarico odredil, da se vojaški obvezanci, ki spadajo v eksekutivno csobje železniške službe, ne bodo klicali na vaje med izvozno sezono, ki se je začela 15. septembra. Mlada žrtev zvodništva Zagreb, 24. septembra n. Na zagoneten način je izginila že v sredo popoldne 13-letna hčerka železničarja Zorica Sčurič. Policija misli, da je dekle, ki je bilo za svoja leta zelo razvito, postalo žrtev kake zvodnice in vedi v tej smeri preiskavo. Dva obupanca Ljubljana, 24. septembra. Na Glincah so bili ljudje danes popoldne priče precej razburljivega dogodka. Pri Vojnovičevem mostu, kjer se stekata Gra-daščica "n Glinščica, so potegnili iz vode brezposelnega delavca Anrona Gregorca. Mož je star 52 let, rojen na Brezovici, pristojen na Dobrovo pri Ljubljani. Ko so ga spravili na suho, je prihitela ponj reševalna postaja in ga vsega premočenega in premra-žc iega prepeljala v bolnico. Tu pa so ga enostavno osušili, na kar ga je prevzela v oskrbo odgonska postaja na magistratu, ki ga bo v teku jutrišnjega dne odpravila v dom c vinsko občino. Iz občine Brezovice je tudi Frančiška Ur-šičeva, žena delavca tobačne tovarne, ki je obupala nad življenjem. Živčno je precej bolehna in razburljiva. Pa se je danes zaradi malenkosti s porekla v družini m takoj nato segla po lizolu. Mož je to opazil, ji strup odvzel in poskrbel, da so ljubljanski reševalci prepeljali ženo v bolnico, kjer bodo poskrbeli za njeno okrevanje. Imenovanje veroučiteljev Beograd, 24. septembra p. Z odlokom ministrstva prosvete sta imenovana za ve-roučitelja Ja-kob Zidanšek na meščanski šoli v Senovem in Franc Kirar na meščanski šoli na Rakeku. Upokojitev BeogTad, 24. septembra p. S kraljevim ukazom je na predle g ministra pravde na lastno prošnjo upokojen sodnik sreskega sodišča v Kranjski gori Milan Kalan. Hmeljski trg žatec, 24. septembra h. Nakrup hmelja se je nadaljeval pri mirni tendenci. Položaj na hmeljskem trgu na raudniškem ozemlju je neizpremenjen ter je bilo le malo nakupov pri cenah 450 do 627 Kč za 50 kg. Hmeljsiki trgovci so rezervirani in čakajo. Nov grob Umrl je v Ljubljani v Gubčevi ulici 17 unokojeni strojevodja Andrej Fine. Pogreb bo danes ob 17. Blag mu sipomin. žalujočim naše iskreno soižaljel Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nestalno, deževno in vetrovno, nekoliko hladneje. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum se je z Zapadne Evrope premestil nad Centralno in Južno Evropo ter gre dalje proti vzhodu. Za njim prihaja barometrska depresija iz Bajkalskega zaliva, ki 6e združuje z manjšo ciklono nad Islandsko. Zaradi tega je na zapadnem kontinentu pritisk padel ter je nastopilo toplejše, a nestalno vreme s padavinami. V južnem delu kontinenta je ostal visok pritisk, zato prevladuje tam južni veter s porastom temperature. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Kljub kritičnemu vremenskemu položajj najbrž precej jasno in toplo- Naznanjam žalostno vest, da je moj dobri družabnik oziroma brat, stric in svak, gospod Lambert Mali} TRGOVEC IN POSESTNIK v soboto 24 t. m. po kratki bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 26. L m. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče. Žalujoči družabnik FRANC BLEIWEIS ter sorodniki-družine: MAL-LY, Tržič; RttGER, Ljubljana; ENGELSBERGER, Tržič. « Maši kraji in ijudfe| -7zu^doBeh • __ ^^^ ^^ _ ^^ V^^ f vo prizadevanje presegalo njegove sile. a m 9 In memorlam Slomšek »Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materin jezik najljubši biti... Oh, veliko se najde Slovencev, ki se svojega materinega jezika sramujejo in ne pomislijo, da je pogrešno se svojega jezika sramovati, ga zatajiti in celo pozabiti... Kdor svoj materin jezik zavrže, ter ga pozabi, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela... Materin jezik je najdražja dota___ želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo...« Te besede, nove za dobo in ljudi, so zaplamtele s preproste leče selske župnije Blatni grad v celovški okolici. Izpre-govoril jih je nacijonalni svečenik, poznejši knez in škof Anton Martin Slomšek. Izpregovoril jih je leta 1838, tri leta pred Bleiweisovim prihodom v Ljubljano, pet let, predno je zagledala beli dan prva številka »Novic«. Bila je takrat iz zgodovine znana in na-zvana predmarčna doba. Zvezda Napoleona je bila ugasnila, njegova Ilirija se je zopet potopila v okvir avstrijskih dednih dežel in je bila v narodu, kjer radi kratke dobe ni mogla pognati preglobokih korenin, pozabljena. Princip legitimitete, ki ga je čuvala x sveta alijanca«, se je povesil kakor mora na vse življenje narodov, bogova sta bila Metternich in Sedlnitzky, njuno orožje pa policijski sistem. Kaj so bili avstrijski narodi? Kaj posebej Slovenci? »Brez domačega plemstva, ki je pri drugih narodih igralo važno vlogo, brez slovenskega meščanstva; celo nižja duhovščina, ki je še najbolj čutila z narodom, t. j. s kmetom tlačanom, na Koroškem in štajerskem ni bila zmožna slovenščine niti za najnavadnejše molitve; po šolah in uradih je gospodovala tujščina; politična in cerkvena razcepljenost je podpirala separatistne želje in morila narodno zavest; ni bilo skupnega imena, rabile so se tri različne pisave, vsaka po posebnem na reč ju; peščica izobražencev se je bojevala med seboj za vpliv in duhovniki-janzenisti so v zvezi z absolutno vlado nasprotovali svobodnemu razvoju slovenskega slovstva.« — Tako nam karakterizira predmarčno dobo naš zgodovinar. (Dr.' Lončar: Blei-weis in njegova doba.) Slomškove besede pred cerkvenim zborom slovenskih koroških kmetov so bile cel program. Bile so, kakor plamen, ki je šel skozi noč pred Izraelci. Ta plamen pa je vstal iz rodoljubnega, nacijonalnega srca slovenskega svečenika, sina preproste kmečke hiše. Ne od zunaj, iz samega sebe je dobil Slomšek spoznanje in moč za svoje poslanstvo med narodom. Narodno probujenje in prerod, ki ga je započel Bleiweis, je imelo pred vsem svoj vpliv v krogih inteligence. Potom nje je prodiralo novo spoznanje vedno širje in globlje. Slomšek se je obrnil že s prvega početka naravnost na kmetsko ljudstvo, spoznavajoč, da mora spoštovanje lastnega jezika in s tem narodna zavednost pognati kali baš v najširših plasteh, tam, kjer je tekla zibelka tudi naši inteligenčni generaciji. Probujanje narodne zavednosti in s tem rešitev slovenskih duš iz tuje nadvlade — to je bil Slomškov program za vse njegovo življenje. Temu programu je bil zvest že v času svojih študij, ko je v celovški bo-goslovnici razširjal med tovariši znanje slovenskega jezika, bil mu je zvest kot kanonik in nadzornik šolstva v lavantinski škofiji, ostal mu je zvest tudi v svojem najvišjem dostojanstvu kot knez in škof. Delal je z živo besedo in s knjigo. Vse je moral ustvarjati sam. Dal je ljudstvu nabožne knjige, dal mu je pa tudi šolske knjige in mladinske spise. Učil je ljudstvo, — ne asket, ampak pastir —, pošteno se veseliti, učil je otroke in odrasle peti. Zbral je stare popevke, koroške in štajerske, in jih rešil pozabljenja. Zapel je tudi sam. Ni bila visoka poezija, ki jo je dal, ali bila je pognana iz duše preprostega ljudstva, katere inkarnacija je bila njegova lastna duša. Po nekdanji štajerski se še sedaj prepevajo »Slomškove« in so — v najboljšem smislu — ponarodele. Slomšek je ostal sam sebi zvest in dosleden v svojem nacijonalnem delu. Ko se je ustanovila v Mariboru čitalnica, je takoj pristopil kot član in se je — on, knez in škof — redno udeleževal sej in zborov in nastopal kot govornik. Leta 1862 je spregovoril na čitalniškem zboru: »Hočemo, naj bi slovenska beseda slovela, imela čast vpričo narodov, naših sosedov: sami jo prvi spoštujmo, ne toliko v praznih besedah, temveč v dejanju in slavni obnoši slovenski. Beseda materna bodi nam navadna v naših družbah in pri veselicah; na izprehodu, kakor doma naj se beseda materna. čuje in slovi.« Važen opomin za one čase, ko je v družbi inteligence še prevladovala tujščina; važen dvakrat, ker je bil izrečen od moža visoke avtoritete. j Držimo se z obema rokama slovenščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim! Jcrzik je najžlahtnejši telesni dar božji; pismo našega roda, po kojem se spo-prnamo in spoštujemo; narodna beseda je večji del mati narodne slave.« Tudi te be- sede je izpregovoril Slomšek v mariborski čitalnici. Slomšek je pa tudi že s prvega početka spoznal jugoslovansko skupnost in pomen slovanstva. Kajti že v svojem zgoraj opisanem govoru v Blatnem gradu 1. 1838 je poudarjal: »Pojdi za jugom do morja, našel boš po dalmatinskem in hrvaškem ljudi, ki slovenje govorijo, kakor Ti. Prehodi oger-sko, češko, poljsko in moravsko deželo, povsod boš našel svojo slovansko žlahto.« Torej Jugoslovani so mu v jeziku isto, kakor domačini, slovenji. Ostali Slovani pa bližnje sorodstvo. Spoznal se je na svojih potovanjih z voditelji ilirskega gibanja, spri-jateljil se je s Prešernom in njegovim krogom, bil je v prijateljski korespondenci z Bleiweisom. Njegovo konkretno delo pa je bilo prosveta njegovega kmetskega ljudstva in temu cilju je tudi prilagodil svoja sredstva. Kajti Slomšek je bil mož dejanja, šolsko nadzorstvo je bilo takrat poverjeno cerkvenim oblastem, že kot kanonik je vršil šolsko nadzorstvo in je v tem svojstvu skrbel za pouk v materinščini. Skrbel je za jezikovno usposobljenost duhovnikov in učiteljev, sam je napisal šolske knjige in skrbel za mladinsko literaturo. Storil je prve korake za ustanovitev društva za izdajanje dobrih slovenskih knjig, iz katerega se je porodila »Družba sv. Mohorja«. Največje njegovo nacijonalno delo pa je razmejitev lavantin.-ske škofije in prenos njenega sedeža iz Sv. Andraža na Koroškem v Maribor. Tega velikega, državniškega akta ni mogoče oceniti v okviru našega spominskega članka. Poudariti moramo pa nepobitno dejstvo, da je Slomšek — zopet iz samega sebe in brez zunanje pobude — s tem aktom rešil nad 200.000 slovenskih duš nacijonalnega pogina. Zarisal in dosegel je že takrat — 1. 1859 — slovensko mejo približno tam, kjer teče naša sedanja državna meja. Akti nam dokazujejo, da je v pravem spoznanju slovenskega narodnega območja hotel inkorporirati v narodno telo škofije še več, pa je njego- Gospodom, ki si želijo res lepih oblek za jesen, bo gotovo ustregel atelje tvrdke L.UKIČ v Stritarjevi ulici. Krasno delo po meri. Lepi moderni vzorci. 11609 vo prizadevanje presegalo njegove sile. Uprla se mu je državna in 'cerkvena oblast. Ni sprejel meje kot nekaj stalnega. Njegove klavzule »ad interim« pa niso več upoštevali njegovi nasledniki na škofijski sto-lici. Da je Slomšek uspel in dal šoli in cerkvi teh danes žal skoro pozabljenih krajev slovenski jezik, bi ne bila naša meja vrh Kozjaka in Mura. Seveda je moral Slomšek prestati mnogo preganjanja. Nadzorovala ga je policija, zasledoval ga je poznejši avstrijski nemško-liberalni režim. Skušalo se mu je omajati tla med narodom in mariborsko mesto, katero je s prenosom škofijskega sedeža dvignil iz brezpomembnega pokrajinskega mesta v važen centrum. je po njegovi smrti odreklo prostor za njegov javni spomenik. Slomšek pa v svojem slovarju ni poznal besede »strah«. Ostal je nacijonalist v naj-plemenitejšem pomenu te besede. Pretresljiv je Slomškov »Ogovor Slovencev« malo pred smrtjo, ki je objavljen v zadnjem letniku njegovih »Drobtinic«, to je oni spomin, v katerem še v zadnjih dneh svojega življenja ponovno opominja k nar. zavednosti in spoštovanju narodnega jezika, oni opomin, katerega vsak odstavek izzveni v globoko občutenem vzkliku: »Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci.« Anton Martin Slomšek tega ni pozabil, pač pa že njegov prvi naslednik na škofijski stolici, pozabil je škof na stolici ljubljanski in poznejši škof, publicistični intran-sigent v Gorici, ki je proglašal narodnost za poganstvo. Njihova imena so že danes zapadla malone v popolno pozabljenje, Slomškov spomin pa še živi in bo živel, dokler bo živel naš narod. Meseca septembra 1862 je Slomšek zatis-nil svoje oči — prezgodaj. Prezgodaj za takratne čase, mnogo prezgodaj tudi za nas vse. Ni še dovršil vseh svojih načrtov. Pa to, kar je storil za naš narod, nam nalaga dolžnost, cia obujamo znova in znova spomin na enega največjih narodnih budi-teljev in preporoditeljev. Da se s spoštovanjem klanjamo pred imenom enega naših, prvih nacijonalistov, posebno letos, ob sedemdesetletnici njegove smrti. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova grenčica« do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poklonitev primorskih Sokolov kraljevi družini Preteklo nedeljo so se v Novem vršile velike svečanosti: primorski Sokoli so se poklonili kraljevi družini. O teh veličastnih manifestacijah je obširneje poročalo po-nedeljsko »Jutro«. Nj. Vel. kraljica Marija je prisostvovala svečanostim s prestolonaslednikom Petrom; kraljevičema Tomislavom in Andrejem, z grško princeso Marino, sinom kneza Pavla in dvorno damo Djundjersko. Nova uprava ljubljanske univerze Po zakonu nastopi s 25. septembrom svojo dvoletno funkcijsko d°'bo novo izvoljeni rektor univerze kralja Aleksandra univ. prof. dr. Matija Slavič. Rodil se je 1877 v Bučečovcih, v občini Sv. Križ pri Ljutomeru. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Mariboru, kjer je bil 1900 posvečen za duhovnika. Zatem je nekaj časa kaplanoval v Hočah pri Mariboru, a je že 1901 odšel na Dunaj na visoko šolo in je 20. julija 1905 promoviral za doktorja bogoslovja. V letih 1905 do 1911 je služboval kot katehet dn pridigar v Celju, jeseni 1911 pa je bil imenovan za profesorja svetopisemskih naukov stare zaveze in orientalskih jezikov na bogoslovju v Mariboru. Po uedinjenju in ustanovitvi univerze v Ljubljani je bil pozvan v istem .tvojstvu na teološko fakulteto. Dr. Slavič 6e je podal že 1913 na nauči>o potovanje po Palestini in Egiptu, U)27 pa še na Sinaj. V letih 1919 do 1930 je bil dodeljen naši delegaciji v Parizu ža sklepanje miru in je sodeloval pri dogovorih za ureditev državne meje v Prek.nurju Kot član naše delegacije je napisal v Parizu spomenico o Prekmurju. Isto tako ie -Izšla 1921 tudi v Ljubljani taka njegova knj-ga. Kot profesor je napisal več biblijsKih študijskih del ter razne razprave in članke^ o biblijskih naukih v mariborskem »Voditelju« ter ljubljanskem »Bogoslovnem Vestniku«. Bil je dekan teološke fak »■!tete v šolskih letih 1924/25 ter 1930 31. Slovesna inauguracija novega rektorja sc- vrš,, kakor že znano, vsakokrat na dan kv. Save z nastopnim predavanjem. m Akademične oblasti za študijsko leto 1932/33 so: Rektorat univerze kralja Aleksandra L: rektor prof. dr. Matija Siavič; prorektor: prof. dr. Alfred Šerko; univerzitetni sekretar: dr. Matej Šmalc. Univerzitetni svet: predsednik: rektor, podpredsednik prorektor in vsi redni pro-fersoTji. Univerzitetni senat: predsednik je rektor, člani pa so prorektor, vsi dekani in prodekani. Univerzitetna uprava: rektor in vsi dekani. Dekan filozofske fakultete je prof. dr. Ivan Priijatelj, pro-jekan prof. dr. Fran Veber. Dekan juridične fakultete je prof. dr. Stanko Lapajne. prodekan dr. Rado Kušej. Dekan medicinske fakultete je prof. dr. Janez Plečnik, prodekan dr. Fvgen Kanskv. Na tehniške fakulteti je dekan dr. Alojzij Krž.1, prodekan pa prof. dr. Karol Hinterleehner. Dekan teološke fakultete je dr. Aleš Ušeničnik, prodekan: dr. Lambert Ehrlich. Univerzitetno sodišče Velika doza . . . zdaj Dint b\— Velik zavitek , . zdaj Din 4.50 Mali zavitek . . . zdaj Din 2.5D Cene nižje — kakovost kakor do sedaj tvorijo: prof. dr. Rado Kušej, prof. dr Ivan Prijatelj, prof. dr. Lambert Ehrlich in univ. sekretar dr. Matej Šmalc Inskrip-cija na univerzo traja od jutri do 4. oktobra. Zimski semester bo trajai do 15. februarja. Inskribira se in takse se plačujejo za vse fakultete v zbornični dvorani glavnega univerzitetnega poslopja od 8. do 13. ure. Ivan Vrančič, novi predsednik višjega deželnega sodišča Ljubljana, 24. septembra. Kakor smo že poročali, je Nj. Vel. kralj imenoval za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. Ivana Vrasnčiča, dosedanjega apclacijskega sodnika istega sodišča. Vodstvo naše pravosodne uprave prevzame torej odlična pravniška moč, ki ima ravno tako kakor njen prednik, upokojeni predsednik g. dr. Rogina, velike zasluge pri organizaciji našega pravm ištva. Novi predsednik je ljubljanski rojak. Rodil se je 1875, študiral je gimnazijo sprva v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljani, kjer je maturiral 1894. Pravne študije je dovršil na Dunaju, 19(K) pa je bil sprejet v prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani. Sodniški izpit je napravil že 1902 v Gradcu. Kot .pristav je služboval tudi v Kostanjevici in v Kamniku, 1. 1912 pa je kot okrajni sodnik in kot predstojnik okrajnega sodišča nastopil službo v Ilirski Bistrici, iz Ilirske Bistrice je bil kot rez. oficir poklican v vojno službo, po prevratu se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal decembra 1918 svetnik deželnega sodišča, dodeljen oddelku ministrstva pravde. Vzorno je uredil naša sodišča ter tako s svojimi velikimi sposobnostmi mnogo koristil mladi državi. Svetnik višjega deželnega sodišča je postal 1. 1920 in udejstvovai se je kot vizitator naših sodišč. Ko je bil 1. 1924 ukinjen oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, je še vedno ostal sodni inšpektor, poleg predsedstva civilnega senata pa je vodil tudi centralno knjižnico v justični palači. Gospod predsednik Vrančič je svoje velike sposobnosti pokazal v pravnem in upravnem pogledu, bil je na vseh svojih službenih mestih vzor sodnika, kajti poleg priznanja v vseh pravniških krogih je bil ■vedno deležen tudi največjega zaupanja ir spoštovanja v javnosti, ima pa tudi velike nacionalne zasluge in osebne vrline, ki so povod splošne zadovoljnosti zaradi njegovega imenovanja. Pridite vsi, ki cenite skodelico dobre aromatične kave, na brezplačno poskušnjo KAVE HAG najfinejše zrnate kave brez kofeina dne 27. t. m. A. SVETINA KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. 11700 Nova šola v Ravnah pri Šoštanju Dolga leta, vse do 1929, je prostrana pokrajina Ravne nad Šoštanjem imela samo ekskurendno šolo, zdaj pa se postavlja z drevja, šola ima tudi svoj vodovod. Po vsej sveji ureditvi in podobi je Ravnam res v kras. Novi gasilski dom na Bizeljskem, ki so ga zgradili z veliko požrtvovalnostjo. Ni še popolnoma dograjen, a je že zdaj kras vsej leDi obsotelski dolini. Samo še danes in jutri! ANI ONDRA HERMAN THIMIG RALPH ARTUR ROBERTS v sijajni ljubavni komediji ličnim novim domom prosvete, za katerega sta si pridobila največ zaslug sreski šolski nadzornik Grmovšek Miloš ter župan Novak Anten iz Družmirja. Nova šola je stala dosedaj okrog 450.000 Din. Sam šolski vrt meri 20.5 arov in ga je iz puste laporjeve njive znal predelati tamošnji šolski upravitelj v sliko celoletnega vsakovrstnega cvetja in žlahtnega sadnega Najnovejši zvočni UFA tednik Predstave danes (v nedeljo) ob 3., 5., 348 in }il0 zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124 Ljubljana v zmagovitem ftoja s krizo Razvoj velikih gradbenih del in zaposlitev delavstva Ljubljana, 24. septembra. Mestna občina ljubljanska je v boju proti brezposelnosti in bedi gotovo segla po najučinkovitejšem orožju, ko je z velikimi deli in visokimi vsotami dala delavstvu in obrtništvu dela in zaslužka. Javnost se še spominja izjav župana dr. Dinka Puca, ko je pozimi v svojem predavanju v trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani v prvi vrsti proglasil za najboljši lek proti krizi zdrav optimizem in pogumne, a globo ko premišljene in temeljito pretehtane investicije za splošno koristna javna dela. Po teh tudi v drugih državah preizkušenih načelih je mestna občina tudi letos nadaljevala in pričela dela, ki izpreminja-;jo Ljubljano v moderno in tudi lepo mesto. S tem je bil dan izpodbuden zgled, da tudi zavodi in privatniki z vero v bodočnost in z zaupanjem v rentabilnost investiranih kapitolov radi nalagajo za sedanje čase prav visoke vsote predvsem v zgradbe, ki dajejo kruha delavstvu in najrazličnejšim obrtnikom in trgovcem direktno ali indirektno, razen tega pa dokaj naglo blaže stanovanjsko krizo. Iz s-kaldrmmskega«: aii tlakarinskega fonda in v ta namen najetega posojila je mestna občina ljubljanska z zneskom 25 milijonov Din že lani pričela tlakovati glavne ceste in graditi carinarnico, ki se že bliža svoji dogotovitvi. Posojilo se bo seveda plačevalo s tlakarino, ki jo pobira carinska oblast in odstopa mestni občini. Pri carinarnici je stanovanjska kolonija s 26 stanovanji s povprečno po 3 sobami že dozidana in bo gotova tudi že za vselitev 1. novembra. Enako sta dogotovlje-ni tudi upravno poslopje in carinsko skladišče razen male izpremembe, za katero je treba še odobritve ministrstev gradbe in financ, edino preložitev stare izkladal. ne rampe je pa, zadržano s tem, da železniška uprava zaradi pomanjkanja kreditov še ne more preložiti v poštev prihajajočih tirov. Preračun za stavbe carinarnice znaša 9 in pol milijona Din brez notranje opreme. Vsega delavstva z obrtniki vred je bilo v stavbni sezoni pri carinarnici zaposlenih povprečno po 100, v minulem avgustu celo po 130 oseb dnevno, pozimi seveda mnogo manj, vendar pa vsaj po 15 mož. Razen tega je treba računati tudi zaposlenost najrazličnejših obrtniških delavnic, kjer se je z naročili za carinarnico preživljalo tudi prav lepo število delavcev in njih družin. Ker se je delo pričelo lani maja in bo popolnoma končano pozimi, lahko računamo, da se bo z deli za carinarnico preživljalo poldrugo leto več sto delavcev in obrtnikov ter njih družinskih članov. Tudi Vilhar jeva t. j. dovozna cesta k carinarnici je že skoraj gotova le del tik Dunajske ceste še ni izvršen, ker ni dosežen s firmo Šrbec in Bartol sporazum. Tlakovalna dela tako na tej kakor na drugih cestah ima Ljubljanska gradbena . družba, ki tudi zaposluje veliko število delavcev, razen tega pa lomi na Pohorju granit in izdeluje kocke ter robnike za ljubljanske ceste v kamnolomih firme Lenarčič z Verda ter firm Res in Ehrlich iz Zagreba 200 do 300 delavcev, tako da Ljubljana preživlja tudi še velik del pohorskih kamnosekov in n.iih družin. Tlakovalna dela na ostalih cestah iz kaldrminskega fonda, namreč zemeljska dela, priprava podlage in polaganje tlaka in robnikov, bodo letos veljala 936.000 Din. Tlakovanje GosposVetske in Celovške ceste od kavarne »Evrope« do šišenske mitnice je v glavnem gotovo ter je bilo pri delu zaposlenih od zaCetka julija do sedaj po 20 tlakarjev ter po 50 delavcev, posebej pa moramo računati še kanale ih druge napeljave ter nadzorstvo. Tudi občinski del Bleivveisove ceste ob notranjski progi med Gosposvetsko in Dunajsko cesto je v delu že 14 dni, trajalo bo pa v ugodnem vremenu še kake tri tedne ter je zaposlena ista partija tlakarjev, pač pa nekaj manj delavcev. Kakor čujemo, je za ostali del Bleivveisove ceste od Gospjsvetske do Tržaške ceste odobrilo ministrstvo gradb alternativni načrt, da se cesta izgradi v trdo litem asfaltu, ki je bolj hrapav kakor dosedaj uporabljeni tolčeni asfalt. Dela bodo šele razpisana in se predvidoma izvrše prihodnje leto. Ko bodo dela čez kake trt tedne na Blei-weisovi cesti gotova, gredo delavci 'tlakovat Resijevo cesto, nato pa še letos v ugodnem vremenu v šiško, kjer bodo tlakovali s preostalim materijalom križišče ob mitnici. Na lastne stroške gradi mestna občina nad 300 m dolgo cesto Za gradom, ki je razširjena na najmanj 6 m, ob vodni strani pa vodi z robniki in železno ograjo 2 m širok hodnik, ki je nad strminami ob Gruberjevem kanalu zgrajen kot galerija. Ker je strmi teren nad kanalom nevaren in se je že Gruberju pri kopanju kanala posipal in usedal, so galerije zasidrane v cesto s kavljem podobnimi železobetonskimi sidri, ki se kakor po 4 do 5 m dolgi močni železniški progi čez cesto vrste pod tlakom na vsake 4 m. Za primer naglih temperaturnih razlik, zlasti pa tudi zaradi premikanj slabega terena ali potresa so pa posamezna polja galerije in tudi sklepi sider prekinjeni z delataoijami z lepenko, da bodo hodniki popolnoma varni in trdni. Na novo je na tej važni prometni žili zgrajena tudi ob hišah kanalizacija za odpadno in meteorsko vodo, sedaj pa cesto tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami. Matrijal, ki ga je odveč, odvažajo za niveliranje Streliške ulice in za začasne hodnike, ki bodo morda že prihodnje leto ob eventualnem tlakovanju zamenjani s pravim trotoarjem. Kar je izkopanega -aterijala še odveč, ga pa vozijo na Jane. žičevo ulico na Prulah, da se omili padec klanca po Koslerjevem vrtu ob Karlovški cesti. Z deli so pričeli pred dobrim mesecem, dela pa okrog 50 delavcev, da bo delo ob ugodnem vremenu končano v drugi polovici oktobra. Kadar preostaja jo delavci, pa mestna občina, opravlja manjša dela, zlasti pa odpira Aškerčevo cesto preko Pačehlovega vrta na Groharjevo cesto, obenem pa ponižuje Ulico rimske legije od Rimske ceste do Rimskega zidu, kjer bodo vodile stopnice okrog vogalnega stolpa obzidja stare Emone na Mirje. že lani je bilo dokončano v glavnem Tromostovje. ki ga je zgradila Sekcija za regulacijo Ljubljanice in je mestna občina prispevala eno tretjino stroškov, prav tako je bil prestavljen na Poljane za bolnico start železni čevljarski most, ki ga je mestna občina odstopila imenovani Sekciji, občudujemo pa tudi že prekrasni novi, po načrtih mojstra Plečnika zgrajeni novi čevljarski most, ki ga je postavila mestna občina tako, da je stal okrog pol milijona Din, vsi ti mostovi skupaj so pa občiao veljali le en milijon Din. V največji okras Krakovega in Trnovega je pa tudi o kresu blagoslovljeni prepotrebni Trnovski most, kjer je župni patron sv. Janez od prav čedne vsote naklonil majhen priboljšek tudi naši kiparski umetnosti. Eno najvažnejših del mestne cbčine je pa zbiralni kanal za Bežigrajski okraj, ki ga je nad 100 delavcev speljalo že do železnice, da je že skoraj milijon Din stroškov. Razen tega je urejen tudi zbiralni kanal na Cankarjevem in Gallusovem nabrežju, ki je stal tudi 400.000 Din, izdelani so pa tudi že načrti za zbiralni kanal v Šiško, fei bo občina zanj žrtvovala nad milijon Din, za cestne kanale pri Sv. Križu, za Bežigradom in v Šiški pa tudi 2 milijona Din, h kateri vsoti bodo pač morali prispevati tudi interesenti. Polne 4 milijone Din, kolikor je mestna občina dobila qd Borze dela brezobrestnega posojila, bo pa zazidanih na oglu Go-sposvetske in Bleiweisove ceste v Delavski dom, ki so mu po načrtih mestnega arhitekta ing. Vlado Mušiča 1. avgusta pričeli kopati temelje in jih sedaj betoni-ra 50 težakov in 7 tesarjev ter drugih obrtnikov, razen tega ima pa pri stavbi tudi že kruh osobje vodstva in nadzorstva. Kakor krater zija 10 m globoka, ogromna jama, kjer so mesec dni izkopali 10.000 kub. metrov prsti in gramoza. Na tem prostoru je bila še v francoskih časih gramozna jama, kamor so pozneje sezidali Kolizej, jamo s pripravljenim gramozom pa mnogo pozneje pričeli zasipati s smetmi in drugo šaro, da je teren silno slab in 90 morali kopati tako globoko posebno -tam, kjer bo za glavnim vhodom kotlar- j na, ki bo njen temelj 10 m pod Gospo- ' svetsko oesto, pod ostalim poslopjem bodo pa kleti v 2 etažah, če bo vreme lepo, bo skeletna zgradba impozantnega Delavskega doma po programu še letos zgrajena do vrha. Prav težko čakajo meščani ln okoličani na pre potrebno gravhiški kmetijski odbor sta bila nato izvoljena g. Kobal Franc, župan iz Tržiča in predsednik g. Horvatič Martin, kot namestnik pa g. Ravnikar Jožef az Radeč. V svrho potrebnih pojasnil je sreski kmetijski referent g. Ambrož prečital zapisnik zadnje seje in omenil težkoče, ki so zakrivile, da seja ni bila že preje sklicana. Poročal je nadalije, da je iz važnih razlogov v odbor pritegnjen tudi sreski šu-marski referent g. ing. Cerjak, nakar je či-tal došle dopise. Na predlog poslanca g. Drmelja se je prešlo k proračunu, na katerega podlagi naj bi sreski kmetijski odbor razvil svoi delovni načrt. V uvodni razpravi o proračunu so se do potankosti pretresle vse možnosti prispevkov občinskih kmetijskih odborov, ki naj foi se določili po davčnih močeh posamez- nih občan. V razpravo so posegli gg. Ravnikar, Brinovec, Ambrož in Pisanski, obširna pojasnila v razpravi pa so dali poslanec g. Drmelj, sreski načelnik dr. Čuš in predsednik g. Horvatič. Ker po mnenju delegatov še ni bilo umestno da bi se v splošno • razpravo predlagani proračun brez strogega pretresa sprejel, se je nadaljevalo z razpravljanjem o vseh postavkah posamezno, kaT je v znamenju skrajne pažnje in uva-ževanju gospo danskih razmer dovedlo do soglasnega sklepa in sprejema proračuna v znesku 35.000 Din od katerih je 23.000 Din posvečenih govedoreji in konjereji v srezu. Pri tej priliki se je banski svetnik g. Pfeifer zfivzel toplo za to, da bi se postavke za govedorejo in konjerejo ne črtale, pač pa podpore raznim društvom, ki naj bi se uporabile za nakup krme za živino. xo spremi-njevalnem predlogu je bilo vneseno v proračun tudi čebelarstvo, g. ing. Dinko Cerjak pa je podčrtal važnost gozdne kulture, ki zahteva, da se poskrbi za brezplačno pogozdovanje goličav. Ker sreski kmetijski odbor ni v to svrho imel nikakih sredstev, je priporočal, da bi občine dejale podpore revnim kmetovalcem, ki pogozdovanja ne morejo izvršiti na svoj račun. V tem je dosegel edinost vseh delegatov. Zatem se je prešlo k tretji točki, pri kateri so stopila v ospredje nujna vprašanja glede prehrane ubožnih krajev. Sreski načelnik dr. Tine Čuš, je dai obširna navodila žiupanom, ki naj čim prej pribavijo utemeljene podatke za prehrano siromašnih slojev, ki je danes najnujnejše in najbolj usodno vprašanje v srezu. Narodni poslanec g. Alojzij Drmelj je naglašal, da je to sicer najtežja akcija, ki pa ji je treba posvetiti tudi največ pozornosti. da se ne bo gledalo, da bi ljudje umirali od gladu in da bi se živina še v naprej klala brez smisla. Poudarjal je sveto dolžnost da se krškemu srezu, ki je bil po suši tako prizadet, da se škoda niti oceniti ne more, na vsak način pomore. Bodril je navzoče k vzrajnosti in obljubil, da se bodo poslanci in senatorji toplo zavzeli, da rešijo siromašne sloje in živino. Senator dr. Rajar je poudarjal, da mu je mnogo ležeče na tem, da iz ust javnih predstavnikov izve o nujnih potrebah, ki teže tukajšnje kmetovalce. Poudaril je dejstvo, da je krški s rez izmed vseh p° suši najbolj prizadet in je zaradi tega gotovo potreben, da se pozornost v prvi vrsti posveti bednim krajem, ki čakajo pomoči. Nasvetoval pa je, da se ustanovi odbor, ki bo vodil evidenco, kje je pomoč potrebna. Zatem je župan občine Radeče g. Polja-nec obširno in z dokazi podprl svoj govor o potrebah mestne občine Radeče, ki je prisiljena prositi nujne pomoči. Poudaril je posebno: odpust delavcev, zasilne živinske zakole, prodajo živine pod ceno. bojazen pred zimo, rubežni zaradi neplačanih davkov in druge terjatve ter ogrožen življenjski obstoj mnogih družin. Naprosil je vse župane, da pomagajo pri tej akciji z dejanji v dokaz kmetovalcem, da so župani krškega sreza složni in delajo roko v roki. K tem izvajanjem so dodali svoje pripombe in pojasnila gg. Drmelj, dr. Čuš, Horvatič in drugi. Krški župan g. Pfeifer je nasvetoval odkup pridelkov po državi z izključitvijo posredovalcev, razdelitev pridelkov med reveže in po suši prizadete posestnike :n povišanje kontingenta pri izvOzu živine. G. Grebene je naglašal potrebo fiksiranja cen koruze in priporočal pomoč korporacij pri ureditvi tega vprašanja. O ogroženem čebelarstvu v območju najhuje prizadetega okoliša Krškega polja jc poročal tajnik čebelarske podružnice g. Bitenc Drago, ki je na podlagi mesečnih in letnega izkaza opozarjal na pretečo nevarnost, ki gTozi čebelo reji, ako pravočasno ne dospe pomoč. Škoda, ki je že v mesecu juniju bila ocenjena na 150.000 Din. bi se znala povečati v milijonsko, kar bi bil pre-občuten udarec za narodno gospodarstvo v najbednejšem delu sreza. Prav tako pa bi z uničenjem čebelarstva v prizadetem okolišu bilo za nekaj let uničeno sadjarstvo, ki je doslej nudilo precejšen dohodek našim kmetovalcem-sadjarjem. Prosil je za nujno pomoč, da se obvaruje vsaj polovica obljudenih panjev. Govorili so še gg. Ravnihar, Horvatič, Ambrož, Drmelj^ in Polja-nec, nakar je bilo 5 ur trajajoče uspelo zborovanje zaključeno. Življenje upokojencev bratovske skladnice Jesenice, 24. septembra. Huda gospodarska kriza, ki je zadela tudi nekatera večja rudarska in železarska podjetja v Sloveniji, je povzročila redukcija številnega delavstva v teh obratih in upokojitve večjega števila rudarjev in kovinarjev, ki so dosegli polna službena leta Tako so se morali starejši delavci, ki so postili dolga leta v podjetjih, -"mafenitj in napraviti prostor mlajšim delovnjm silam ter iti radi ali neradi v zasluženi pokoj. Predvsem so bile zadnje leto zelo pogosta upokojitve delavcev na Jesenicah, ker so se obrati modernizirali ter opremili z modernimi stroji, ki z lahkoto nadomestujejo človeške delovne sile. Zanimivo ie opazovati te delavske veterane, vajene bridkosti in trpljenja, ko se zdaj in zdaj zbirajo v velikih gručah ter se menijo o nekdanjih časih. Iz raznih krajev Slovenije so prišli že pred desetletji na Jesenice kot krepki mladeniči, polni življenjske sile, da si tu v topilnicah, valjar-nah in pri strojih služijo svoj vsakdanji kruh. Največ jih je prišlo iz bohinjskih železarn, mnogo tudi iz Tržiča, škofje Loke, Krope, Kamne gorice in Radovne. Mnogo so v svojem življenju trpeli ter zvesto služili svojim prejšnjim in sedanjim gospodar, jem ter jjm ustvarjali bogastvo. Prebivalstvo široke okolice je uživalo dobrote .pridnih rok. Večina ji je delalo nepretrgano od 35 do 50 aLi celo 60 let pri tem podjetju. Vedno več je teh veteranov dela, večkrat pa pospremijo tudi tega ali onega starega druga na tisto tiho in mirno domovanje. Četudi živijo skromno življenje s pokojnino od 400 do 800 Din na mesec, so vendar srečni in zadovoljni in žele samo to, da bi jim ta pokojnina vsaj taka ostala. Vsi zelo radi poudarjajo zasluge pokojnega dr. Gregonja žerjava, ki jim je kot minister za gozdove in rudnike izvojeval sedanjo skromno pokojnino, ker bi s prejšnjo, ki je znašala od 4 do 6 Din na mesec pač ne mogli živeti. Besede polne hvaležnosti do velikega socialno čutečega pokojnika, jim gredo jz ust; šele zdaj vedo, kaj jim je bil, prej ga niso razumeli in mnogi niti volili. Starostno zavarovanje delavstva je najvažnejša socialna pridobitev, ki nudi tisočerim trpinom na njih stara leta sredstva za skromno življenje, zato je dolžnost vseh odločujočih činiteldev in podjetij, da to ustanovo čuvajo ter jo po možnosti izpopolnijo. Vilko Mazi: Z avtom v Alpe n. V Beljaku se je že začela pesem o krizi. Sami sedimo pri večerji v prostrani, lu-ksurijozni jedilnici. Stoli se dolgočasijo ob mizah, natakarji zehajo za stebri. Po večerji nam pokažejo na vrtu pod teraso parketno plesišče. En sam par se maje na njem. Nekaj rdečih luči sije nanj izpod kostanjev. Dober džes igra znane šlagerje. Okrog plesišča vrsta okroglih mizic z udobnimi naslonjači. Plešast gospod med dvema ovenelima damama, to je vsa publika. In vse skupaj naj bi bil bar ... Seveda smo kmalu odrinili v posteljo. Lepa je zgornja dravska dolina s temnimi gozdovi po strmih pobočjih. Gradovi in razvaline čepijo po skalovju to in onstran reke. Pred neko šolo čakajo otroci, da jim odpro vrata. Kdaj imajo neki tu počitnice? Za Zgornjim Dravogradom se kmalu zablesti obcestna tabla »Ost Tirol«. Tipični leseni domovi s širokimi položnimi strehami, polni cvetja na izrezljanih oknih in hodnikih švigajo mimo nas. Vrh slemena štrli več ali manj bogato okrašen nastavek, podoben golobnjaku. Pa je vanj obešen zvonec, s katerim kličejo družino h kosilu. Ta tip tirolske hiše se vedno ponavlja od vasi do vasi. In tudi ljudje, zlasti ženske s svojimi ploščatimi klobuki in dolgimi, črnimi trakovi na njih se vrtrajno držg svoje tradicionalne noše. V Dolsachu se vzpne cesta v ostrih ovin- kih na Iselsberg. Z zgornjih serpentin se prikaže Lienz in vsa široka dolina, ki smo jo šestnajstega leta merili peš k južnotirol-ski ofenzivi. Goste megle se podijo po raz-drapanih kuloarjih Dolomitov in čez Visoke Ture. V košati restavraciji Defregger-hof počakamo med množico letoviščarjev, da se izlije prva ploha. Potem se spustimo med smrečjem v romantično dolino Molle. Siva, razburkana voda izpod Vel. Kleka se premetava po ozki strugi in sprejema še niz visokih slapov z leve in desne. Razkošno meče Jungfernsprung svoje dolge ten-čice prek vrtoglave višine. S težavo se ogibamo na ozki cesti širokim avtobusom. Dolina je polna solnca. V Pokhornu vozimo mimo restavracije z velikim napisom: Prvi pogled na Veliki Klek. Toda tam zgoraj je vse v meglah. Nenadoma zablesti izza mecesnov vitek zvonik gotske cerkve. Koj se domislim, da sem ga zagledal tako v nekem Tauberjevem filmu. Da, to je Hei-ligenblut, paradiž pod Visokimi Turami. Nemirni duh turizma je izpremenil še pred nekaj leti skromno, tiho vasico v košate hotele in penzijone. Nališpal je zdravo kmečko dekle po svojem rafiniranem okusu in ji nalašč pustil ruto na glavi, da ji ohrani potrebni videz deviške privlačnosti, čestitljivi skedenj poleg cerkve že davno več ne posluša mlatičev. Ohranil je še svoja okorna lesena vrata, toda odpira jih samo avtomobilom, čez nekaj let, ko »ruta« ne bo več potrebna, bodo napravili nova, lahka in prožna vrata v — moderno garažo. Počakati moramo do 1 ure popoldne, da nas potegne avtobus nad ledenik Pasterco. Cesta je tako ozka, da je vozovi ne morejo srečavati na njej. Zato je samo vsako neparno uro odprta za vožnjo navzgor. Nova, široka cesta, ki jo bodo podaljšali v dolino Salice, je še v delu. Težke milijone bo pogoltnila, pa jih bo kmalu spet prinesla, ker bo odprla enega najlepših predelov avstrijskih Alp in vzpostavila najkrajšo zvezo med Dravo in Inom. Potem se ne bo treba več posluževati nerodnega in zamudnega ovinka na Mallnitz, kjer smo morali avto naložiti na vlak, ki nas je prepeljal skozi 11 km dolgi turški predor v Badgastein. Skoro 1200 m visoko se vzpne tu železnica, da se zagrize potem v osrčje nebotičnih gorskih velikanov. Badgastein je zdravilišče svetskega stila. Zdravilni vrelci, ki dajejo dnevno 3.5 milijone 1 vode 30 do 40« C, služijo za lečenje živčevja in mišičevja. Sredi orjaških hotelov in drugih impozantnih stavb, ki se amfiteatrsko dvigajo nad ogromno kotlino, grmita silna slapova Ache (63 in 85m), zadnje zatočišče siromakom, ki so obupali nad življenjem. Cesta pada v lepo Gasteinsko dolino in se prerije na koncu skozi divjo sotesko Klamm do 1. 1821 še z vrati zaprto, v dolino Salice. Globoko pod cesto prečka železnica vrtoglavi prepad. Kakor drobna lutka se giblje tam pred predorom čuvaj, edina živa duša v tem strašnem breznu, ki se ga komaj kako uro dotakne solnce. Te službe mu gotovo nihče ne zavida. Skozi gosto naseljeni Pinzgau, preprežen z omrežjem električne železnice in stisnjen med zelene podanke Visokih Tur in Kamenitega morja Hochkonigom (2938m), dosežemo nedeljsko razgibani Zeli am See. Orjaški avtobusi prevažajo Hackenkreuzlerje in se komaj prerivajo skozi ozke ulice. Malo pred Mittersillom krene cesta na gozdnati prelaz Thurn. Prelep pogled se odpira s serpentin v zeleno Zillertalsko dolino. Zal, da zakrivajo goste megle Veliki Klek in Veliki Zvonar, ki sta nam sicer tako blizu. Kmalu je za nami gosposki Kitzbiihel in že smo v St. Johannu, kjer krenemo na levo mimo razdrapanih sten pogorja Kaiser v dolino Inna. To je prava dolina gradov in romantičnih srednjeveških razvalin. Od Worgla do Innsbrucka jih je najmanj tu-cat, morda še mnogo več, samo da jih nisem mogel videti izpod strehe, ki smo jo morali zopet enkrat razprostreti onkraj Schwaza, znanega po svoji velikanski tobačni tovarni. Od Zillertalskih Alp pa do Karvvendla je visela ena sama siva halja dežja. Ob naraslem Innu so lovili ljudje veje in deske, mokri do kože. Ponekod so jih imeli že cele kupe na bregu. Sele v Hal-lu je spet posijalo solnce, da smo v najlepšem vremenu dosegli Meko avstrijskega turizma, Innsbruck. Na trgu Marije Terezije valovijo trume ljudi mimo razkošnih izložb, ki dobijo v bogati večerni razsvetljavi še posebno privlačnost. številke so sicer nizke in zapeljive, toda če jih pomnožim z 8 in prevalim v dinarje, vidim kmalu, da je pri nas vse cenejše. — Pravijo, da ni bil v Pragi, kdor ni bil pri Fleku; nekaj takega je Breinossl v Innsbrucku: stara meščanska restavracija, v kateri le s težavo dobiš prazen stol. Zanimiva pa je še posebno zaradi originalnega kmečkega odra, na katerem dajejo kratke, tipične igre in originalne jodlar-ske popevke. Izvrstni komik Kienzle pa te zabava z izvirnimi dovtipi, da se moraš nasmejati do solz. N. pr.: Kaj je nesramnost? če kdo svojo taščo vrže čez stopnice, pa zavpije za njo: Mati, kam se vam pa tako mudi? — Ali: Zakon je zveza med možem m ženo v svrho spoznanja, da ne spadata skupaj. Vredno je tudi, potegniti se z vzpenjačo na Hafelekar (2334 m). V dobri pol uri dosežes tako iz centra mesta višino našiti Kamniških planin in uživaš prekrasen pogled od Velikega Kleka do Ortlerja, zlasti, če ujameš tako nebeški dan, kakor smo ga imeli mi. Z dobrim daljnogledom uzreš celo malo selišče Gurgl v Qtztalskih Alpah, kjer je pristal slavni Piccard s svojega prvega poleta v stratosfero. (Se bo nadaljevalo.) Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan ia 10.000 Dinl Poverjenikom in članom Vodnikove družbe Osrednja pisarna Vodniko-ve družbe razpošilja poverjenikom dopise, v katerih >ih vljudno prosi, naj nabiranje članov še nadaljujejo do 15. oktobra, nato pa naj nabiranje zaključijo, vpošljejo nabiralne pole osrednji pisarni in obenem nakažejo nabrano članarino in morebitno vezavo. Gg. poverjeniki, preglejte spisek svojih 51an°v! Stopite k članom zamudnikom ter jih opozorite, da še niso poravnali 6voje članarine za leto 1932. Perr. Možitve vrste članov Vodnikove družbe kljub vladajoči krizi! Znesek 20 Din je malo. a zato dobi vsak član 4 lepe knjige v mesecu n°vem-bru. Nikomur ne bo žal za ta majhen iz. datek! Noben lanski član ne sme odpasti v letošnjem leta od Vodnikove družbe! Letošnje knjige so v tisku in bodo v kratkem dotiskane, nato pa &e takoj prične razpošiljanje. Prav vljudno prosimo vse lanske član«, ki še niso poravnali letošnje članarine, naj ta znesek takoj izročijo svojemu poverjeniku, odnosno ga nakažejo po položnic-. Vabimo pa tudi vse dru-ae prijatelje ler»ih knjig, naj pristopijo k Vodnikovi družbi. Ako nimaš položnice, stopi na poštni urad, kjer jo dob;š. nato pa napiši nanjo čekovni račun 14.520 in odpošlii potrebni znesek Vodnikovi družbi v Ljubljani. Potreba nove šole v Murski Soboti Vprašanje zgraditve nove šole v Murski Soboti ni od danes in ni kaprica nekaterih kakor to trdijo posamezniki, ki vidijo šolo le od zunaj .in nimajo otrok, da bi jih pošiljali v učilnice. Borba za zgradbo nove šole se bije že od leta 1923, ko se je prvič uvidela nujna ipotreba po novj zgradbi, kjer bodo imeli učenci, kateirih število se od teta do leta veča, dovolj prostora in da ne bodo natrpani v premalo zračnih in temn:h prostorih, kar ovira, napredku Ln pospešuje obolenje otrok. Več ko polovica stavb v Munski Sobot; je dobila v zadnjih letih novo lice, le šola je ostala še vedno ista Splošni razvoj Mu irske Sobote v zadnjih letih je velik, zato je tem večja sramota stara šolska stavba, ki že dolgo ne odgovarja več svojemu namenu. Sedanja stara šola v Murski Soboti V prejšnjih letih jo mogoče zadoščala vsem potrebam, saj jso bile v Murski Soboti koafesijonalne šole, ki so razbremenile državno šolo. Ko so se pa te opustile, je morala vzeti sedanja šola pod krov množico šoloobveznih otrok za katere ni bilo najti pravega mesta. In našla se je rešitev v delitvi pouka, a kako sedaj naprej, ko število otrok od leta do leta narašča? Rapi-den narast naj predočijo naslednje številke: leta 1927 _ 520 učence»v, 1. 1928 _ 540 1929 — 575, 1930 _ 580, 1931 _ 584 in v letošnjem letu že okrog &50. Murska Sobota šteje okrog 4000 prebivalcev, a razen tega pripadajo k šolskemu okoJišiu še tri okoliške občine. Poglavje zase je stara zgradba iz zdravstvenega stališča. Dejstvo, da so kompe-tentne oblasti zaradi nehigijeničnih prosto-rov v šolskem poslopju grozile z zatvorit-vijo, ako se novo poslopje ne zgradi do leta 1932, že dovolj jasno slika položaj. Zrak v učilnicah je vse prej ko zdrav. Prenapolnjene so učilnice od jutra do večera, stene so vlažne do poldrugega metra višine, Ikar je posledica velike poplave v letu 1925. Posledice se poznajo na otrocih samih ki v šolskih mesecih bledijo ter povzročajo staršem kakor učiteljstvu ža.lost ln skrb. Tedaj nova šola v Murski Soboti je re3 tonvarvo potrebna. Slovo Cirila Majcena z Zidanega mostu Zidani most. sredi septembra. V srcu spodnjeevropskega železniškega prometa, v tej neprestano močno utripajoči železni arteriji, po kateri zdrsi vsakih 24 ur nad 120 ekspresnih, brzih, osebnih in tovornih vlakov v vse smeri, na Zidanem mostu, je postalo v začetku tekočega meseca čudno prazno in hladno: zapustil nas je splošno znani kolodvorska restavra-ter in duša vsega tukajšnjega javnega življenja g. Ciril Majcen s svojo, v vsem mu enako soprogo gospo Anico m se preselil v Ljubljano, kjer je prevzel tamkajšnjo kolodvorsko restavracijo. Kdor je poznal njegovo delo v naši javnosti, bo razumel nezaceljivo vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom. Njegov delokrog ni bil samo na Zidanem mostu, temveč je objemal vso banovino na gospodarskem, kulturnem, nacionalnem in karitativnem pqprišou. Polnih 5 let je bil Majcen načelnik Gostilničarske zadruge v Laškem, kjer je užival neomejeno zaupanje spričo svojega intenzivnega dela za gostilničarski stan. Ustanovil je tudi novo Gostilničarsko pivovarno v La- Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ...dobi ga pa lakko vsak! Kolikokrat je bil ze.zobm kamen kriv, da ste izgubili zob, ker ga niste pravočasno odpravili! Kdor si zobe redno cisti s Sargovim Kalodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobno krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in ki zobni kamen polagoma in zanes* Ijivo odpravizobe pa ohrani močne in zdrave. UD 0 r škem, ki se že grad: in katere upravnemu svetu predseduje. Ni skoro bilo v zadnjih 7 ali 8 letih gostilničarskega zborovanja v tem ali onem kraju banovine, da bi ne bil navzoč Majcen in s svojo tehtno, premišljeno besedo ter bogatimi izkušnjami pomagal do zaželjenega uspeha. Na Zidanem mostu je ustanovil krajevni odbor Rdečega križa in kot njegov predsednik pomagal neštetim revežem; bil je blagajnik posavske podružnice SPD, ki si je v tem času ravno z njegovo pomočjo zgradila kija-sen planinski dom na Lisci in planinsko zavetišče na Kumu ter s tem pomnožila svoje premoženje skoro za 200.000 Din. Na njegovo pobudo je bil lani ustanovljen zi-danmoški Sokol; zopet je bil Majcen predsednik odbora za ustanovitev društva in se je takoj z vso vnemo zavzel za postavitev telovadnice, ki že stoji in služi svojemu namenu od novega leta 1932. »Sokol brez lastne telovadnice in shajališča ne pomeni nič!« je vedno dejal. Svoje velike gospodarske zmožnosti j« uveljavil v prid občanov tudi kot občinski odbornik in to z velikimi uispehi. Pri vseh družabnih prireditvah je bil vedno duša in srce on>; če je bil MajCen navzoč, je bil uspeh zagotovljen. Isto velja tudi glede njegove so- proge ge. Anice. S svojim zdravim optimizmom je premagoval vse ovire in vplival na vso okolico tako živahno, da se Je razcvelo in razraslo pravo temperamentno društveno in družabno življenje, kakor še nikoli poprej. V času političnih strank je bil vedno odločen pristaš SDS in je deloval za napredek in zmago demokracije iskreno in neumorno. Nikoli pa ni Imel nobenih sovražnikov v nasprotniškem taboru, ker se je boril le za načela in osebnega nasprotstva ni poznal. Vsak, ki ga je spoznal, ga je moral vzljubiti zaradi njegove stvarnosti, prijaznosti in pa iskrenega smeha, ki ga je zmožen le odkrit človek, ki ne pozna sovraštva. Lep dokaz njegove priljubljenosti je bila odhodnica, h kateri je prihitelo nad 200 prijateljev in znancev od blizu in daleč. Številni govori so izzveneli v eni sami veliki želji, da bi še ostal tu. Je strokovnjak, znan naši javnosti še z Bleda. Bohinjske Bistrice in iz Celja, kjer je vodil obenem s kolodvorsko restavracijo na Zidanem mostu veliki »Celjski dom«. Tudi Celjani ga pogrešajo. Na celjski gostilničarski Soli je poučeval serviranje in kletarstvo ki marsikak njegov učenec je danes že samostojen, vsi pa se ga spominjajo vedno z največjim spoštovanjem. Vsem je bil ce le dober predstojnik in službodajalec, temveč tudi skrben drugi oče. Majcen je znan tudi kot stalen pisec strokovnih člankov v gostrilničarekom glasilu in raznih hotelskih in tujsk»prometnih revijah. V javnem življenju zavzema Pevsko društvo v št. Rupertu v Savinjski dolini bo proslavilo v nedeljo 2. oktobra v Gasilskem domu v Trnavi 20-letnioo sv°j®ga delovanja z velikim koncertom ob sodelovanju pevskega društva »Savinjski zvon« iz št. Petra hi cerkvenih pevskih zborov iz Braslovč in št. pavla. Nastopi 80 pevcev ta pevk ter obeta biti prireditev prava senzacija za Savinjsko dolino. še lepo vrsto drugih funkcij, toda kdo bi vedel za vse! Na njegovem novem mestu miu želimo vsi Zidan.moščani ter okoličani vso srečo in uspeh, ki ju obenem s svojo soprogo v čim večji meri zasluži! Vzor ljudskega vzgojitelja Iz delovnih let staroste v Ljubljani živečega učiteljstva Martina Breznika Ljubljana, 23. septembra. Najstarejši med vsemi v Ljubljani živimi učitelji je upokojeni nadučitelj g. Martin Breznik, ki se je rodil 11. septembra 1850 v Vojniku pri Celju in je aktivno služboval polnih 40 let. V priznanje te službe je dobil v Mariboru zlato kolajno. Po upokojitvi pa je še privatno poučeval polnih 8 let na obrtnih, trgovskih in gozdarskih šolah do 1918. Vse osnovne šole, na katerih j s služboval, so se pod njegovim vodstvom razširile v 3, 4 m 5 razrednice. Prva njegova služba je bila v Št. Jakobu ob Savi, potem v Ljubnem v Savinjski dolini, v Zeta lah, v Trofajah, pri Sv. Marjeti ob Pesnici m v Jarenini. Enako vzorno in uspešno kakor v šolah pa je deloval vsa dolga leta tudi na vseh področjih splošne prosvete in narodnega gospodarstva. Zlasti v gospodarskem pogledu je bilo važno in uspešno njegovo delovanje, kar dokazujejo že naslednja njegova .priznanja: Nekdanja štajerska kmetijska družba ga je odlikovala s srebrno kolajno za njegov sušilni aparat. Od vodstva razstave na Dunaju, kjer je razstavil po svoji metodi posušeno sadje, pa je prejel nagrado 50 goldinarjev v zlatu. Pohvalno priznanje mu Ja izročil tudi v imenu Kmetijske družbe v Ljubljani dr. Bleiweis leta 1872. za njegova navodila o semenarstvu, zlasti pa o izreji krompirja iz semena in presajanja sadik kakor pri zelju in čebuli. Zastopal je načelo, da se mora vršiti vse naravno, kajti z rezanjem gomoljev krompir naposled celo propade. Po 60 letih se je izkazalo, kako pravilno je bilo njegovo naziranje. Leta 1872. so obširno pisale »Novice« tudi o vzornem herbariju, ki ga je nadučitelj Breznik poslal Kmetijski družbi za razstavo na Dunaju. Pa tudi drugače je inicijativmo in požrtvovalno pomagal kmečkemu prebivalstvu. V Št. Jakobu ob Savi se je leta 1872. boril za zgradbo mostu preko Save. Sam je iz- delal načrt in ga predložil deželnemu zboru, o čemur so takrat tudi obširno poročale »Novice«^ Načrt je bil sprejet in pozneje realiziran. Nekdanja štajerska Kmetijska družba je priporočala že pred 30 leti, naj se pred mrazom in pozebo v maju varujejo nasadi s kajenjem. Te predloge je Breznik po vsej svoji okolici praktično uveljavil ter dosegel velike uspehe. Tam, kjer so po njegovem vzgledu sredi noči smodili in žgali grmovje, so imeli najboljšo sadno letino, drugod, kjer niso kurili, ali pa so to storili prepozno šele proti jutru, je mraz vso uničiL Takisto je dajal inicijativo in zgled ■tudi v raznih drugih primerih gospodarske zaščite in napredka. Ko je po dolgih letih stopil v pokoj, je svoje sposobnosti in svojo vnemo posvetil društvu upokojenega učiteljstva in vedo o tem največ povedati vdove in sirote učiteljskih upokojencev. Pravicoljuben in nesebičen do skrajnosti se že od nekdaj ravna po geslu pedagoga Pestalozzija: Vse, prav vse za druge, roič za sebe. Zglednemu ljudskemu vzgojitelju g. Martinu Brezniku želimo, da bi še dolgo zdrav m krepak užival zasluženi pokoj ter se veselil priznanj, ki jih razvoj gospodarskega in splošnega življenja izkazuje njegovim idealom, Vtiski s svečanosti na Mačkovem Kamnu Tolikokrat smo že čuli krilatico: »Narod. Si ne ceni svojih velikih mož, jih ni vreden!« — da se ob tem niti ne poglobimo več v vrednost teh kratkih besed. Zato pa je za naš narod prav svetla pohvala dejstvo, da ne pozablja v času gospodarske krize moralnih dolžnosti in je pijetetni čut med nami kljub vsemu še ves topel in svež. Posebno lepo je to dokazalo zahvalno po-čaščenje, preteklo nedeljo na Mačkovem Ka rranu in v Krupnju. Do Krupnja dospemo po krasni cesti, ki veže Beograd z znano Banjo Koviljačo, priljubljenim letoviščem, slavnim kopališčem. Nekako 50 km izven Valjeva se odcepi stranska pot, do 25 km dolga. Le redkokdaj jo poseti kak avto. Ni negovana in je valovita kakor bi se vozil po razburkanem morju, niti nima svarilnih znamenj za av-tomobiliste. Pa so se znašli takoj v situaciji seljaJei račevinskega okraja. Sami med seboj so organizirali prometa o-redarsk o ko jih je lansko leto zbiralo vojaštvo okrog kapelice. Preostanek so shranili v novi cerkvi v Krupnju, ki leži 10 km pod Mačkovim Kamnom. S posebno radostjo — sam je član saveznega odbora — nam je inž. Korunovič omenil, da je daroval Savez Sokola KJ dva zvona, enega za kapelico, drugega za cerkev. Pristopili smo kakor v tihi molitvi k zvončku in smo pozvonili: odsekam zvonov glas je zavalovil nad prostrano zeleno planjavo. Zvonček na ozkem zvoniku visoke kapelice se mi je zdel kakor zvon želja na blejskem otoku. Zatopljeni v tihe misli smo se vrstili in pozvanjali. Naše želje so bile tople in iskrene. • Tako dolge vrste govornikov, kakor ob svečanostih na Mačkovem kamnu, že zdavnaj nismo beležili. Nj. Vel. kralj je poslal svojega prvega ad j vrtan ta generala Milana Ječmeni ca, cerkvene obrede je opra- Llnožice naroda so prihitele na Mačkov kakor tudi po vs službo. Na vsaki krivulji ali kejr se cesta poiene v strmec; sploh koder koli bi se utegnil »podtakniti nepoznani izletnik, je stala patrulja vrlih seljakov v tipičnih belih narodnih krojih. Z zinakom roke so te opozorili: pazi! Ostali so strumno pozdravljali; deca, ki se je gnetla nad cesto, je si-pala cvetke gostom v pozdrav. Poudarim: na dolgi poti do Krupnja nisem opazil niti enega orožnika, vso prometno-nadzoroval-no službo je prevzel narod sam. In ni bilo niti najmanjšega incidenta! * Vsako prvo nedeljo po Vidovem dnevu je na Mačkovem Kamnu narodni sestanek in spominska počastitev za osvobojenje padlih herojev. Na tak dan je bil leta 1925. izbran odbor, ki naj zgradi v Krupnju spominsko cerkev, na Mačkovem Kamnu pa spomenik. V ta namen sta delovala spored-no dva odbora: na čelu krupanjskega je stal šolski nadzornik Kosta Nikolič, beograjskemu pa je predsedoval Ljuba Jovanovič, takratni predsednik Narodne skupščine. Ves narod je tekmoval v plemenitem naimenu in zbiral novce. Saj je Mačkov Kamen zasedal junaškemu narodu krvave rane. Uradna poročila o izgubah na Mačkovem Kamnu beležijo izgub preko 15.000 vojakov in do 300 oficirjev. Gotovo tako ogromna žrtev, kakor je ni zahtevalo v nekaj dnevih nobeno drugo bojišče. Tudi princ Gjorgje je bil tu hudo ranjen. Komandant odredov na Mačkovem Kamnu, sedaj upokojeni general Milič, ki se je zdaj udeležil blagoslovitve spomenika svojih padlih tovarišev se je izkazal tudi kot junak v besedi: pred spomenikom stoječ, i v obrazu s sledovi težkih dnevov, je raz- I amen ki se zgrinjale okrog spomenika sm bojišču vil saim patrijarh Varnava, ki mu je vrela beseda kakor iz studenca hvaležnosti, vojni minister general Stojanovid je proslavljal svoje vojne tovariše, manom velikih junakov pa so se poklonili tudi predsednik skupščine Kumanudi, zastopnik senata, takratni komandant general v p. Ljubomir Milic, zastopniki najrazličnejših organiza« cij, za URO glavni sekretar rez. podpolkovnik Bogomil Bogič, narodni poslanec rez. kapetan Tolič iz Hrvatske Slatine je prinesel z rez. poročnikom Jovaikaričem grudo hrvaške zemlje. Zlasti pa je vzbujala pozornost beseda narodnega poslanca iz dravske banovine Rasta Pustoslemšlka, ki je govoril za svoje slovenske tovariše poslance in senatorje. Pustoslemška so reporterji beograjskih dnevnikov, Avale in Presbiro-ja. iztaknili že v Krupnju in jim je moral izdiktirati ves svoj govor, ki so ga listi prinesli tudi res dobesedno. Klene besede je govoril g. Pusto®!emšek z drhtečim glasom, ko je izrekal zahvalo in zvestobo. * Prav iz vseh predelov naše države so dospeli udeleženci, ki so zasedli široko hrbtišče nekdanjega bojišča. Nas oficirje in številne vojaške atašeje je povabila generali-teta ter so nam očrtali z razgledne točke potek boja in položaje obeih armad- Še danes so prav dobro vidsni strelski jarki, ki so bili v poslednji fazi borbe le nekaj korakov vsak sebi. Ko je primanjkovalo srbski armadi municije, so se zvršile po večini le borbe na nož. Kasneje sem se pomešal med narod in sledil zanimivim razgovorom. Pa je pridr-sal po beiglji ogorel možak v gruči svoj- Odposlanec Nj. VeL kralja general Jetrne nič govori pred pravkar odkritim sporne- nikom vija! pred tisočglavo množico potek dogodkov točno pred 18 leti. In je nam leden ela kri ob iskrenih besedah sivolasega junaka, ko je končal: ti. Mačkov Kamen, zaslužiš ime — krvavi Kamen; saj si bil ves pokrit s telesi naših mož in fantov in ves prenasičen s srbsko krvjo, ki se je po-točila za našo svobodo. Tedaj smo začutili sence junakov med nami. Tako freske v krupanjski cerkvi kakor one v oltarju spomenika na Mačkovem Kamnu so umetnine Beograjčana 2-ivorada Nastasijeviča. Ikone so podarili po večini posamezni dobrotniki, ki so se s tem oddol-ž;li padlim svojcem. Nekatere so veljale do 10.(W) D:n. Podoba v kanelici na vrhu krvavih poljan prikazuje Mater božjo z Jezu ščkom. »To je pa prava naša srbska pravoslavna Mati božja.«- so menili vneti obiskovalci. Prava ikona: drži svoje dete na desni roki; one Matere božje, ki drže Jezuščka na levici so — neprave • Inženjer iz ministrstva za gradbe Mo-mir Korunovič je v naši javnosti znan. Saj je izdelal načrte za celjsko pravoslavno cerkev, on je tudi projektant ljubljanskega pravoslavnega hrama, je pa tudi stvaritelj Krupanjske cerkve in grobnice na Mačkovem Kamnu. Popeljal se je v našem avtu iz Krupnja do vrha Mačkovega Kamna in narn je ves razvnet tolmačil zanimivosti gradnje. Pod talno kamenito ploščo je 8 kubičnih metrov prostorna jama. Vanjo so nanosih do vrha zemeljskih preostankov iz velike bitke. Pa jih je prav toliko še ostalo, cev: »Prav tu, na tem mestu, sem, deca, izgubil svojo nogo!« ... »Tu je padel naš Milan,« je kazal na mesto v strelskem jarku skupini črno oblečenih žena oficir z vrsto odlikovanj. — Nisem iizdržal! Pritajeni plač ekrušanih žena je bil premočan. Mojo pozornost je vzJbudil častitljiv narednik. Na bluzii so se vrstile številne medalje. S sklonjeno glavo je stopical po shojenih tratah, ob jarkih in — tako se mi Je zdelo — s solzo v očeh. Izvede! sem njegovo zgodbo. Prejšnji dan je dospel v Valj evo. Sivolasi starec — gotovo mu je čez sedem križev — sc je javil upravniku Oficirskega doma našemu rojaku kapetanu Delaku s kaj neobičajnim pozdravom: »Si-novče!« (sinko). Ln mu je potožil: dospel je od daleč, hoče na Mačkov Kamen, kjer se je boril i sam, njegova sinova pa sta tam gori padla. Nt najde več vozila, ki bi ga prepeljalo v Krupanj in na Mačkov Kamen.. On pa hoče, mora, na grob svojih dveh 6inov! Sam vojni minister, ki je čul o tožibi starega narednika, je odločil, da so našli sivolasemu bojevniku mesto na avtobusu, s katerim se je peljala na svečanost vojaška godba. Tako se mu je izpolnila želja, da je i on dospel na tisto tožno domovanje padlih Junakov, na Mačkov Kamen. —nč— Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« tl&odna odCoeitev Vsakdo more odločiti v svoj prid, le ne sme zamuditi časa, ki je še dovoljen za odločitev. Odlašati ne kaže več, ker se zna zgoditi, da bo potem usoda sama odločila v Vašo škodo. Ko bodo srečke državne razredne loterije razprodane, kar bo gotovo že v prihodnjih dneh, boste izločeni iz vrst onih, ki se bodo s kupljeno srečko približali ogromnemu iznosu 64,000.000 Din, ki jih bo državna, razredna loterija v prihodnjem kolu razdelila na srečne igralca Če si pa boste v prihodnjih dneh kupili srečko, se zna kaj lahko zgoditi, da boste v prihodnjih mesecih deležni enega velikih dobitkov, ki Vas bo gospodarsko osamosvojil in vzpostavil blagostanje v teh hudih časih. Zato je prav, da se vsakdo posluži srečk državne razredne loterije. Prvo žrebanje bo že dne 11. in 12. prihodnjega meseca. Naše srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, Celju, Novem mestu, Trbovljah in na Jesenicah. Na pismena naročila pa jih razpošilja Zadružna hranilnica r. z. z o. z, Ljubljana, Sv. Petra c. 19. V Ljubljani pa si jih lahko nabavite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z* z o. z., Ljubljana, Sv. Petra a 19 lomače vemti » Kralj boter trojčkom. V Blatu na otoku Korčuli je kmetica Ivka Bačičeva povila trojčke moškega spola. Trojčki so zdravi, in dobro razviti. O tem redkem primeru je bil obveščen tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, ki se jo blagohotno ponudil za botra trojčkom. « Zveza jugoslovenskih mest. Redna let-na skupščina Zveze jugo slovenski h mest se bo pričela 2. oktobra v Skoplju. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, vlada za skupščino veliko zanimanje. Glavna točka zasedanja bo vprašanje novega zakona o mestnih občinah, v katerem bo narodna skupščina razpravljala najbrže že v letošnjem jesenskem zasedanju. Važni točki sta tudi vprašanje trošarine za bencin, ki ga rabijo mestne občine za higijensike svr-he kakor za pogon avtomobilov, za škropljenje ulic, reševalne avtomobile, gasilska vozila in slično. Razpravljalo se bo vprašanje ureditve najemnin za poslopja, k} jih ima v zakuprn vojaška uprava. Dalje je na dnevnem redu vprašarffe enotnega gradbenega pravilnika to gradbenih taks. »Izvoljen bo nov predsednik Zveze, ker je do-s^ianji predsednik dr. Srkfulj bil imenovan za ministra. NOVOSTI za jesen — angleško, češko in domače sukno ter modno blago za damska in moška oblačila priporoča in Vas vabi na ogled specijalna trgovina sukna 309 LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (nasproti nunski cerkvi) * Zsdruina šola v Ljubljani. V tem šolskem !ctu se bo aa 'I-ržavn; dvorazrednj trgovski šoti v Ljubljani zopet otvoril zadružni tečaj, ki ima namen, podati kmet-skim posestnikom jn njih sinovom ,pa tudi drugim mladeničem temeljito izobrazbo v zadružništvu, da bodo mogli pozmeje ustanavljati in vodjti .pridobitne in kreditne zadruge. Vpisovanje se bo vršilo 17. oktobra od 9. do 12. na Kongresnem trgu 2. K vpisovanju je treba prinesti s seboj rojstni list ali jzpisek, zadnje šolsko izpričevalo, vpisnino 20 Din in 200 Din sa knjige. Sprojemna pogoja sta dopolnjeno 16. leto starosti jn dovršena osnovma šola. Zadružni tečaj bo trajal od 17. oktobra do 12. aprila prihodnjega leta. Pouk se bo vršil vsak delavnik od 14. do pol 19. ure. Kdor želi bitj sprejet, naj naprav,j prošnjo ali naravnost alj s posredovanjem kakšne zadruge ali na Zadružno zvezo v Ljubljani. Info rmacije zaradi podpor dajeta obe imenovani zve®!. * Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku vabj v:e svoje bivše člane pevce, da se blagovolijo prostovoljno javitj za skupen nastop na zlatem jubileju »Lire« Švica: Lutzofen iiber alles! Jugolutz, Ljubljana — šiška Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo, dne 24. septembra. Ljubljana 7, 758.8, 16.0, 90, NE1, 10, 95.9 dež; Ljubljana 13, 75S.2, 19.0, 90, SI, 10,' Maribor 7, oa.uHRVjii qvzn,os,n-W,ni, —, Zagreb 7, 758.7, 19.0, 80, NW1 ID, —, -; Beograd 7, 761.4. 18.0, 60, SE2, 6, — —; Sarajevo 7, 762.3, 20.0, 60, SI, 6, — _• Skopije 7, 766.1, 17.0, 70, mirno, 6, Split 7, 761.6, 23.0, 90, SE10, 6,__• Kumbor 7, 761.9, 24.0, 80, ENE2 8 Rab 7, 760.6, 21.0, 60, N8, 10, —,'_.' ' ' Temperatura je bila v Ljubi,jami najvišja 14.0, najnižja 13.0; Zagreb 24.0, H.O; Beograd 16.0; Sarajevo 17.0; Skopije 13 0 Sonce vzhaja ob 5.48, zahaja ou 17 59 Luna vzhaja ou 23.24, zahaja ob 15.29. Ni vse eno, komu zaupate svojo glavo, Trajno in vodno ondulacijo, barvanje las, individualno frizuro Vam izvrši strokovno, vestno in okusno Salon E. & H. Fettich Frankheim (nasproti »Zvezdi«) 11651 POSEZI-JSKE ZNIŽANE CENE! 16. oktobra. V Ljubljani bivajoči pevci bodo imeli pevsko vajo v Mestnem domu v društvenih prostorih pevskega .društva »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom skladatelja g. Emila Adamiča, ki bo na slavnosti dirigiral zbor pevcev starinov. » Nov notar v Kranjski gori. Kakor Objavlja predsedstvo višjega deželnega sodišča, bo g. Karel Gajšek pričel 1. oktobra poslovati kot javni notar v Kranjski gori. * Odlikovanje zaslužnega učitelja. Zaslužni učitelj Ladislav Valdec v Mačincu je prejel zahvalo Nj. Vel. kralja Alesandra za svoje dolgoletno nacijomalno im kulturno delovanje med tamkajšnjim kmečkim ljudstvom Pohvalo mu je izročil na svečan način sreski načelnik dr. Kraljič iz ča-kovea. » Sedemdesetletnica Jugoslovenske či-taonjce v Splitu. Bivša Hrvatska čitaoni-ca v Splitu, ki je Dalmaciji v predvojni dobi dala lepo število rodoljubov, se je po svetovni vojni; prekrstila v Jugoslovensko čitaonioo. Ta čitalnica je bila ustanovljena leta 1S62. j,n bo letos proslavila sedemdesetletnico svojega obstoja. Na povaihllo mestne občine splitske se bo sedemedeset-letnica obhajala obenem s petdeseLetmico ustoličenja hrvatske občine, ki pada na dam 9. novembra 1932. * Himen. V torek se je poročil na Brezjah g. Srečko Vodopivec. računski inšpektor kr. banske uprave v Ljubljani z gdč. Anko Lavrenčičevo. učiteljico na Humu pri Ormožu. Obilo sreče! * Prodaja inozemskih časopisov ln revij. Ministrstvo trgovine in industrije je po zakonu za racpečavanje inozemskih časopisov in revjo, ki je veljaven že od 8. decembra 1931., dalo izključno pravico za uvoz in raspečavanje inozemskih časopiso-*' ia revij v naši držav} agenciji A v al i v Beogradu, kii bo preko »Putnika« v (x^jul>-Ija.ni kot svojega glavnega zastopnika mršila prodajo časopisov v dravski banov >n\ Avala, odnosno »Putnik«, prične delo 1. novembra letos. Vsakdo, ki se bavi s predajo tujih časopisov in revij, mora to takoj javiti >Putniku« v Ljubljani, Dunajska cesta Lili., od katerega bo dobil vse potrebne podatke in navodila. * Službeni list dravske banovine objavlja v 76. številki; prannilnjk za izvrševanje § 2. zakona o neposrednih davkih, iz-premembe in dopolnitve pravilnika za mednarodni zračni promet ctivilmih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Jugoslavije, maredbo o uporabi v občinskih proračunih za leto 1952. za občinski kmetijski', sklad določenih zineskov in objave banske uprave o (pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. » Razpis zdravniške službe. Oblastna uprava 'bolniškega fonda pni direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem pri Devici Mariji v Polju lin službo pogodbenega zobnega zdravnika s sedežem v čakovou. Kompetenti za ti mesti morajo bitj doktorji! vsega zdra»v.ilstva z diplomo, ki velja v naši državi, eventualno imeti naslov zobnega zdravnika ter morajo biti popolnoma vešči slovenskega ali srbo-hrvatskega jezika in imeti splošno in lokalno pravico prakse. Dokumentirane prošnje nas' se v enem tednu pošljejo na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. * Zvonimir Rogoz v filmu. Znani praški filmski režiser je priče" s -snemanjema svojega novega filma »Ekstaza«. Prve slike so bile posnete v Podkarpatski Rusiij*. ženska glavna vloga je poverjena Dunaj-čanki Hedi Kieslerjevi, članici Berlinskega fiilma, dočim igra junaka ZvonLmir Rogoz, član Na/rodnega divadla v Pragi. »Mejn Fiim«, po katerem posnemamo to informacijo pristavlja, da je s tem preskrbljeno za absolutno mednarodnost pričujočega filma, ki bo izgotov.ljen v nemški, češki, francoski; in angleški verziji. * »Fantom Durmitorja«. V Plevlje je te dni dospela filmska ekspedicija berlinskega filmskega podjetja »Eidophon«, ki že več dni snema diivjeromantične in najlepše kraje Sandžaka in Črne gore. Filmanje se vrš; za veliki zvočni filmi »Fantom Dur-miltorja«, v katerem razen znanih nemških filmskih igralcev sodelujeta tudi naša rojaka Ita Rina in Bogoslav Tanko. Večjo vlogo igra tudj Hinko Nučič. * Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične šolsko leto enoletne šole 1. novembra. Poučujejo se v itej šoli vse panoge kmetijstva. Vsi učemci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pnidni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končar nem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Dim, Je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu do 10. oktobra. Prošnji je priložl-ti: krstni list, domovnico, odipmstnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti o ornih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na ba- Cpovtini&e ja gc&pode edinstvene v kakovosti, izgotovljene po meri in po reklamnih cenah. Nasproti kavarne »Zvezda« v Šelenburgovi ulici st~ L K. PUČNIK 11681 noviinsko ali kako drugo štipendijo jz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec cfctal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo \i javnih sredstev. Starost najmanj 16 let iin najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi! dveh ali več razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 Din iin se plačuje mesečno v naprej. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma, do polovice ali! do treh četrtim prosta mesta v zavodu. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo priložiti davčna ali občinska potrdila o velikosti posestev in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila date ravnateljstvo šole. • V fotografsko razstavo, ki je še vedno odprta na velesejmu, oziroma v naše včerajšnje poročjlo se je zaletel tiskarski škrat tako togotno, kakor tisti objektivni prijatelj Fotokluba, ki je zadnjič tako stro-kovncaško raztrgal razstavo v nekem listu, da je dobil prav zaslužen odgovor. Iz 1N0-vikovega >Ivja v Tivoliju« je škrat napravil »Joja«, znanega zagrebškega fotografa Greisbacha je jzpremenjl v »Grielsbacha«, Neukomma pa prekrstil v »Neukomurja«. Cveto švigelj naj ne napravj »najmanj«, (temveč >naj nam« napravi celo senco, a tudi rnjegov brat Mitja je švigelj, ne pa »ŠOvgelj«, ki se mu kipar pozna na portretih. Korničev »Mruki» je .postal »Muhi«, a odličnega Edq Ranscha je škrat zmrcvaril tako, da miu je odtrgal kar celo vrsto pohvale in bi se moralo č it a ti: Kakor hrošči gomaze avtomohllli pod lokom zmagoslavja« v Parizu ... še bolj je pa oškodoval mojstra SJav.ka Vengarja, ki ne stoji >po-novno«, temveč prav na vrhu. če ne verjamete, pa se v razstavi sami! prepričajte, saj stane le 2 Din! — A. G. Danes premiera ob S., 5., 7. In 9. uri Maurice Chevaller v prekrasnem francoskem filmu V mali kavarni * Dopisna trgovska šola v Ljubljani začenja z rednim poukom v zadružnem tečaju v soboto 1. oktobra. Za vse druge tečaje in predmete priredi zaradi veftikoea povpraševanja im ma željo številnih učon-cev po sobne redme tečaje z začetkom 12. oktolbra. Vsi interesenti naj javijo svod pristop za te tečaije najkasneje do 10. •■Mrto-bra Pogoji isti kakor za tečaje, ki so se začeli 15. septembra Revnikm se na tozadevno vlogo dovoli .popust. • Vpisovamje na Krekov} gospodjnski šolj Zg. šiska-^Ljubljana bo 1. in 2. oktobra. Mesečniina z vso oskrbo im prvovorst-no hramo 800 Din; s priprosto hrano jm vsr oskrbo 600 Din. Zunanje učenke plačajo mesečno 450 Din. Prospekti za gospodinjsko šolo in za kuharske tečaje se dobe brezilačno pri upraviteljstviu šole. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in ikrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. Večerne toalete — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva 3 NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 BRID6E-R00M KAVARNA EMONA I. nadstropje DNEVNO OD 16. URE POUK ZA ZAČETNIKE 11668 NE POZABITE! da ste najbolje postrežem z dalmatinskimi vini iz lastnih vinogradov, kakor tudi Ma-raskino vino iz suhega grozdja, tropinovec, olivno olje in vinski kis, edino na Cankarjevem nabrežju 5 in Breg 2. Se priporoča 11672 I. A. SUNARA. življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvica) dobro funkcijonirajo, če sta vaše telo in kri prosta tujih snovi, kar se zgodi s Saylehnerjevo grenčico UL:NY-ADI JANOS, izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo »z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. H Smučarski dom S. K Ilirije v Planici p, Rateče, Gor. Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica. Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba Nizke cene. — Skupni planinski izleti. Od 15. septembra naprej znižana penzija. — Pojasnila daje Janez Bitenc, SmuCarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica. olfy milo LavendeI, Buttermitk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. Starši! Dijaki! 329 * V zavodu šolskih sester v Mariboru se bo oktobra zopet pričel pouk na gospodinj-sko-nadaljevalni šoli. Udeleženke pridejo enkrat na teden ter se uče kuhanja, šivanja, gospodinjstva, bolniške postrežbe in nege dojenčka. Vabimo v tečaje delavska in kmetska dekleta, uradnice, zlasti pa neveste. Za vse stanove so posebni oddelki. * Ei-peranto v radiu. Lansko leto je otvo-rila radio - postaja JOBK v Osaki na Japonskem esperantski tečaj. Ut=peh je bil presenetljiv, tečaj je poslušalo 20.000 japonskih poslušalcev. Ista postaja bo oddajala tečaj tudi letos. Tudi esperantski radio-tečaj v postajah Lansenberg - Koln je uspel, razprodane so bile vse učne knjige. Sledeč vzgledom drugih postaj, bo letos tudi ljubljanska postaja oddajala te^aj za esperanto, ki se bo vršil vsak ponedeljek od 18.3«) do 19. Tečaj bo vodil s- Kozlevčar, tajnik ljubljanskega esperantskeaa kluba. Lepa prilika. da se naše občinstvo najceneje seznani z mednarodnim jezikom. » »Gruda«. Izšla je septembrska številka mesečnika >Grudam<>-gočila tudi letos storiti mnogo dobrega šolski; mladini, ko smo mnogim siromašnim otrokom lahko dnevno nudili po eno skodelico redilne Ovomaltime. Otroci zavživali to okrepčilo z največjim ves»t ljem, telesno so se okrepčali iin tu d; duševno so bili osveženi. Vodstvo šole je ob vsaki priliki otrokom razlagalo prednoaM Ovomaltine in se je posluževalo v to svrho predavanj, sestankov lm tudi; tiska. Pošiljamo vam številko našega jVestnika evan-geliške občine«, v katerem priporočamo Ovomaltime. Upamo, da bo tudi v bodoče vaša cenjena tvrdka ostala naklonjena našemu zavodu ter nam pomagala pri delti v korist, zdravje in v napredek dece. Dajte deo; zjutraj in za južino skodelico Ovomaltine, da j; okrepite zdravje io povečate njeno odpornost proti raznim bolezmim. Ovomaltine bo nadomestila moči, ki jih porabijo otroci pri učenju in pri igri. * Trajne kodre izvršuje po znatno znižanih cenah damskj salon ALEKSANDER GJUD, Ljubljana, Kongresni trg. ♦ Svojim blagopokojnim boste postavili nagroben spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice in album Izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov kamrnseško-kiparski tvrdki FRAN KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, telefon 27-87. JUGO-LUTZ PEČI, Ljubljana, šiška. Iz Lpfalfane n— Mestna elektrarna ljubljanska mora na nove hiše Pokojninskega zavoda v Gajev; ulici polagati kabelj po Prešernovi ulici. Tozadevna komisija je odločila, naj poteka kabelj po severnem hodniku, zato bo treba tega prekopati. V cestišču je položenih že toliko drugih naprav, da .ni prostora za nove kablije. Z delom bo pričela elektrarna prihodnji teden. u— Novosti iz kina Matice. Kakor vsako soboto je predvajal Elitni kino Matica tudi včeraj nov zvočni; tednik. To pot smo videli transport gondole profesorja Piccar-da preko Alp v Curih, kjer je drznega uče-niaka pozdravil predsednik švicarske republike. Krasne so nove slike z olimpija. de, tudi damska jesenska in zimska moda je zastopana im pogled v Hagenbeckov zoološki vrt. — Ne pozabite na današnjo predstavo ZKD filma jEmil in detektivi«, že včerajšnja predstava je pokazala, da je ta film pri nas zelo uspel in ugajal starim in mladim. Največ veselja so seveda Imeli otroci im mladima. Film bo na sporedu še danes ob 11. v kinu Matic;. To lepo filmsko delo naj si vsakdo ogleda, zlasti! pa ga j priporočamo mladimi. u_ Moderna kavama na Taboru. Vzhod- ) ni del mesta je dobil v zadnjem času ne kaj novih lokalov, med njimi pa predmjači nova kavarna, ki jo je otvoril te dmf bivši dol-tfoietni plačilni natakar v kavarni »Zvezdi«^ g. Ivam Flerin ter jo najlepše in Moderen kdrspetitorij za dijake. Najcenejše in vendar najpopolnejše instrukcije v vseh predmetih vseh tudi strokovnih šol, od mesečnih Din 100.— dalje od predmeta. Instru-irajo strokovni profesorji. Informacije daje iz prijaznosti v uradnih urah Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8, I. nad. Za vsak predmet drug profesor, same najboljše moči. Jamčimo za uspeh! Zglasite se osebno ali dopisno! — Revni poseben popust! 11699 m najmodernejše opremil. Nova kavarna je v Veri: če vi hilši, tam kjer je bila nekdaj znana Krapševa kavarna. Krasno pohištvo je v najlepši harmoniji z okusno prejile. skauimi stenami im moderno razsvetljavo. Posobno niična so tapetmlška dela, ki jjh je izvršila tvrdka Aman iz Tržiča. Nova kavarna lahko tekmuje z najlepšimi lokali v mestneun središču. Najmodernejše je opremljena tudi kululnja, kjer se vse kuha in segreva na plin. Za kuhanje pijač in za segrevanje vode je moderna avtomatična naprava in za največjo čistočo je najboljše poskrbljeno. Za solidno vodstvo kavarne, ki nudil prvovrstna obrepčila ter daje gostom na razpolago tudi! mnege časopis^, jamči že lastnik sam, STj je priznan stro kovnjak v kavarniški stroki. Tuli postrež-no osebje je najboljše kvalificirano. Kavarna se bo gotovo gostom zelo priljubila in je vredno najtoplejšega priporočila. u— Godba 40. p. p. Triglavskega, priredi promenadmi koncert v »Zvezdi« danf-s od 11. do 12.30. Dirigent višji kapelnik 'III. ki. Franjo Vimer. Program: Blankcnburg: »Odhod Gladiatorjev« (koračnica); Flo-tow: »Aleksandro Stradella« (uvertura); Jaki: Naši mladini« (valček); Čajkovski: »Evgen Onegiin« (fantazija); Dvofak: »Slovanski tanec 84; Jaki: »Potovanje po kranjski deželi« (pomiri); Herzer: »Hei-decksburg« (koračnica). u— Mladinska podružnita »Soče« javlja, da se bodo vršili odslej sestanki redno vsak torek. Opozarjamo vse člane, da se sestankov redno udeležujejo. EPIDEMIJA pri otrocih? Proti vhajanju nalezljivih klic potom ustne dupline Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikem zavojčku Din 15 n— Esperanto. Mednarodni jezik esperanto se širi vedno bolj in zavzema že prav važno mesto v vsen panogah mednarodnega udejstvovanja. V kratkem času se ga lahko vsak nauči. Tudi letos bo Klub esperan-tistov v Ljubljani poskrbel za javni tečaj, ki se bo otvoril v začetku oktobra. u— Kuharski tečaji ob nedeljah dopoldne in ob delavnikih .popoldne na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. šiški se prično prvi teden v oktobru. Vpisovanje 1. im 2. oktobra. Pojasnila daje upraviteljstvo šole. Plesne vaje na Taboru. Otvoritev 2. oktobra. Vstop samo proti vabilu. u_ Plesnj zavod Jenko v Kazlni-Zvezda prične s svojimi tečaji in posebnimi uram! v prvi polovici oktobra. Natančnejše ba objaljemo takoj, ko se g. Jenko vrne z inozemskega študijskega potovania. Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 Bogat ali reven, čvrst aH betežen, inteligent, preprost, star ali mlad, pri Slamiču z vsem je izvrstno postrežen, zato pa tja vsakdo zahaja prav rad. 11635 jj-g^ J* A. J K. vam oč^ti« pobarva m preoblikuje za mal denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. KLOBUČAR Sv. Petra e. 51 Avstrija: Lutzofen iiber alles! Jugolutz, Ljubljana — šiška MOTOH — kava dnevno sveže praž;ena — MOCCA — kavine kocke — a Din 1.—, za turiste. — Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. 3lefon 2577. 11169 Nafidealnejša pot ja razbremenitev posestev ia za zidavo lastnega doma potom »STAVB-NE HRANILNICE IN POSOJILNICE«. Ljubljana, Miklošičeva 15. 310 Cen j e n e ^——^■ragimnji.Mim dame naj si pred nakupom brezob-vezno ogledajo veliko zalogo, nizke cene in najboljše delo damske konfekcije 11691 A. Paul i 11 Ljubljana, Kongresni % štev. 5. Jesenski in zimski plašči elegantni, poceni in v solidni izdelavi le pri DRAGO GORUP © C O., konfekcija Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstr. 11692 g g. Rudolf Tumpej in Anton Bajt iz Maribora. Obravnaval se bo splošni položaj delavcev in namešečncev v drž a vil ter njihove pravice in zahteve. a— Z ljudske univerze. Tečaj za igranje na kitaro se bo pričel 1. oktobra. Prijaviti se je pri profesorju Druzoviču, Krekov trg 14-11. a_ Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru razglaša, naj pridejo vajenci in vajenke po dodelilne Jjstke na mestno načelstvo od srede 28. t. m. dalje, in sicer vsak dan popoldne od 3. naprej, ter v nedeljo 2. oktobra od 9—11. Redni pouk se bo začel 5. oz. 6. oktobra, kakor bo to razvidno na dode-Iflnih Listkih. Pouk se bo vršil dva popoldneva v tednu, ob nedeljah pa bo le telo» vadni pouk. a— Krojni tečaj za krojače in šivilje, ki ga je priredila bansika uprava, je bil zaključen 20. t. m. Tečaja, ki ga je vcdil strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj, se je udeležilo 54 krojačev in šivilj. Tečaj je dobro uspel po zaslugi obrtnega inšpektorja g. Založnika, načelnika krojaške zadruge g. Kosarja, strokovnega učitelja in tečajnikov. Učni prostor je dala na razpolago gospa Klavžar-jeva, ravnateljica dekliške meščanske šole. Avtomobilsko progo na Sušak preko Italije je uredilo avtopodjetništvo jJugo-ipromet«, Ljubljana VII. Vožnja na Sušak bo trajala malo čez 4 ure, stane pa 118 Din. — Zaradi tega je svoj vozni red spremenilo tLn stopi naslednji vozni red v veljavo že jutri 26. t. m. Odhod iz Ljubljane izipred kavarne ^Zvezde« ob 5.30. Zveza na Reko in Sušak: ob 9., do Vrhnike, ob 12. do Rakeka z z>vezo v Postojno, ob 16.15 zveza na Sušak, ob 18. do Vrhnike, ob 23.30 vozi samo ob nedeljah jn praznikih do Vrhnike. Prihajal pa bo v Ljubljano ob 8.. ob 8.40, 11.35, 14.10, 18.30 jn 20.40. Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. u— Aretacija zasebnega uradnika. Včeraj je bil aretiran Miha Bricelj, ur:*].nik OUZD v Ljubljani, zaradi poneverbe denarja v približni vsoti 42.000 Din, Ta znesek je bil nabral med uradnjštvom za premog, vendar denarja ni izročil tvrdki, temveč ga je priidržal zase. Neporavnani! račun je hotel kriti s fingiranjm računom na ime Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Pri pregledovaniju sumljivega računa se je stvar takoj razkrila in je bl,l Bricelj jzročen ipolicjji. u— Izguba velike vsofe denarja. Včeraj dopoldne se je peljal baron g. Codelli s tramvajem v priklopnem vozu od Zaloške ceste do Figovca«, kamor je prispel nekaj minut pred tričetrt na 10. Od ta.m je šel k sodišču. Med potjo od Zaloške ceste je neznano kje, najbrže v tramvaju, izgubil že rabljeno listnico temnozelene barve iz krokodilovega usnja. V listnici; je imel razne listine in IS ali 20 tisočakov, dva bankovca po 100 lir, dva po 50 lir in dva ali tri bankovce po 100 Din. Najditelj dobi nagrado 2000 Din. a— Tatvine koles na dnevnem redu. Skoro ne mine dan, da mariborska policija ne bi prejela kake ovadbe zaradi tatvine kolesa. Predvčerajšnjim popoldne je pustil mesarski pomočnik Jože Prunk iz Košakov svoje skoro novo, 2000 Din vredno dvokolo pred neko gostilno v Krčevini in odšel v lokal po opravku. Ko se je čez nekaj trenutkov vrnil na cesto, že ni bilo kolesa nikjer. a— Rok za prijavo novih gledaliških abon&ntov za sezono 1932-33 je podaljšan do sobote 1. oktobra. Vendar je v interesu vsakogar, ki se želi abonirati na boljši sedež, da to stori čimprej, ker je /priglaše. vanoe abomentov precejšnje. RICHARD TAUBER SENZACIJA! nastopi kot Cavaradossi v „TOSCI" -k Ot '*•>- ■< \ vritr ■ Iz Celja e— Celjsko uredništvo »Jutra« in »Slovenskega Naroda« je v uredništvu »N-cve Dobe« v Zvezni tiskarni, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno, telefon št. 65, celjska podružnica uprave »Jutra« jn »Slovenskega Naroda« pa je v KOcenOvi ulici 2, telefon št. 190. e— Celje in okolica za brezposelne, V sejni dvorani na mestnem načelstvu v Celju se je vršila v petek zvečer anketa o pomožni akciji za zaposlitev in podpiranje biezposelnih in revežev v mestu Celju in v okoliški občini. Te važne ankete so se udeležili narodni poslanec g. Ivan Prekor-šek, predstavniki mestne in okoliške občine, sreskega načelstva. cerkve, Delavske zbornice, berze dela, javne kuhinje, industrije, trgovstva, delavskih strokovnih organizacij, privatnih nameščencev ter za- Od danes naprej se nahaja Društvena čebelama (Čebelarsko društvo za Slovenijo) v novih prostorih, Pražakova ulica štev 13 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). 11676 Prodaja kontroliranega medu in vseh čebelarskih potrebščin. Iz Maribora a— Novo vodstvo Mestne hranilnice mariborske. Pred dnevi je imel upravni odbor Mestne hranilnice mariborske sejo, na kateri je izvolil predsedstvo in ravnateljstvo zave la. Novi predsednik upravnega sveta je g. Franc Bureš, njegov namestnik inž. Josip Dračer, v ostalo vodstvo pa so bili izvoljeni: dr. Jure Jan, Ferdo Pin-ter, France Pagon, Viktor Grčar, Anton Emeršič, dr. Alojzij Juvan, dr. Anten Je-rovšek in dr. Lothar Miihleisen. Za predsednika ravnateljstva je bil izvoljen dr. Anton Jerovšek, za njegovega namestnika pa Viktor Grčar. a— 70-Ietnica Slomškove smrti. Ob priliki 70-letnice Slomškove smrti je priredila študijska knjižnica v svoji čitalnici razstavo njegovih rokopisov in pisem, njegovih knjig in literaturo o njem. Razstava je odprta od 26. t. m. do 1. oktobra vsako dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 15. do 17. Vstop bo prost. a__Na današnjem velikem Javnem shodu. ki bo ob pod 10. na verandi Trafeniko-ve restavracije v pivovarni >Union«, bodo govorili 4 govorniki;,, jn sicer gg. Rudolf Juvan in Franjo Rupnik {z Ljubljane ter /Som, Mst& in bele, mehke roke dobite z redno vporabo NIVEA-CREME Obraz in roke dobe svežo, negovano poli, če lih nadrgnete in na lahko masirale red« no zvečer in predno se podasle na prosto z Nivea-creme. Nivea-creme nadomešča polom euceriia maščobo kože, ki se je izgubila in hrani ter jaCa na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da postane koža zopei čisia, mehka, gladka in mladostno sveža. Nivea-creme: Din 5.00 — 22.00 lugosl. P. BEIEPSD OPF & CO. d.s.o.i., MADIBOR Gregorčičeva ul. 24 a_ Iz kroga mariborskih lovcev. Dnevni red zadnje seje tukajšnje podružnice SPD je 'bil zelo pester in zanimiv. Med drugim se de obširno sklepalo o letošnjem odstrelu fazank. Stvar je popolnoma prepuščeifC ■uvidevnosti lastnikov lovišč, kj pač najbolje poznajo svoje revirje. V nekaterih loviščih je fazank mnogo preveč, v drugih pa bi bil zopet vsak odstrel naravnost zločin, že letošnjo jesen, bo podružnica priredila v posebnem, zato prikladnem revirju na Pohorju veliko tekmo in preizkušnjo 'jazbečarjev z namenom, da čim bolj popularizira gojenje te ipasje pasme, ki prihaja v naših gorskih loviščih najbolj v p oš te v. a— Dobrodelno invalidsko tombolo v korist najrevnejših vojnih žrtev bo priredil krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru v nedeljo 2. oktobra. Tombola bo imela poleg 8 velikih glavnih še mnogo drugih leipih dobitkov, kj so vsi" dosegljivi s tombolskinul kartami, ki se dobe po 2.50 Din v vseh trafikah. a— Koncert v mestnem parku bo danes ob 11. Iz valjala ga. bo »Drava«. a— Na rešilnem oddelku tukajšnjega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva imajo že polnih 36 ur blažen mir, kar se že zdavnaj ni primerilo. a— Nesrečen padec, V petek popoldne je padel z neke brvi precej globoko 9-let-ni posestnikov sinček Vladko Veselič iz Hoč in si pri padcu občutno poškodoval levo ključnico. Dečka so pripeljali na zdrav ljenje v mariborsko javno bedni co. Na konjskih dirkah v Polju Za konjski šport je pri nas veliko zanimanja, kar lahko sklepamo po redkih konjskih dirkah, ki so vedno dobro obiskane. Ko bi se pri nas uvedle vsakoletne dirke s stalnimi termini, pa bi bilo zanje zanimanja, ko za malokateri spe rt. Seveda bd mor žili prireditelji skrbeti za pester spored in za brezhibno izvedbo, tako da se gledalci ne bi dolgočasili in bti videli tudi wse točke kakor jih obetajo, v katerem pogledu dosedaj ni bilo vse v najlepšem redu. O dirkah, kd so se vršile preteklo nedeljo, smo že obširneje poročali. Na prvi sliki je vozač Marinšek iz Ljubljane, ko vozi v veliki dirki mesta Ljubljane z 8-letnim Lovčenom prvi skozi cilj, na drugi pa je Ivan Krušič iz Most s svojim 14-letnim konjem »Posilnim«, ki je zmagal v dirki Monte Christo. stopniki in zastopnice humanitarnih društev, skupno okrog 50 oseb. Anketo je vodil celjski župan g. dr. Goričan. Po daljši razpravi o izvedbi pomežne akcije so bile sklenjene naslednje smernice za velikopotezno pomožno akcijo: akcija za zaposlitev in podpiranje brezposelnih in revežev v celjski mestni in okoliški občini bo skupna in enotna. V pedporni sklad naj pro-stoveljno prispevajo delodajalci in delojemalci od izplačanih, odnosno prejetih plač in mezd. Poleg tega naj bi se od vsake sobe plačevala prostovoljna davščina. Podrobnosti izvedbe tega načrta bo določil akcijski odbor. Podpore bodo deležni predvsem brezposelni, ki so pristojni v celjsko mestno ali pa v okoliško občino, v drugn vrsti brezposelni, ki stanujejo najmanj 5 let v eni izmed obeh občin, v tretji vrsti pa brezposelni iz drugih krajev. Za izvedbo pomožne akcije bo ustanovljena posebna pisarna, ki bo pod nadzorstvom akcijskega odbora. Brezposelni bodo sprejemali podporo v blagu, z boni, gotovino pa le v izjemnih primerih. Mestna in okoliška občina naj določita javna dela, toi jih bodo izvršili brezposelni, in naj tudi prispevata primerne zneske. Združenje trgovcev za mesto Celje še ni sklepalo o udeležbi pri skupni pomežni akciji. Določen je bil širši odbor, v katerem so 4 zastopniki mestne in 4 zastopniki okoliške občine, predstavniki veroizpovedi, 2 zastopnika delavstva ter po 1 zastopnik, odnosno zastopnica borze dela Združenja trgovcev, javne kuhinje, industrije, Sokola, Rdečega križa, krajevne zaščite dece in mladine, Kola jugoslovenskih sester, Vin-cencijeve konference dn Društva za gospe. Ta širši odbor bo imel v ponedeljek 26. t. m. ob 17. v mestni posvetovalnici sejo, na kateri bo izvoljen ožji akcijski odbor, ki bo takoj uvedel in organiziral vsestransko pomožno akcijo. BABICA AMALIJA ROZMAN, z večletno prakso se je preselila iz Laškega v Celje, Samostanska ulica št. 8-II. in se toplo priporoča vsem materam! 11670 e— Celjski občinski »vet bo imel v petek 30. t. m. ob 18. prvo redno se^o po počitnicah. Na dnevnem redu bodo poročila odsekov in volitev v upravni odbor Mestne hranilnice. e— Otvoritev strelišča nove strelske družine v Vojniku bo danes ob 14. v Runto-lah pri Vojniku. V primeru slabega vremena bo otvoritev strelišča preložena. e— Za domačo tovarno za izdelovanje pnevmatik, ki jo nameravajo ustanoviti v Celju, vlada, kakor nam pišejo, ne samo v Celju, marveč tudi v drugih krajih precejšnje zanimanje. V zadnjih dneh ponuja celo inozemski kapital svojo udeležbo pri tem novem podjetju. e— Kupite takoj srečke državne razredne loterije! Dobite jih v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. e— V celjski bolnici je umrla včeraj 76-letna občinska reva Katarina Kunštkova s Huma ob Sotli. e— Gasilci s pBneklmi maskami. V petek 23. t m. dopoldne je prelagal vajenec pri trgovcu g. Fazarinou na Kralja Petra cesti blago v klet Pri tem je odletel za-mašek iz balona, v katerem je bila večja množina salimdjaka. V prostoru se je takoj razvil oster pKn, ki se je širil tudi na cesto. Na pomoč so pozvali tri gasilce, ki so si nadeli plinske maske in izpraznili klet, da se ne bi blago pokvarilo. e— Mestni živinOzdravnik Josip Kožel stanuje v palači Mestne hranilnice, Krekov trg 7. Stranke sprejema v uradnih urah v klavnici, izven uradnih ur pa na stanovanju. e— Nezgoda prt cikloni zi ran ju. V petek 23. t. m. so v neki hiši na Glavnem trgu ciklon i zirali sobo. Zvečer je gospa, ki stanuje v tem stanovanju, odklenila sobo. čim je vdihnila strupeni plin, ji je postalo slabo in se je zgrudila nezavestna na tla. Isto se je zgodilo domačemu psu volčjaku. Gospo so k sreči kmalu spravili k zavesti. Tudi pes se je hitro opomogel. Gospa je po čudnem naključju ušla smrti. Pri ci-kioniziranju je treba pač največje previdnosti, da se ne zgodi smrtna nesreča. e— Brezvesten slepar. Nadzorniku policijskih agentov g. Kukovcu v Celju se je včeraj posrečilo v nelci restavraciji na Glavnem trgu aretirati okrog 30 let starega brezposelnega delavca iz goriške okolice, ki je nedavno objavil oglas, da išče blagajničarko, zmožno 3000 do 5000 Din kavcije. Delavec se je v restavraciji predstavil neki kortoristki s Teharja kot trgovec z deželnimi pridelki in z lesom iz Konjic ter ji obljubil službo v svoji trgovini. Kontoristka je bila pripravljea izročiti trgovcu kavcijo v znesku 3000 Din, v tem pa je stopil g. Kukovec k mizi in napovedal sleparju aretacijo. Delavec se je nekaterim dekletom, ki so mu na oglas ponudile kavcijo, izdajal za trgovca Franca Stepinška iz Šoštanja, drugim svojim žrtvam pa je pravil, da ima trgovino na Dobrni ali pa v Konjicah. Pri njem so našli dekumente na ime Antona Kralja. Dekleta, ki so bila morda od tega sleparja oškodovana, naj to sporoče predstojništvu mestne policije, ali pa okrožnemu sodišču v Celju. e— Poslužite se cenenih pristnih vin Vinarske zadruge v Celju! e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. izvrstno zvočno opereto »En dan brez laži«; v ponedeljek ob 20.30 pa razkošno zvočno opereto »Ena neč na rivijeri« s prvovrstnimi igralci. Iz Kammka ka— Stari proti mladim. Nogometna tekma med starimi in mladimi kamniškimi nogometaši bo v nedelio popoldne. Vršila se bo v znamenju revanže za te.kmo, ki se je odigrala pomladi in v kateri so zmagali mladi s (precejšnjo razliko golov. To pot pa je razmerje med obema postavama izravnano in je popolnoma negotovo, "kdo bo igro dobil. ka— Kamniški ekspres zažiga. Ob vsej kamniški progi se (je zaradi suše trava posušila. Iskre, ki lete iz novega kamniškega e.kspresa, so travo v zadnjem času na več krajih užgale. Kar po sto in še več kvadratnih metrov oe ponekod osmojenega travniškega prostora, zlasti okrog Homca Črnuč in Ježice. ka— Teniški turnir za prvenstvo Kamnika se je pričel v četrtek. Udeležuje se ga 8 gospodov in 9 dam. Iz Tržiča , č— Hladno vreme je nastopilo in prepodilo^ planšarje v dolino. Vse pastirske koče so že prazne in njihova vrata bodo ostala preko zime zaprta za planince. Odprt pa ostane še nadalje Planinski dom na Kofcah, ki ga oskrbuje priljubljena ga. Kvedrova. Kakor poročajo časopisi, bo v kratkem urejen promet na tržiški progi; potem bo zveza za nedeljske izlete tem ugodnejša. Prav tako bo vsako nedeljo oskrbovana rudi smučarska kcča na Zelenici. V najkrajšem času pa bo epremjeno planinsko zatočišče pri Sv. Ani, kar se zgodi takoj, ko bo rešeno vprašanje koncesije. V tem zatočišču bo 10 po-stelj poleg skupnega ležišča Z3 gospode, kar bo ugedno posebno za zimske športnike. č— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v ponedeljek 26. t. m. od 16. do -O- v ravnateljevi pisarni meščanske ^ole. Pri vpisu plačajo vajenci vpisnino v znesku 70 Din. Novi naj prineso s seboj delavske knjižice in učne pogodbe. Redni pouk se prične v nedeljo 2. oktobra ob 9. uri v običajnih šolskih prostorih. č— Sestanek igralcev sokolskega odra bo v ponedeljek 26. t. m. v sobi IV. razreda meščanske šole. Namen sestanka je razdelitev vlog in nalog za novo sezono. Stari igralci naj pripeljejo v sokolske vrste nove. Sezona se prične 9. oktobra s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Iz Hrastnika b— Shod JRKD napovedan za nedeljo 2. oktobra, se je moral preložiti na eno od poznejših^ nedelj v oktobru, ker je minister g. dr. Kramer tokrat zadržan. h— Komisionelni ogled stavbišča za novo šolo se bo vršil v četrtek 29. t. m. dopoldne. V poštev prideta stavbišoi na Ravnem lazu ali Dacarjevem hribu in pri Logerju na hribu. h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Kozaki«. Iz Prekanssrfa pm— Naročnike za Vodnihovo družbo zbira g. Fridrich. Prijavite se v čim večjem številu. pm— Koncert »Drave« iz Maribora. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« iz Maribora priredi v soboto 1. oktobra koncert v Sokolskem domu z začetkom ob 20. Nastopila bosta celotni moški zbor in pa koncertni pevec g. Živko Avgust, ki bo izvajal tenorske samospeve spremljan s harfo, kar bo novost za Mursko Soboto. Zbor prispe v Mursko Soboto v soboto popoldne in pojde po prihodu vlaka k spomeniku borcev padlih za osvobojen je Prekmurja, kjer zapoje žalostinke. Lepa pridobitev Ljubljane in Jesenic Ljubljana, 21 septembra. ■ Stara (ljubljanska carinarnica pri glavnem kolodvoru že davno ni več ustrezala potrebam v tehničnem i.n prometnem pogledu. Vprašanje nove carinarnice se je venti-liralo v Ljubljani že več let in slednjič je bil med merodajnimi činitelji, to je med oddelki za posrednike, garderoba, uradi za knjigovodstvo, carinski* muzej itd. Poslopje je biLo zgrajeno po najmodernejših načelih, opremljeno bo z elektriko, centralno kurjavo, vodovodom itd. . Upravnemu poslopju so priključena carinska skladišča s štirimi metri široko ram- Vhod v carinarno z Vilharjeve ceste. Na levi hiša vratarja, na desni upravno poslopje zastopniki carinarnice, železniške direkcije in drugimi dosežen sporazum glede gradnje nove carinarnice z vsemi priključnimi objekti. Lani je začela Stavbna družba po odobrenih načrtih kopati temelje za novo cari- po 'za nakladanje, stanovanjska kolonija se oa nahaja na drugi strani Vilharjeve ceste. Poleg uprvnega poslopja stoji tudi stražnica finančne kontrole in hišica mestnega dohodarstvenega urada. Vse stavbe so v surovem stanju že do- Pogled v veliko carinsko skladišče narnico in stanovanjsko kolonijo ob novi Vilharjevi cesti, 13. junija je bilo slavnostno polaganje temeljnega kamna, delo so pridno nadaljevali in te dni je bila carinarnica z vsemi priključnimi objekti dograjena, o čemur nričajo naše slike. Carinarnica kot rečeno obsega več objektov, od katerih je glavno upravno poslopje. V njem bodo uradi za mestno kontrolo, laboratorij. grajene in ometane, zdaj se vrše še interna dela. Stanovanja bodo lahko izročena svojemu namenu že menda oktobra, carinarnica pa bo popolnoma gotova še pred zimo. Vsekakor bo nova carinarnica, ki je bila zelo naglo zgrajena, za kar gre stavbni tvrdki vsa čast, znatno razbremenila vse poslovanje carinskega urada. rudi na Jesenicah so dogradili novo carinarnico, o kateri priča slika, da je impo-zantna, prostorna, Jesenicam res v ponos. Projektanta sta bila inž. Pavlin in arh. Gosta peraria, zgradila jo je tvrdka Tonies, delo je vodil inž. Bohinc Sanatorij ,šlajmerjev dom4 otvorjen PRIDE! PRIDE! RICHARD TAUBER poje najlepše šlagerje v »SIMFONIJI LJUBEZNI" Ljubljana, 24. septembra Za veliko družino privatnih nameščencev, zbrano okrog svoje matice Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, je bil današnji dan prav pomemben. Privatni nameščenci so dobili svoj zdravstveni zavod, moderno opremljen sanatorij »Šlajmerjev dom«, ki je bil danes dopoldne slovesno otvorjen in blagoslovljen. K tej intimni slovesnosti so se že pred 10. uro zbrali v pritličnih prostorih novega sanatorija odlični predstavniki oblastev, gospodarskih korporacij in socialnih ustanov, ki jih je pozdravil predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. Peter Klinar. Bana dravske banovine je zastopal sanitetni šef dr. Mayer, komandanta dravske divizije pa brigadni general g. Pekič, knezoškofa dr. Rožmana pa stolni vikar dr. Nadrah. Nadalje so svečanosti prisostvovali ljubljanski župan dr. Dinko Puc, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, predsednik Zveze .rgovskih gremijev Josip Kavčič, predsednik Zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus, univ. profesor dr. Edo šlajmer, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik OUZD Ivan Tavčar z ravnateljem dr. Bohinjcem, predsednik Pokojninskega zavoda Vekoslav Vrtovec z ravnateljem dr. Sagadinom, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, predsednik Obrtniškega društva Josip Rebek, gen. tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik, načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani Iv. Gregorc, načelnik Gremija trgovcev v Kranju Fr. Sire ter številni občinski svetniki. Svečanosti so nadalje prisostvovali predsednik bolniške blagajne društva dr. Ivo Pless z odbornikoma Smr-kol jem in Weixlom, ravnatelj bolniške blagajne Podgoršek, šefzdravnik dr. Krama-rič, stavbni vodja arh. VI. Šubic in stavbenik Miroslav Zupan. Po pozdravu odličnih gostov je predsednik društva g. Peter Klinar podal kratko sliko dolgoletnega delovanja društva na socialnem polju. Društvo bo v 3 letih proslavilo 100-let.nico svojega obstoja. Po uve-ljavljenju zakona o zavarovanju delavcev 1. 1922. je bilo društvu onemogočeno delovanje in šele po dolgotrajnih borbah si je pridobilo pravico poslovanja kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zakon o zavarovanju delavcev je privatnim nameščencem in članom društva prinesel poslabšanje glede dajatev, člani, vajeni zdravljenja v n. razredu bolnice ali celo v »-Leonišču« in dru- Iz Zagorja t— Vodnikova družba. Knjige Vodnikove družbe vsak čas izidejo, zato se opozarjajo lanski člani, ki niso še vplačali naročnine za letos, in oni, ki bi se še radi naročili. da vplačajo naročnino 20 Din pri (poverjeniku učitelju Šulinu do 1. oktobra. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. z— Seja občinske uprave, ki se je vršila pod vodstvom župana g. Grčarja 21. t. m., je imela poleg drugega na dnevnem redu važne gradbene zadeve, o katerih je poročal načelnik stavbnega odseka g. Kolenc. Regulacija Kotredešce bo kmalu končana. G. inž. Hočevar od banske uprave, ki nadzira delo. je priporočal nakup vrbovih sadik. s katerimi naj bi se gosto zasadilo obtežbe struge. Sedaj se izvršuje prostor za napajanje živine in pranje perila. Strugo bodo še zasipavali, tako da bodo poplave onemogočene. Poglobili bodo še nekaj prostora, da bi se pozneje lahko uredilo kopališče. Zaposlenih je sedaj nad 60 delavcev, večinoma domačinov, ki so bili brez posla. Prebivalci z višje ležečega dela kraja so se pritožili zaradi pomanjkanja vode, ugotovilo pa se je, da bri vodovod vsem zadostoval, če se ne bi po nepotrebnem tratilo vode. Nad uporabo vode iz vodovoda se bo poostrila kontrola. Če bo treba, se bo uvedla tudi vodarina. Pregrupacija Toplic bo izvedena tako, da pripadejo kraji od Resn:ka navzgor s kolonijo pod Toplice, ostali pa pod Dolenjo vas. Preuredile se bodo zaradi tega tudi hišne številke. Poročilo uibožnega odseka je dalo prav žalostno sliko socialnih razmer v občini. Proti-tuberkuloznemu dispanzerju v Trbovljah bo prispevala občina 1000 Dim. Občanom iz Bevskega in Sv. Urha pa bo občina uredila par vodnjakov. ii Trbovel* t— Predavanje. V ponedeljek ob 16. bo predavanje v Delavskem domu o pomenu in namenu proti tuberkuloznega dela. t— Rudarska nadaljevalna šola prične 3. oktobra zopet pouk. Rudarji in delavci, ki žele stopiti v šolo, se lahko vpišejo od 26. t. m. dalje dnevno od 14. do 17. ure na osnovni šoli v Trbovljah. Naglašamo, da bo pouk brezplačen. Istotako bodo brezplačna tudi vsa učila. Rudarji, tudi brezposelni, naj ne zamude te priložnosti. t— Obrtniški konzum. Iz vrst obrtnikov nam pišejo: »Slovenec« je prinesel vest o ustanovitvn obrtniškega konzuma, ki pa ni točna. Res je, da se snuje tak konzum ln da je sestavljen že tudi pripravljalni odbor, v katerem pa nd niti g. Korena, niti g. Šun-tajsa kakor trdi »Slovenec«. V pripravljalnem odboru je 16 tukajšnjih obrtnikov, katerih osebnosti jamčijo, da bo započeta akcija uspela. t— Pokončani ribji zarod. Veokrat smo se že v »Jutru« pritoževali, da se v naš potok meče vsa nesnaga. Pred dnevi se Je zgodilo nekaj podobnega in cteiies lahko vidimo, kako škodo je to napravilo. V potoku leže množine mrtvih rob vseh velikosti. Pred leti je bil uničen v našem potoku /ves ribji zarod, ker se je v njem menda gasilo apno. Lastnik ribolova je z velikimi stroški nabavil nov zarod, kd je pa zdaj zopet uničen. Če je nesnaga v taki meri škodljiva ribam, mora škodovati tudi ljudskemu zdravju, ker del prebivalstva pere perilo v potoku. Za čistočo našega potoka bo .potrebno nekaj ukreniti. t— Kino Sokol predvaja danes ob 16. im 20. 100 odst. Fritschev šlager »3 in 1 je 2«. t— Srečke državne razrede loterije se dobijo v podružnici »Jutra«. Ker bo žrebanje v najkrajšem času, opozarjamo vse ene, ki nameravajo igrati v novem kolu, da si srečke čim prej preskrbe. Iz Krškega kr— Jugoslovensko učiteljsko udruženje za krški srez bo imelo redno sresko skupščino ob priliki sreske kmetijske razstave v ponedeljek 3. oktobra ob pol. 10. v so-kolski dvorani v Krškem. Članice m člani, udeležite se v polnem številu skupščine toi razstave! gih sanatorijih, so bili primotrani posluževati se m. razreda javnih bolnic. Zato je bilo po privatni inicijativi ustavljeno tako zvano dodatno ali višje zavarovanje, ki je z mesečnim prispevkom 20 Din posameznega društvenega člana izpopolnilo zakonito zavarovanje v prvi vrsti glede zdravljenja v bolnicah na ta način, da je društvenim članom in njih svojcem omogočeno zdravljenje v II. razredu javnih bolnic. Zaradi stalne prenapolnjenosti pa je bila ta določba težko izvedljiva in v nujnih primerih je bilo društvo zopet primo-rano člane nakazovati ali v UL razred bolnic ali pa v razne privatne zdravstvene domove, kar je bilo nezadovoljivo za člane in predrago za društvo. To so bili glavni razlogi, da se je društvena uprava začela baviti z mislijo, postaviti si svej lastni sanatorij. Po vestnem preudarku in po dolgotrajnih pogajanjih je dozorel sklep in od sklepa do izvršitve je bilo le nekaj korakov. Vse zapreke in težave je društvo premagalo z velikodušno naklonjenostjo in s pomočjo uprave Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in načelstva mestne občine ljubljanske. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je predsednik spomnil imenoma vseh, ki so sodelovali pri uresničenju te velike socialne akcije. Društvena uprava je soglasno sklenila, da naj se sanatorij imenuje »šlajmer-jev dom«. To pa kot trajen spomin na enega najuglednejših zdravnikov 'med Slovenci, ki je svojčas v tej hiši prebivaj in deloval; obenem pa kot dokaz, da ve naša mlada geieracija ceniti izredne zasluge, ki si jih je pridobil g. prof. dir. šlajmer za slovenski narod z mnogobrojnimi dobrotami. ki jih je izkazoval trpečim in bolnim kot zdravnik, veščak in človekoljub. Po prisrčnih ovacijah, ki so jih navzoči spontano priredili prof. dr. šlajmerju, je predsednik zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je plačilo vsem, ki so pomagali ustvariti sanatorij, zavest, da je zgrajen v tolažbo trpečim in za zavetje bolnikom, v korist vsem društvenim članom dn javnosti ter v ponos bele Ljubljane. Obred blagoslovitve je v Imenu knezoškofa dr. Rožmana izvršil stolni vikar g. Nadrah, ki je v lepih besedah poudaril vzvišeni pomen nove zdravstvene ustanove. Blagoslovil je vse prostore, nakar so si navzoči gostje pod vodstvom šefzdrav-nika dr. Kramariča in hišnega zdravnika dr. čebohina ogledali vse naprave in sijajno urejene bolniške sobe sanatorija. Iz Ptiifa j— Izlet Sokola k Siv. Vidu. Danes priredi ptujski Sokol pešizlet k Sv. Vidu, kjer bo ustanovitev sokolske čete. Pri tej prilikii se bodo tudi razdelile diplome zmagovalcem pri zadnjih tekmah naraščaja in dece. Odhod točno ob 13. izpred deške osnovne šole. Člani in prijatelji Sokola dobro došlii! j— Velike tatvine sadja. Čim je začelo dozorevati sadje, že so se začeli oglašati prijatelji, ki izkušajo čim ceneje priti do pijače za dolge zimske večere. Učitelj v pokoju g. B rum en Anton iz Ptuja, kii ima svoje posestvo v Vel. Paradižu, je že dalje Časa opažal, da mu nekdo krade jabolka iz sadonosnika. Opozoril je na to svojega vini-čarja Vidoviča Štefana, ki se je postavil na prežo, da izsledi tatu. V eni zadnjih noči je res zapazil v sadovnjaku nekega moškega z velikim košem, ki je obiral jabolka. Seveda ga je pri tem posilu presenetil ter ,mu koš z jabolki odvzeL V tatu je spoznal Kelca Blaža, posestnika iz Pristave. Prav ,v tisttem trenutku je pa pribežala z nasprotne strani tudi Kelčeva žena Ivana, ki jo je pregnal posestnik Bratušek Anton s svojega vrta. Oba zakonca sta tatvino sadja priznala. Orožniki so našli pri Kelcu v kleti tudi okoli 1000 litrov ja-bolčnika, za katerega ni mogel povedati, kje ga je dobil, ker nima lastnega sadja. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. j— Tragedija Janeza Pernek a. O Janezu Pemeku, ki se je sam javil orožnikom, smo že poročali. O zadevi na m poročajo še naslednje: Janez Pernek se je pred dobrimi sedmimi leti poročil z ženo Rozalijo. Njun zakon je bil od začetka srečen, a po nekaj letih je nastala med zakoncema disharmonija. Pred kratkim je Pemeku utonil v gnojnici komaj 15 mesecv star sinček, katerega je neizmerno ljubil. Žalosten dogodek je moža zelo potrl. Družinske razmere so ga gnale v popoln obup, tako da se je s,pozabil tudi nad ženo, ki jo je tako pretepel, da je morala v bolnico. Pred sodiščem je priznal, da je v kleti spustil vino kakor tudi, da je v hlevu privezal živino in zaprl hlevska vrata. Nikakor pa ne prizma, da bi bil sam zažgal gospodarsko poslopje. Sicer pa pravi, da sploh ne ve, kaj se je ž njim od tistega trenutka dalje godilo. Pernek je najbrže vse to storil v hipni duševni zmedenosti. j— Tepež pri svatovanju. V neki gostilni na Vurbergu so se zbrali svatje ln se pridno zalivali z vinom. Ko je bilo razpoloženje med svati na vrhuncu, je prišlo tudi do prepira, v katerem je z nožem zabodel posestniški sin Polanec Alojz iz Jiršovc posestnika Mikliča Alojza v hrbet ter mu prizadejal hudo poškodbo. V ptujski bolnici, kamor je bil prepeljan, so ugotovili, da ima tudi pljuča ranjena. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes zadnjič veseloigro »Ljubavni valček«, poleg tega pa še nov Foxov tednik. BOHINJSKA BISTRICA. Ustanovni občni zbor strelske družine bo danes 25. t. m. ob 11. v občinski dvorani. Člani poln »številno! Prijatelji strelskega športa vljudno vabljeni! — Redni letni občni zbor Smučarskega kluba »Eohinja« bo 9. oktobra ob II. v občinski dvorani v Bohinjski Bistrici. Samostojne predloge za oibčmi zbor je vpo-slati do 2. oktobra na umravo kduiba BREZNO PRI RIMSKIH TOPLICAH. Naša javna knjižnica ki vrši veliko prosvetno nalogo, je priredHa v nedeljo 18. t im. trgatev na vrtu gostilne g. Koaoleta. Prireditev je dobro uspela po zaslugi gostov riz Laškega, Hude jaime, Doti a pri Hrastniku nn od drugod. Posebna zahvala pa velja požrtvovalnemu pevskemu zboru iz šmarjete, ki je nastopil pod vodstvom g. Ulage. Najlepše so pokazali tudi člani knjižnice, da se zavedajo pomena svojega društva. DOL PRI HRASTNIKU. Obeta se dobra sadna letina in to posebno pri vrstah zimskih jabolk. Da se dvigne zanimanje za kmečke pridelke in da uma kmet vsaj nekaj zadoščenja za svoje delo, bo priredil razstevljabri odbor v nedeljo 16. oktobra veliko razstavo, ki bo obsegala poleg svežega im konzerviranega sadja tudi vse vrste žita, okopanane, cvetlice in vrine pridelke ter razstavo sadjevca in brezalkoholnih pijač, perutnine itd. Na razstavi tudi ne bo manjkalo strokovnih knjig, učil in orodja. — Dasi se tudi pri nas pozna pomanjkanje denarja, je vendar spet zrastlo čez poletje nekaj ličnih stavb. Tako je končalo stavbeno podjetje K. Jezemik svoje delo na stavbi župana g. Jakoba Drakslerja. ki bo predstavljala prav ličen hotelček. Slikarska dela je izvršilo podjetje Mekinda iz Ljubljane. Bratje Sopar so si .postavili ob potu na Dol lepo hišico, kjer mislijo otvoriti trgovino, nad Dolom pa si zidajo drugo, ki bo tudi primerna za trgovino. lstotam si gradi le-po vilo gdč. Dekleva iz Maribora. Z«>or-nji Dol bo sploh v doglednem času postal prav lična naselijina. KOPRIVNIK V BOHINJU. Visoko pod Triglavom žive Koprivčani svoje skromno življenje v prelepi vasici. Leta 1930. so Ko-privničani, ki so znani kot narodno zavedni ustanovili Sokola, v katerem sta včlanjeni dve tretjini vsega prebivalstva. Nujna potreba jih je dovedla, da so začeli člani Sokola misliti na svoj dom. Z majhnimi sredstvi, dobro voljo in požrtvovalnostjo so letos v avgustu začeli graditi sokolski hram. Načrte je blagohotno pre-skrbel sreski načelnik g. dr. Vidmar. Stavbni odbor pod neumornim vodstvom bratov Ivana Korošca in Avgusta Dijaka s Koprivnika jih je uresničil. Prvo nedeljo v oktobru, to je 9., bo dom otvorjen. že danes vabimo vse prijatelje, da posetijo to redko prireditev in podpro društvo. LJUTOMER. V članku > Ljutomerske občinske zadeve« v >Jutru« 21. t m. je navedeno: ... ker mu država kot upokojencu odteguje velik de.l dragkijske doklade.« Popraviti je to treba >... ker mu država kot upokojencu odteguje eno tretjino vseh osebnih penzijskih prejemkov.« SEMIČ. Kakor drugod, so tudi pri nas lovci komaj čakali na začetek lova na zajce in so bili že prvi dan na vse zgodaj vsi na nogah. Na semiškem polju se je razvil tolik pogon na zajce, da je bil celo promet na cesti v nevarnosti. Ko se je med gromom pušk na cesti pojavil neki kolesar, se je zasledovani zajec s toliko silo zagnal v njegovo kolo, da ga je podrl. KolesaT je bil ves preplašen, ker je mislil, da podijo lovci volkove. Večje nesreče pa ni bilo. Pri drugem takem žavahnem lovskem pohodu bi bilo potrebno, da bi lovci ob cesti poeta vili svoje straže. SMLEDNIK. Prostovoljno gasilno društvo obvešča, da se bo loterija vršila nepreklicno v nedeljo 2. oktobra. Po loteriji bo velika ljudska veselica. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu in vabil odbor k mnogoštevilni udeležbi. STARI TRG PRI LOŽU. Dramski odsek Sokola zopet prične prirejati igre. Otvoritvena predstava, Golarjevi »Dve nevesti«, bo zaradi obolelosti nekega igralca 2. oktobra in ne kakor je bilo javljeno 25. t. m. Za to igro se tudi pripravlja nova scenerija. Vstopnice, kupljene za to nedeljo, bodo veljale za 2. oktobra. V letošnji igralski sezoni bodo na sporedu samo izbrana dela, s katerimi bo naša sokolska igralska družina skušala po možnosti tudi gostovati po drugih krajih. Telovadni odsek bo začel v prihodnjem tednu redno telovadbo vseh oddelkov. VIŠNJA GORA. Dosedanji upravitelj tukajšnje davčne uprave g. \Voschnigg Fran je bil te dni razrešen svoje funkcije v Višnji gori, ker odide po službeni potrebi na novo službeno mesto v Kamnik. Do prihoda novega upravitelja je poverjen z vodstvom urada davčni uradnik g. šnabel. — V »redo 21. t. m. so se zbrali v eni tukajšnjih gostiln prijatelji našega veterinarja g. Jožeta Drolca, ki zapušča naš kraj in odhaja kot sreski veterinar v Kočevje. V prijetni družbi so se poslovili od priljubljenega družabnika in dobrega sokolskega delavca z iskreno željo, da ohrani Višnjo goro v lepem spominu. — Huda nesreča se je pripetila v torek Martinu Novljanu. po domače Martinovcu, posestniku v Mali Loki pri Višnji gori. Popoldne, ko je peljal iz svojega gozda proti domu dokaj močno naložen voz listja, se je ta na strmem gozdnem potu prevrnil in pokopal pod seboj gospodarja, ki je dobil zaradi tega zelo hude poškodbe. Le hitri pomoči ljudi se je zahvaliti, da ni Novljan končal pod veliko težo bremena. Odpeljali so ga moono poškodovanega v ljubljansko bolnico. — Po dolgotrajni suši je vendar v petek proti večeru začelo deževati. Se bodo vsaj zdaj. čeprav pozno, nekoliko okrepile nekatere jesenske kulture, ki bi bile sicer zapisane gotovi pogubi. VRČICE PRI SEMIČU. Po inicijativi šolske upraviteljice Mare Judničeve je bila v nedeljo 18. t m. ustanovljena Sokolska četa. Zgledna šolska upraviteljica je že več let zbirala mladino ter pripravljala ustanovitev Sokolske čete. Ustanovitve so se na njeno povabilo udeležili tudi člani uprave semiškega Sokola. Zbrane fante in dekleta je sestra Judničeva pozdravila ter jim razložila cilje in pomen Sokolstva. Ker so bili navzoči tudi starši, ki ne obvladajo dovolj slovenščine, je razložila vse tudi v nemškem jeziku. Starši so izražali veliko veselje nad tem, da se mladina poprime telovadbe in prosvetnega dela. Starosta br. Razpotnik se je zahvalil sestri Judničevl za njeno požrtvovalno delovanje za mladino in Sokolstvo. Nato je bil sestavljen upravni odbor, kateremu je na čelu kot starosta Josip Vidic. Novo ustanovljena četa šteje 8 članic in 12 članov. K 70-letsiici smrti škofa A. M. Slomška Dvoje Slomškovih pisem Andreju Praprotniku Kar je bil za slovensko šolstvo in mladinsko književnost na Štajerskem pred 70 leti umrli lavan*tinski škof Anton Martin Slomšek, to je bil za kranjsko slovensko šolstvo in učiteljstvo pokojni šolski ravnatelj Andrej Pir a p r o t n i k (umrl 1975.). Tovariš Ante Beg. zet pokojnega Praprotnika, nam je prepustil dvoje pisem, ki jih je škof Slomšek pisal Praprotniku. Pisava je z gosjim peresom. Prvo pismo se nanaša na »Pesmi cerkvene in druge. Založil Andrej Praprotnik. učenik v Ljubljani 1856.« — in se glasi: Verli gospod Praprotnik! Dragi prijatelj Zveselili ste me one t z Vašimi ličnimi Pesmi, kojih ste mi 30. Rožnika poslali, in mi dokazali, kako čedno se neprenehoma trudite za omiko in krasoto našo. Hvala Vam in pa prav lepe pozdrave s prilogo nekoliko slovenskega dela naših rok, ktero darilce prijazno sprejmite, pa še v ljubezni pomnite Vašega prijatla Slomšek Antona. V St. Andražu, 5. Julia 1856. Drugo pismo pa je zahvala za »Darilo pridni mladosti, podelil Andrej Praprotnik, učenik (L zvezek 1861, IL zvezek 1863, III. zvezek 1864.)« in se glasi: Predragi, častiti Gospod Praprotnik! Prav lepo m pa priserčno se Vam zahvalim za lepo Darilce, kteriga ste prav po otroško spisali, in tudi meni poslati blagovolili. Bog daj, da bi čedno delce tudi lenega sadia pri naši dragi mladini obrodilo! Dokler nima drugega Povrnila, prejmite lanske Drobtince. kojih verli podpornik Ste bili tudi Vi, Bog Vam daj dobro! Pomnite še tudi vprihodno prijatla Vašega Slomšek Antona. V Marburgi, 7. sep. 1861. jS ti k ^ I — Lahkoatletske sokolske župne tekm® se bodo pričele danes cb 8. zjutraj na Gla-ziji v čeiju. Za te tekme je prijavljenih preko 120 tekmovalcev vseh oddelkov, ki bodo tekmovali v tre in peteroboju. Program je tale: člani tekmujejo v troboju: met 7 in pol kg težke krogle s poljubno roko, skok v daljavo, tek na 100 m, v peteroboju poleg navedenih panog še metanje diska in skok v višino. Moški naraščaj tekmuje v troboju, in sicer skok v višino z zaletom, met krogle (5 kg) s poljubno roko in tek na 60 m. članice in ženski naraščaj: skok v daljavo, met 2 kg težke žoge in tek na 60 m. Za članice pe-teroboj: še skok v višino in met 4 kg težke krogle. \Tse discipline se bodo ocenjevale po pravilniku Lahko atletskega save. za za Jugoslavijo. Najboljši rezultati tekmovalcev se bodo imenovali župni rekordi za leto 1932-33. To je prva tekma, specialno samo v lahki atletiki v celjski župi. Dobili bomo celotni vpogled, s kakšnimi močmi lahko razpolagamo v teh panogah. 25letnica Sokol.: / Ljubljana - Tabor se bo proslavila 19. in 20. novembra. Prvega dne (sobota) bo slavnostna akademija, drugega dne (nedelja) bo pa družabni večer. Društveni pripadniki in prijatelji se opozarjajo na to proslavo. Podrobnosti programa bodo pravočasno objavljene. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelia 25.: Zločin in kazen- Izven. Ponedeljek, 26.: Lopez. B. ★ Danes ob 20. se ponavlja prvič Dostojevskega dramatiziran roman »Zločin in kazen«. Predstava, ki je dosegla pri premijeri velik uspeh, bo zanimala slehernega zaradi svoje pestre realistike. Režijo vodi g. Kreft; naslovno vlogo pa igra g. Kralj. V ostalem so v velikih vlogah zaposleni gg. Lipah. Cesar, Sancin, Bratina, Plut, Skrbinšek, Xe!oz-nik, Jerman, Jan Potokar in dame: Medvedova, Vida Juvanova, Boltarjeva, Rakarjeva, Predstava se vrši izven abonmaja in se dobe vstopnice v nredproaaj. pri dneva- blagajni v operi. Za soboio, dne 1. oktobra pripravlja drama uspelo igro Marcel Pagnola »Ma-rius«, ki je dosegla lansko leto pri premijeri izredno lep in nedeljen uspeh. Istočasno se pripravlja O' Neillova dr?ma »Strast pod blesti« v režiji g. Krefta. Premijera bo prve dni oktobra. Režiser Ciril Debevec, ki se je povrnil z vojaških vaj, pripravlja Cankarjeve »Hlapce« m Merežkovskega »Ca/jevi-ča Alekseja«. Dr. Gavella bo režiral kot gost Molierevega »Tartuffa« v prevodu Oto-tv- Župančiča. Otvoritev operne sezone. Ljubljanska opera bo otvorila letošnjo sezono v četrtek 29. t. m. Prvič se bo ta večer izvajala na slovenskem odru opera mladega, a žal prekmalu umrlega skladatelja Mahov-skega iz Brna. Skladatelj je napisal na znani Cankarjev tekst opero »Hlapec Jernej«. Delo je v vsakem oziru izredno zanimivo ter se pripravlja z vso vestnostjo in natančnostjo za ljubljansko premijero. Muzikalno vodstvo ima dr. švara, režijo pa g. Ferdo Delak. Premijera bo izven abonmaja. Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku ima svoj redni letnj občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 9. uri na Rakovniku. Vabljeni tudi", tisti tovariši, ki še niso včlanjeni v Zvezi. Voh pri čmrljih Nemški učenjak dr. Kugler je natančneje proučeval čut voha pri čmrljih in je ugotovil, da jih vodi voh kakor čebele pri izberi cvetlic, če so si pridobili izkušnjo, da cvetlice z določenim vonjem zanje ne prihajajo v poštev kot hranilke, se končno ne spuščajo več nanje, temveč se odvrnejo od njih. Poskuse je vršil raziskovalec s papirnatimi cvetlicami, ki jih je prepojil s sladkorno raztopino ali navadno vodo in jih parfumi ral z raznimi dišavami. Jesenski nalivi Ljubljana, 24. septembra. Zdaj ga pa imamo. Da ga le preveč ne bi bilo! Od severoaapada proti jugu so se ■v sredo popoldne pri valil i črnosivi oblaku Okoli 18.215 se je nad mestom in okolico vlila prva ploha in je v malih presledkih lilo tja do 4J0 zjutraj. Nato je nastopilo hladno vreme. V četrtek popoldne je znova lilo od 13_35 do 19.40, toda hujši nalivi so se pojavili od 22.45 do davi 5.10. Najhujše pa je bilo davi od 240 do 3.40. V eni uri je po beležkah meteorološkega zavoda padlo 18.6 mm. To znači ogromno množino vode. Nad Ljubljano in bližnjo okolico se je v obsegu 40 kv. kilometrov zlilo v tem času 7,440.000 hI dežja. Skupno je od srede do davi padlo 95.9 mm dežja. Silni nalivi so se pojavljali tudi danes dopoldne. Ulice so bile mahoma poplavljene, ker kanalski požiralniki niiso mogli vsega sprejemati. Zato je nastalo tudi na trgu znatno mrtvilo, čeprav so kmetice pripeljale velike množine sadja in drugih pridelkov na prodaj. Promet je bil slab. Dobrih 18 ur trajajoča nalivi so že imeli za posledico naglo naraščanje rek in potokov, katerih vodno stanje je bilo zaradi suše močno pod normalo. Reke s pritoki so izdatno narasle. Ljubljanica je od svojega izvira pri Vrhniki naprej že moono naras- Vremenski pregled Končno se je vendarle zaključila doba poletne vročine, ki je trajala pri nas skoro dobesedno dva meseca. Pričela je prav za prav že v zadnjem delu julija, se še prekinila nekoliko v prvih dneh avgusta, ko je padel zadnji izdatnejši dež, nato pa so se vrstili dnevi in tedni hude sončne pripeke, ki so kmalu pričeli kazati tudi škodljivi učinek v obliki suše. V teku avgusta in tu-td septembra se je prav malokrat pokazal dež, a vselej ga je bilo le neznatna množina, tako da se je zemlja komaj orosila. Vremenska situacija se je v septembru, ki velja v vremenskem pogledu v celoti kot prvi jesenski mesec, sicer v toliko spremenila, da so se pojavljale nad severnim Atlantskim morjem velike depresije že povsem jesenskega tipa, toda potovale so vse čez severno Evropo, njihov vpliv se je raztezal kvečjemu še čez srednjo Evropo severno od Alp ter Karpatov, na južno alpsko stran pa ni segel. Nas je čuvala pred njimi dolga in široka proga visokega zračnega tlaka, segajočega od Azorov pa tja v osrednjo Rusijo, kakor krepka trdnjava, ki nam je naklamjala suhe in vroče dneve, dočim je severna polovica Evrope že bila jesensko hladna, deževna ali vsaj oblačna ter vetrovna. Ta teden nam je šefle prinesel temeljito, spremembo. Uvod vanjo je povzročila velika depresija, ki se je pozavila ob zaključku prejšnjega tedna nad Atlantskim oceanom in drvela k svojim središčem prejšnjo nedeljo severno mimo Škotske, v ponedeljek čez srednjo Norveško, v torek čez severno Švedsko in v sredo nad Belo morje. Tudi ta depresija se je tedaj uveljavila poglavitno nad severno polovico Evrope. Vendar pa je njen vipliv vsaj do neke mere segel tudi na jug; ko je namreč odhajala čez Skandinavijo, se je polarni tok, ki ga proži, kakor običajno, v svojem zapadnem sektorju, z veliko silo zagnal proti jugu ter poplavil tiudi še Francijo in vso srednjo Evropo. Ta polarni tolk je v teku srede prekoračil tudi Alpe in se razlil v noči od srede na četrtek tudi čez naše kraje, po-vzročivši nam nekoliko znatnejši naliv in pa prav izdatno ohladitev. Kakor pri nas, se je tudi po ostali srednji Evropi ozračje hitro shladilo za 10 do 15 stojinj Celzija; hilad se je v naslednjih dneh razširil tudi čez vzhodno Evropo; skratka, ves kontinent razen sredozemskega juga je slednji« la, prestopila je bregove in poplavila bližnja polja, s katerih je bila večina pridelkov že pospravljena. Zunaj so še ajda, repa, korenje, koruza in buče. Svoje bregove so dosegli tudi vsi Ljubljaničini pritoki, tako Gradaščica, Mali graben, Camovec, Galje-vec, Kapsov graben, Ižica in Iska, ki je pravi hudournik in se je prav tako v spodnjem delu razlil čez travnike. Kako hitro narašča Ljubljanica, kaže zlasti poročilo iz Vevč, da je pri papirnici že narasla do 2.45 m. V spodnjem delu Ljubljaničinega toka za enkrat še ni večje nevarnosti povodnji, toda pričakujejo, da bo Ljubljanica nocoj prestopila bregove, če se bodo nalivi nadaljevali v taki moči. — Močni nalivi so bili tudi po Gorenjskem, kjer hudourniki drve s planin. Sava je začela naglo naraščati. Pri črnuškem mostu se je že dvignila za 1-50 m. Prve ure dopoldne se je nekoliko zjasnilo in je za nekaj časa posijalo blagodejno sonce. Nalivi ponoči in dopoldne so napravili na nekaterih javnih napravah delno škodo. Potrgani so bili nekateri telefonski in brzojavni vodi proti severu in drugam. Povzročeno škodo pa so med tem že popravili. Barometer pada, ozračje pa se po tolikem dežju niti ni preobčutno ohladilo. dobil hladno jesensko vreme. Ali to je bil šele uvodni del vremenskega preobrata. Ta čas, ko se je končno zaključila poletna doba okrog nas, se je bila pojavila nova velika depresija nad Atlantskim oceanom, toda z razliko, od dotedanjih mnogo bolj na jugu. Njeno središče se je motalo več dni pri Azorskih otokih, sredi tedna pa je pričela naglo potovati proti Biskajskemu morju in še dalje v smeri proti nam. Ta nova depresija je s svojim ogromnim vetrovnim vrtincem hitro objela južno-zapadno Evropo, kjer so tako rekoč čez noč zavladali topli in zelo vlažni južno-zapadni vetrovi. Naše kraje je vpliv nove depresije dosegel v noči od četrtka na petek; nad hladno zračno plastjo, ki se je bila malo poprej razlila od severa, so zavele v višinah vlažne zračne mase s Sredozemskega morja, ki so se morale pri nas znatno ohlajati, zlasti ker so se morale hkrati vzpenjati v višino. Tako nam postane razumljivo, zakaj je tako silno lilo v petek in soboto, ko se je polagoma odplavil ves hladni zrak in je postalo ozračje zopet bolj enakomerno toplo, je pričel dež ponebavati. Pripraviti pa se morajo vsekakor na nekoliko dolgo tra jneejše slabo vreme, dasi morda z ugodnejšimi presledki, tudi moramo pričakovati, da bo sedanjo deževno perijodo zaključila nova poplava hladnega severnega zraka, ki je v .zapadnem sektorju depresije, na pr. na ■Ve 1 ikobriitanskem otočju, nastopila že v petek in ki se za deževnim pasom pomika proti vzhodu. Doba poletne vročine in suše pa je seveda dokončno zaključeno. Smrtno nevarno poškodovan kolesar Ptuj, 24. septembra. Včeraj je prišel v mesto po opravkih 22-letni Alojz Kolarič, posestniški sin iz Jiršovcev. Ko se je okoli poldneva vračal na svojem kolesu proti domu, mu je v Rcgoznici v bližini Stegerjeve trgovine pri vozil nasproti voz, v katerega se je Kolarič z vso silo zaletel. Oje so ponesrečencu strle nekaj reber, ranjena pa ima tudi jetra. Smrtno nevarno poškodovanega mladeniča so takoj odpeljali z ptuj-skfim reševalnim avtom v bolnico, kijer imajo le malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Kraljestvo mode Obleka za bridge šele pred kratkim nas je moda seznanila s takozvano »bridge« obleko, ki se je do danes že vsestransko uveljavila. Dame so takoj spe znale, da imajo tu opravka z idealnim oblačilom, ki jim rabi v enaki meri za popoldanske in večerne svrhe. že davno so se dame odpovedale večerni toaleti ob manj slavnostnih prilikah in tudi zvečer nosijo bolj elegantno popoldansko obleko, ki mora seveda imet: dolge rokave. Prav ta okolnost je povzročala veliki uspeh takozvane »bridge«-obleke. Model te vrste je v podrobnostih zelo skrbno izdelan. Vsaka dama se namreč zaveda, da je ravno obleka te vrste izpostavljena mnogim pogledom in mnogoterim kritikam, tembolj, ker jo bo nosila vso sezono. Take obleke se torej ne smemo prehitro naveličati in se zato moramo izogibati preveč kričečih barv, katerih se človek kmalu naveliča, črna obleka nam n. pr. nikoli ne preseda. Isto velja tudi za vsako drugo obleko, iz temnega, nevsiljivo barvanega tvoriva. Vsaka elegantna žena ima mnego razumevanja za tak diskreten, vedno in povsod uporaben model. ki povsem odgovarja »štedljivim« zahtevam naših dni. Naše dame zanima poleg črne barve tudi lepa siva ali vinsko rdeča barva, razen tega pa se tudi mnogo govori o tako-zvanih »srednjih tonih«, ki so nekakšna mešanica beige, peščene in sive barve. Okrasje »bridge«-obleke je nevsiljivo, p. originalno. Sestoji pa iz drugačnega tvoriva, kakor je blago obleke. S tem nasta- Ljublfana, Mestni trg § * Elegantni krofi v lastni delavnici izdelanih krznenih plaščev v obilni izberi in nizki ceni. nejo izredno mikavni modni kontrasti, ki bodo nedvomno še vplivali na skupno modno sliko. Kakor pri modernih klobukih, se tudi tu poslužujemo v okrasne svrhe zlasti baršuna, ker se prilega k vsakemu tvorivu. V poštev pa pridejo predvsem baržunasti trakovi. Naša prva skica predočuje »bridge«. obleko, ki je sicer enostavna, a ji baršuna-sti obrobek zvončastega krila in balonasti vložki iz baršuna na rokavih dajejo posebno mikavnost. Tudi krzneno okrasje je zelo priljubljeno. Na črni obleki n. pr. učinkujejo ozka proga hermelina okoli vratu nad vse elegantno, zlasti če je kroj obleke nenavaden. Na drugi skici vidimo model te vrste z zanimivimi kelihastimi rokavi ter krilom s stopnjičastimi, nezalikanimi gubami. Naša predzadnja skica povdarja vitko »princesncK linijo. Nenavadno ukrojeni, zvončasti stranski deli modela ustvarjajo povsem novo obliko, vredno največja: pozornosti. Takšni obleki (iz baršuna ali težke svile) damo okrog vratu svetlo okrasje v obliki pentlje v slogu Ludovika XV. K modelu priporočamo zanimiv »polcilinder-ski« klobuk. Poleg vseh teh novodobnfh oblik ne smemo pozabiti »plaščne obleke«, ki jim letos daje moda z novimi podrobnostmi večjo ljubkost. Naša zadnja skica predstavlja takšen model s čipkastim zgornjim delom ter lahkim volančkem okrog bokov. Izredno zanimivi so široki rokavi in enostransko zvončasti kroj krila. Pentlje v jesenski modi predstavljajo zanimivo modno podrobnost, ki doseže z malimi sredstvi velike učinke. Zlasti na popoldanski obleki radi vidimo zanimivo pentljo, ki jo često podlo- Vsakemu svoje (Iz moskovskega življenja) Olga Aleksandrovna se je prijazno nasmehnila gostinji ir si popravila moker šop las, ki ji je visel preko utrujenega obraza. —Sedite, draga Nina Konstantinovna. Še pozdraviti vas ne morem tako Kot se spodobi! Saj vidite! Spustila je likalnik na samovar in obupno odprla roke. Na mizi so ležali kupi zlikanega ali za likanje pripravljenega, še vlažnega perila. Smrdljivo pe-trolejsko kuhalo je soplo na tleh. V medeni posodi na ognju je venomer nekaj cvrčalo in grgralo. Na vsakem stolu so ležali krožniki z jajci, z moko za pre-žganko in z drugimi rečmi, ki jih kuhanja nevešč človek niti ne razume. Z drobtinicami posuti, nežno rožnati zrezki so čakali na ponvi. Zrak je bil prepojen z. vonjem pražene čebule in čistega perila ter s sinjkastim, rahlim dimom oglja v likalniku. — Ali vidite to zmešnjavo ? Pričela sem navsezgodaj in ves božji dan nisem utegnila, da bi se bila vsaj za hip vsedla! Ah, nikar me tako ne glejte, prosim! Danes res sem prava pepelnica! Gospa Olga si je v zadregi obrisala s žimo s kontrastnim tvorivom. Naša skica prinaša nekaj dobrih idej v tej smeri: na prvem mestu pentljo v obliki enostranskega šala, v sredi dvobarvno pentljo, ki iz- predpasnikom potno čelo in se spustila na divan poleg Nine Konstantinovne. — Kako lepo ste danes oblečeni - - kar sitno mi je, če vas pogledam! Zares, zavidam vas. Kako neki ste le utegnili tako kmalu končati svoje opravke? Gospa Nina je stegnila nožice v laka-stih čeveljčkih in potrkala s peto ob peto: — Kaj pa mislite — kakšne opravke neki? — No, hojo na trg, pospravljanje, obed! — Ah, kaj še! Ali res mislite, da imam za vse to čas ? Lepa reč! Mar mi je! — Toda, draga gospa... saj bo danes prišel obenem z mojim Nikolajem tudi vaš soprog? — No, in kaj potem? — Mislila sem, da ga ne bo. Nemara so ga zadržali službeni opravki? — Ne, nikakor ne! Moj Sergej in vaš Nikolaj prideta prav gotovo danes, kakor sta bila sporočila. Danes, pravim ... No, in kaj potem? — Ka-aj ? Ampak... Vaš soprog je bil tri mesece na potovanju. Tri mesece ga niste videli... Kako je torej mogo- Gospa Nina se je veselo zasmejala: »Kaj pa vam je, ljuba duša? — Kaj ? No... čudim se, da niste ni- haja iz života obleke, na koncu pa svetel, telovniku sličen vložek, ki je postrani zavezan v učinkovito pentljo. (Damsici plašči elegantni, moderni, že od Din 300 naprej. Nasproti kavarne »Zvezde« v Še-lenburgovi ulici št. 1. K. PUČNIK Otroški jedilni podstavek krasimo s pisano slikarijo v primitivni tehniki, najraje z malim piščancem, ki so- glaša z lesenim lakiranim piščancem na ročaju otroškega krožnika. Taka-le malenkost nudi vsakemu malčku več ves°'ja, kakor marsikatera druga igrača. INGJinflUON mirnim MTETO LJUlLJONfl Levstikova ulica na Vrtači Zdravniška posvetovalnica N. S. Št. ilj. Popolnoma razumljivo je, da je smrtna nevarnost, v kateri ste bdli, vplivala na Vaše živčevje, tako da trpite sedaj na težkih posledicah, kot so glavobol, napadi nezavesti, nočni strah itd. Priporočamo Vam, da na podlagi uradne zdravniške preiskave prosite za daljši odmor v kakem mirnem gorskem kraju. Dobro bi pa bilo, da pred tem še greste za par dni na živčni oddelek splošne bolnice v Ljubljani, da se Vaše stanje točno ugotovi in da dobite še podrobnejša navodila. — M. P. Mb. Klimakterij je tako pogosto združen s pojavi, katere vi opisujete (pritisk krvi, menjajoči se občutek mraza in vročine, splošna nervoznost), da se to stanje skoro lahko smatra za normalno v tej dobi. To pa seveda le tedaj, če zdravniška preiskava ne ugotovi kakega drugega obolenja. Priporočamo Vam mir, event. spremembo zraka. Tu pa tam vzemite par kapljic baldrijana. — Mara. Bolečine v nogah od gležnjev do stopal, ki nastopijo posebno tedaj, ko zjutraj vstanete, so po vsej priliki revmatičnega značaja, ravno tako tudi oteklina na levi nogi. Priporočamo Vam tople kopeli in masažo, če morete, se dajte preiskati na Rontgenovem aparatu. — Barvanje las se lahko vrši brez najmanjše škode za zdravje in lepoto. — Vestna.Maribor. 1. Najboljše je, da fantka peljete na preiskavo v sanatorij, kjer je bil operiran. 2. Pojave, ki radi nastopajo v klimakteriju, so opisane v današnji »Posvetovalnici«. Močne krvavitve v tej dobi so pa vedno sumljive in v tem primeru Vam nujno priporočamo zdravniško preiskavo, posebno ker ravno v začetku rakastega obolenja običajno ne nastopijo bolečine. 3. Lišaj ohlajajte parkrat dnevno z razstopino ocetne kisle gline in se nato pudrajte z riževo moko. — Srbečica po vsem telesu je lahko kaka kožna bolezen. Pri starosti 70 let je pa treba tudi misliti na to, da je nastala vsled slabega obtoka krvi v krvnih žilah kože. V novejšem času so se izdelali tudi preparati, hormoni obtoka krvi, ki v taktih slučajih prav dobro vplivajo. — Miška. Za vsakega zdravega človeka so potrebne dnevne gim-nastične vaje, posebno za Vas je važno, da jih sistematično izvajale. česar pripravili. Ali je mogoče, da niste skuhali kosila niti pospravili stanovanja? — Nisem! Gospa Olga je začudeno skomignila z rameni: Kar nič vas ne razumem, gospa. Jaz pa vas ne! Čemu neki bi bilo vse to potrebno? Ni vredno, da bi človek govoril. — Gospa Nina je vzela iz torbice ogle-dalce in si pričela skrbno pudrati nosek. Gospa Olga je med tem planila k petrolejki in jela vneto mešati neko reč, ki je zavrela čez rob in se je hotela pri-smoditi. Trenutek pozneje sta obe znanki zopet sedeli druga poleg druge. Obe sta bili enako mladi in prikupni. Toda gospa Olga je utrujeno zapirala oči, ki so ji zardele od vročine. Pot ji je lahno curljal po utrujenem obrazu. V naglici se je bila vrezala v prst na levi roki, ki je bil zdaj nerodno zavit v krvavečo cunjico. A gospa Nina, v kratki promenadni obleki, napudrana in rdečelična, je bila vsa zavita v oblak parfema in si je zadovoljno ogledavala z bleščečimi, malce podčrtanimi očmi, manikirane in lakirane nohte. — Hotela sem vas vprašati, Olga Aleksandrovna, kdaj pride vlak? Ne vem točno, ali ob polsedmih ali o polosmih ? Jesenske bolezni V jeseni se rade pojavijo bolezni prehlada. Njih vzroki so mnogoštevilni. Dve okolnosti so pa posebno važne: pravi, bi stveni vzrok prehlajenja in pa nagnjenje telesa k obolenju. Nenadno ohlajenje, prepih, hitra menjava temperature, nezadostna obleka je pogosto pravi vziok. Nekateri pa zopet prenesejo največji vihar brej posledic in tudi, če so do kože premočeni, se ne prehlade. Ampak tudi za take hruste nastopijo lahko časi, ko so bolj dostopni za bolezen, tako če so močno utrujeni, pri pokvarjenem želodcu, črevesnem katarju itd. Vsak prehlad zmanjša odporno silo telesa, tkiva in sluznic. Na tako oslabelih krajih sedaj bakterije lahko izzovejo vnet-ja. česar v normalnih razmerah ne bi mo gle izzvati. Telo oslabi, vročina nastopi, obtok krvi ni več normalen, nahod, kašelj, katarji, hripavost, revmatizem so vidne posledice. Prva posledica prehlada je običajno zvišana ali pa zmanjšana telesna temperatura, to kar ljudstvo imenuje »mraz ga trese«. Da se preprečijo nadaljnje posledice, je potrebno, da se bolnik že pri teh prvih pojavih vleže v posteljo in z vročim čajem zavžije par aspirinov. Tudi influenca je često posledica prehlada in nastopi pri dolgotrajnem dežju pogosto v obliki epidemije. Tudi v tem pogledu veljajo prej omenjena pravila. Važno je pa tudi, da se človek v času epidemije čuva okužbe s tem, da desinfecira demije čuva okužbe s tem, da desinficira (Ortizon) in da sploh pazi na skrajno čistost in na splošna pravila higiene. Razširjenje epidemičnih bolezni omejimo tudi s tem, da razkužimo roke z ofridolom. Pri sumljivih boleznih je treba seveda takoj poklicati zdravnika. Bolezni, ki nastopijo vsled prehlada v nosu in grlu, se pa pogosto razširijo na bronhije in pljuča. Obratna je tudi pot ozdravitve, najprej preide katar na pljučih, potem pa nahod. Težka posledica prehlada je pljučnica, ki nastopi običajno nenadoma in je potrebna skrbne zdravniške nege. V jeseni se pojavi pogosto tudi revmatizem, in sicer skoraj vedno na mestu, ki je bil izpostavljen prehladu: na tilniku, ki je bil izpostavljen prepihu, na rameDih, ki so bile odkrite, na nogah, ki so ostale v mrzli vodi itd. živčne bolečine (nevral-gije) so tudi pogosto posledice prehlada. Sem spada tudi išias, trganje v križu (Hexenschu.ss) in v glavi. V jeseni se pojavijo pogosto tudi črevesni katarji, deloma vsled prehlada, deloma zaradi nezrelega sadja V tem primeru je najboljše najprej očistiti črevo s kakšnim odvajalnim sredstvom in nato par dni uživati strogo dijetično hrano. Radio Izvleček Iz programov Nedelja, 25. septembra. LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Ob 701etni-ci Slomškove smrti. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Slomškova proslava. — 15.45: Preno6 koncerta iz Konjic- — 17.15: Citre. — 20: Pester večer. Izvajata gdč. Barbičeva in g. Rasberger. — 21.15: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Ponedeljek 26. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. 19: Po poljski zemlj.i. _ 19.30: Naše duhovne zajednice. — 20: Samospevi gdč. Anite Mezetove. — 20.30: Flavta šolo. — 21: Salonski kvintet — 22: čas, poročila, prenos koncerta iz kavarne Zvezda. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. _ 17: Koncert na citre. — 17.30: Narodne pesmi. — 20: Koncert orkestra. _ 21: Veseloigra. _ 22: Klavirske skladbe. _ 22.40: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Prenos zvočnega filma — 20.30: Klavirski koncert. — 21.30: Uverture. _ 22.40: Plesna glasba. _ PRAGA 19: Orkestralni koa-oert iz Bratislave. — 20: Prenos iz Brna. _ 21: Violinski koncert. 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plošče, — BRNO 19: Koncert iz Bratislave. _ 20: Kabaretni program. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. _ VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20.50: Koncert solistov. _ 22.20: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert na ploščah. _ 17.: Koncert orkestra. _ 20.05: Dunajčanka v popularni glasbi. _ 22: Plesna glasba iz operet in zvočnih filmov. _ BERLIN 20: Koncert pevskega zbora in orkestra. _ 21.10. žaloigra. _ 22.45: Nočnj koncert. — 24: Po gozdu in liva^. _ KOENIGSBERG 19.25: Zborovski koncert. — 20.10: Plesni večer. — MtiHLACKER 20.50: Večer lahke glasbe. _ 22.45: Nočnj koncert iz Monakovega. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. 19.15: Koncept orkestra. _ 20.35: Operni večer. _ Godba za I LOPUD pri Dubrovniku Hotel „Kristič" Penzion 40 lepo urejenih sob, Hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. —■ Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din. 121 Ples. _ RIM 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Večer lahke glasbe. Torek 27. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45:; Dnevne vesti. _ 13: čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. _ 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Nepremičnice in vsemir-ske meglice. _ 20: Prenos opere z Dunaja (?) — 21.: Salonski kvintet. _ 22: Ga«, poročila. — 22.15: Sajnospevj g. Jožeta Go-stiča. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. _ 20: Pevski koncert — 20.30: Prenos opere z Dunaja. r>lesna glasba. _ PRAGA 19: Ciganska godba. _ 21: Orkestralen koncert.. _ 22.20: Jazz. _ BRNO 19: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18.20: Plesna glasba. _ 20: Orkestralen in pevski koncert. _ 21.05: Nadaljevanje koncerta. — 22: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. _ 15.20: Koncertna ura poljske glasne. _ 17.05: Lahka godba orkestra. _ 19.40: Koncert lahke glasbe. _ 20.50: Sluhoigra. _ 21.50: Plesna glasba _ BERLIN 20; Bogovi in heroji __ 21.10: Koncert simfoničnega orkestra _ KoNIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. _ 21.10: Zabaven program. _ MuH-'uAOKER 19.30: Stare nemške pesmi. __ 20.15: Fantazije stvarstva. _ 21.: Koncert fLlharmoničnega orkestra. _ 22.45: Nočni koncert na ploščah. _ BUDIMPEŠTA 19: Koncert lahke glasbe. _ 20: Dramski večer. _ 23: Godba za ples. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert 20.45:' Mešan glasbeni program. Dežela s petimi koledarji To je Palestina, kjer je najbolj razširjen tudi pri nas veljavni gregoriianeki koledar, ki se po njem ravnajo rimski katoličani, vlada, evropski koionisti, konzulati, banke in inozemske šoiske ustanove. Poleg njega je v rabi julijanski koledar, ki se c2 zvesto oklepajo grško-pravoSlavni verniki. Tretja občina, ki noče upoštevati nobeneaa drugega koledarja mimo svojega, so Kopti. Več nego Koptov pa je muslimanov, ki računajo svojo dobo še'e od Mohamedovega bega 1. 622. Najstarejši pa je židovski ko-icdar. ki rabi seveda samo Židom. Vseh teh pet koledarjev povzroča v deželi velikansko zmedo, ker se drži vsak svojega računanja časa. kar ima za posledico tudi zmešnjave na sodiščih. Bankovci in časopisi iz svile V vzhodnih deželah imajo resne skrbi, kaj naj začno z nadprodukcijo svile, zlasti odkar se je v zapadnih deželah priljubila umetna svila. Japonska silno trpi zaradi zastoja v prodaji svilenih izdelkov. Cele pokrajine, kjer je bila sviloreja glavni vir gmotne blaginje prebivalstva, zaradi današnjih razmer dobesedno stradajo. Velika skladišča svile se nočejo izprazniti, kajti inozemstvo jih noče pokupiti. Ponesrečil se je tudi poskus, da bi se prebitek svile razpečal doma. Ljudje nimajo za kaj takega ne sredstev ne volje. Izkušnja je pokazala, da se nočejo oblačiti v svilo, če je še tako poceni. Pod vplivom vseh teh činiteljev se je nekemu uradniku v japonskem ministrstvu porodila v glavi misel da bi začeli tiskati bankovce in časopise na svilo. Papir za bankovce je itak silno drag, ker mora biti posebne kakovosti, ki onemogoča ponarejanje, če bi se za tiskanje bankovcev začela rabiti svila namestu dragega papirja, je gotovo vsaj to, da bi ta metoda bila dražja od sedanje. Ni pa tudi dvoma, da bodo bankovci iz svile mnogo lepši kakor iz še tako lepega papirja. V tem, da je svila mnogo trpežnejša cd papirja, pa tiči tudi poglavitni pomislek proti takšnim bankovcem. Saj je znano dejstvo, da se v prometu precejšen del bankovcev obrabi, od česar imajo državne banke dobiček. Bankovci iz svile bi torej Japonsko gmotno oškodovali, zato se vlada v Tokiu upira takšnemu denarju. V ostalem pa misel, da bi se tiskali bankovci na svilo, ni nova. Ko so Kitajci pred več sto leti uvedli nekovan denar, je bilo prvo. da so začeli tiskati bankovce iz svile. Ker pa niti v primeru, da bi se tiskali bankovci na svilo, ni izgledov, da bi se zaloge izčrpale, bodo gotovo poskusili tiskati na. svilo tudi č&sopise. Evropske naročnice teh listov si bodo ootem po pre-čitanju takšnega lista ukrojile obleko, ki jih ne bo nič stala. — Točno o polosmih. Nikolaj mi je bil brzo javil. Torej bosta čez poldrugo uro že doma. Zdaj je ob šestih. No, navsezadnje imam še dovolj časa. Hotela bi ju namreč presenetiti na kolodvoru. — Moj Bog! Jaz pa res ne bom utegnila. Saj je že ob šestih! — Pa z Bogom! Ne bom vas motila. Morebiti se bomo vsi skupaj za trenutek oglasili pri vas. Saj imamo do kolodvora samo par korakov. — Le pridite! Zelo me bo veselilo, če bom videla vašega soproga! * Vrata so se zaprla. Urne roke gospe Olge so zopet pričele v naglici brzeti od likalnika k ponvi in od samovarja k solati. Dve uri pozneje se je oglasilo pred vrati peketanje več nog, smeh, veseli glasovi. Gospa Olga je komaj utegnila odložiti predpasnik in že je bila v soprogo-vem objemu. — Zakaj pa nisi prišla naproti, Oljunj-ka? Nina Konstantinovna je bila na kolodvoru in še cvetlic nama je bila prinesla! Le poglej, kako krasne potonke sem dobil! Gospa Olga je zamerila in nakremžila ustnice: Res nisem utegnila, da bi ti bila poletela naproti! Poglej, kako lepo sem vse pospravila. Videl boš, da sem ti danes pripravila samih dobrih jedi. Še jezik boš pogoltnil. Njen mož se je nemarno ozrl po sobi: Res je vse čedno ... Pridna si... A vendar bi bila lahko našla toliko časa, da bi me bila pričakovala na kolodvoru. Gospa Nina, ki se je koketno stiskala k soprogu, je ožgala gospodarja s pogledom : — Oh, ti moški! Toda jaz sem lahko priča, Nikolaj Vladimirovič. Potrdim vam, če hočete, da je vaša soproga požrtvovalno lapenjala vr~ sile, da bi vam bila pripravila dostojen sprejem. Samo zaradi tega vam ni mogla priti naproti. — Ne vem, o kakšnem sprejemu govorite. Menim samo, da bi bila lahko prišla naproti, če ste lahko prišli vi! Ninin mož je slastno povohal zrak: — Jej, kako prijetno diši pri vas! Šele zdaj sem občutil, da sem lačen kakor voli!? Hitro pojdiva, Ninočka! Z Bogom, Nikolaj! — Kam pa hitiš? Zakaj ne bi ostala pri nas? Bomo skupaj večerjali. Nina Konstantinovna, lepo vas prosim! — Hvala lepa, a res ne vem... Pa bodi tako, kakor hoče moj soprog in gospod... — Ne, ne, tako ne gre! Nikar ne dfw Okrog starega dolenjskega gradu Lepote ln znamenitosti žužemberka, kamor so se za prihodnjo nedeljo namenili naši fotoamaterji Prijatelj popotni, odloči se kdaj za obisk idilične Krške doline in starodavnega Žužemberka. Izstopiš na postaji Stični, kjer ter na kolodvoru pričakuje prostoren avtobus. Nekaj minut — in že si mimo Jur-» čičeve Muljave v Krški dolini ob izviru one idilične reke. ki si je v gostih vijugah znala najti pot po poljih in livadah ter si v skalovje vklesala svojo strugo. Že od daleč je čuti pri nadaljnji vožnji tu in tam globoko pod cesto glasno šumenje slapov, ki dosegajo pri Žužemberku svojo veličino. Nepopisne množine lehnjaka so njihovo ogrodje; nepokvarjeni so ti slapovi. V tisoč biserov se razbijejo valovi, preden dosežejo globino, kjer se poigravajo postrvi, platice, v nadaljnem teku tudi suloi in ščuke. Na obeh straneh živahne Krke in bele ceste pa stoje prijazne dolenjske hišice, ki Na grofičino vpitje prihitijo služabniki, ki so sicer medveda umorili, a grofice niso rešili smrti. Truplo so odpeljali v Ljubljano in 16. decembra 1575 potkopali v takratni frančiškanski cerkvi. — Leta 1591. ravno na velikonočni ponedeljek se je zgodila še hujša nesreča. Ognjeni zublji so uničili trg z gradom vred do tal. Leta 1670. pa je pogorelo še enkrat nad polovico trga. Mnogi gospodje žužemberškega gradu so zavzemali v takratnem javnem življenju visoka mesta. Najimenitnejši je bil pač Janez Vajkard, rojen v Žužemberku 1615. Mož, izredno nadarjen in zmožen, je postal vzgojitelj cesarja Ferdinanda III., tajni svetovalec, državni knez in pozneje minister. Seve so Žužemberčani vsaj malo ponosni, da so imeli že pred 300 leti rojaka, ki se je povzpel do tako visokih časti! A od daleč kakor duhteče vrtnice sredi zelenja, dvigajoče svoje bele in rdeče cvetove. Višje pa leže vinogradi, tam v Vali-ški in Križtki gori, kjer že stopajo s smehljajočimi in zadovoljnimi obrazi možje in fantje, otipavajo zdaj ta, zdaj oni grozd, poslušajo črička in ko pride mraik, zapojo pred zidanico in zavriskajo, da jih čujejo žene in dekleta doli v vasi. V tem mičnem kotičku naše lepe Dolenjske stoji slikoviti trg Žužemberk. Sredi gričevja je razprostrt in Krka, ta skrivnostno prijazna reka, teče skozi njega. Nekoliko utrujen od poti boš najprej stopil pač k znancu ali v gostilno. V tem v Žužemberku ne boš v zadregi. Gostiln je dovolj, povsod boš prijazno sprejet, dobro postrežen. Tipično sliko in zgodovinsko obeležje daje Žužemberku stari grad, ki se kakor jastreb dviga na strmem skalovju nad Krko. Pogled z mostu ali s čolna navzgor na to pečino in na grad, obraščen in ovit v brš-Ijin, napravi na vsakega očarljiv, nepozaben vtis. Saj je ta mogočna stavba, ki je okrašena z lepimi srednjeveškimi okraski, številnimi hodniki in šestimi stolpi, eden najbolj značilnih slovenskih gradov, ki so ohranjeni do današnje dobe. Danes je grad lastnika K. Auersperga iz Soteske, koncem preteklega stoletja je bilo v njem nastanjeno še okrajno sodišče. Nekako težko in milo pa je človeku, ko gleda, kako se ta mogočni grad. umetnina naših prednikov in narodno bogastvo r.e samo za Žužemberk, danes zlasti v svoji notranjosti ruši in podira. Naši potomci bodo čez 200 let iskali to. kar se sedaj zapisuje smrti. Za trenutek si oglejmo, kako je bilo v tem gradu in v Žužemberku pred davnimi leti. Kolikor je mogoče dognati, je bil leta 1070. v Žužemberku že grad, seveda ne še v sedanji velikosti in obliki. Lastniki so mu bili žužemberški gospodje, od katerih sta bila važnejša Kunel in Valhum. Ko je pa ta rodbina izumrla, so se ga polastili nekako leta 1386. goriški grofje. Za njimi so podedovali vse imetje avstrijski vojvode. ki so ga zastavljali raznim plemiškim rodbinam. Tako je prišel slednjič v last rodbine Auerspergov. Grad sam ima precejšnjo zgodovino, prepleteno z burnimi doživljaji. Neki Janez Faitan opisuje v knjigi »Seisenbergeusis Tumultus«, ki je izšla 1560 na Dunaju, krvave boje, ki jih je povzroči! nezakonski sin graščaka Volben-ka, Gregorij po imenu. Ta se je hotei polastiti gradu in ga vzeti pravim dedičem. Pridrl je s številnimi, močno oboroženimi pomagači pred grad. Nastalo je divje klanje, vendar so bili uporniki z Gregorijem vred premagani in pomor j en i. Grajski posadki je pritekel na pomoč celo poveljnik Karlovca, Herbert Turjaški, ki je napravil jt>red«. Nekaj let pozneje (1575) se je pripetila nova nezgoda. Grofica Ana, soproga Ivana Turjaškega, se je na dvorišču igrala z ukročenim medvedom. Pri tem pa medved gospo kar naenkrat zgrabi in jo začne daviti. mož je imel poleg dobrih tudi slabe lastnosti, predvsem prevzetnost in častihlep-nost, ki sta ga končno pokopali. Želel si je na vsak način dobiti še kardinalski klobuk. V ta namen je iskal zvez in prijateljstva pri francoskem kralju Ludoviku XIV., kar mu je prineslo nemilost na Dunaju. Zapustiti je moral dvor ter oditi v domovino, v svoj Žužemberk, kjer je na stara leta lovil rake in postrvi v zeleni Krki, pri tem pa še vedno mislil na kardinalski klobuk. Pozabljen je umrl 11. novembra 1677, star 62 let. Nova vera Martina Lutra je našla tudi v Žužemberku precej privržencev, k čemur je veliko pripomogla ravno grajska gospoda. Nu, saj je celo v samostanu v Stični nastala taka zmeda, da so se nekateri samostanski bratje hodili obhajat po prote-stantovskem obredu v Ljubljano. Najpomembnejši predikant je bil Krištof Slivec* ki se je 1580 stalno naselil v Žužemberku. Osvojil si je sedanjo trško cerkev, pozneje pa še cerkvico sv. Miklavža v bregu, kjer je bilo tudi takratno luteransiko pokopališče. V sedanji »Knepovi« hiši je bilo baje tudi predikantovo stanovanje. Leta 1593. je prišel sam oglejski patrijarh Barnabo z vojaškim spremstvom, da bi napravil red, a v trško cerkev ga niso pustili. Leta 1600. je dal deželni sodnik Krištofa Slivca, ki je bil star 70 let, zapreti na Ljubljanski grad. Poleg strogih odredb in misijonov, ki j Ti je imel škof Hren. je napravila konec tem 'verskim zmedam posebno še kuga. ki je v letih 1624 in 1625 morila po Dolenjskem. 'V Novem mestu je v enem letu umorila >322 osebi. V Žužemberku je imela toliko 'žetev, da niso mogli mrličev pokopavati več na navadnih pokopališčih. Porabili so v ta namen farovšiko njivo, ki se še danes imenuje »kužni dol«, in zemljišče na desnem bregu Krke. kjer so še sedaj vidni ostanki grobov. Tu stoji daines tudi cerkev sv. Roka, ki je bila sezidana leta 1636., torej še v znamenju kuge ki sicer s pomočjo •vse gornjekr.štke doline. V tem času se je torej zopet pokazala verska edinost v Žužemberku. Čeden vodnjak sredi prostranega trga in 'Starodavna lipa nas spominjata prelepili 'Starih slovanskih običajev. Okoli lipe so po večini nastanjeni tudi vsi uradi in trgovine, le šola kraljuje malo stran, sredi lično ograjenega vrta, ki daje zlasti poleti svoji okolici z neštevilnimi vrtnicami, košatimi dali jami in rdečimi nageljni tako smehljajoče in vabljivo lice. Očarljiv je pogled na desni breg trga, kjer so hiše in hišice po strmini gosto posejane. V zimskim večerih nalikuje ta del s svojimi razsvetljenimi hišicami pravemu svetopisemskemu Betlehemu. Na bližnjem gričku nad trgo-m se vzpenja župrna cerkev, velika, lepa renesančna stavba, vidna daleč na okrog. Od tod se nudi prelep razgled po vsej Krški dolini; odtod se smehljata tudi kočevski Sv. Peter in Lisec s prijaznimi zidanicami, ozirata se proti Žužemberku in poslušata -veliki zvooi, kadar vabi farane k molitvi ali kadar poleti odganja točo! Posebna privlačnost Žužemberka je zlasti za poletje vedno kot studenec čista in smehljajoča se Krka. ki ima v kopalni sezoni ca 23 stopinj Celzija, je pri Žužemberku mestoma zelo globoka in ima vse polno krnic, kakor imenujejo domačini te kotline. Drznim in spretnim skakalcem pa nudijo slapovi kot naravne skakalnice dovolj prilike za šport. Pa tudi v zimskem času nudi Žužemberk s svojo okolico obilo poštene zabave in prijetnega razvedrila. Saj tako lepih, za smučanje in sankanje tako idealnih prostorčkov je težko kje najti! V trgu samem je zelo veliko obrtnikov, zlasti še mlinarjev in Žagarjev, dočim je okolica izključno poljedelska. Svoj čas Je bila v Žužemberku tudi tovarna za papir. Poslopje, ki kaže še povsem starinski značaj, je tik pod gradom ob Krki in je pokrito, še s kočevskimi »šintelni«. Danes Je preurejeno v usnjarno. Pred leti je bilo v žužembeiku posebno razvito st roja r^tvo in usnjarstvo, ki pa se je spričo tovrstnih tovarn že čisto opustilo. Le tu pa tam »gar-ba« še kak možiček kože, a le še v prav majhnem- obsegu. Žužemberk, ob navadnih dneh zelo mire«, oživi ob semanjih dneh, ki so skoraj vsak mesec in slove daleč po Dolenjski. Tja priženejo zlasti veliko lepe živine, da je obširno sejmišče čisto polno. Žužemberčani so pristni in tipični Dolenjci veseli, dobrodušni, šegavi. Zelo ljubijo svoj domači kraj. Tudi v tujini ne pozabijo doma, kamor se radi vrnejo vsaj pogledat, če že ni mogoče za stalno. Žužem-bercan rad in veliko čita, dobra knjiga in časopis sta mu zvesta znanca. Za kulturni in gospodarski napredek skrbijo poleg šele še razna društva in podružnice. Pri svojem delu pa je žužemberčan tih in skromen, nič hvalisav. Fotoamaterji, ki boste napravili 2. oktobra izlet v starodavni Žužemberk, poiščite krasote gornjekrške doline, rabite z uspehom svoje aparate in ponesite slike iz tega dolenjskega bisena daleč po domovini! Mer. Celje v zrcalu umetnostne zgodovine Po vzoru nemških monografij mest smo dobili letos tudi Slovenci nekako monografijo kot oni zvezek zbirke »Mesta v dravski banovini« — Celje, avtonomno mesto. Obseg in zamisel te brošure je prikrojen našim prilikam, ki so vse druge od onih tam zunaj, ki stoje pod diktaturo velemest. Zbirka je osnovana iz trgovsko tujsko-prometnih vidike v, hvalevredno je dejstvo, da se je odkazalo v brošuri naši kulturi prvo meato, o čemer pričajo prispevki: Celje v preteklosti, kulturno življenje v Celju po prevratu, Javni umetnostni spomenik v Celju in okolici, Strcp v Stari grofiji. Članki so pisani v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in francoščini, dokaz volje, nuditi domačinu kakor tujcu globlji vpogled v mesto. Marsikateremu tujcu popotniku bo s tem ustreženo, najbolj onemu, ki želi pronikniti v bistvo mesta, v katero ga popelje pot. Saj na-zven in v tehničnem načinu prometa si evropska mesta močno sličijo in v tem pogledu za tujca gotovo niso privlačna. Predvsem pa moramo spoznavati sami sebe, svojo zgodovino, in kulturno dedšči-no, al v nogavice in slamnjače, kakor so to de'a!i gotovi skopuhi, temveč je vse investiral. si zboljšal poslopje, orodje, zemljišče itd. Ves denar je dal naprej v zaslužek drugim stanovom, kmetskim delavcem, slu-žinčadi, obrtnikom, trgovcem, tovarnam, delavcem itd. Takrat po bogateli trgovci, so si opomogli obrtniki, človeško so izhajali delavci in tudi uradniki so bili primerno plačani. Ta kmet je dal vse. kar je imel, v zaslužek drugim, torej splošnosti! Ko je stal vsaj dobro, je od njega dobro živel vsak drug sloi. mnogi ' pa so iz njegovih žuljev črpali bogastvo. Ta kmet je bil temelj vsega blagostanja v državi. - V trenutku, ko pa je začel kmet gospodarsko nazadovati, ko so se začeli krčiti niegovi prejemku je začelo tudi vse ostalo propadati. In ko smo prišli sedaj tako daleč, da leži kmet gospodarsko povsem strt na tleh. da ni zmožen kriti niti svojih najnujnejših potrebščin, kaj šele dajati zaslužek drugim, je gospodarsko propadlo tudi v«e drugo. Zato danes tudi ni mogoče pomagati obrtniku, trgovcu, delavstvu in drugim, brez pomoči kmetu. Čim bolj torej odlašamo. tem bolj bo kmet propadel in tembolj' se bo splošno zlo povečalo- Poleg nemarnosti vnovčenja kmetskih pridelkov in padca cen daleč pod pridelovalno ceno. je glavni vzrok kmečke bede ona kužna bolezen. ki mori najmanj 80% kmetskega prebivalstva, to ie prezarlolženost. ki se ne da izlefiti brez operacijskega noža! 0 vprašanju, ali je prav, da pustimo onega, ki je izkrvavel za interese splošnosti. ki je rednik vseh slojev v državi propasti sedaj, ko ga je peza dela odn. gospodarska stagnacija brez njegove krivde vrgla ob tla, o tem ne bom razpravljal. Vsem pametnim ljudem, ki imajo malce širšega obzorja in hočejo dobro vsemu narodu in državi, je jasno in razumljivo, da je potrebna prejšnja sanacija teh težkih razmer in da je treba odstraniti glavne ovire splošnega gospodarskega ozdravljenja, in to so kmečki dolgovi. Iz te ugotovitve se je tudi pričelo veliko in resno delo na zakonu o razdolžitvi kmetov. Oglejmo si nekoliko vzroke zadolžitve našega kmeta! Med vojno so našemu kmetovalcu rekvirirali vse, kar se je dalo odnesti. Odvzeta mu je bila vsaka možnost nabave kakršnihkoli potrebščin njegovega posestva in družine. Ob koncu vojne si je moral na ta način prihraniti nekaj avstrijskih papirnatih kron. zato pa mu je bila vsa družina skoro brez obleke, prazni so bili hlevi, zapuščena, nepopravljena poslopja, zanemarjena zemlja itd. Vse prihranjene krone daleč niso zadostovale, da bi kmet po vojni vsaj za silo spravil svoje posestvo in družino v normalni tir. iMoral ie že seči po posojilu. Ko je vrednost zemlje in pridelkov rasla. je pri pridnih in podjetnih kmetovalcih raslo tudi veselje do napredka, izpopolnjs-nja in izboljšanja njegovega kmetijstva, živine, svinj in vsega aparata. Vsi strokovni časopisi in vsi strokovnjaki so k temu krnela vzpodbujali. Najmanj ena tretjina današnji li dolgov bazira ravno na tej pridno>ti, podjetnosti, in na tem optimizmu našega kmetovalca. Druga tretjina kmetij je po prevratu spremenila svoje lastnike tako, da so posestva prevzeli novi gospodarji-dediči od svojih staršev. V dobi visoke vrednosti zemlje je bila prevzemna cena in s tem tudi višina dedščin ostalim otrokom tako visoka, da te dedščine danes daleč presegajo vrednost vsega, četudi izboljšanega posestva. Te dedščine še danes tlačijo in obremenjujejg lastnike, ki so morali izplačati dediče in si za to najeti posojilo ali pa so ostali dedščine do danes dolžni. Jasno je. da vse take, z ded-ščinami obremenjene kmetije tudi v najboljši konjunkturi niso toliko donašale, da bi se mogle poleg vzdrževanja, prevžitka, davka. zavarovalnine, raznih poprav itd. kriti tudi redne obresti ali celo odplačevati dolg. Dolg je zaradi tega letno naraščal. Tako je nastala druga tretjina sedanjih dolgov. In zadnja tretjina? Kdo iz dežele ne pozna kakor črv pridnih družin, ki se živinsko m ičijo noč in dan. pa jih nesreča spremlja n'; vseh potih. Posestva, ležeča ob nerodovitnih brdih. e teško in prazno zemljo, zahtevajo strašne muke pri obdelovanju, ne da bi bile muke poplačane s primernimi sadovi. Taka posestva najraje zadenejo negi ..>če in bolezni pri živini in ljudeh, toča, suša, požar, povodnji in vse mogoče zlo. So družine, ki jih nesreča spremlja od zibelke do groba. Pri takih posestvih znaša dam>s dolg več kakor pa vrednost zemlje. Vsi ti spadajo v tretjo skupino zadolžencev. Nobeni teh skupin pa zadnja leta ni prizanesla nerentabilnost kmetijstva, ko je bilo vsako leto treba doplaoevati že samo za obdelovanje. Vzemimo le par primerov, Reja živine stane še vedno najmanj 8 Din za kg žive teže. 2e nekaj let mora kmet prodajati svojo živino daleč pod lastno oeno; danes dobi le 2 do 2 in pol Din za kg. Vino se prav tako že vrsto let prodaja pod pridelo valno ceno. Tako tudi vsi ostali prkMki Danes se dobi za triletnega vola 1500 Din, samo hlapec pa stane na leto 2000 Din. Za tele, zaradi katerega je treba krmiti kravo 9 mesecev, dobi danes kmet le par čevljev. Za sam enoletni davek bi moral marsikateri kmet prodati vso svojo živino. Vse ono pa, kar kmet kupuje, se še vedno podražuje. Naraščajo obresti in davki. Ta nerentabilnost kmetijstva je poleg gornjih treh skupin in še sto drugih razlogov dovedla naše kmetovalce tako daleč, da jim brez pomoči ni odrešitve. Seveda se še najdejo mnogi raz-sodni ljudje, ki vsakega označujejo kot pijanca. Mirne duše lahko rečem, vsaj za moj srez, da so to silno redki primeri in da ti med dolžnimi kmetovalci ne tvorijo niti pol odstotka. To pa ne more biti pri reševanju tako važnega vprašanja vredno upoštevanja. Ce izvzamemo kmetovalce okrog mest in gospodarskih centrov, ki svoje pridelke še danes lahko po primerni ceni vnovčijo, bomo pač našli med par sto kmeti komaj enega, ki bi imel oomebnejši prihranjen denar, ali, ki ni zadolžen. So pa to večinoma taki, ki so se malo po strani pečal! še s čim drugim ali pa so živeli v srečnih okoliščinah, da niso imeli dedičev, da so jim že starši zapustili vse v najboljšem redu, morda še kapi tal itd. Zaradi boljšega razumevanja še naslednji primer. Dva brata sta prejela pred 10 leti dedščino, vsak po 100-000 Din. Prvi je nese! denar v hranilnico, sam pa je šel v službo in živel od plače. Ker je dobival 5% obresti ima že danes okrog 170.000 Din premoženja To se mu je pomnožilo brez kaplje znoja ali najmanjšega truda. Sedaj pa poglejmo kaj je imela od njega splošnost Driava ie dobila letno par kovačev rentnega davka, ki pa je bil pozneje itak prenesen na posojilojemalca. Torej dejanski tudi nič država, niti banovina, občina, obrtnik, trgovec, delavec, tovarna, rudnik itd- Stvarno mrtvo premoženje. Če bi vsi tako delali, bi obče ne mogel eksistirati noben obrtnik, trgovec, nobena tovarna, noben delavec, bi država sploh ne dobivala svojih dohodkov, uradnik ne bi mogel prejemati plače, denar bi bil brez vrednosti, ker bi nihče ne plačeval zanj obresti. Drugi brat pa je za svojih 100.000 Din kupil takrat zemljo, je dobil za ta denar pred 10 leti okrog 10 ha. Oženil se je, sezidati |e moral hišo. hlev in drugo gospodarsko poslopje, nabaviti vsemogoče orodje, živino in nešteto za obrat potrebnih reči. Za vse to si ie moral izposoditi najmanj vsoto, kakor ie bila njegova dedščina. Z ženo sta garala na zemlji leto za letom in težko skrbela za potrebno izboljšanje, zavarovalnino, obresti, davek in event. družinski prirastek. Če sta imela vedno srečo, sta s težkim trudom morda krila vse te izdatke, na odplačevanje dolga pa seveda ni bilo ni misliti. In kai ima ta kmet danes, ko se ie pehal in mučil 10 let? Njegovo posetvo danes ni vredno toliko, kolikor znaša dolg. To je torej po logiki gotovih ljudi oni zadolženi pijanec, ne-■•narnež, nevreden da je na tej zemlji. In kaj ie imela splošnost od njega? Vse je dal drugim v zaslužek, delavcem, obrtnikom, trgovcem itd. Država, občina, banovina pa niso dobile samo njegov zemljiški davek, temveč še številne druge dajatve. Dotakniti se hočem samo še nekaterih argumentov, ki jih navajajo protivniki akcije. Prva je trditev, da kmetovalci niso pre-zadolženi. Ta je sicer tako neosnovana, da prav za prav ne bi bilo treba nanjo replici-rati. Mnogi pozabljajo, da kmet ni dolžan samo hranilnicam in posojilnicam, temveč morda še mnogo več privatnikom, dedičem, vžitkarjem. trgovinam, obrtnikom, bolnicam, davkarijam, zavarovalnicam itd. Celotna slika dolgov je tako strašna, da si je prej tudi jaz, ki bivam na deželi, ne bi bil mogel predstavljati. Nadaljnje orožje proti tej akciji je, da plašijo razne upnike in kriče proti iz bojazni, da bi kaj izgubili na svojih terjatvah. Že od pocetka sem poudarjal, da je to povsem namišljena nevarnost V korist kmetovalca in splošnosti in ne samo upnikov je. da ostanejo terjatve docela neokrnjene. Saj bi bili v nasprotnem primeru nagrajeni oni, ki so denar skrili in povzročili dober del zla, ki ga moramo prenašati- Nihče pa ne jamči in nihče ne bo branil one, ki so denar skrili, da ne bi prisilno prispevali gotov del skritega denarja v ta namen. Če se izvede razdolžitev na način, da bi te dolgove prevzel gotov državni denarni zavod, ki bi mu kmetje dolgovali, bo to le v korist upnikov in ostalih vlagateljev, ker bodo tako sigurneje in hitreje prišli do svojega denarja. Rešeno pa bo tudi tisoče porokov, ki bi jim bil sicer boben neizogiben. Neresna je nadalje trditev raznih »strokovnjakov«, da je zadnji zakon o zaščiti kmeta s svojim 6 mesečnim moratorijem škodoval kmetu, ker ga je spravil ob kredit Čudno, da tega ne pove noben zadolžen kmet. Kmet, ki je naprodaj, in za tega velja moratorij, še nikdar ni imel kredita in ga tudi prej ni imel. Seveda pa je ta moratorij v nesrečo špekulantu, ki ima skrit denar, pa bi rad za četrtino vrednosti kupil lepa posestva, ki bi jih dolžniki pognali na prodaj. Gotovo je nemogoče dvigniti moratorij, dokler ne dobimo novega definitivnega zakona o razdolžitvi. To bi bil nepopravljiv udarec ne samo za kmetovalca, temveč tudi za vso javnost Ker pa zakona o razdolžitvi po mojem mnenju, ni mogoče izdati pred 20. okt. bo pač neizbežno, da se podaljša sedanji zakon. Pri tem je razumljivo, da ne gre, da bi se nekaterim denarnim zavodom dovoljeval izjemen patent za preganjanje dolžnikov po mili volji. Zato tudi hranilnice in posojilnice ne morejo biti izvzete, kakor doslej, ko smo mislili, da bodo same uvidevne za težko stanje njenih dolžnikov. Med tem pa imamo nebroj dokazov, ki kažejo nasprotno. Imamo primere, ko posojilnica ne izterjava ali ne toži samo one, ki so dve in tri leta dolžni obresti, temveč take dolžnike, ki so plačali za letošnje prvo polletje pa tudi za vse tekoče leto obresti. Poznam primer, ko je organ posojilnice vsakemu zagrozil in Io dal celo pred cerkvijo razglasiti, da bodo od vsakega, ki bi se šel pritožit poslancu, iztirjali takoj ves kapital, in so take res že izročili odvetniku. Od drugod imam sporo- čila, da so posojilnice pri sodišču vložile toliko tožb, kakor jih prej ni bilo v 30 letih itd. Končno naj omenim še glavni »Sager«, češ, saj ne bo pri nas nič iz tega, ko so že tudi druge države poskušale, pa niso uspele. Gotovo je, da bi v bivših političnih parlamentih tudi mi kaj podobnega nikoli ne ustvarili. Katerakoli politična stranka bi to začela, bi ji druga takoj sproti vse podrla, in sicer iz politične zavisti, zaradi katere strelja danes proti akciji za razdolžitev tudi vsa naša znana »užaljena« protirežim-ska družba- Vsa 6reča je za nas Jugoslove-ne, da nas je sedanji težki čas zatekel v političnem zatišju, ko se ves parlament in vsak poslanec, osvobojen mučnih političnih borb, lahko posveti z vso silo samo reševanju nujnih gospodarskih vprašanj. Če mi ne bomo mogli izvesti te akcije, potem je ne bo mogla izvršiti nobena država s političnim parlamentom. Kongres agronomov k vprašanju kmečkih dolgov V četrtek in petek se je vršila v Beogradu skupščina Udruženja jugoslovenskih agronomov, na kateri se je prav obširno razpravljalo tudi o vprašanju razdolžitve kmeta. Od predsednika sekcije Udruženja agronomov za dravsko banovino inž. Teržana smo o tej stvari prejeli naslednji dopis: Na kongresu Udruženja jugoslovenskih agronomov v Beogradu je tvorilo središče zanimanja najvažnejše vprašanje naše^ narodne ekonomije, vprašanje razdolžitve kmetov. V obsežni debati je bilo podanih mnogo zanimivih mnenj, iz katerih prinašamo najvažnejša, ki bodo interesirala tudi slovensko javnost. Pojavili sta se dve tezi. Ena je zagovarjala stališče, da je treba pri ureditvi tega vprašanja v prvi vrsti gledati na to. da se reši zemlja, a šele v drugi vrsti, da se razdolži kmetovalec. Po drugi tezi pa je treba najprej stremeti za tem, da se razdolži kmetsko prebivalstvo, ki obdeluje zemljo in proizvaja osnovne proizvode. Pri tem se naj v prvi vrsti misli na malega in srednjega kmeta, a šele v poslednji vrsti na veleposestnika. Po statistiki imamo namreč v Jugoslaviji 22 odstotkov kmetovalcev, ki imajo le 2 do'5 hektarov zemlje, 33 odstotkov kmetovalcev, ki imajo 5 do 10 ha zemlie in 45 odstotkov, ki imajo nad 10 ha. Ta statistika nam pove, da imamo v naši državi zelo malo obdelane zemlje in da pride povprečno na državljana od te zemlje samo 1 hektar. V prvi vrsti je potrebno, da se razdolži kmetovalec, ki nima toliko zemlje, da bi lahko živel človeku dostojno življenje. Sino v času, ko se moramo vsi odreči vsega, kar dela življenje prijetno. V največji meri pa se mora danes vsemu odreči kmetovalec, ki dobi, če ima okrog 10 katastralnih oralov zemlje, za svoje delo in za delo svoje družine v najboljšem primeru dnevnico, plačano s 6 Din, brez hrane. Iz tega sledi, da se kmetijstvo zelo slabo rentira in da daje izredno majhno dnevnico onim, ki so na grudi zaposleni. Konkretni predlog, kako bi ee naj rešilo vprašanje razdolžitve kmeta, je bil podan v naslednjem: Vsi dolgovi kmetovalcev jugoslovenskih državljanov, odnosno kmetijskih zadrug in udruženj, se naj poravnajo na ta način, da dolžnik prosi pristojno sodišče za prisilno poravnavo. Poravnani znesek naj se amortizira v 25 letih, brez razlike, kakšni so dolgovi, intabulirani ali ne, ali so zavarovani s premičninami ali nepremičninami. Sodišče izvrši poravnavo na predlog sreskega kmetijskega odbora. Ako znašajo dolgovi več kakor 80 odstotkov današnje vrednosti objekta (kar mora sodišče ugotoviti po ocenjevalni komisiji agronomov), tedaj se mora od teh dolgov proporci-jonalno ne glede na vrstni red odpisati toliko, da potem ne bodo znašali več nego 80 odstotkoov današnje vrednosti objekta-Poravnalni postopek naj bi bil podoben, kakor velja za prisilno poravnavo trgovcev. Konverzija preostalega dolga naj se izvrši na ta način,- da se v obliki odstotne anuitete dolg obrestuje in amortizira v 25 letih. Namesto obresti in amortizacije skupai naj bi dolžnik plačal: za dolgove, ki so nastali leta 1926. in prei 4%> letno, za dolgove iz leta 1927. 5 °/o. za dolgove iz leta 1928. 6%. za dolgove iz leta 1929. 7°/«. za dolgove iz leta 1930. 8 % in za dolgove, ki so nastali od 1. januarja 1931 naprej 9%. Ta predlog upošteva, da se je kmetovalec zadolžil predvsem v dobi prosperitete in da je investiral denar v času, ko ni mogel predvideti katastrofe. Gori na kratko opisan predlog bo Udruženie agronomov vzelo v razpravo in ga bo predložilo po svoiem delegatu v komisiii za sestavo zakonskega načrta o razdolžitvi kmeta, in sicer v tei ali predelani, odnosno izpopolnjeni obliki- Trošarina na Od strokovnjaka v vprašanjih občinskega gospodarstva in komunalne .politike smo prejeli naslednja razmotri-vanja o trošarini na vino in žganje. Vinogradnik in narodni poslanec g. Lovro Petovar 'jo napisal v zadnjem nedeljskem »Jutru« zelo zanimiv in poučen članek o novem trošarinskem zakonu na žganje in vino. Kakor če razveseljiva ugotovitev pisca, da je novi trošarinski zakon prinesel veliko olajšanje vinogradništvu, tako je po drugi strani zanimiva tudi njegova druga ugotovitev, da se proti komai zakonu ibore vsi maloprodajalci in vse organizacije gostilničarjev. K tem slednjim se je pridružila tudi županska zveza, torej najvidnejša predstavnica našega občinskega gospodarstva. To dejstvo dokazuje, da ima .nov-i zaikon o trošarini na vino .in žga nje vendarle svoje težke hibe, kakor mu je na drugi strani priznati koristnost za v inogir a dn ištvo. Ne bomo se danes srmščaM v podrobnosti stanovskih in občinskih zahteiž, itd., tedaj de zalkonodajalec brez dvoma moralno povsem upravičen in tudi v .interesu vsega naroda dolžan, da otrošarini ono blago, ki ne spada k vsakdanji potrebi državljana an za njegovo eksistenco nI neobhodno potrebno. To je trošarinsko konsumno blago, ki služi v pnv.i vrsti samo človeškemu ugodju ali strastem in če le v drugi vino in žganje vrsti »potreba« onih, katerim to dovoljujejo denarna sredstva. Med to vrsto blaga pa spada že po svojem značaju blago, kakor tobak, žganje, opečne pijače vseh vrst in brez izjeme nadalje karte, .pa tudi industrijske brezalkoholne pijače ter vse luksuzno blago sploh. Trošarina na te vrste .potreb je najpravič-nejša davščina, ker se plačuje po v.išin; •konsumiranega blaga in jo plačuje predvsem oni, ki ima za to sredstva, ne ovira pa redne .in zadostne prehrane najširših plasti naroda z blagom, ki je za prehrano res potrebno. V tem pogledu je trošarina na vi.no in žganje v očividnem nasprotju s trošarino na sladkor. Sladkor je za redno prehrano ljudstva neobhodna potreba. In vendar vemo, da je o trošar inj en s 7.50 odn. 8 Di.n pri kg. Menda ni na svetu razumnika, ki bj hotel dokazati, da bi vino ne .preneslo primerne trošarine v korist znižanja trošarine na siadikor!? Tudi od produkcije sladkorja živi na tisoče delavstva, na tisoče kmetovalcev s pridelovanjem sladkorne pese, nižje cene bi splošni konsum sladkorja dvignile in s tem tudi potrebo, zaslužek itd. Borba gostilničarskega stanu proti novemu zakonu je zato prav razumljiva. Pavša-liranje po naprej razdeljenih razredih je prvič dvomljive fiskalne vrednosti za državo, za maloprodajalca pa škodljivo iz razloga, ker mora določeni pavšal razdeliti na celotni svoj promet, to je na ramena svojega k-emsumenta brez izjeme, svoj neupravičeni dobičtik ima le še veleprodajalec. Da so z nov.im zakonom močno prizadete tudi občine v svojem občinskem gospodarstvu je pojmljivo. Preprost razum .je narekoval občinam, da so varovale svoje občane pred prevelikimi davki in .iskale sredstev tam, kjer so jih brez posebne škode za splošnost najhitreje in najsigumeje dobile. In s-ledniiič je ta način obdavčenja, zlasti .pri žganju moralno najpravičnejši. Pri tem niti nočemo odpirati našega žalostnega poglavja iz alkoholne kronike. Ako so državne trošarine potrebne, kar je brez dvoma, tedaj naj se urejajo tak.> da pritegnejo vse državljane enako, to je po uporabi (konsumu) zatrošarinoenega blaga. Pri tem pa mora biti varovano vrhovno načelo, da je naložiti pred vsem trošarino na ono blago, ki ni neobhodna eksistenčna potreba najširših plasti našega naroda, šele v drugi vrsti pa na blago, ki zadeva vsesplošen ljudski konsum. Take trošarine so narodu pojmljive, ker na drugi strani deloma razbremenjuje'davčne dajatve. Med te trošarine spada pa •predvsem žganje in tudi _ vino! Borba vinogradništva za svojo eksistenco pa se mora obrniti končno proti izrodkom v vinogradništvu samem, v vsakem oziru pa tudi Proti birokratskim formam prgjš-njega trošarinskega sistema, ki je bil tako za vinogradnike kakor gostilničarja okoren in muc en. Uporaba občinskih kmetijskih skladov Ban dravske banovine dr. Marušič je izdal naredbo o uporabi denarnih zneskov, ki so v občinskih proračunih za 1- 1932 določeni za občinski sklad. Po tei naredbi. ki je objavljena v »Službenem listu« dravske banovine od 24. t m. in ki stopi ta dan v veljavo, se zneski za občinski kmetijski sklad, porabijo tako-le: 1.) znesek do višine 25% se porabi za kritje upravnih stroškov sreskega kmetijskega odbora in za skupne sreske kmetijske naprave, t j. za kmetijske naprave, ki so v korist vsega sreza. 2.) Do višine nadaljnjih 50% se za občinrki kmetijski sklad določeni zneski uporabijo za one vrete pospeševanja kmetijstva, ki so predvsem v korist dotične občine, odnosno za katere mora že po veljavnih zakonih skrbeti občina, a so takega značaja, da se morejo skupno v okviru sreza bolje in z večjim uspehom opravljati po sreskem kmetijskem odboru, kakor pa v okviru malih občin. 3.) Ostanek, torej najmanj 25%, pa se ima porabiti za pospeševanje kmetijstva v okviru občine. Katpre skupne sreske kmetijske naprave, odnosno vrste pospeševanja kmetijstva je uvrstiti pod te tri skupine, bo predpisala banska uprava v posebnih navodilih. Denarna sredstva po točkah 1, in 2. se uporabljajo po sklepih sreskega kmetijske- ga odbora za kritje izdatkov po njegovem proračunu v okviru njegovega načelnega programa za pospeševanje kmetijstva v območju sreza. Ustrezne zneske morajo občine dati na razpolago sreskemu kmetijskemu odboru. Ta mora načelni program za pospeševanje kmetijstva v območju sreza in letni proračun predložiti v odobritev kr. banski upravi. Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem programa in proračuna vrši sreski načelnik. Z denarnimi sredstvi po točki 3. razpolaga občinska uprava po predlogih občinskega kmetijskega odbora in pod nadzorstvom sreskega načelnika. Sreski kmetijski odbor mora na osnovi zbranih podatkov o višini v posameznih občinskih proračunih za občinski kmetijski sklad določenih zneskov in na osnovi svojega odobrenega proračuna napraviti izkaz zneskov, ki jih morajo prispevati posamezne občine sreskega območja po točkah 1. in 2. ter o tem obvestiti občine. Tako sestavljeni izkaz pošlje sreski kmetijski odbor do sreskem načelniku pristojnim davčnim upravam, ki odtegnejo občinam predpisane zneske od občinskih doklad na neposredne davke„ pobranih za dotično občino, ter jih nakažejo neposredno sreskemu' kmetijskemu odboru po možnosti v dveh enakih obrokih. praviloma v mesecu septembru in decembru. Občine, ki ne pobirajo obeliskih doklad, morajo iz drugih svojih proračunskih dohodkov izplačati predpisane zneske sreskemu kmetijskemu dboru najkasneje do konca 1. 1932. Gospodarske vesti = Tobačni monopol in kriza. Uprava državnih monopolov je v zadnjem času izdala ostre ukrepe -proti tihotapljenju tobaka, ki se je zlasti zadnja leta razpaslo predvsem v banovinah, kjer se prideluje tobak. Ta prepovedana kupčija b tobakom je povzročila, da so monooobki dohodki precej nazadovali. Po podatkih, ki jih je objavila beograjska »Politika« je lani znašala potrošnja tobaka in cigaret v dravski banovini po\'prečno 922 gramov na osebo, dočim je znašala v primorski banovini le 347 gramov, v moravski 458 gramov, v vardarski 507 gramov in v zetski 564 gramov. Mono-polska uprava opozarja sedaj na hude kazni, ki jih določa novi monopolski zakon za primere nedovoljenega trgovanja s tobakom in tudi za one, ki kadijo tihotapljen tobak. Po tem zakonu morajo pri zasledovanju krivcev sodelovati tako vsi državni kakor tudi samoupravni uslužbenci. Prepre-čenje tihotapstva ni samo v interesu mono-polske uprave, ki ji nazadujejo dohodki, temveč tudi v interesu onih banovin, ki ne pridelujejo tobaka. Čisti dohodki od tobačnega monopola tvorijo važen del državnih dohodkov. V dravski banovini tvori tobačni monopol v normalnih časih čisto fiskalno breme (po odbitku stroškov) od preko 160 milijonov Din na leto, torej ne mnogo manj nego vsi neposredni davki. V Slovkiiji o tihotapstvu tobaka ni govora, zato nosi dravska banovina v polni meri to breme, dočim se prebivalstvo v nekaterih drugih pokrajinah v zvezi s tihotapstvom več al' manj izogiba tega posrednega davčnega bremena, kar prinaša fiskalno neenakost. Zato pozdravljamo odločne korake monopolske uprave proti tihotapstvu tobaka. Hmelj Žalec, 24. septembra. Silni nal-ivil so onemogočili večji obseg trgovanja in se je danes po neizpremenjenih cenah .prodalo le malo blaga. Sicer pa kaže trgoviina prijaznejše lice. Redkj glasovi o nevarnosti ukinitve tranzita za naš hmelj na češkoslovaškem jn ukinitev deviiznih dovoljenj za nakup tranzitnega hmelja so le prazno plašilo za naš okoliš, ker so izključno češkoslovaške firme le redke na našem trgu. Čvrstejša tendenca v Niimbergn. Kakor poročajo iz Niirnberga, ie tam v četrtek nastopila čvrstejša tendenca, ki je po več-tedenski mirni kupčiji prinesla oživljenje in višje cene. Ta dan je bilo prodanih 150 bal, dočim ie dovoz znašal 80 bal. Tettnan-ški hmelj, ki se ie prej prodajal po 150 do 160 mark. se sedaj trguje po 167 — 170 mark za 50 kg, to je. po pariteti 45.10 do 45.90 Din. če pa preračunamo marke po zunanjem tečaju za dinar, znaša to preko 50 Din. Hallertauski hmelj se je nadalje prodajal po 110 — 150 mark. Borze 24. septembra. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet slab in je znašal le 0-54 milijona Din nasproti 1.16. 0.53, 0.54 in 0.57 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Devize. Curih. Pariz 20.325, London 17.9625, New-ork 518.62, Bruselj 71.90. Milan 26-59, Madrid 42.475, Amsterdam 208-275. Berlin 123.40, Stockholm 92.J0, Oslo 90.40. Kobenhavn 93.15, Sofija 3.73. Praga 15.34, Varšava 58.13, Bukarešta 3.06- Blagovna tržišča ŽIVINA. -f Živinski sejem v Ptuju 20. t. m., je bil zelo dobro obiskan. Prignanih je-bilo 132 krav, 68 telic, 114 volov, 31 bikov in 64 konj. Za kg žive teže so bile naslednje cene: krave 2.75 Din, telice 2 do 3.50 Din, voli 2 do 3.60 Din, biki 2 do 2.75 Din- Konji ep se prodajali po 250 do 2800 Din. Dne 21. t. m. pa je bilo na svinjski sejem pripeljanih 96 prascev in 162 svini. Prodanih je bilo na obeh sejmih 100 prascev in 205 glav goveje živine. Razen tega je bilo za Avstrijo prodanih 14 konj. ŽITO- -f Chicago. 24. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 53.375; koruza: za september 39.375, za december 29, za maj 34.75; oves: za december 18, za mai 20-875; rž: za december 34.625. za maj 38.50. + Winnipeg, 24. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 50.875, za december 62.75, za januar 57.875. + Novosadska blagovna borza (24. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 103 vag. Pšenica (nova. 76 kg): baška, okolica Novi Sad, okolica Sornbor. srednjebaška. gornjo-baška 142.50 — 145; baška, potiska 145 do 147.50; ladia Tisa 147.50 - 150; gornjeba-natska 137-50 — 140; banatska. pariteta Vršac 135 — 137.50; sremska 192.50 do 145. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 90-95- Koruza: baška 91—93; okol. Sombor 92—94; banatska 89 -91, sremska 92 do 94; sremska. okol. Sid 94—96. Moka: baška in banatska >0g« in >0^g« 225 — 235; >2« 207.50 — 215- >5« 185 — 195; >6« 155 do 165; >7« 135—i45; »8«8250-86.50. Otrobi; • baški in sremski. v jutastih vrečah, 57.50 do 60; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. b-»ll. 102 50—107.50. + Budimpeštanska termmsfca borza <24. t m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za oktober 12.69 _ 12.70. za marc 14.16 _ 14.18; rž: za oktober 8.04 — 8.06. za marc 9 36 do 9.38; koruza: za maj 9.45 — 9.48. Iz življenja in sveta Ali si morete misliti večje nasprotje ? Prizor, ki so ga fotografirali v nekem kopališču blizu Londona ladijska postaja pod zemljo Te dni je dosedanja največja angleška radijska postaja ob Savcy Hillu oddala svoje zadnje prenose in se je za desetletnico dela, poskusov in napredovanja brezžičnih zabavnih prenosov na Angleškem preselila v mogočno novo palačo na Portlandskem trgu. V tej palači bo imela odslej British Broandcasting Corporation, angleška radijska družba, svoj sedež in tu bo tudi sedež največje in najpopolnejše angleške oddajne postaje. Novo palačo sta gradila arhitekta Tuds-bery in Mver tri in pol leta in sta rešila z njo izredno težak tehnični in gradbeni problem. Stavba stoji v enem najelegant-r.ejših in najlepših londonskih predelov in se je morala prilagoditi okolici, a vendar tako, da bi lahko pri vsej moderni liniji izpolnjevala svojo svrho. Linije so gladke in preproste, pročelje drzno zaokroženo, zunanja oblika stolbasta. Poslopje sestoji iz dveh delov, ki tiči ta drug v drugem in sta ločena z zračnimi revi, a tako da sta zvezana z dvojnimi izhodi dvigal. Akustič- ni problem ni delal niti od daleč toliko ovir, kolikor ventilacijski, ki so ga pa premagali z rafiniranimi triki. šlo je za štednjo s prostorom, a vendar niso heteli ubiti slike tega mestnega dela z nebotičnikom. Pa tudi zategadelj, ker tla niso dovolj stabilna zanj. Zgradba je vsa iz železobetona, razen prave oddajne postaje, ki je iz opeke. Ventilatorje, naprave za parno kurjavo in dvigala so postavili tako, da ne c vi raj o oddajanja s tresenjem in akustičnimi motnjami, študijev je dvajset od velikosti navadne predavalnice za poedinca govornika do največje koncertne dvorane. Tri nadstropja pod zemljo so zgradili superstudijo, ki lahko obsega peleg popolnega orkestra 900 poslušalcev. Palača ima nad zemljo osem nadstropij, pod njo pa tri, notranji blok leži na asfaltnem tanku, ki so ga položili v obliki ladje 20 m pod cestiščem. Zgradba je na zunaj in znotraj zamišljena tako, da se bo kar najugodneje izražala v okviru bodočega Londona, dasi je tudi današnjemu v okras. Kralj lovcev na golazen Za Spandavom pri Berlinu d o mu je Heinz Rangnow in njegova hiša je »svetovna centrala za golazen«, žena mu opravlja naročila, ekspedicijo, izvoz. Naročila so čudna: Pošljite z zračno pošto csir in mravljišče,« pišejo iz nekega dekliškega penziona-ta v Lozani. ;Dobavite nam v treh dneh 6 gadov, 150 čričkov in 200 krastač.« velijo iz akvarija v Berlinu. »7 beloušk, 150 ličink manjniškega hrošča in 17 krastač,« si želi zoologični zavod anverske univerze. Neka gespodična v Los Angelesu bi ra» da 150 citrončkcv. Itd. itd. Heinz Rangnovv pa, zadnji iz roda, od katerega je podedoval svoj poklic, hodi vsako jutro z nepropustnimi škornji, hlačami, jopicami, z mrežami, lopatami, pločevinastimi škatlami na lev, da lahko ustre-že vsem tem naročilom. Njegovo lovišče se razprostira od Berlina do Harza in pri svojem delu je neverjetno spreten. Z golo roko lovi gade, povprečno 6 na dan, v dveh urah pc tegne 200 čričkov iz zemlje, z lopato izgrebe celo mravljišče in ga vtakne v nahrbtnik. Poleti se potaplja do vrata v vodo in blato, da si nalovi žab. beloušk, rib. Ponoči lovi kakor podnevi, oči mu vidijo v temo. Ko zapade sneg, je njegove sezone prav za prav konec. Lov je težji pod snežno odejo — a zato so tudi cene do 2000 odstotkov višje. Poleti proda žabo za pol dinarja, pozimi pa doseže tudi celih 15 Din zanjo. »Nedostojna« pisemska znamka Ob X. olimpijadi v Los Angelesu je izdala ameriška pošta posebno znamko, prikazujoč« golo moško figuro grškega metalca d:ska. Nad to znamko se je pred kratkim spotaknila mlada dama. ki je prišla v poštni urad v Dallasu. »še na misel mi ne pride.« je dejala. «da bi poslala svoji materi takšnega gole/al« Zahtevala je drugo znoenko. in poštarica ji je postregla z znamko predsednika Roosevelta. Tihotapski prehod pod zemljo Varšavska policija je odkrila v bližini poljsko-nemške meje podzemski rOv, ki ki je služil tihotapcem za tihotapljenje blaga z nemške meje na Poljsko in g poljskega ozemlja v Nemčijo. Za vhod, oziroma izhod sta služili tihotapcem dve za-pi#ščeni jami. Smrtna nesreča svetovnega potnika Dunajčam Josef Harringer se je hotel napraviti s kolesom na potovanje okolu sveta. Ko je bil že srečno prevozil Francijo, se mu je na španski državni meji primerila nesreča, ki je imela za posiedico smrt. Zavoziil je v tovorni avto, ki mu je stri lobanjo, zaradi česar je kmalu potem izdihnil. Barvane ceste Na Angleškem so se odločili, da bodo vse velike ceste, ki so tam večinoma be-tonirane, dobile svejo posebno barvo, ena rdečo, druga zeleno, tretja rumeno itd. Od-pestniki, prometna znamenja itd. dobe drugo barvo nego cesta. Svrha te domislice naj bi bila lažja orientacija, ker rišejo ceste v kartah za promet na daljavo vsako v svoji barvi. Ker bedo barve takšne, da se bodo dale izpirati, bo izvedba tega načrta zelo draga. .Leteča družina" na cillu Temperatura zvezd že marsikdo, ki je čital, da znaša temperatura na površju sonca 6000 stepinj C in temperatura Marsovega ozračja poleti 10 do 15 stopinj C, si je mislil, da se listi ali astronomi širokoustijo. A vendar je zelo mogoče izmeriti to temperaturo. V zvezdami ujamejo na moten zaslon sliko zvezde, ki jo riše zrcalo teleskopa. Ta slika, kd v premeru ni večja nego gra-šek, predstavlja Marsa in na tem komaj opazni svetlobni pegi merijo njegovo temperaturo. Toplomer, ki to izvrši, seveda ni navaden toplomer z živim srebrom v stekleni cevki, temveč ga nadomestujeta dve drobni žici, od katerih je ena iz platina »druga iz bismuta. Obe žici sta s konci zvarjeni druga z drugo, in sicer tako fino. da opaziš zvarjeno mesto komaj pod po-večalno lečo, ker ne znaša več nego pe-tinko milimetra. Na tem mestu tiči čudežna sila. Vsako najmanjše segretje. tudi če prihaja v žarkih snopih iz daljave 60 milijonov kilometrov kakor pri Marsu, izzove tu električni tok. Sila tega toka je neznansko majhna, a vendar še tolikšna, da jo je mogoče izmeriti z občutljivimi merilci. Na podlagi te izmerjene sile izračunajo potem silo toplote, ki obdaja planet. Tako kakor temperatura Marsa pa se da izmeriti temperatura vsake zvezde. K volitvam na Grškem Hutcnmsonovi na krovu ladje »Lord Talbot«, ki jih je pripeljala z Gronlanda na Škotsko Min. predsednik Elevterij Venizelos V nedeljo, dne 25. t. m. bodo v Grčiji parlamentarne volitve, ki utegnejo zaradi borbe med republikanskimi liberalci, ki jih vodi Venizelos, in med monarhisti, žalujočimi po starih časih, prinesti presenečenja Pri homoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelosti jeter, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pogreb tujskih legionarjev v Sidi-bel-Abesu Zadnja pot ponesrečenih tujskih legionarjev alžirske katastrofe pri Tlemcenu Milijonski zaslužki V naši dobi gospodarske krize, ko toži vsak stan, da ni zaslužka, se človeštvo vendarle ni odpovedalo svojim zabavam in tako ni čudno, da se kriza še najmanj pozna igralcem, varietejskim osebnostim, športnikom itd. Neki ameriški list omenja mistra Cul-bertsona, ki je ob koncu vojne moral osta-viti svoje pariško stanovanje kot reven mož, potem ko so boljševiki zaplenili pe. trolejska polja njegovega očeta. Z zadnjimi sto franki m je v igri dobil nekaj tisočakov in se odpravil v New York, kjer je začel poučevati bridge po posebni metodi. Danes je že skoraj tisoč njegovih učencev, ki poučujejo bridge po tej metodi, in vsi t; mu plačujejo po 60 dolarjev letno. Velikanske so tudi naklade Culbertsonovih knjig o tej igri in tako ni čudno, da ima letnega dohodka najmanj 200.000 dolarjev. Znameniti angleški jockey Gordon Ri-chaTd je lansko leto zaslužil nad 3 milijone dinarjev, boksarski šampioni istota-ko ne spadajo med reveže — to je znano. A še večji je morda dohodek najboljših bikoborcev. Tako je španski matador Ma-chaquito pospravil v zadnjih letih vsako leto najmanj 22 milijonov dinarjev. Oboževani mojster ameriškega basebal-la »Babe« Ruth ima letno povprečno 76.000 dolarjev zaslužka, najbolj znani ameriški nogometnik »Red« Grange je pri eni sami tekmi v Chicagu odnesel 30.000 dolarjev, in nekoliko ur pozneje v New Yorku 8000 dolarjev. Znameniti pevci, pevke, igralci, znani filmski zvezdniki sprejemajo denar še vedno na debelo, naj se še tako pritožujejo nad slabimi časi. Maurice Chevalier je pri štirinajstdnevnem nastopanju v nekem londonskem varieteju zaslužil vsak dan okroglo 1000 funtov šterlingov, Američan Ir-ving Berlin, ki je znan v področju jazzov-ske <*iasbe. spravi vsako leto najmanj 100 tisoč dolarjev. Pri tem je sam priznal, da ne zna napisati niti ene note in da tudi klavirja ne pozna. Indijanci in bivoli ne izumirajo več že dolgo časa obstoji v ameriških Zedi-njenih državah zakon, ki hoče ohraniti vsaj zadnje ostanke indijanskega plemena. Podelili so mu, kakor znano, posebne »rezervacije« in ga podpirajo tudi sicer na razne načine. V večini rezervacij imajo Indijanci 1a-stne šole za svoje otroke, ki jih vzgajajo z največjo skrbjo. Poleg tega uživajo zdravniško pomoč popolnoma brezplačno. Tudi cerkev se zelo briga za usodo tega ljudstva, ki je danes večinoma krščeno. Toda stari »medicinec«, ki je istočasno zdravnik in duhovnik, še ni izgubil povsem svoje veljave. V mnogih primerih obiskujejo Indijanci z isto vnemo cerkve kakor gojijo svoje stare verske običaje. Krst jim daje krščansko ime, poleg tega pa si hranijo svoja stara imena, ki so danes isto-tako dolga in poetična kakor nekoč. Na stalne hiše so se Indijanci v rezervacijah le deloma privadili. Mncgi žive še šotorih kakor njihovi pradedje. Ti indijanski šotori v ostalem nikakor niso primitivno domovanje. Prostorni so in dajejo dovolj zavetja pred vremenskimi neprilikami Preživljajo se z lovom in ribištvom, deloma tudi z živinorejo in z izdelovanjem odej, čevljev itd. Vlada jim daje običajno Dežele sužnjev Pred sto leti so v britskem imperiju odpravili suženjstvo in osvobodili 700.000 sužnjev. Zedinjene države so sledile temu zgledu šele 1. 1863., Kuba 1868., Brazilija 1888. V Afriki pa je suženjstvo trajalo še dalje in traja deloma še danes. Istotako v Indiji, na Kitajskem in v Arabiji. Do 1. 1922. se je Društvo narodov zaman trudilo, da bi odpravilo ta sramotni pojav. Bilo je težko, ker so se danes pojmi o tem, kaj je suženj, zelo spremenili. Društvo narodov je suženjstvo končno definiralo kot stanje, »v katerem se nahaja eseba, do katere uveljavlja kdorkoli kakršnokoli lastninsko pravico«. Društvo narodov je obenem ugotovilo 15 različnih dežel, v katerih še obstoji suženjstvo. Na Kitajskem javne trgovine s sužnji sicer ni, a tem bolj cvete na skrivaj, število sužnjev, ki jih tam letno prodajo, cenijo na 2 milijona. Posebno ženski sužnji najdejo kupca. Raziskovalci in konzuli poročajo iz Abe-sinije, da je tam na skupno 10 milijonov prebivalcev 200.000 sužnjev m suženj. Vsak imoviti Abesinec jih ima dva ali tri. V Liberiji je kakšnih 215.000 hišnih sužnjev, v angleški kolonij Sierra Leone istotako, v Arabiji je več nego '10 odstotkov prebivalcev v suženjstvu. Pred kratkim so na Kitajskem v enem samem mestu prodali 4000 sužnjev. V Meki je glavni trg za sužnje v bližini velike mošeje. Ob cesti so klopi, na katerih sedijo v določenih urah ti nesrečneži, da si jih kupci lahko ogledajo. Podrobnejši ogled se izvrši v eni izmed bližnjih hiš. Metode trgovine s sužnji so iste kakor pred sto leti. Napad se izvrši z velikim hrupom in zažiganjem, stare ljudi pobijejo, mlade odvajajo, da jih prodajo na oddaljenih tržiščih. V Arabiji, Abesiniji, ob Rdečem morju in v Indiji so metode še bolj nečloveške. Tam združujejo moške in ženske sužnje ter jim potomstvo enostavno prodajo. Maharadža v Nepalu se je zaman trudil, da bi odpravil takšno prodaje otrok v svoji državi. Končno je dal zbrati trgovce s sužnji in jim je sam dokazoval, da bi svojo človeško glavnico z veliko večjim dobičkom lahko investirali v industrijsko produkcijo. Uspeh tega sestanka je bila osvoboditev 58.000 nepalskih sužnjev. Tudi v Birmi so morali na pritisk angleške vlade osvoboditi mnogo sužnjev. Po neki statistiki so v zadnjem desetletju na vsem svetu osvobodili 165.398 sužnjev, vendar jih je še mnogo milijonov brez svobode. Humor pri živalih Staro vprašanje, da-M se živali smejejo, še danes ni rešeno in tudi vprašanje, da-li imajo živali smisel za humor, še ni pojasnjeno. Vsekakor pa je opažati na nekaterih živalih, kakor na konjih, fiziognomič-ne izraze, ki jih navajajo mnogi ljudje v dokaz, da je smeh tudi v živalskem svetu doma. »Smejoča se hiena« je boječa in žalostna žival, kadar pa se oglasi s svojim naravnim glasom, ga bo vsakdo zamenjal z glasnim človeškim smehom. Isto je z neko ptico, ki jo Angleži označujejo za »smejoče-ga se osla«. V resnici nima ptica seveda nič opravka ne z oslom ne s smehom. Kar trdijo mnogi ljudje, namreč da so srečali smejoče se slone, krave, lisice in vse mogoče druge živali, bo šlo po vsej priliki na račun zmote. A o opicah, vsaj o človeških opicah, šimpanzih in orangutanih je gotovo, da se znajo smejati in veseliti se kakor človek. Čudno je. da se pri opičjih mladičih sproži smeh najlažje po istem vzroku kakor pri človeških otrocih, namreč po ščegetanju, dočim ti bodo odrasle opice takšno zaupnost zelo slabo poplačale, če pa so opice za sedaj edine živali, ki jim lahko priznavamo smeh, s tem nikakor nismo povedali, da vse druge živaii nčmajo smisla za humor, živali vsekakor na razne načine izražajo svojo zadovoljnost in veselje. Najbolj znani primer te vrste je mačka, ki prede. Angleška proučevalka živali Frances Pitt vida v igri mladih vider, v lovu za repom druge mlade živali, v pre-kucavanju in podobnih veselih prizorih bližnjo sorodnost s šalami smejočih se otrok. Pri tem se živalim oči prav tako svetijo kakor razposajenemu človeku. Bobri kažejo pri svojih igrah neko gibanje podkožnih mišic, ki povzroča potem nekakšno valovanje dlake. Ti gibljaji kože so po vsej priliki sorodni ščegetanju, ki je pri ljudeh najsigurnejši povzročitelj smeha. Mnoge ptice v veselju istotako naje-žijo svoje perje, dočim izražata mačka in pes s tem strah ali nezadovoljnost. Dr. Milton Greenman v Filadelfiji Je ugotovil na belih podganah, da izražajo svoje ugodje s šklepetanjem zob, kar ni daleč od človeškega smeha, pri katerem se usta sunkovito odpirajo in zapirajo. Mravlje, ki redijo »molzno živino«, neke majhne žuželke, imajo navado, da jih ščegeta-jo. To ščegetanje mora v živinici vzbujati neki ugodni počutek ker izločujejo potem kapljice sladkega soka, ki ga mravlje po. srebajo z največjo naslado. Ni torej izključeno. da imajo živali neki smisel za humor, ki se izraža v najprimitivnejši obliki že pri žuželkah s tem, da se dajejo šče_ getati. še posebno denarno podporo, v Kanadi dobijo po 20 dolarjev na leto. Najtežje jih je privaditi na novo hrano, kajti stoletja so se hranili sk< raj izključno z bivoljim mesom. Izumiranje bivolov je bile eden najmočnejših vzrokov za njihovo izomiranje V letih po vojni se zato Zedinjene države in Kanada trudijo na vso moč, da bi bivola znova naselile. Omislili so mu prostorna ozemlja, v katerih živi svobodno življenje in tudi izven teh bivol-skih rezervacij je prepovedano loviti žival. Ta skrb je imela za posledico, da so se začeli bivoli močno množiti in da so jih morali posebni državni poverjenci v nekaterih krajih celo streljati, k r so jim postala zaščitna ozemlja premajhna in so prehajali na obdelane kompleks«. ATELJE TVRDKE DRAGO SCHVVAB kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike. Najmodernejše jesensko blago za obleke je dospelo. Vabim na ogled in na ugoden nakup. Adam je bil Turek Na nedavnem kongresu turških histo-rikov v Angori je več predavateljev zastopalo mnenje, da je turško pleme najstarejše na svetu in so citirali med drugim v dokaz, da sta imeni naših prastar-šev Adam in Eva čito turški besedi, ki pomenita »mož« in »hiša«. Takšne trditve so zbudile tolikšno navdušenost, da so izvolili posebno komisijo, ki naj bi zbrala vse gradivo, ki bi se nanašalo na stare turške narode v Osrednji Aziji, na njihovo prvotno kulturo, selitve, vezi z drugimi plemeni itd. Iz tega naj bi napisali ogromno zgodovino turškega plemeni Tudi o raju je trdil neki drugi turšKi zgodovinar, da je ležal sredi centralnoazijskih pašnikov. Ta teorija je imela sicer že prej svoje privržence, a seveda ni nihče mislil na to, da bi prve starše napravil za Turke. ANEKDOTA Nekje v državi Ohio (USA) imajo majhno lokalno železnico s prvim, drugim in tretjim razredom. Vlak se v bližini Levjih gričev včasi ustavi in potem je slišati sprevodnikov glas: »Potniki prvega razreda naj cbsedijo, potniki drugega razreda naj izstopijo in gredo peš, potniki tretjega razreda naj izstopijo in pomagajo potiskati vlak.« * Tristan Bernard je zadnjo jesen šetal s svojim malim vnukom v Boulognskem gozdu. »Povej, od česa so postali vsi listi tako rdeči,« se je nenadoma oglasil ctrok. »Od sramote nad tem, kar so morali gledati to poletje.« se je odrezal Tristan --nard. Vsak dan ena r SLJ c* VP^ »Ali bi vam bilo nevšečno, če bi vas po tako kratkem poznanstvu poljubil?« »Mislim da — ampak saj ni treba da bi se tako hitro odstranili.« Začetek nogometnega tekmovanja LNP Danes ob 15.30 bo ASK Primorje najski cesti prvenstveno Edem najbolj zanimivih zunanjih gostov je čakovečki SK (ČSK) iz Cakovca, ki nastopi danes v prvenstvu podsavezne lige proti ASK Primorju. Čakovčami, ki so zaslužili udejstvovanje v naši podsavezmi ligi s srvojimi lepimi uspehi v prvenstvu dosedanje svoje žuipe in pokrajine ZNP, so se za prvenstveno tekmovanje dobro pripravili. V svojih vrstah imajo igralce, ki so si pridobili rutino pri zagrebških klubih. V njih moštvu nastopi tudi bivši Hajdukovec Brajarič. V zadnjem času so dosegli lepe rezultate v borbi z zagrebško m mariborsko reprezentanco, proti katerim je dal CSK 7 svojih igralcev. odigralo na svojem igrišču ob Du-tekmo s Čakovečkim SK Primorjaši, ki nastopijo brez nekaterih svojih »asov«, bodo morali napeti vse sdle, če bodo hoteli vsaj uspešno odrezati. Njihova postava ni znana, a ve se le, da bodo v moštvu nastopili nekateri »stari«, ki so mnogokrat uspešno zaigrali za barve svojega kluba. Upajmo, da v današnji važni prvenstveni tekmi ne bodo zatajili. Z ozirom na izenačenost obeh moštev, je pričakovati lepe in napete borbe, ki prične ob vsakem vremenu ob 15-30 na igrišču Primorja. Ob 14. predtekma med rezervo Primorja in Grafiko. Po državnem prvenstvu v Zagrebu Splošen pregled in nekaj kritičnih pripomb k vsedržavni lahkoatletski reviji Vsakoletno lahkoatletsko državno prvenstvo je zlasti v naši državi ona prireditev .ki naj pokaže razvojno stanje lah-koatletike, predvsem kvalitativno, ravno tako teritorijalno. Da morejo naši atleti pokazati svoje prave sposobnosti, t j. da se državnega atletskega prvenstva udeleže samo oni atleti, ki so t to po svoji kvaliteti peklicami, je skupščina JLAS že pred leti odredila minimum za vse discipline prvenstva, ki ga je vsak atlet moral doseči v odgovarjajočem letu in v disciplini, v kateri je želel nastopiti. Tega se JLAS ni držal in s tem je omogočil mnogo atletom, članom klubov v mestu prvenstven nastop. To je šlo v škodo zlasti vsem zunanjim klubom, ki so mogli poslati na start zaradi pomanjkanja sredstev samo svojo najboljšo gardo, ki je iz istega razloga prihajala v Zagreb v zadnjem trenotku. nastopala zaradi tega utrujena iin bila poleg tega zapostavljena zaradi nepotrebnih borb, povzročenih zaradi mastapa atletov, ki niso bili v to upravičeni! S tega vidika in v drugačnem razmerju je treba precenita uspehe, ki so jih dosegli na letošnjem državnem prvenstvu v iZagrebu atleti izven Zagreba. Drugi moment, ki ga je vsako leto tre-iba upoštevati, je teritorijalni razvoj lahke atletike pri nas rn sodelovanje klubov Iz raznih banovin naše države. Lahkoatletski šport se pri nas goji že 3eta oficijelno samo v treh banovinah: v dravski, savski im dunavski. Dočim opažamo, da atletika v dravski in dunavski banovini kvalitativno in kvantitativno počasi, toda stalno napreduje, je vsa lahka atletika v savski bainovini koncentrirana samo v Zagrebu. Kvalitativeen napredek je v Zagrebu odvisen v največji meri od dobre forme posameznih starejših atletov, od katerih so se mnogi priselili v Zagreb že v polnem razmahu svojih atletskih sposobnosti Dočim so »provinci j alni« klubi, ko nimajo že več let podsavezov, v polni meri prevzeli njih funkcijo in uspešno potom nastopov svojih atletov in sodelovanja raznih funkcijonarjev na prireditvah v manjših provincijalnih mestih uspešno propagirali lahko atletiko, je »centrurn« s svojimi vodilnimi klubi in vodilnim forumom v lahki atletiki JLASom ostal tam, kjer je bil že pred desetimi leti; ni izvrševal pravilno svojih nalog, t. j. propagande lahke atletike v drugih krajih države, temveč je vse svoje delo osredotočil na forsiranje razvoja lahke atletike samo v Zagrebu. Zaradi tega napačnega delovanja je »provinca« ostala navezama sama nase. Toda ker je pravilneje pojmovala pojem propagande lahke atletike v širino, doživljamo danes, toda ne za dolgo dobo, da Zagreb z nekrsliko svojih vrhunskih atletov odnaša dobri dve tretjini zmag na državnem prvenstvu, kljutb temu pa že sedaj daje »provinca« preko polovice moči v naše državne reprezentance. V atletiki centruma sloni danes vsa siava in moč na imenih: Jammickv, Tučan, Buratovič, Gojič, dr. Narančič itd., tedaj na preizkušenih starejših atletih, ki nimajo za enkrat nadomestila, novih odličnih moči je opažati bore malo. Provinca pa pripelje vsako leto seboj nove talente, ki se že pri prvem svojem nastopu, na državnem prvenstvu uveljavljajo. Imena Bručan (Ilirija), Kovačič Leo ln Slapar (Priimorje). Mikič (Račka) pred enim letom v lahkoatietskem športu popolnoma neznana, danes po svoji svežosti, mladosti in nadarjenosti porok, da bodo rezultati v disciplinah, v katerih nastopajo, šili stemmjevaje in sigurno navzgor. Atleti VlajmiČ (PSK), Štefanovi d in Klout (Jugoslavija) mladi, toda najbolj nadarjeni jugoslovenski desetobojec Zupančič (Ilirija) z druge strani resno ogražajo do nedavno solidne pozicije jugoslovenskih vodilnih in vrhunskih atletov iz Zagreba, ne da bi v večini primerov naleteli na resnejši odpor ostalih svojih sotekmovalcev iz Zagreba. j Na saunem prvenstvu smo imeli priliko j videti tri vrste atletov in njih kvaliteto: starejše atlete, ki se stalno zbol jšujejo v svoji kvaliteti, atlete, ki so dosegli že svoj višek, oziroma se nahajajo v počasnem upadanju in nove zvezde, ki so se takoj pri svojem prvem nastopu po svoji kvaliteti uveljavili. Začeli bomo pri slednjih. Tukaj predvsem prednjačijo Slovenci! Z zmagovalcem im rekorderjem na 10 km Kovačičern ta zmagovalcem v metu kopja Slaparjem (oba Primorje) so Slovenci dokazali, da pravilno pojmujejo razvoj lahke atletike. Homo novus je tudi Bručan (Ilirija), ki zaradi svoje imdisipozicije ni pokazal svoje prave kvalitete, ki je pa vzlic temu enakovreden našim najboljšim dolgoiprogašem. Homo novus je v teku na 400 m tudi Zupančič (Ilirija), ki ga je krivični žreb izločil iz finala, ki je pa kljub temu dokazal, da je že letos med najboljšimi tekači na 400 m v državi. Tudi v skoku ob nalici je pokazal tako presenetljiv n "m redek, da lahko mirne duše gledamo v njem prvega atleta v prihodnjem letu. ki bo postal novi rekorder v tej disciplini. Klubi iz duinavske banovine so tudi poslali nekaj novih moči. Predvsem bi omenili tukaj izredno talentiranega skakača v višino in v troskoku Mikiča, člana Bačke iz S.ibotice. ki si je s svojo primitivno tehniko, toda izredno voljo in odličnimi rezultati, zlasti v troskoku osvojil simpatije publike, in metalca kopja Vlajniča (PSK Pančevo), ki je v metu kopja zasedel za Slaparjem drugo mesto in premagal vse »specijaliste* zagrebško v teo disciplini. Se enega naravnega atleta, človeka iz naroda, bi morali omeniti, Heroegovca Kovač eviča. ki je startal za Concordijo! Mislimo, da je JLAS resna organizacija, ki se ne bi smela spuščati v tak amerikanskl način reldatne, ki ni reelen! Reklama se Je glasila: atlet, ki meče kroglo čez 14 m, •disk čez 40 m in kopje čez 59 ml Na prvenstvu je Kovačevič dosegel rezultate: tretje mesto v krogli z 12.53 m. tretje mesto v kopju s 47.09 m m nemlasiran v metu diska s 33.89 m. Človek brez izgrajene tehnike, naraven narodni metalec se Je kljub veliki razliki med rednostjo m reklamo afirmiral im premagal mnoge »specialiste«! Mislimo, da ni pravilno, ako sa-'vez nosi stroške za nastop atleta s takimi rezultati, tem manj. ker je isti startal za •klub Concordijo. tedaj de nire in de facto ni bil več »atlet JLAS«. Ravmo tako se nam zdi nepravilno, da JLAS ponovno določa izbirni miting za Kovačeviča zaradi Atem! Ali dvomi v realnost doseženih rezultatov na prvenstvu im verjame več nerealni reklamni! Poleg imenovane mladine je imponiraJa standart forma in napredek mnogih starejših atletov, ki so po dolgih letih sistematičnega treninga prišli v rekordno formo. ravno tako mlajših moči, ki so pokarale od minulega državnega prvemstva veliko kvalitativno izboljšanje in afirmacijo v placementu. Na čelu vseh se nahaja Haškovec Jam-nickv, zrcalo železne energije in dolgoletnega sistematičnega treninga. Njegova štiri prvenstva in iV<*načenie državnih rekordov v tekih na 100 m, 200 m, in 400 m z zaprekami pričajo, da nas bo ta atlet naj-čaistmeie zastopal na bilkanskih igrah v Atenah. Srednjeiprogaš Tučan se je afirmiral z dvema zm^oama in dvema rekordoma v tekih na 800 m in 1500 m. V nbeh disciplinah se ie kot n^iboljši sredmjepro-gaš za niim afirmiral Primori*š Zorga, ki je dosegel svoie naiboljše živlienifake rezultate. ki so istočasno najboljši, doseženi po Slovencu. Se enega ie tr^ba posebno omeniti: Koren* (Marathon. Zagreb \ zmagovalca v teku 5 km. Pred osmimi leti si ie v Ljublia-ni n ribo ril prvič državno prvenstvo v teku na 5 km. da ga po o«rnih letfb nonovno odnese Vi postavi svoj najboljši življenjski •ias. Se enkrat mu ie ;ns,T>e1o prekrižati račune mlajši, boli takr*;r>ni generaciji d^l-goprogašev. v teVu 10 km pa >mu je žal zmanjkalo energije. V tekih na kratke proge se je poleg mre-ys imonovamih atletov zlasti uvel'a vil borbeni Sfe;fanovič (Jugoslavija) d-očim Skok (Primorie) zaradi ^r^no^" imdispoziciie nI prišel do polne veliave. Vzlic temu je sigurno za .Tamnickvjem naš najboljši sprin-ter. ki edini od sedaj nact'>naioče garde snrinterjev b"»'eži letos na 100 m r^iltit 11.1. v teku 200 m na rezultate pod 23 sek. V ospredje ie zon^t rin;l 4^ znatno bolje. S- Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje u. o. 21. in 22. IX.) SK Amater Trbovlje se poziva, da do 10. okt. plača 124 Din za potne stroške s s. g. Kramaršiča sodnijski sekciji (tekma Amater : Jugoslavija) SK Disk, Domžale do istega termina 62 Dim za s. s. g. Zupana (tekma Disk : Jadran). Ukine se sklep o predaoi s. s. g. Dolimarja odiboru ZKS. SK Sloga, Zagorje, se sprejme za začasnega č'ana in predlaga JNS za sprejem v redno članstvo. SK Rapid, Maribor se kaznuje z 20 Din ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovnim dme 8. sept pri tekmi z Jugoslavijo. Prošnji MO Celje za odstop 5% Inkasa se ne more ugoditi. Pozivajo se vsi klubi, ki imajo lastna, a še neverificirana igrašča, da zaprosijo takoj za verificiranje 'im predlože načrt igrišča v •dveh izvodih (vrisati je vse naprave na igrišču), ker sicer ne bodo mogli na neveri-ficiranih igTiščih igrati. Razveljavlja se sklep občnega zbora MO Maribor v zadevi delegiranja sodnikov kot protiven zaključkom glavne skupščine JNS iz leta 1931 ter se določi kot odbor za delegiranje sodnikov pri MO gg. predsednika MO, tajnika MO im zastopnika sodmijske sekcije v Mariboru. Kot člama odbora MO se potrdita gg. Vesnauer in Filipančič. Prošnji SK železničarja, Maribor za črta-nye kazni zaradi prepozne prijave mednarodne tekme se ne ugodi. SK Iliriji ee na dopis od 13. sept. v zadevi povračila Din 300 odgovori pismeno. SK Celje 6e poziva, da k prijavi proti d®r. Suholežnik priloži predpisano taikso 100 Din. SK Iliriji se sporoča, da se znesek 100 Din od liginih tekem zadržava na podlagi soglasnega zaključka skupščine LrNP oi 1931, katere je vzel JNS na znanje. MO Maribor se naproša, da pošlje pro-pozicije za juniorske pokalne tekme. Klubi Hermes, železničar, Amater se obveščajo, da JNS glasom dopisa 1591 od 14. t. m. n{ vzel v pretres prošenj za odgoditev odplačila dolga, ker niso bile predložene potom LNP. — Tajnik I. Propagandni miting Primorja in olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane. Danes oh 9. dopoldne, igrišče Primorja. Olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane, ki se včeraj ni vršil zaradi naliva, se vrši danes »kuipno s propagandnim mitingom, toda samo v slučaju nedeževnega vremena. Pri-žetek zaradi skupnega programa točno ob 9. dopoldne. V slučaju dežja pa se vsa prireditev odgodi na sredo, 28. t. m. s pričet-kom ob 15. To v opozorilo sodniškemu rboru in vsem tekmovalcem. ASK Primorje. Današnji nogomet. Danes bo v Celju otvorjena jesenska sezona za nogometno prvenstvo celjskega okrožja v IL razredu. Prvenstvena tekma med prvim izžrebanim parom, celjskimi Atletiki in SK Šoštanjem, se bo pričela ob 10. dopoldne na sportmem igrišču pri »Skalni kleti«. Za danes ob 16. Oglasi trgovskega fct reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din 1,—\ Po Din L— ta besedo sa tar&unajo nadalje vsi oglasi, kt spadajo pod rubrika »Kam pa bom«, mAuto-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, *Informacije«, »Živali*. »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikim tn »Zaslužek*, če sa t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se ifČQ potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pes. Pri vseh oglasih, kt te zaračunajo po Din Ista besedo, ae zaračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iifro afl ta dajanje naslova. V ti ostali oglati socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—. NajmesijU znesek prt oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10-—* oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vat pristojbine ta male oglasa fe plačati pri predaji naročila, oziroma ftk M vposlati v pisma obenem t naročilom. Službo dpbi Vsaka boseda BO par; za dajanje naslora ali xa Sitno pa 3 Dia. (1) Korespondente zaupnike, mlajše rpoko-jenee, učitelje itd. iščemo "za vsa večja in sreska m«ta vse države. Mesto stadno in honorarno. Posel je take vrst«, da se da izvrševati tuji doma. Samo resni reflekta-nti, ki odlično poznajo krajevne prilike, trg h) okolico mesta, naj se javijo na naslov: »Jugoslovanska odbrana« d. d., Beograd — Postaneki pret. 264. 38664-1 Poslovodja t kavcijo, dobro vpeljan t trgovini mešanega blaga dobi meseo. Vse prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe Ii3 ta? >v: Jože Some, Trži«, Meto-ra ulica št. 1. 3S362J Mesto hišnika ge odda s 1. novembrom T n-ovoegra jeni enodružinski vili "za Rimsko cesto, zakon. paru brez otrok. Stalno zaposleni profesio-nisti. vešči počluževanja centralne kurjave ter in. gta.!.;ei;s>ki.h de! imajo prednost. Ponudbe na o.g!a=n! odd'>k »Jutra« pod šifro >TV. C.« 38383-1 Trg. pomočnika « 3(1. noo Din kavcije, zmoaoega samostojno voditi trgovino z mešanim b!a.soim. spreimem v večjem kraju Slovenije. Biti mon% soliden in agilen prodajalec te.r vojaščine prost.. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra * pod šifro »Portolnoma vešč«. 3S473-1 Šivilje za ženske obleke Prvovrstne šivilje, ki so že delale za konfekcijo. a delajo sedaj na svojem domu. naj se javijo po-d šifro »Krojačice« n« Piiblicitae, d. d", Zagreb, Iiica 9. 3S7244 Kinooperater zanesljiv in po ui-rtoosti množenjem, dobi stalno službo z mesečno plačo, stanovanjem in hrano. ponudbe z zahtevami na oglasni odd. »Jutra« pod »Zv ovni kino«. 3870S. 1 Gospodično nemško govorečo, sprejmem k otroku 7-a dopoldne. — Ponudbe f sliko, ki se vrne, in navedbo plače n« ogl. odd. »Jutra c pod šifro »Vzgoja«. 38638-1 Dečka za opravljanje poseltsklh del sprejmem. Obenem bi se izučil šofiranja. Hrama, stanovanje hi obleka v hiši Xaslw v ogl. oddelku »Jutra«. 38881-1 Samostojno kuharico z letnimi spričevali. sprejmem proti dobri plači k 2 osebam. Nasioiv v ogl. oddelku »Jutra«. 38553-1 Strojne vezilje risarje in učenke sprejme Atelje »Julijana«, Rožna dolina VIII26. 38834-1 Izprašan kurjač dobi si. oktobrom službo Refiektira se le na mlajšo moč. Ponudbe n« »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna sila«. 38381-1 Pisarniško moč t 5 do 10.000 Dim kavcije sprejmem takoj. Po-udbe na -ogl. odd. »Jutra- ped »Dobra moč«. 38731-1 Prodajalka Ta špecerijsko trgovino do-b"' službo. Pourudbe z zahtevo pliče je poslati na: Anton Skofec. Kozarie PO. Dobrava. 38781-1 Trgov, pomočnika fifemn za Ljubljano. Sezonsko delo. Potrebna je ka.rc.Ka 31)00 Dia, viožf-:ia t kakšni banki. Ponudbe na S. Nikoiiš, Zagreb — Vrho-ec 6. 38300-1 Natakarico . lepe zunanjosti, z nekaj k«=wri'. spos-obno za kavarno v večjean kraou Sio-r-ervije. iščem. Nasipov r ogl. odd. »Jutra«. 38718-1 Gospodično jive zunanjost;, ki te -'v pcnve ogla.s-ni oddelek »Juitra«. 38488-1 Gospodinjo mtelisentno in res zinošno sprelimcim s 1. oktobrom na dobro mesto h gospodu. Ponudbe na osr^as. oddelek »Juitra« pod šifro »20—40* 3S4044 Kolar. mojstra =amo®toa-jo predn.oist. — Ponudbam je priložiti spričevala in sliko 38260-1 Francozinjo rščein za dvaikrat tedensko popoldne k dvema otrokoma. P-oizve se t Rožni ul. št. 31. 38S22-1 Služkinjo ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela, pošteno in čisto, z dobri mi spričevali, iščeta boljša zakonca z 1 otrokom na deželi. Ponudbe pod »Ljubim otroke« na ogl. odd. »Jutra«. 38897-1 Gdč. plesalko družabnih plesov, prijetne zunanjosti, ki ima veselje do poučevanja kot asistentka, išče ln uvežba »Plesni zavod Jenko«. Kazina. Ponudbe s .-sliko in naslovom na gornji naslov. 38895-1 Industrij, podjetje išče obratnega uradni ka in zanesljivega skladiščnika. Ponudbe pod »Izvežban tehnik ter zanesljiv skladiščnik« na ogl. odd. »Jutra«. 38892-1 Damskega krojača ali kroiačico zmožno krojilt.i iin voditi dam.sko krojašt-vo, sprejme Matevž Zuipamčai5, krojač. Vilama r je 93. 3887114 Usnjarski pomočnik preddelavec, izvežban pri strojenju podplatov, se išče za takojšen nastop. Pogoji: Poštena ln zmožna moč. Ponudbe z navedbo referenc in s predpisi spričeval na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Stalna služba«. 38844-1 Dekle z dežele, staro do 17 let. sprejmem v službo k mali družini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod šifro »Mlajša«. S8909-1 Trg. pomočnico sprejmem takoj. Prepis spričevala se pošlje na ogl. odd. »Jutra« nod »Začetnica«. 38886-1 Več šiviljskih pomočnic za .plašče in kostume sprejme aitelje Ba®zanella, Še-leaburgova u&a štev. 7/1. 38943-1 Sirarja z večletno prakso sprejme taikoj Mlekarska zadruga, T!:bnr> pri Bledu. 38064-1 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kraljj džungle DRUGI DEL 67. Dala je bila besedo, da se poroči z mladim Claytonom, domnevnim lordom Grejstokom. A v srcu je še vedno ljubila Tarzana, pravega, dasi neznanega dediča tega naslova. Tako se je zgodilo, da je živela mlada gospodična, ko je potovala na lordovi jahti, sredi bogastva in razkošja, kaj žalostne dni. S srcem in mislimi je bila daleč tam v gosti džungli in neprestano je ugibala, ali se je tisti, ki ji je bil podaril kraspi dragulj, vrnil v svojo divjo domačijo ali ne. In ko je mala ladja lahkotno drčala svojo pot, ni Jane niti slutila, da se dalje tam na vzhodu Tarzan obupno bori z valovi prav tega morja. Postrežnico iščem za 3 ure dnevno. Herbersteimova ulica KVI — pni Stadiijorau. 3S098-1 Gospodično sprojlmrim za vodstvo deii-kaitiesn-o trgovine. Ponudbe na, ogla^. oddelek »Jutra« pod »Gotioviina, 1*5.000-. 38940-1 Kuharico pošteno, snažno, zanesljivo, zdravo, ki dobro kuha meščansko hrano, in ima daljša spričevala boljših družin, sprejmem k 7 osebam. Starost 25 do 40 let. Naslov v ogl. odd. »Jutra« Nastop takoj. 39004-1 Natakarico s kavcijo sprejmem takoj. Naslov v ogl. "rid. »Jutra«. 38956-1 Učenko ki ima veselje do šivanja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.trac 38704-44 Peks>v. vajenca zdravega in poštenega — iSčem. Vsa oskrba v hiši. Farvli.n, Blejska Dobrava.. Viutga-r. 387119-4/4 Močnega učenca s hrano in stanotvanjem v hiši sprejme takoj Franc KTa;niilk. podkovmi in vozni kova« v št. Juriju ob juž. žeiznici. 38S77-44 Učenca s prim«nw> šolsko izobrazbo. pridnega in poštenega, v trgoivino mošanega blaga sprejme M. Briški, Ljubljana, Bežigrad štev. 1R. 38^6-44 Brivskega vajenca sprejme Kiichel. Po!;ams.ka c«ta 31. 25S50-44 Šiviljsko vaienko sprejmem v miodni salion. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 37764-44 Učenko lepe zunanjosti in potrebno šolsko izobrazbo sprejmem za parfume-rijsko stroko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna«. 38903-41 Vajenca za de;ljkat.eso in špecerijo sprejme Verbič. Stritarjeva uilica. 380.30-44 Vajenca za miza rak i> obr.t sprejme Juirij Pollak, strojno mi. zarstvo v Kranju. 38931-44 Vajenca za dimnikarski obrt. starega nad 16 1., z vso oskrbo, v centru Ljubljane sprejmem. — Prednost ima oni, ki je že nekaj časa pri obrti. — Nastop takoj! — Ponudbe pod »Vesten in pošten« na ogl. cvr}<1. »Jutra«. 38992-44 20Ietno dekle išoe mesto ponvomioe v kuhinji. Pismene ponudbe na oglas, oddeiefc »Jutra« pod »Kuhinja«. 38893^2 Gospodična iz boljše družine gre za popoldan k malemu otroku. Reflektira samo na boljše kroge. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica 29«. 38889-2 Postrežnica srednjih let, pridna, poštena, išče zaposlitve za popoldanske ure. Gre tudi za hišnico. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38894-2 Krojaški pomočnik išče kakršnokoli nameščenje, Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 38902-2 Dekle pridno, pošteno, srednjih let, Išče službe k majhni družini. Opravlja vsa dela. Gre tudi kot postrežnica za ves dan. Nastopi 1. ali 15. oktobra. Sem prijateljica otrok. Dopise na ogl. odd. »Jutra pod »Go-renjka«. 39008-2 Trgovski pomočnik vojaščino prost, Terziran v Teeh panogah, želi službo proti nizki plači. Ponudbe na podmižnky> »Jutra« Oeiju pod šifr-o »Poš-ten 3844.3 1000 Din nagrade dam onemu, bi mi preskrbi služibo skladiščnika aii šoferja. oJožiim kaivcijo d« 13.000 Dim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »V-estoi«. 3«736-2 Zanesljiva služkinja zmožna vseh hišnih de! in vešča tudi kuhe, želi s-luž-bo k ma-jihni družini v Ljubljani. Poizve se pri Ebner, Gosposka uli-ca 10. 38737-2 Kclo želi res pridno, varčno gnspo. dimjo, ki bi otroke učila fcudi nemško, event. sprejme 3 otroke na brano. S<-m v Celju in ramei. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«. 38728-2 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, vojaščine prost, išče na-meščenja. Ivan Žagar, Trebeljno, Dolenjsko. 38963-2 Trgov, pomočnik vojaščine prost, prvovrstna moč v vseh panogah spadajoče trgovine, z večletno prakso, želi zameio:ati službo v Ljubljano. Cenj. ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Ka vol ia Dim 1S.000«. 3CT32-2 Kakršnokoli službo iščem. Zmožen sem več j-e7i'kov. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 3S600-3 Gospodična k; poseduje osobmo pravico im ima, večletno prakso v samostojnem vodetom gostilne, išče mesto poslo>vo-dinje ali plačilne natakarice. event. prevzame gostilno na račum. Dopise na oglas, oddolek »Juitra« pod »Zm.ožna ka/v-cije«. 39300-2 Trgovski oomočnik mlad, vojaščino prost, z najboljšimi spričeveili. ver-zira-n v mam.ufakturm, ga-lanterljs,ki im mešani stroki. išče nameščenje. Ponudbe na oglasni oddeJek »Jutra« pod »Zmožen«. 38516-2 Šiviljska oomočnica začetnica, išče službo. — Na.slo^ v oglasnem oddelku »Juitra«. 38357-2 Absolventka drž. učit. šole bi šla v popoldanskih urah k šoloobveznim otrokom. Pripravljala bi za osnovno in meščansko šolo ter vodila otroke tudi na izpre-hod. Plača po dogovoru. Kornelija Jugovič, Vetrova ulica 8. 3RCi8-2 Šivilja sa.mostoina. išče nameščenje v modnem salonn za takoj aili pozneje. Naslov pustiti v oglasmem oddelku »Jutra«. 38536-2 Dojilja zdrava, stara 23 kit, poročena, išče mesto. — T. KoSe.nina. Stražišče št. 39 — Kranj. 3S362-2 V tekstilni bombažni tvornici iPčem nameščen ;e. DovtšH em tekstilno šolo za t .kaljo v inozemstn-u. Dopise prosim na PuiblicMas. Zagreb. Uica 9 — pod hr. 31^84. 38586-2 Vsaka be®eda 50 par; ia dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (21 Prodajalka mešane stroke, želi službe kjerkoli. Gre par mesecev tudi samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe pr06i na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Agilna, zvesta moč«. 38824-2 Kore&pondentka samostojna moč za slovenski, srbohrvatski in nemški jezik, z znanjem stenografije išče primerno mesto. — Vprašanja pod »Korespondentka« na ogl. odd. »Jutra«. 38825-2 Zobotehnik dentlst. išče mesto v Ljubljani ali izven za 1. december evnt. takoj. Perfekten in popolnoma samostojen v operatlvl kakor v vseh najmodernejših tehničnih delih v zlatu, kavčuku ln keramiki. Pismene ponudbe pod »Dentist« na ogl. odd. »Jutra«. 38849-2 Šivilja želi kjerkoli nameščenie — na.jraie v konfekcijsiki trgovini. Gre p« tudi kot proda,ia^lk« ali kaj sličnega Cenjene ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna-«. Knjigovodja- bilancist z dvanajstletno bančn« prakso. m'a.:ši. verziran v vseh pisarniških in blagajniških poslih, z dobrimi spričevali :n garancijo do 130.000 Din, išče stalno mesto kot knjigovodja, blagajnik ali poslovodja. Cenj. pomudlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober organizator«. 38702-2 Gospodična zmiožoa slovenščine, nemščine. , šivan la in ročniji del. VubitelliKfl otroik, išče kjerkoli zaposlitev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitr*« i>od »Natančna«. 38680-2 Pekovski oomočnik star 18 let, zdrav im krepke postave, pred ernim letom prost, izurjen v vseh pekovslklh delih, išče s'u7bo Nas1 o v v oglasnem oddelku »Juitra«. 381P3-2 Prvorazredna frizerka vešča vse^i det. išče mesto z na.stopom po dogovoru. Ponudbe na sa-lon Holv'. frrzer, Bogaiška Slatina. 38372-2 Perfektna kuharica išče plužtK). Gre tadfi jamo kuhat, eveot. za vsakovrstne pojedine. Naslov t oglasmem oddelku »Jutra« 38480-2 Revizor knjigovodstva in bilanc se priporoča trgovcem, »n-diiS'tri rcem. oibrtnik om, zadružnim zaivodom im Tegu-lativninn hramilnictiTn, za vso "v kmjiigcvodstjvo spadajoče posle, pnotš zmernemu h-omoirarju. Zaposlitev sprejme kjerkoli tn takoj. Prvovrstne reference. Po-nudlbe na ogla«ni oddelek »Jirfcra« pod »Bflamca«. ----.9 3000 Din nagrade plačam onemu, ki mi preskrbi stalno sluiž-bo kier. ko!i v .Jugoslaviji, bodisi v obč. tal i-štvu. kot kniisro-vodj-a. skladiščnik, oskrbnik ali sluga. Pommdlhe na ocrl. odd. »Jutra* pod šifro »l"pora'bna moč«. 38734-2 Službo postrežnice za ves dan -išče deikl^. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 3S745-2 Čevl»ar. pomočnik išče kakršnokoli zaposlenje Sprtvme tudi službo sluge ali k a. j sličnega. Naslov: šant-ei Jakob, p. Jurklošter št. 20. 38226-2 Absolvent komorciilalmo visoke šole v Parizu, ki gon-ori srbohrv., nemšiko in francosko, išče odig fn-arja-iof e, nam ešč en j e. Brjohta, Zagreb, Radišina št. 1(4. 38291-2 Trgovski pomočnik s tri'1 e ti n o pTakso, vešč špecerije. manufakture, že-kvjoi.ne in ."»t.r^Joreza. želi prem-enilti službo v mc-st-o a-li na. deželo. Ponudbe na r>'as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Za.nes.l jlv«. 38:119-2 Službo sluge ali knj primernega išče gospod. ki je že več let. tako službo -opravljali. Zmožen je todi večje kavcije. Na«'m- v oglasnem oddelku ..Ju-tra.«. 38802-3 Službo gospodinje tudi ik vdov en z otroci — išče 30 let stara oseba, samostojna. Ponudbo na ogl. rdd. »Jutra« pod »Dobra kuharica«. 38738-2 Postrežnica i-šče zaposlenv;a za depo!-danake ali popoldanske ure. Nas I ov v ogl. odd. »Jutra«. 38755-2 Prodajalka zmožna v modni in galan-terivki trgovini želi me. njaiti službo. Ponudbe na očuinu prevzame trgovec v večjem indusuurij. mestu Slovenije. — Ponudbe na •oglas, oddelek »Jutra« pod zm a oko » Br ez rizik e «. 38307-3 Obogateli so ke* so vztrajali in iskali srečo. Sreča sama ne pri de, treba je najti pot d-o nje. Srečka drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo kupite in igrajte t norem koln. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Natakarica mlad« im poštena, išče za taikoj sluabo v bolijši gostilni. Naslov v ocla-snem oddelku »Jutra«. "38431-2 Gospodična pridma in poštena, želi za ta.koj shiižbo v pomoč gospodinji. Naslov T oiglas. oddelku »Juitra«. 3880S-2 Igraje lahko zaslužite dnevno 50 Din z našimi lukra-tivnimi gospodinjskimi predmeti, zelo cenenimi novostmi. Agenti(nje) dobe najvišjo provizijo. Omnia, Dunajska c. 36. 38842-3 General, zastopstvo boljše svil o-tekstilne tovarne odstopim za Slovenije, ponudbe na o«?'a.s. oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 3S847-3 Brivski pomočnik dober dola.voe im izvrsten buh; štucer, s triletno j>o-močnliSko prakso, išče mesto z nastopom po dogo. vio-ru. Feri BenedlJk. Slap št. 86 — Tržič. 38306-2 Trgovski pomočnik šipeceriist, vo:a šeino prost, s triletno praikso ln odiiič-nnimi spričevaili, zmožen do 50.000 Dim gotovine, gre tudi kot družabnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod. šifro »Izvrsten prodajalec«. 38387-2 Pridno dekle mjvežbaino nekolilko v šivanju im vseh hišnib delih, išče s.luSbo za takoj. Na-s'ov pove oglasni oddelek -»Jutra«. 38813-2 Natakarski vajenec z norboljKmi spričevali go. stiHnišike šole, ki se že dve leiti uči, išče nameščenje v resta.vra.crji aii kaivami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z/možen za jelomošo«. 3S814-2 Prodajalka mešanega Masra, z dobrimi spričevali želi na-mrščenja v pošteni hiši takoj ali pozneje. Ponudib" na podr. »Juitra a v Mariboru pod »Poštena«. 38686-2 Sobarica pridna, in vestna, s prvovrstnimi Teferr-neami. ki opravila vsa hišna dela i-n je fotiče.na v šiva.n.lu. išče primerno stalno mesto pri boljši in mirni družini kot sobarica, ali kot no-moč gospodinil. Ponudbe na og'asnii oddelok Jutra pod šifro »Marljivost«. 38813-2 Naobražena gdč. rojena Nemka, ki govori dobro slover.sk-o, želi mesto vzgojiteljice k malim ali šol-oobvezniim otrokom. Cenj. ponudibe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro Otrok oljuibna«. 3-SGI5-2 Trgovski pomočnik mnmifakturne in gala-nte-rijske stroke, vojaščine prost, išče mesto v večjem kraju Slovenije. Naslov pustiti v oglas, oddelku »Jutra-«. 38607-2 vsen popravi' vo;aSčine prost, želi stalno službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38713-2 Dekle zdravo in pošteno, staro 24 let. ki "e slavžil-o in Je vajeno kuhe in drugih hišni 'lh del. želi službo pri dobri družini, tudi izven L;ublja.ne. Naslov v oglas, odd. '»Jutra«. 38708-2 Blagajničarka z letnimi spričevali išče službo. Gre tudii za prodajalko v trafiko a-li pekarno. Cenj. ponudbe na pod-r. »Juitra« v Mariboru pod »Kao-ciije zmiožma«. 38680-2 Nameščenje za hišnika a!i po«!užitelja išče mSad zakoniki par. Govori več jez-kov. Ponudbe na osrl. odd. »Jutra« po8-4 Francais enseigne par fran^aise Mi5-thode pratique et rapide. Dunajska cesta št. Ia III. 38156-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Drn od ure. Poljanska c. št. Ii3/H levo. 34S77-4 Gospa z diplomo pariške univerze poučuje francoščino in angleščino po zmerni ceni. Skofja ul. št. 17, pritličje. 34974-4 Pouk v vijolini solopetju jn tewi.it daje glasbeni -profesor. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 30916-4 Angleščino poučuje gospod, k-i obvlada ta j-eizik ior] otroških let Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inozemee«. 38995-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino. iitalijanščimo in klavir. Gre tudi na dom. — Mirje šteiv. 4 (od 3.—i.) 3S04P-4 Italijansko konverzacijo nudim, po zmerni ceni. v ogl Naslov Jutra«. oddelku 39022-4 Strešno opeko okrog 2O00 kosov, prodam. Cena: 25 par komad. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra«. 38752-6 Železen štedilnik »Ko-losseus«. ma-lio rabljen, poceni prodam. Mariborska št. 31. 387.31 -6 Lovski čevlji in gojzerce, novi, št. 43. poceni naprodaj. — Tod Trančo št. C/I. 3S744-6 Fisodendrom velik, lep, pripraven 7* kakšno dvorano, foyer aH pod., naprodaj. Tržaška e, št. 28, I. nad., lerro. 387804 Drva za podkurjen je, mehka, po-polnom-a suha, mali kolo. barji Din 4. veMkj kolobarji Din 8. Pri večjem odjemu popust. — »-Arbor«, d. d.. Ljubljana. ?604i;-<5 Patentni lonec za izkuha\anje perila —i proda Knmerl ki Franc t Celju, Komenskega u!'c* št. 25. 38411-6 Bukovo oglje vagonske ln manjše kolk čine nudi tivTdka I-ian Srelbotmjak, Sv. Peter r Savinjski dolini. 3837ii-fl Berkel tehtnica sistem Claim. rdeča- skoraj nova, vsled opustita trgo-vine |i-oceiiii naprodaj po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ;od-»A. K. R.« 38304-6 Plinski štedilnik dobro ohranjen prodam T Leiretjikiori ul. št. 23/ITT., desno. 3S734-6 3 moške površnike zimsko suknjo, otroško po. ste!j« iu 2 velliki postelji z nočnimi omaricami po-c-e™ prodam. Naslov porva oglasni oddelek »Ju-tra«. 3S797-S r»r» Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« nasiora ali šifre pa S Din. (9) PrvovTsten radio vreden Din 45o-nud-be na naslov: Inkret, Senkov sum, Vodice. 3S3i!2-9 Šoferska šola Golko Pipenbacher s« j« preselila na Goepo svetsko cesto Ste-r. 1 (pri Figovcu oa dvorišču). Šoferska šola E. Ceh (bivša Camemikora Šoferska Sol«)- Dunajska eesta št. 36. 5o!a ta poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila tata franko. 290-4 Učiteljica želi poučeivati r predmetnih za srednjo šolo. Honorar zmeren. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zelo vestna«. 38667-4 Klavirski pouk dajem po nizki ceni. Siv. Petra nasip J/l. 36891-4 za besedo. Oglasi »o-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din. (11) »Aiglon« kolo dobro ohranjeno po nizki ceni naprodaj. Vprašati v pisarni Raniinger, Masarv-kova 19. 3SiS6-iil Prodam Oglaai trg. enačaja pa 1 Dia beseda; ta da. Janj« naslova ali n šifro S Din. — Oglaai socialnega tnačaja vsaka beseda 50 par: ca dajanj« naslona ali aa Šifro pa S Din. («) Vinske sode prvovrstne po 76 i.n 80 hI poceni proda Gjuro Valjak r Mariboru, kino »Union« 38544-6 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubijana. Gledališka giiea St. 4 (nasproti opere). 23001-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Trž-ška eesta 16, tei. 83-13 Raztezna miza čma, za jedilnico, čista o-tomana in lepo ma širno stojalo poceni naprodaj na Domobranski cesti štev. 5, parter, lero. 38562-6 Otroško posteljico dobro ohranjeno, prodam r Trbovljah. Natlov pri podružnici »Jutra« v Trbovljah. 3866-1-6 Obogateli so ker so vztrajali in IskaH srečo. Sreča sama ne pride. treba je najti pot d-o nje. Srečka drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo kupite in igrajte v norem kolu. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. t. z o. t. Ljubljana, Sv. Petra c. t9 Velika hitra prodaja po polovičnih conah. Namizni prti, gramofo« ni. posteljne garniture, jedilni pribor, servisi itd. Šapira, Dunajska c. 36. 38843-6 Aparat za masiranje proda,m za polovično ceno. Vprašati v ponedeljek v Prešernovi ulici št. 54/1 — Hren.___38S41-6- Otroški vozički najnovejši, globoki, že od 460 Din, športni 320 Di-o. Tomšič - Sušnik, Sv. Pet-a 38377-6 Kur?e perje nečohano, a 7 Din kllo^ gram, pri najanainjšeun od^ j emu, lo kg prodaja Viljem Abt, Eksport, Maribor. 37829-« Razna oprava postelje, omare, ogleda« la, šiv. stroj, pupo za krojače in mnogo dru« gih predmetov ln ša nekaj starinskih stvari poceni naprodaj. Ogleda se lahko vsak daa med 10. in 12. uro dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Siegl, Reslje« va c. 201., levo. 38854-« Otroški voziček dobro ohranjen, modereii, poceni proda Blejec, Voš-njaikova ulica 4/III levo. a=i880-6 Sode za namakanje sadja prodam r Šiški, Jernejeiva cesta 29 — Belan.tdč. 39009-6 Damskih klobukov najmodernejših in v največji ishiri. po najnižji ceni nudi modni sa'o-n Stuclily Maške r LjuMjani. 3901?« Pohištvo spalni divan. otroški voziček in drugo, dobro ohranjeno, prodam zaradi odpotovanja. Ljubljana, Opekarska 10. 38934-« Ko vč eg-gr a moion 20 plošč, dobro ohranje«« no, več ročnih kovčegoV in košar. petrolejski kuhalnik, poceni naprodaj. šiška, černetova ul. 31. 39005-« Voigtlander Skopar 9 krat 12. s priborom, poceni prodam Allaževa št. 12. 39006-S Pisalna miza te trdega lesa, velika Dmara, belo lakirana, ter leposlovne knjige Ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jvtra«. 28337-6 Klobuke Jn popravila d-eiitite na'--«r>eje v salonu »Mia«, Florijarafc« »i. 6. 38903-6 Salonska ura (A.!t*lniu»-li) j«) ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 38947-6 Otroško posteljico leipo, nrdeno, proda T. Menoimger, Sv. Petra re«ua St. 43. 388PS-o Daljnogled prodiaim. popolnoma rnw za eno oko, 16-fcratna povetava (Toisexonoo), ee-na 5<>0 d-inairjev. Ogleda se la-hko pri Fr. Tekavc, krojač, Poljanski na.^jp 8. " 38967-6 Pohištvo 2 lepi omari, tjmmvafir^lt, gvsposko »o bo. spalni di-va.n, 2 fotelja zaradi selit-prodam. Ponudbe na r*r'oddo4ek »J-nfcra« pod »Poceni«. 38953-6 Za predtiskanje Stenskih mirnih dd kompletna n-onrca naprava z 9400 iMkjmDvejšnimi vzora naprodaj. Pomidbe pod »6400< na oglasni oddeltik »Juitra«. O,: \si trg. značaja no 1 Din beseda; u Saje '-je ustev« n Sfro 5 Din. — Ogte« sccrfalaega ssačaj* vna. ka beseda 50 par; ta da Janje naslova aii » iičro p» s Din. (7) Bukove cepanice orlje. jabolka in kostanj fcupujem. Ponudbe z naj-ni-Z,V> ceno no oglas-ni od-riebk > Jutra« pod snaičko »Promet«. 38663-7 Parni kotel od 10 Alan. pritiska, 50 do 60 m2 kurilne ploskve, malo rabljen, diobro o-hra-njenv, po mogočnosti mar-Baooo Vilko*. kupimo. Ponudbe na naslov: Parola: m »SiavAja«, Vukovar. 38378-7 Manufakture in pletenin k n -i i m v«čje rn manjše par: [p. Ponudbe na oglas, odri -jok > Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 38563-7 Srečo kupiš * srečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobite v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Mizarsko orodje raMjervo, kupim. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Ohrainje.no«. &5S74-7 Tovorni avto Chevroleit naprodaj v Ea niSeliski ulici 3, .pisarna 3S074-10 Avto »Renault« dvosede-ini, ugodno naprodaj. Vzame »e t« Kii iua-nitaa knjižica. »Slagur«. Aleksandrova 4, prehod »Viktorija« palače. 33387-10 Avto »Fiat 501« 8 skoro novo balon pnevmatiko, malo rabljen, zrlo ugodno proda F. Bezova, Ce.*ka ind ustrijalna banka 38462-10 Tovorni avto IBOtiOT S ŠasijO, od 4 do "> ton nosilnosti. znamke Ford, Sati« ali St-euer — kupim. Označiti tipo ter mvermo i-ft zadnjo ceno. — PrevaentKim v shrambo z-a malo odškodnino anrtomobi-1« vseh vrst. ponatdbe na Zem-el. Zagreb. Savska ce sta 107. 387(14-10 Tovorni avto 114 tonski, Ohevrole«, 4-enlindrski, prodam, even-t. tudi zamenjam za večjega. Ponudbp na pn.lT, v Celju l«od šif«-o »Toivomi avtKK. 38676-10 Avto (limuzino) iščeim na odiplačilo o-d km. Ponudbe na 'cwr!as. oddelek »Jutra« ped šifro »Taksa« 36541-10 Motorno kolo v dobrem et-amj-u, 3?>0 ^ern aM .W1 roim. broz prik-oliice, kijriim. Ponudbe na o-glas. o-dd. »Jurt-ra« pod »Dofcer«. 3S7S5-30 Chevrolet avto-Iimuzina prav d.obro obran,jon, še k-ot rvo-v, p^ «g«lni ee^i naprodaj. Sprejmem tudi hro-n-ilme kn.ažife od Mestne hranilnire LjfllN-jainsSce i,n od Kmotske pOaoSfeiSCo v Ljubi jara. — Naslov v oglaisnom oddelka »Jrot-ra«. 378S7-10 Pot k sreči in M a gosta,nje n a j d e 5 ■ srečko drž. razr. loterije. — Kupi jo pravočasno pri Zadružni hranilnici T. Z. Z O. Z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Štirisedežen avto odprt, malo rabljem, d-rtbro ohranjen, z majhno nt>o-rabo bencina, pro-da Uran. Ljubi ia na, Vle^tei tTg 1:1. 3&010-10 Pohištvo Kamero Voig*!ander. 9 krat 12 Helia-r. kupim. Ponudbe pod »Keliar« na oglasni oid. »Jutra«. 3S910-7 Raznovrstne starine kupuje in prodaja anti-lcvfl-rj«t »Ti-zia.n«, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 4, B«-proti hoteJa 38605-7 Doclmalno tehtnico nosilnosti 300 k? in dv? balsnčnl tehtnici kupim. Lovro Rozman, Ljubljana, Pred Prula-mi. 38957-7 V«aka bosnda 1 Din; | r% dajanj« na^rrra ajf | M Sfj-o pa 5 Din. (12) Pohištvo Spal.irice 22iX) Din, omia^e i">0 Din, postelje 350 Din, k'.nh. oprave 1-TO0 Din, kub. kredence 500 Dim. Vse d.ru-go pohištvo so dobi na obrnte in najceneje pri miz. »Sava«, K nS oiivorstkft št. 16; Dunajska št. 36. 38763-13 Pohištvo Kdor ai želi naiba-viti po-eeiti -Sni trpežno ter na ob-roike, naj se fjfeme na mi-za-rs-tvo »Saa-a«, Kolodtvor-ska 16; Dunajska 36. 38762J12 Elegantna jedilnica skoro nova. naprodaj. — Ogiidati vsak da-ti d^pol-dne oid lil.—<1. ini pof^dine od 3.—o. — I>r. Souvain. Beethovnova ulica št. 16/11 38783-42 Orehova jedilnica nemški slog. aioforo oh.ra-nrjema, in raano pohišt-v-o por eni nasprodaj. Na ogled v nedeljo od 8. do i®l. ure v Slomškovi uM-ca .1(4/1 lovo 3890S-12 TTg. oglasi po 1 Din be»?r) rad; odj-oto^a-tt.vi nrodn-o proda-m. Naslov v .is. oddelka »Jutra«. 3&D4S-13 a n d i prebrani/ plača ca rsako o 1 Din; kdor ifti« prebrano pa »a be?ed« -50 par; z« dajanje oa--tio^a ak Sir o 3 Dio. oziroma. 3 Din. H4) Tr&r~k! c^š i bia Punčko in fanta 7 : U-adnm za svoja. DofKM na podr. »JoAra* v Mari-bo-ni po-i »PtK-fki brez gnezda«. 3S6SV14 3 ali 4 gospode, oz. dame spr^miem na dobro domačo bra.no Naslov pone oglas, odddet »Jutra«. 38>J4-14 [ Vaaka bea«da t Dta: t« dajan}« mu*ov» mU n Btre pa 5 Dio. (M) [ Rezervne dele avtomobilov »Rema^.t« prodaj« po zelo Bniiajiii! eeoah jjeoeral»o isastofietvo Ber.volt. Cesta na Rožnik IS. Hebaniki preproda jaJci IS % popns-ta 313-10 Obogateli so kor »o vz-trajali in iskali srečo. Sreča sama ne pride. treba je najti pot do nj«. SreC-k9 drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato tri jo kupite in igrajte v novem kolu. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Spalnica in va? ptičjih kltrtk naprodaj v Ko-leziji, Dev kisk a ufiiica 7. 38875-15 50.000 Din posojila iščem. Zelo sigurno naložen do.iar. Vš,nii#ia na prvo m (»to. VrnVev t toku 2 lot. Pooudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovima ni poitrefona«. 36546-16 Hranilne knr^ice do 7500 Din kupim. Ce«nj. poffiitdibe n«, ptuiruž. Jutra v Cel.ju pod šifro »Hra-rrina kmijižiiica«. 38340-16 Brezobrestna posojila za odkup dolga, ruiliup in zidavo podeljuje: »Kreditna zadruga«, Ljubljana. p>oštni predal 307. Sprejme zastopnike! 298-16 Za posojilo 10.000 dinarjev ki se v kratkem vrne. d«m stanovanje sobe in kuihi-nje, aiii pa lorp kletni prostor kolarju ali kiparju za eno lerto brezplačno. — Ponudbe na og-!as. oddelek sjint.ra« pod »Gorfflrisko«. 38Ci31-il6 20.000 Din posojila iSt"°an za dogradStetv nove hšše. Vkmjržba na prvo mesto. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 38757-16 Družabnika z gotovim o ižčnm za dobri vtpelijano trgovi.no v ve«"jieim mo»tiu Štaiiorske. — Samoi ima:o predmost. Po-mid'be na ogl. pdd. »Juitira« pod »Dobra trgovina«. 38732-16 -1- Iščem družabnika za zgradb*: h-iiše po r^rm zgrajonih biš meKtme oiW-i-w celjske na 9p. La.TM*v4n. D"ipise n-a podr. »Jtrtra« v Criju pod »La-stna streha«. 38676-16 Kdor posodi 10.000 dinarjev m dobo 6 mrsroov d-obi •prvio^-ns-tmo zastoristrvo kon-znmmeiga (Massenartikel) pa-temifciramoga artikla za obisk trgovcev, piisarn, ba-nik in i.ndiiH-triie. T.ailuTra pro-diaja, zasitinSčeik do Din 500 dm^vno zosiguran. Reflekti-ra se na trgo.v. na^braže-no o«r^io z leipim naRtopoim. Pi'=-mene pn-nudbe. na ogl. oid. ».Tirtra« ped zračiVo »Bodočnost«. 38627-16 Udeležiti se želim pri lukratlvner^ podjetju. D;, m več-jo vsoto na razpolago. Izčrpne oferte na oglas, od/tu^lek »Jutra« pod »Strogo eoilidno«. 38247-16 Družabnika s kavcijo 2—3000 Din siprejnn-eim s 1. oktobrom v dobro ido&o trgovino. Po. n-uidfbe na o-glas.n.i oddel-ek ^Jiiitra« pod »Kompajijon«. 38480-.16 Danes in vsako prihodnjo nedeljo Vas vabi go-stiiinača r pfi »Sedmimi« v Mostah ua ksn-arice io pečenice. — Franc Cente. 3S6UJ6-16 Ne obupaj dokler nudi dri razredna loterija priliko, da pndež 4o bia^o?ta,nja. — Kapi m «e6k« novo kole prt Zadružni hranilnici T. 1. t O. t. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Hak)! Halo! zopet vsi k Amerikanki v Šiško na koncert ln domače pečenice, piške ln teličke. Na dobro štajersko kapljico. Za obilen obisk se priporoča Amerikanka. 38837-18 Pozor! Zaradi Izpraznitve kleti ponovno znižane cene nabiti pristnih dolenjskih vin s Trške gore: cviček po 10 Din liter, črnina po 12 Din liter, belo vino po 2 Din liter. Se priporoča »Gostilna pri Blagaju«, Sv. JpJco-ba trg 8. 35362-18 V gostilno »Friegl« Giimce, ceste IX — dane« vsi na komoert. Se pri;>o-roča Ka-rolina Pogača r. 39003-18 Vsaka fteaada t Dia: ta rveitcl in prostorem, v prvem nadstropju, a pnktju-ču.ira (Han^va-njedn, v cen a-u m«s,ta oddam e -1. no-vf«nS>rom. Naslov pome ogi. oddelek ».J^tira«. 3&m-i9 Mešana trgovina na dobrem prostoru naprodaj zaradi bolezni. C en j. ponudbe na oel. ockL »Jutra« pod »Mešana«. 38888-19 Trgovino z meSanim blagom, dc-bro vpeljano, prodam. V slučaju nezadovoljnosti kupca v enoletnem obratovanju vrnem odkupnino z 5000 Din obr&etmi. Ponudbe na podr. »Jutra« Marlb r d »30.000«. 38545-13 Kovačnico staroMiano. z orodjem od ?t»m in nknjiižbi na prvo mesto. Naslov pove o-sia-s-n-i od dedek - »Jirt-ra« 38705-16 Do 20 % obresti plavam za posoj/ilo 10.000 Din, proti sigurni ga ran-coM. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro Takojšnje plačilo«. 38667-16 Kuharica Todnjih 1-et, pr-o^i usmn"l"e. nd ose-bo za neikaj posojila, katerega bi odslužila. P"in!iJu.tra« ped »Nesrečna v zakon-u«. 38505-16 Kolarja P eo 1 j a-1 ii s t a za izdelavo smtivlk, sprejmeim kot d-ruž-abnflka ali pramočnjfca. Ponudbe na e^rlas. oddeleik »J-utra« pod šifro »Strojno kolairsstjvo«. 3SK>4-!6 Ne obupaj dokler nudi tiri. ra.Tredna lote-rija priliko, da prideš do blagostanja. — Kupi s! srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici r. s. t o. i. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Fournier orehove korenine, krasna barva, večja partija, ali za posamezne oprave pod ceno naprodaj. — Vprašati: Gledališka 12, pritličje, levo. 38896-12 Spalnice 2000 Din dalje, kuhinje 1000 Din. — Sprejemam tudi popravila po nizki ceni mizarstvo Gol j ar, Gosposvetska 13. dvorišče. 38923-12 Vsska beseda 1 Din: za dajanje naslova aJi za Šifro pa 5 Din. (15) Kupujemo deske parno prvovrstno mizarsko Napo, 20 do 30 vagonov, tudi v maoij&ih partijah, plačamo z baralmimi vlo^-niim.i kajnžicami. Natamčme pomidbe na PulbiicStas, Zagreb, Iiiioa 9, pod. broj ai^lil. 36I72C-.15 Vsalt* beaeda 1 Dia; ia dajanj« naslova ati •a Šifro pa S Dia. (t6) Solidarnost! Vzajemnost! Kateri kaj/iita^ist arli dama more pos^idibi trg. uradniku dio 7000 Din na enole-t-Tto nmiico ali hipoteko, preti 20% obros-tim. Oeoj. ponudbe na osrlas. oddel (i »Jutra« pod »Ptuj«. 88733-16 100.000 Din vioge Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice, Hipote-kame banke ali Hranilnice kmečkih občin potrebujem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, 38918-13 Prevzamem 7500 Din na hranilno knjižico ali dobro imetje pri Ljubljanski kreditni banki. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Hranilna knjižica«. 38349-16 Z 10.000 Din bi se rada udeležila gospa pri kakem rentabilnem ooslu. Ponudbe pod »Marburgerln« na ogl. odd. »Jutra«. 38962-16 1,200.000 Din na razpolago ža posojila od 2000 Din naprej solventnim reflektantom. Ponudbe na Josef Kil-ran, Subotica, Poste-Restante I. Znamke za odgovor 3 Din, priporočeno 6 Din. 38961-16 Posojilo Dobno vipeSjano že 37 let obstiojoče podjetje We d-ol-■joirajlnio pomijteo od 150 isoč do 300.000 Dim. De-•aar sigoirmo naiožein. Obre-itn .po d-cigiovoru. Pon/ndlbe 'w«d »Lonnfbard-nioi oa oglas, oddelek »Jutra«. 38086-1116 100.000 Din posojila prote odločni garancl',5 i6č,e aadru(ga. — Ponudbe pod »Vam-o nalliožen kapital« na oglasni oddelek »Jutra«. 38970-116 Vsaka beseda 1 Din j *a dajanje naslova ah ia šifro pa 5 Drn. (16) Dnoes vsi na GHnoe h Kolinu k jer bo koncert in dobro vimca. 38740-18 Vinotoč na prome.t.neim k rajni prodam zaradi odpotova.nj«!. — Naslov v oglasnem edd*l. »Jutra«. 3S764-19 Gostilno z mesariio pri fa,rni cerkvi dinarjiev MO.OOO, kakor nosestva ali hiše "d 30:000 Din o^mrej prodaja Posredovalnic«, Maribor. Ffaoč-ištka.n®ka ulica št. 31. SOTIS-IO Lep, svetel lokal z dvema izložbama odda Drago Fucbs y Kranju. 35731-10 Skladiščna poslopja v bližini boj odrvora, z vpeljano elektriko za pogon, oddaim. Naslov .pove ogias. odd. »J-uitra«. 387ž7-i;fi Gostilno z mesariV> odda,m v najem. Pon.udibe na oglasni oddelek Juitra Dod »Sedež v«eih uradov«. 3SC 77-19 Svetlo delavnico za čevljarstvo iščem v bližini glavnega kolodvora Ponudbo na naslov: Kla-v. žer, Razpotma ulica št. 6. 38790-19 Večii trgovski lokal takoj oddam v Flori ianski ulici 115. 38679-10 Trgovino 7, m^ainim blagom, staro in dobro ki-^o. v zelo promotnim industrij, kraju e-roza Ceije oddam takoj i vso zalogo im inventarjem resnem« refie|ktanit-n zelo ueodino v najem. Potreben kapital cca. r.O.OOO Din — si-ceT pa po dogcuvoru. Na-s'1'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38532-19 Lep lokal na Sv. Petra cesti oddmm za f/>0 Dim. Naslov v ocl. oddelku »Jutra.«. 38810-19 Srečo kupiš s srečko drž. razT. loterije. Srečke novega kola so dospele in j.ih dobite v Zadružni hranilnici r. z. t o. t. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Specerij. trgovina naprodaj na j ako prometni točki v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38848-19 Več gostiln dobro vpeljanih, v Ljubljani odda »Posest*. Miklošičeva 4. 38851-19 Lokal za vinotoč hi deUkateso, s prostorno kletjo oddam ob Ihrnajaki cesti. — Ponudbe na oglasni odd eldc »Jutra« pod »Delivino«. 38001-19 Trgovski lokal na prometnem kraju Iščem za november. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Svetel«. 38919-19 Lokal za nwweimlbor oddam na Dumajpki eeeti 36. TeJef-on St. SP06. 38906-«t> Izložbo, skladišče trg. lokal iščem na prometnem kraju. Ponudbe pod »Cim preje« na ogl. odd. »Jutra«. £8975-19 Restavracijo in mesarijo v -rk-olidi Celja prodam ali oddam v nojem. lV»mid.be na podnironicio ».Tintra« v Oe' ju pod zinaoko »Izle-t in iin»luptn'jai. 38078-10 Kavarna in slaščičarna na Terazijah v Beogradu in hotel rlruge vrste v najlepšem delu Beograda naprodaj. — Vprašati: Mllosava Dior-djeviča. hotelijera Vas;-na ul. br. 26, Beorra''. 38969-19 Resitavracijo tffc kolodvora, z lepim vrtom in zimskim kes-IJiščem, na prometnem kraju oddam. Naslov v Of:l. odd. »Jutra r. 38955-19 Glasbila Vsaka beaeda 1 Dtn: z* dajanje bbM«vb ali ia Kfro pa 5 Dht (9SI Kratek glasovir Wlrth Biisendorfer, in nov pia.nino La-uberger — prodnim. Dobrajc, Maribor — Ta.tten-bacih"otva 31. 3808 3 gitare (1 ba-agitara.) .poceni naprodaj n« BI«'weisovi cesti št. 9/111 d<»no. 3S79S-26 Klavir d* -brc ohranjen, poceni ns prodaj v Spodnji Šiški (Ljaibl.jn.na VII) Goriška c. It. lil/H, pri nori ce-rkvi. 38567-26 Kdo posodi pianirso erenit. kratek klavir. Na-siov pove oglasni od>ielek »Ju.trac. 3K531-36 Celo staro, dobro ohranjeno, kupim. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 38904-2G Nov pianirto z.-1o ipoceim! naipronlaj. Naslov poo--e: Dežela, .poštni iredal lttl, Ljuibl jodia . 38930-215 V naj čm Vsak« beseda I Dte; aa dajanj« aartu—i »M tm Ki*t> pa S Wm. (O) Trgovino z mešanim blagom, v zelo prom-etnem kraju oddajn v najem pod n godnimi pogoji. Toja sinila daje Jože Seane, Tržič, Metova ulica št. 1. 38366-17 Majhno posestvo blizu zagorskega rudnika oddam takoj v najem. — P-ojasinila daje Iva.n Goriše*. Zalog 80 — Dev. M. v Polju. 36301-17 Resitavracijo dobro vpeljano, c-elo le-t-o v obratu, na promestnem pros-toru oddam z inven-'a.rjom takoj v najem tistim«, ki ima ose,bno pravico, potreben kapital (10 dio 16.000 Din) in je zmožen kan-cije. Ponudbe na restavracijo »Jadran« — Selce, Brv. Pršmori-e. 38*32-17 V najem dam takoj ono veliko in dve manjši, .po-polrnoma smbi skladišči, pripraivn-i 7,a kako domačo indiiistrijo; garažo za dva avt.omobria; triov za osem konj; v-eJ.iko šrapo za semo ali domač, e potrebšč-in-e in ko-zolec-dnrojmik z 10 okni Naslor v oglas-nem oddelku »Jutra«. 38i0tj-i!7 Mesarijo n« Dol enakem takoj dam v najem. I'-god.no, ker ni v b'ižini nobenega pre-knievalca. Naslorv v oglas, odd. »Jutra«. 38768-17 Gostilno in trgovino s celo bi So oddaim takoj v nai jem zaradi bolezni. — Na-haija se pri farna cerkvi im šoli bliziu Rudnika, uro do postaje. Dve gos*til nisi;? sobi. Štiri stanovanjske. Voda v kubdlvi. Na-jemmiipa mesežno 550 Dfirn. Ponudbe n* ogl. oddei-ek »Jutra« pod »Sreča«. 88666417 Gostilno v LfrArtjani aK _ okoliini bi vzel v najem aM na račnffi P^^nmdbe na ogia«. oddHek odstira« pod Gostilno z vsem imvenitarjem. »ta-rsoivanjnm, tmjskinnii sobami Wevo«n in dnugiim oddam takoj r na,jem v ve5ieim kraVi na Dol en isftem. Ponudbe na poftfcni predal »Lesna H5B«, Ljubljana. 38316-117 Gostilno tatooj oddam v najem. Naslon pove podrui. »Juttra v Maribora. 3806.5-11 Restavracijo s tujskiciK fmbamd in kavarno, v centnu Maribora orldeKn v Mjem, prmA ed k uipu in-v?m tar ja. Po.jsuoc.:a daje Zajtrkovalntco, Aleksandrova C. 1*7, Maribor. 38981-17 Posest Vaaka taaeda I aa d&jaoj« a««laia al aa ttfc* pa 6 Dte. (SO) Manjše posestvo v neposredne bližini Kranja zelo ugodno prodam. — Informacije daj« Franc Sn/ovic, posestnik. Gorenje pri Ktanju. 38&46-30 Parcele na Jesenicah v lepi im solnrni le«j po nsrodni eeni noippodaj. — Dobra- naložitev denarja. Naslov v ogiasnem odd^kn »Jutra«. 38630-20 Hišo ali vilo z ma'brnim nrtoitn, v mest« aH Šiški kupim proti ta-kojfcnjcinvn plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oehoslovak«. 38638-20 Hišo pripravno za krojač«, mesarja, peka, zdravnika ali trgovca, na najprometnejši točki v prijavnem kraju ljiubl jamske periferije takoj prodam vsled odpotovamja Dopsse na ogla.«r*i oddel (k »J-uOra« pod »Sija.inn«. 38514-20 Novozldano vHo večs^anovamjsko, t mesto p-»xiwm. Ja.-r-rti so je pod: »Brez posredovaloa« na ogl. oddelek »Jutra«. 38381-30 Večjo hišo r L^nbljanr. z mesečnim donos-nm 4500 Din, usodno prodlijain.i msodno prodam. Nais-lov v oglasn-cm oddelku »Jutra«. 37389-20 Posestvo z ni.TK>gradom, aili stano-van.i^ko hišo kupim. Ponudbo iva podrnftniico Jut.ra v Mariboru pod šifro »Do 300.000«. Posredovalci iz-ključera! 36546-20 Vilo v Mariboru vredno 400.000 Din. zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe na po-drmaoBCO »Jutra« v Mariboru pod »Zamenjava«. 38&&4-20 Zemljišče 3 ha, njiva, tra.vn-ik vn gozd, v lepi im sol JI-and legi, s st.udencnm, po Din 1.50 n>2 proda Dro<»všck Ivam, Žlebe-Medvode. 38440-20 Lepo posestvo v bližini bazilike v Raj-hemburgo pr ostovol jno prodam. Poeee,bvo obstoji iz hiše s 4 sobami, 4 kletmi, hleva, komolca, rodovitnih njiv, trair-iik-OT in gozila, v skupni izimori 17 iobov. Prodam skupino ar! i na željo po parcelah. Interesenti naj se 10'as-e n« lien mesta pri g. Nikoli Merkl. Stolovmik št. 39 — pošta Rajhenburg. 3S476-20 Tristanovani. hišo tiidi itaro, v Ljiub'jani ali bližnifl oikolici kupim proti takoiisnjeimo plačil«. — Po-rmd.be z navedbo ceno na osiias. oddelek »Ju-tra« pod šifro ••»'1888«. 3«790-2O Parček) kraano loftečo, v bliižnnl cen-tTa po utfedmi oeni takoj pmdaim. Dofiiae i»a oglasni oddel«k »Juitra« pod šiifro »Ljubljana I«. 38780-20 Lepo posestvo 4 igrale xen»tje, 5 minrnt od kolodviora im farme eer-krve napadaj. Pojasnila da i« Cemjaorič, gnr. H j — Slov enake gorice. 38683-30 Družabnike ta večnadstropne hiSe ▼ Ljubljaini, z gotovim« od leolooo Dim naprej. »čem. — Bv-mtnelno prodam tudi poedSna st-a-novomiia. Pommdbe na o«rt. oddelek »Jutra« pod Šifro »TTgodrva lqga». 38602-20 Majhno posestMo v VffinJ Ljfbljarve ugodno rodam. — Poi«ve se na iou, TrtaSka ceeta St. 1/1 38806-20. Dvostanovanj. hI?o v Ljubljani ali okolici kupim "v cenil 00—186.000 Din Ponudbe na tiaslor: Am-brofič, Žlebi« M. H8, pošta Ribnica, Doltmjeko. 38818^0 Lepo novo vilo emomadetr., z vs^rm kom-fartom An 1B50m» vrta, v lepem in proimetmetn k.rah. Naslov v oglnsnom oddelku ».lu-t.ra«. 38788-31 Brezplačno stanovanje obstoječe ie velike sobe kuhinje in pritiklin, z razsvetljavo in kurjavo dobi »tarej&i zakonski par — najraje vpokojenec — pno ti maienrko.«tmi uslugi — pol ure od Tržič«. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38316-21 Enosob. stanovanje s priitikiinami, vodov od-om eliktriko in posebnim vljo-d"m oddam v Skrnbče-ri ulici št. 6 — pri Tivoli jm. 38500-23 Stanovanfe sobe, kabinete, kuhinje i-n pritiklin, v pedprirt.Iičj»j oddam za 400 Din' v Baragovi ulici 8. 389711-31 Trisob. stanovanje g pritiklmami, pripravno tudi pisa-rno, oddam z oktobrom. lstotam oddam k>ka! in skladišče Pomidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najem«. 38302-31 Štirisob. stanovanje z erkerjem in vsem komfortnim. lepo. oddam v novi Luok.ma.nn o vi hiši. To. i.7.ve se v pisarni dr. Lmk manna, Gradišče 5f. 4. 8874(7-31 Stanovanje cw»o.hno /vz. d^rosebno in sobo. v katero se laihko postavi štedilnik, oddam odraslim otebaim. Naslov v ogl. odd. »Jijtra-«. 38772-31 Stanovanje sobe in kuhinje s prifik'i-naimi. oddam v Ze. Siiški št. 033, Ko-soivo poj 'e. 38777-31 Stanovanje dvosobno, kabinet in prfi-kline, vi»ok.nprit-1ično, oddam za oktober. Cesta v Bočno d-ofeo 11. 3flT709-31 Stanovanje 2 s>ob in kuhi-riie oddam s d. oktobrom. Roiž.na dolina, cesta VT., št. 43. 36TO7-31 Stanovan'e s pritrklina-mi oddam za .200 Din na Ježici. T.e«ko.,-. šek. 357165-31 Štirisob. stanovanje s prfifcfkTimfliTr} in vrtom oddam v Kiižfitni kolodvora. Naslov r og'lasnem eddel. Jutra«. 38720-31 Stanovanje krasno, oddam za november mirni stranki. Ena ali dve soM. kuhinja in pritikline. Parket in elektrika. CTinoe. TržaSka c. 36. Poizve se: G-lince c. XTTT.. št. 6. 38707-31 Dvosob. stanovanje noro. oairketirano. =o'nčmo. s pritUdimam!, oddam za oktober. Poizvo se v Mizarski zadmigi, Glince Tli., St. 3. 38736-31 Trisob. stanovanfe za Din oddaim ob Dunajski eos+i. Hir-ti eosiilne Urbanček. Pomudbe na o«rl. o»ld. »Jutra« pod »S pri-tik.1ima.mfi,«. 38653-31 Stanovanfe 2 sob, kopalnice im pritiklin. ter za 1 ali 2 osebi opremljeno sobo n o v j h iS i po'og noTe tnaimva.'. remize takoj oddam. Naslon v os-lasnem oddelku »Jatra«. 36816-31 Dvosob. stanovanfe s kabinetom in kopalnico oddfim s ']. non-embrom. — Naslov v oglasnem oddelk« »J-u-tra«. ~ 3«7»2-31 Dvosob. stanovanfe s kuhinjo, v letoviškpm kra.iu pod Storžiičem r-i-dam za 400 Din ljubitelju vrta. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova vila«. 38634-21 Trisob. stanovanje viisokopri-tlično. komfortno, po 7.merni ceni oddam s 1. oktobrom v Mariborski ul. št, 21. 3««37-31 Dvosob. stanovanja za 350 Din oddam na G-lin-cah. Tržaška cesta št. 12. 38340-31 Enosob. stanovanje z TS?ani prilik! inami ta.koj oddam v *Zg. Šiški št. 194. 3S845-31 Pot k sreči in blagostanje n a j d e 5 • srečko drž. razr. loterije. — Kupi jo pravočasno pri Zadružni hranilnici r. z. t o. z. LJubljana. Sv. Petra e. 19 Stanovanja Vaaka beseda G0 par; M dajaaja mtvr» a* aa Kfce 8 Dfe. (31-*) Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritik-linami iščem 73 takoj ali pozneje Pooudbe na og^s. oddelek i»Jutra« pod šifro »Dve odrasli osebi«. 38648-21 'a Stanovanje dws ali trisobno, event. « kapailnico in vsemi pritakli-nam-; išče družina odraslih oseb v mestu ali bližnji periferiji. Ponudbe na -ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Opis in naivedba cene«. 38431-31/a Stanovanje S—9 sob in pritiklin, Iščem s 1. oktobrom v centru Ljubi jam-e. Vsa-mein tudi 2 skupni stanovanji navedenega obsega. Ponfidbe pod »CimiT>rej« na poaruž. Jutra v Mariboru. 38147-31/a Stanovanje 1-—2 sob s pritifcllinami — :ščwn 7,a takoj a-li pozneje. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna vdova«. 36730-3! a Enosob. stanovanje išče mlad zakonski par o-t-rok (državni nameščenec). takoj v mestu ali v bližini. Ponudbe na osi. odd. »J-iitra« pod značko »Z navedbo cene«. 35.770-2! a Dvosob. stanovanje s pritik-linami, v Šiški ali mestu išče s 1. novembrom učiteljska d.n«žima štirih odraslih čla.no-v. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sla.le-n in točen«. 38807-31/a Stanovanje eno- ali dvosobno 8 kuhinjo. iščem. Najraje v Šiški. Ponudbe z nevedbo cene na ogl odd. »Jutra-« pod »Stanovanje«. 3876*1-31 a Stanovanje sobe in kufiinje. blizu Tabora išče za november t tričlanska družina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »T-očno plačam«. 38S(M-31/a Zakonca brez otrok s čisitim pohištvom, iščeta stanova nje sobe in kuhin je Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Do 350 Di.n«. 38836-31 'a Solidna stranka išče stanovanje 2 prostornih ali 3 malih sob s pritiklinaml v mestu ali bližini mesta. Najemnina do 800 Din. Ponudbe r>od »Solidna stranka 6« na oglasni odd. »Jutra«. 38996-21a Dvosob. stanovanie j Opremljeno sobo < vsemi priitiiklnintinK tiče I oddam gospod« aH goepo- »Tarp-jši Balkonski par brez otrok. Ponudbe na ogla«, odd-elek »Jutra« pod šifro I »Samo pod Ljublj.« 38506-SB/a Stanovanje 4—6 sohoo s pralnico M. ■a 1. »ovenrber ieč-em. Pf«nmdix» z navedbo cene pod: »Tri odrasle osube« oglasni od stanovanje«. 38082-3!/a dičind na Sv. Petracesti 31. 38806-33 Na srtanovanie sprejmem oaz dan odsotno gosipodič/no. Saleodrovj 4, pritJičje, vraita 4. 38756-33 Oprem Heno sobo z 2 posteljama, evemttrelino z uporabo kuhinje ali vw> oskrbo, oddam. Naslon ogl. odd. »Jutra«. 3877-1-33 Komfortno sobo s prehrano oddam na Dunaju vfeokošolcii. Po;.a*m-!a: Miklošičeva c. 3f>. vrata 6. 38775-22 2 opremljeni sobi 9 posebnim vbodom oddam dvema stalnima urednikoma v b: i. ž. i no univerze. — Sa?!or v oglas. oddelku »Jutra«. 38779-213 Opremljeno sobico snažno. z eJ-pktT. in shrambo pooeni oddam s 1. oktobrom v HiraJmškj nI. 52. nasproti Pokopališke ul. 3o. Moste. 38771-23 Sobo za dve osebi t sredrao jneeta poceni oddam. Na/slov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 36869-23 Za posredovanje ženltev j« edina oblastveno 4o voljena ptearna »Fortoo*« Ljubljana VH. Točn-oe* ta) 875 Bfondinka Idi znanja z ioteiigentom, dok toir j-em ali sliono na-obraženim gomrtememom. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Moigna iueti-tia«. 387E9-34 Sobo Z 2 posteljama I diakretooot MjimčeD*. ceotm me&ta oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 38883-23 Separirano sobo e parketom Vn elektriko, evetrt. tudii s br»t>o, v sredina mest« oddam 9 osebama. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 38885-33 Opremljeno sobo čisto, s posebnim vbodom, sredini mesta oddam solidni m boljši o«ebi. Naslon pav« oglasni oddelek »Jutra«. 38872-33 . Grafolog LepO mesečno sobo razjasni življenje in zna čaj Gospodična 7-effi znanja z resnim infce-lj^remtoiim gospodiom. Dopis« pod »Osamljena« na oglasni oddelek »Jutra«. 3860E-24 Stanovanje Irafliinje in eobe, v mestu »li na periferija, t ceni do 2.V) r>i.n, iščem e 1. oktobrom ali kareje. Xas!ov t oglasmem oddelka »Jutra«. 39035-31/a Dijaške sobe Vsaka beseda SO far; n dajanj« n-iajora aH M Sifr« 8 Dia. (33) Dijaka spremeni po nizki ceni dobrd oskrbo. Naiflov po-ve o^asoi oddelek »Jutra«. 38504-32 Dijaka ■prevrnem na dobro donračo }ra,7*o im v prijavno sobo. Kaslov v oglasnem oddelku »J »ura«. 38833-22 Stanovanje s hrano Iščem za dijaka pri dobri, po možnosti nemško govoreči družini. Cenj. ponudbe na ogl. od'!. »Jutra« pod »Ljubljana, Poljanski okraj«-. 38855-22 Dijaka tr«tre- ali petošolra nprej-m-rrr na stanovanje z zajtrkom. Naslon pove o.jrla,s. ©ddetek »Jutra«. 38801-22 Dijaka pp-ejimem z ali br^r hrame v centru m^sta k di,'aku v l»;nno, sp-parirfiirio srrbo. — občeval™ jezik. — v ogla-s. nddelkn »Jutra«. 38922-32 Dijaka sprejmem na stan-ovanjp z t-i« oskrbo. a,Ii samo z zajtrkom. t Te.po im zračno f.r/nn v eejitru me-sta. Klavir ifti porn-nč pri uč ^n in. v otrlasnp-m ^ddplku »Jutra«. 38043-22 Lepo sobo b!wu nmiiiverze oddam z p«krbo dvmna j-ospodoma. Xa*liorv -v o-glasnem oddel. »Jutra«. 38706-23 2 !309podp(ični) (ipreimem v čfdino oprem-lipino soiHo no 130 TMti. Cesta v Rožno dolino lfl. 39630-28 Sobo colnftno im zračsno, s posebnim vbndiom — bliizn tramvaja oddam dnaku. Xa?-'orv T og^lasnem oddelku .»Jutra«. 38017--''' Sostanovalko boljšo ffospodičino, iščem aii oddam krasno sobo fi-nejšpmii gn^pnd-u /"^n^podfič-ni, event. dvema). Vioraša-ti: Jegličova 1. 38760-23 « pof^eib. vbodom h) elektriko takoii oddaim v Flo-rija-nska uiSoi štev. 12/1. 38873-33 Sobo s štedilnikom oddam. Naslon v osrloRnem odd eilkiu »Jutra«. S5ST76-28 Sobo nddam boljšemu po^podu. Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 38878-53 2 veliki sobi elesantoi. po želji i>prrm-ljwii, z -obodom s ?topnjic, cenrtrn mes^a teikoj oddam. Xa«lov poive osr^sni oddelek »Jutra«. 38908-23 Podajte dan lim m>«se« rojstva pod šifro »Grafolog« na oglasni oddelek Jutra. 38828- Neodvisen gospod snaoa jen, žoli e n a n j a z istotako go«pod-ič.uo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod inaoko »Resmo misleča«. 38870^24 Sobo CPmit.ru mesra oddam samo boljši gospodični s 1. oktobrom Naslov v o^las. odd. »Jutra«. 38782-23 Ooremljeno sobo 6 pospibrain vhodom, v eem-tru mpsta oddam. Naslov v oglaKi«n oddelk-a »Jut.ra«. 3S793-28 Več mesečnih sob mprpimlj-pmih, na Mirju oddam s 1. oktoibrom solidnim gospodom ali gospo-di-ona.m. Nae4«w poive o-gl. odd el ek »Jutra «. oST^-^S Prazno sobo T rapora.bo štedil-nika. elektriko in vodovodom takoj o d d a, m v Zeleni jami — Zvezna u-lir« |stanovaloa iprejmOTi v s-obo z elektriko im pros tirm vhodom Florijamski u3W št. lO^IT. Sobo oddam na Za'ošk; costi. — Poizve pe: Krakovska 11/43 divorišč«. 38905-28 Prazno sobo popolnoma separiramo im * elefe-tmiko oddam boljši osebi v KrržerviMški nJvM 8. 3890fl-33 Elegantno sobo z vso oskrbo, v vili oddam stalmemiu gospodu. Korenov« niliica št. 5 — pot v Rožno doli.no. 38306-23 Sobo 7 2 posteljama b'iizu g'aivnega kolodvora odd.šm. Naslov v oigl««nem oddelku »Juitra«. 38967-33 Sostanovalko z VSo oskrbo sprejmem p" ugodni e eni k diom ači hčerki na Starem t-rgni. Na slov pove oglasni oddeilek »Jutra«. 38M1-38 Dušica! Določi svidenje, k-er ne morem več v^trajaiti! 38ftV2-24 Gospod v najlepši dobi, nesrečen v zakonu želi znanja z boljšo damo iste usode. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Diskretno«. • 39<5i5-24 Ženit ve Vaaka baMda S ktn pa I Dim. (V) Tri vofčfe psičke čSete pasme, 6 tednov »tare, zoio pooeoi prodam aa Iaa.neki cee(i štev. 97. 38^90-57 Spanjela . mladega psička kupim. Ponudbe pod »španijel« na ogL odd. »Jutra« 33988-27 Obrt Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova ali 13 Šifro pa 5 Din. f301 Čevlje, škornje »Krom« gojizerce, smučk« in raanovrstina popravila, dobro blaigo ter zmerne cen« pri I. Huderle, Ljubljana, Strossiinayerjwa 4 (vhod s Poljanske ceste). 38810-30 Posteljne mreže vseh velikosti izdeluje najcemej« Andkmc, Ko-m enakega ud iea šterv. 34. Dostava breziplačma. 38083-30 Nagrobne spominske stike na porcelan vžgaine, izdelane po vsaki fotioisrafrji, naročajte ori Kun« Franc, fotograf, Ljarbljana, VVol-fov« ul. 6. — Zahteva.jite cenik. 37766-30 Gospod 38 k* star, v dobri pori. oiji, želi poročiti simpa tičrno in kiteligentnio gospod ion o, staro do 35 let, ki po mogočnosti poseduj« nekaj premoženja. Dopise s sliko, katero vrnem, na o>glas. oddolek »Jutra-« pod šifro »Svoj« ognjišče«. — Diakrecdja zajamčena. 38535-25 Mlad obrtnik s hišo in lepim posestvom v ban. zdrovilišču želi družico do 38 let staro s 100.000 do 200.000 Din. — Hranilna knjižica zadostuje. Ponudibe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Mirna bodočnost«. Diskrecija zajamčena. Slike se vrnejo. 38736-26 Sobo Držav, uslužbenec vdovec, poseshnik biše, x odraslimi otrooi, želi poročiti gospodično ali vdovo »ta.ro d-o 40 let. z imetjem. Dopise na podr. »Juitra.« v Noivenn mestu pod »Zivestoba«. 38669-25 Veliko prazno sobo lepo opremijpno, oddam » Dva dijaka (inji) poreimem v vs*\ oskrbo. — Naslov v oglasnem oddeilkn »Jutra«. 38984-32 Visokošolko bo'^p rodibinp. sprejmem v prvovrstno o=»krbo v cemrn ni«ta. Naslov v oglasnpm oddelku »Juitra«. 38997-32 Sobo odda Vwii tMvnda aa dajanj* aa »tira t Dfa. » p«; tU (23) pose'bn;m vbodom, prt-praivno za kakega obrt.n'ka, oddam. lstotam sprejmem več abonentov n« dobro domačo hrano. Po želji dnimaijska knhm;a. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38786-23 Srečo kupiš » večko drž. r«zr. lot«-rije Srečke novega kola jo dospele jib dobite t ?adružni hranilnici r. z. i o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Prazno sobo oddam na Sv. Pet,rs ceptf št. 71. 38969-23 1. oktobrom 1 ali 2 osekama v Židovski uiiei »t. 6-38990-28 Elegantno soho veliko, s kopalnico oddaim n-a Mi.kiošič.pnH Pesti. Naslov poive o-glasmi odd p*lek ►Jutira«. 3901S-r28 Majhno sobico oddam v c.pmitru mesta. Na-srov pove oglasni oddo'pk •Jutra«. 38901-23 Solv> s šted'"njko.«i v sirpidii mesta oddam. Naslov pove oglaenii oddelek »Jutra«. 38993-28 Halo gospodične in v<}ove! Dobro siitiuiiran tjrgorec v Dalmaciji, Slovenec, dobro-dušneiga značaja, se fctn. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Jadro«. 38865-26 Vdovecrobrtnik žpli v svrbo ženiit.vp zrta-rsja z vdovo na deželi, ki ima lastno ftta.nove.ti"p. — Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Mirni d-om«. 38448-25 Zračno sobo . v j p prostiiim vbodom in Sobo S štedilnikom w»ora.ho konalnio-e oddam nddflm na Kodeljevem. — tiik cemtra. Nasl-ov v ogles. Solnčno sobo oprem.! jeno, separirano im parketirano. z majhnim šte-dil ni kom ter vod o vodom. oddam brez postrežbe sa mo učiteljici ali uradnici v vil; pod Rožnikom. Naslov pov« oglasni oddelek »J litra«. 38397-23 Veliko zračno sobo fisto in lepo opremlj-eno za 2 osebi. = parketom i:n e'pkt.riko odda B e s t e r, Breg 14/n. 38574-23 Prazno sobico »vet'o, B 7»osehnim vhodom in elektriko za 23^ ] Din odd-am na Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38483-23 Prazno sobo trairto in čisto, oddam v centru m»sta boljši in solidni os "bi, tudi za pisarno Naslov v oglasnPm oddelku »Jutra«. 38496-23 Gospodično »pre.mpm v dobro oskrbo. Cena traka. Naslon v ogl. odd. »J-Uitra«. 38740-23 Veliko prazno sobo oddam blizu Drame z« 5 marcev. Naslov v -oe-las. odd. »Jutra«. 38742-33 Onremlieno sobo e -poselvi-m vhodom, elek-triko, parkpfom ter npor« bo kopalnice, pranjom perila in za.-.trkf, m, oddam dvema gospodičnama ali zakonskemu paru. lstotam oddrt-m pra7^io soKo z uir>o-rabo kot zsiraj. Po:flsnila v trgovini Ivan Jelačin — Napoleonov trg Naslov »Jutra«. v oglas. oddelikn 38654-28 Opremljeno sobo z elektriko, parketom, zajtrkom im postrežbo, event. z upora/bo kuhinj« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38817-33 Ooremljeno sobo e souporabo kopalnic«, v strogem centru oddam s L oktobrom boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddielku »Jutra«. 38820-28 Sostanovalca solidnega, tudi vpokojenca sprejmem. Po-nudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samska«. 388111-33 Svetlo sobo pa.rket.irano, opremljeno ali prašno takoj oddam boljšemu gospodu ali gospo-dični v vfe.oke.rn pritličju na Zri.njskega cesti št. 7. drnga vrata desno. 38807-23 Sostanovalko fci je ves dan odsotna, I sprejmem v snažno sobo. Ogleda se v nedeljo Križanska ulica št. 9, levo. vrata 6. 38823-23| Lepo sobo z elektr. ra-zsve+liavo fa separatnim vhodom poceni oddam. Na Kodeljevo 13 — t.ri minute od tramvajske nostaje pri Leonišču. 38357-23 oddelku »Jutra«. 38948-33 Lepo sobo s posebnim vbodom oddam s 1. oktioibrom v centru me«ta. Naslov v oelasnem odd. »Jutira«. 38933-33 Sobe išče Vsaka beseda aa 4ajaaj« aa tih* 1 Dia. S Sobo x dobro domačo brano in vso oskrbo išče gospod. Natančne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr-o ►Osemsto dinarjev«. 38548-33/a Gospodična išče v centru m.esta opremljeno sobo z vbodom iz stopnji«. Evemt. vraime tm-di prazno soibo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Onter«. 38800-23/a Sobo opremi j eno ali praz.no, e posebnim vbodom, iščem. Ponudbe g ceno n« oglasni oddelek »Juitra< pod šifro »Mesto ni pogoj«. 38864-S3/a Dva akademika iščeta sobo s posebnim vbodom in upora.bo klavirja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod šifro »Akademik«. 38879-33/a Sobo s štedilnikom Leoo rtamsJko sobo I i&6em la. takoj. Ponudbe Vdovec 56 let sta.r tova.rmiiški de-Taviec, želi poročiti žensko, ki ima neka;j gotovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prihodnja dobra pen.zija« 38575-25 Lekarnar 40 let star, neoženjen, lastnik hiše in lekarne, želi spoznati v svrho že-nitve fino inteligentno damo, staro 25 do 35 let, s primernim premo ženjem. Diskrecija strogo zajamčena. Neano-nimna pisma s potrebnimi podatki ln sliko, ki se takoj vrne, je nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro: »Dravska banovina, mesto«. 344?7-25 Gostilničar išče za skupno gospodarstvo samostojno žensko, starost 35 do 50 let z gotovino 15.000 Din. Ločenke niso izključene. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra«, Maribor, pod »15.000«. 38966-25 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; (lajanj« naslova ali šifro pa 3 Din. (28) Gospodična ki je večraj v soboto ob 15.30 v slaščičarni Novotny vzela damski dežnik, naj ga takoj vrne v slaščičarni, sicer se bo proti njej postopalo, ker so na razpolago priče. 38973-28 9 souporabo kopalnice oddam v sredini m»sta. Na-3&T38-93 I "'""v nove oglasni oddelek »Jutra«. 38829-33 Oorem"eno sobo oddam holiSi gospodični s IS. nkt^hr-on, v Trdinov; nI., visoko pritličje, vogal Dunajska oesta 38. 38746-23 Sostanovalko pprejimem v lepo zračno sobo s centralno kurjavo. C-eoa zmerna. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 38750-23 Solnčno sobo opremljamo, oddam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 38743-23 Sobo lepo opremljeno in »oinčmo z 1 ali 2 posteljama oddam na Mir ju. Bogišičevs trH-ca 4. vi«oko pritličje. Ob Rimskem zidu. 38670-23 Onremlieno sobico brp-z pprila, v podnritličju oddam s 1. oktobrom v Mariborski ulici št«v. 2>1. 38806-23 Gospodično kot s.of+anova.lko sproim-pm v Ipipo sobo v Flori iaosk' ulici št. 17/1. 3S=M6-23 Gosnoda kot- sostanovalca spreiimem k m'ademu nTsdnilfcu v pri-;azno sobo in na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntri na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Štedilnik«. 38900-23/a Sobo s seipanartmim vbodom im elfflctriko iščem za ta.koj. Prijaviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljši gospod«. 30020-23/a Dopisi Leno prazno soV> v cenim mest« * 1. oktobrom oddam bo't?! jonski. Naslov v oglasnem oddetk-n »Jutra*. 38865-23 Uradnica Samotna, želi gospoda v ®vrbo perfektmega Bnamja v n.emš6imi. Ni začetnica. -Na-I prada po dogovoru. Prednost ima simpatičen, 30 do 35-letmi, samski uradnik I. »K H. kategorije v, ali Majhna aktovka (torbica) z raznimi predmeti se je izgubila 6. septembra od Ljubljane do škofje Loke. Pošten najditelj, ki Jo je našel ali v škof j i Loki ali v vlaku, se prosi, da vrne vsaj tozadevne dokumente (potni list ln indeks) in sicer vratarju ljubljanske univerze. 38835-28 afca fteaeda » «>* ■a Ufra pa * Pta. (*I) f Psico volčje pasme dobro čuvarioo, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38753-27 Psa volčjaka Sieiliokrvinega, radi pomanj-blimi Maribora. Nemško po- I kanja prostora poceni pro da Kofol Iivan. Moste, Pokopališka cesta 3 (restav- nmdlbo »Jutra- »Iastniktoir«. poslati podružnici Mariboru pod 38968-24 1 racija Ralme). 3888i-27 S 15.000 Din lahko takoj prevzamete vpeljano podjetje z lahko in sijajno eksistenco. Prodaja zaradi nastalih razmer. Mešetarli. radovedneži izključeni. Informacije daje: Knez. Ljubljana. Gosposvetska cesta 14/1., dvorišče. 38917-30 Pisalni stroj znamke Adler, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ogled mogoč ob delavnikih od 14. do 15, Beethovnova 4, podpritličje, levo. 38898-29 Šivalni stroj Dtirkopp. nov, zaradi bolezni odam tistemu, kdor se zaveže plačevati nadaljnje obroke, že plačanih 500 Din ne zahtevam nazaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »5 let ga rancije«. 38958-29 Elektromotor brezhiben. 4—5 k. s. za vrti'™ tok kmpim. — Ponudbe pod »Elpiktrom.ot.o-r na oglasni oddelek »Jutra 38960-39 Mizarsfke stroje prodam ali pa zamen;a.m za hs. Stroji "»o malo rabljeni. Naslov pove oglasni odde-Idk »Jutra«. 3S&9-29 Primm Vsaka boseda 1 Dm: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (33) Lepe orehe štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po 15 Din razpošilja Josip Verstovšek, Brežice. 38579-33 Popravila sprejema v točno izvrševani« po ina :modern p jših oblikah modni salon Stuchlv-M-aške v Ljubljani. Fidov-ska. 39017-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali sa šifro pa 5 Din. (31) Antikvariat »Tizian« otrvorjen v Ljubljarti, Sv. Petra cesta št. 4, naproti hotela »Soča«. Prijatelji starinskih uimetoio s« vabijo. 38604-31 Šivilja Mar. Usenik nae.nan.ja cenj. občinstvu, da se je preselila iiz Kri-žeiviniške ulice 14 v Fiori-jans.ko ulico št. 3. i.n se za nadalj« na^topleje priporoča 38816-3il Srečo kupiš § srečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola »o dospele ia jih dobite v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel gostilno pri »Kovaču«. Dobijo se dobra štajerska in dolenjska vina. dobra kuh!nja. — Sprejemajo se abonenti po ugodni ceni. Dobro in ceneno prenočišče! — Na obilen obisk vabi go-stinlčar Som, Gostilna Franci Ia, Kolodvorska ulica 27. 3893S-31 Vsaka beseda 1 Ds-n. ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (S2) Novo kislo zelje prvovrstno rezano in cele glave za sarm o i sodčkih v vsaki množi ni dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodeljevo št. 10, Ljubljana. — Telefon 25-91. 299-33 Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter Šetina — Radeče - Zidani most. 236-33 Jedilni kostanj štajerski, lep in izbran, začnem Tanpošil jati zač-et-kom okitobra po najnižji dnevni ceni, proti povzetju železniška postaja Toljča-ne. Jožef Korošec, Sveča, pošta Majšperg. 38709-33 Sladkega sena vsako množin o, si morete nahaiviti. Al. Lakner, Planina pri Ra k piku. 378(V>-.>3 Gostilničarjem posestnikom hotelov in restavracij naznanjam, da imam v zalogi še nekaj prav dobrega na vseh dosedanjih vinskih razstavah priznanega vina Haložana po 3.50 do 5 Din franko Poljčane ali Ptuj. Janko Žunko-vič, šolski upravitelj v p.; posestnik in župan Naraplje p. Majšperg. 34798-33 Fižol cipro, koks, krompir, čebulo in druge deželna pridelke, franko vagon nakladalna postaja kupi Nshavllalna zadruga usl. drž. žel. Ljubljana. Reflektira se samo na ponudbe z navedbo cene ln količine blaca. 38907-33 Vitafca Dnseda 1 Dui. ia dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (»4^ Avtobus »Opel« rabljen, bo dme 17. oktobra 1936 ob 16. uri potom občime Fara pri Kočevju, na javni dražbi prodan. I/zklicma cona 10.000 Din. 38581-32 Razprodaja Dne 26. in 27. t. m. bo v javnih skladiščih v Ljubljani, Dunajska cesta prodajalo od 14. do 18. ure sledeče blago: razne slike, okvirji za slike, mize, stoli, kuhinjska kredenca in omara, šivalni stroj, zo-fa, starin, orožje, stena za obešanje orožja, raz ni kipi, omare z orodjem, kotel za kuhanje perila, otroški voziček, kurniki za kokoši in več sto komadov naravoslov nih in drugih knlig. 38866-32 Stroji Vsaka ttba&l* l Din. ! za -Vajanje nasJova il; J za Šifro t* Din (29 DKW motor 360 cm', model 30, v brezhibnem stani« zelo poceni proda V. Sitar, Jesenice. 38366-29 Dieselmotor 20 Ks dobrem s ta,n ju, po zelo u.godni ceni proda inženjer ska pi?a.Tma »Uniitas«, še-leuburgova ulica štev. 7/1. Posredovalnica za rabljene stnoj«. Lastno komisiisko skladišče. 38703-29 Motor 10 Ks. na sesalni plin ali pa bencin dobro ohranjen, obratiozmožen. kupim Po-nudfee na »Elektrarno Ruše«. 38360-29 Elektromotor malo rabljem, zma.mike Franz Piohler & Co.. 380 Voilt, 12 amp., 7.5 HP, 1 elektro-števec, 3 fazni. 320 Volt, prodam. Tstotam naprodaj 1.50 m visoka žedezna peč. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 38748-29 2 Dle^lna stroja 8/60 in 8/70 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38613-29 CevlJ. šivalni sitroj prodam aM zamenjam za raizino Maeo (krommir, vino ali sadfpivop). NasJov: TVfroviina Karlovšek T/oro. Celj«. 387:15-30 5—8000 kg grozdja boljše vrste, iiz Bojjrika, naiprodaj. Naslov: Zeleni gaj, Smiairjeta, Dolom isko. Jabclke za prešanje Z3čpmši 23. septembra 19:52 nakupujem im nat-ovorim vsaki dan vsako množino kislih, zdravih jabolk za jabolčnik. Zadinje oferte pod »Eksport jabolk za jabolčnik« na oglasni od-delek »Jutra«. 37893-^4 Gorenjsko sadje jabolka, hruške, zdrave, plemenite, nudim vsako količino. Weber, Ljubljana. Prečna 8. 3889C-34 ..hi beseda 1 Di n. [ ia dajanje naslova ali j ia 5:fro m 5 Din. f35x j Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Woifova ulica 3 Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuj* Rafinerija aragti. kovin. Ljubljana. Ilirska jlica 36. vhod ij Vidov lanske ceste, pri gostiln' M ižina. 70 263 Vsake vrst« ZLATO n SREBRO kupuje F. Čuden, Prešernova 1 POZOR! Kdor si hoče poceni nabaviti pohištvo naj si pred rakupom ogleda zalogo pohištva gospodarske zadruge ljubljanskih mizarjev, Vegova ulica 6. Pleskana spalnica od Din 1900.— naprej, šperana spalnica, polirana, od Din 5000.— naprej. Kuhinja bela, emajlirana, od Din 900.— naprej, kakor tudi najfinejše spalnice, jedilnice, gosposke sobe in razni tapetniški izdelki po najnižji ceni. 11718 MOSU- IN • DECJE " B L E K E S 2 < F cl S s < Z Š > 8 Glasovi iz Kočevske O. LAM M A BI B©P Dar bsžp v pravem pomenu besede je za mnoge pokrajine vzhoda 1IŽOL SOJA. Že sam na sebi je zelo slasten, delajo iz njega tudi okusen in tečen kruh ter olje, znajo pa ga pripraviti tudi tako, da ima okus po mesu. To je na Daljnem vzhodu. Toda če to božan-stveno rastlino presadite .na naša tla, prične hirati in se posuši. Prav tako je tudi z reklamo! Kar se je mogoče obneslo v tujini, nima pri nas ugodnih tal. Vsak narod namreč ima svoje šege in navade, pa tudi posebnosti, ki izhajajo iz duše, ki je samo njemu lastna. Zato bo imel uspeh samo dotični, ki bo tudi svoji reklami dal obliko, ki popolnoma odgovarja duši in mišljenju kupca. Preden sorite napako, ki Vas velja mnogo denarja, se pogovorite o reklami s tvrdko 11697 (FUhlam tfl&imarv reklamno podiel|94 Ljublianaflledališka ui.8 TQl9f.2o7o. nBMBaBBBBBBHBBSBSI v Mariboru izrekam najprisrčnejšo zahvalo za hitro in kulantno izplačilo podpore po smrti g. Srečka Majcena in priporočam to prekoristno društvo vsakomur. 11727 Maribor, 24. septembra 1932 Jesipista Scrssc. in trenchcoate dobite po najnižjih dnevnih cenah. Moderna izdelava od prvovrstnih ši-vilij in krojačev. Izdelujemo tudi po meri. I. TOMŠIČ Sv. Petra cesta štev. 33. 11696 cttenad&iropsio vi£o ob državni cesti pri Celju PRODAM po zelo ugodni ceni. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 11638 Vseh vrst športni čevlji na zalogi in izdeluje po meri staroznana tvrdka ZALOKAR Mestsal trg štev. 19. m i Pot k sreči rn blagostanje najdeš s srečko drž. razr. loterije. — Kupi jo pravočasno pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Ražiii> f* Vsaka t>u»eda 1 Din: ia dajanje naslova tli ; za Šifro pa 5 Din. (37" t -i. _ 1 Usmiljena srca prosi mlada priprosta gospodična, osamljena in revnega stanu, popolnoma slepa, ki si želi priučiti Igranja koncertnih citer. Ker pa nima denarnih srdestev ter lastne strehe, prosi ponižno usmiljena srca za denarno podporo ali obrabljene citre, s katerimi bi si mogla nekoliko služiti skromni kruh. — Darove naj se blagovolilo poslati na ogl. odd. »Jutra«. — Usmillenlm srcam se *a prejete darove že vnaprej zahvaljujem! 34644 POPRAVILA SE SPREJEMAJO! 11573 Vse šolske keflge m ima v zalogi Tiskovsse Zadrege, Maribor, Ale&sssidrova cesta št. 13. v Mariboru mi je po smrti moje mame gospe Antonije Hanžel izplačala pripadajočo podporo točno, tako da ' se temu društvu najlepše zahvaljujem in ga priporočam vsakemu v takojšen pristop. 11728 Maribor, 24. septembra 1932. Zvonka Marims. Naše mesto je v zadnjem času, kar sa tiče kulturnega življenja, malo oživele. Po .c po uspelem koncertu, ki sta ga priredila v korist pogorelcem vasi Onek operni pevec g. H. SJchuster in koncertna pevka ga. dr. Rothel-Nostris, so kočevski akademiki, organizirani v jugoslovenskem akademskem društvu, dali svojo prvo jesensko predstavo, m sicer Cankarjeve »Hlapce;:. Režiral je g. prof. J. šeško. Vse uloge so bile zelo dobro zasedene in so igralci pokazali, da zmorejo mnogo več kot navadni diletanti. Akademiki so igrali pred poino dverano hotela »Trst«. Kočevsko občinstvo je akademikom hvaležno za lep, užitka poln večer. Kmalu za »Hlapci« so igrali člani krajevne skupine »Kulturbunda« Fodorievo komedijo »Revna kakor cerkvena miš«. Režijo je vodil akademik E. Ro. thsl. Tudi ta predstava je bila močno obiskana. Kakor smo čuli, pripravlja tudi kočevski Sokol v kratkem gledališko predstavo. Tako se bomo Kočevci vendarle malo prebudili iz svojega mrtvila. Zadeva elektrifikacije našega mesta in cele Kočevske še ni rešena. Kakcr smo lani poročali. je kočevska mestna občina sklenila s kranjskimi deželnimi elektrarnami vzajemno pogodbo, po kateri se zavežejo KDE, da oskrbijo naše mesto z elektriko najkasneje do 1. oktobra 1932. Ker je gospe darska kriza občutno zadela tudi banovinsko elektrifikacijsko podjetje, je bilo jasno, da bomo morali Kočevci za sedaj lepo potrpeti ob naši brljavi luči. Da pa se pogodba, ki jo je sklenila mestna t bčina s KDE, že izvaja, pa nam svedoči prevzem vodstva naše dosedanje mestne elektrarne in vodarne od strani banovine. S 1. oktobrom t. 1. preide celo omrežje :n vse električne javne naprave v last KDE. Dcsedanji vodja elektrarne g. Stanko Ora-žem ostane in ga prevzame s 1. oktobrom banovina. KDE pa prevzamejo cbenem v najem tudi vsa poslopja elektrarne. Te dni odhajata iz našega mesta živi-nozdravnik g. Maks šribar in profesor g. Ivan Polovič. G. šribar si je pridobil tekom svojega kratkega bivanja v kočevskem srezu neminljive zasluge na povzdi-gi živinoreje. Bil je delaven in aktiven član kočevskega Sokola Glasbenega društva in prvi tajnik sreske organizacije JRKD. Kočevje in ves srez ga bo ohranil v trajnem spominu, želimo mu na noeora mestu v Celju mnogo sreče! G. profesor Polovič odhaja v Ljubljano ravno v času, ko je v družbi svojih častilcev prazneval 25-letnico svojega šolovanja na kočevski državni realni gimnaziji. Premeščen je po svoji prošnji na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Tudi g. prof. Poloviča bo Kočevje, s katerim je preživel četrt-steletja v veselih in žalostnih urah. cežko pogrešilo. Težko ga bo zlasti pogrešalo dijaštvo, ki je g. profesorja visoko spoštovalo in cenilo. Iz ribniške doline prihajajo še vedno vznemirljive vesti o vlomih in tatvinah. Vidi se, da krade po teh vaseh organizirana roparska tolpa, ki napada privatno lastnino mirnih Ribničanov in Kočevarjcv. Pretekli ponedeljek so vdrli roparji podnevi v vasi Rakitnici v hišo posestnika Antona Mrharja. Ukradli so mu iz predalov dve srebrni uri, brskali so po miz-nicah za denarjem, potem pa neznanokam izginili. Še isti dan so vdrli tudi popoldne v bajto A*itona Zobca sredi Dolenje vasi in iz skrinje pobrali okrog 100 LMn. To je sedaj pri Zobcu že druga tatvina. Sedaj živimo sredi najhujšega poljskega dela. Ljudje delajo po polju in puščajo pri hišah samo otroke. Za".o se vlomilci lahko splazijo neopaženo v hišo in pokradejo, kar jim pride pod roko Ljudje so zaradi zadnjih ropov in vlomov, zlasti zaradi silovitega roparskega napada nad starkama Marijo Lovšinovo in Ano Mrharjevo na Obrhu prestrašeni in postavljajo ponoči po vseh vaseh straže. Kakor smo izvedeli iz Borovca na Kočevskem, so se prei nedavnim časom tudi tam pojavili vlomilci in v eni noči »obiskali« štiri posestnike, katerim so pobrali obleko in hrano. Najbrž gre tu za isto vlomilsko bando, ki mora imeti svoje skrivališče v kočevskih hribih. Na kočevski realni gimnaziji se je letos vpisalo 292 učencev. Zaznamovati je močan dotrk iz Kočevske same. Kočevski kmet je začel svoje otroke študirati in ker mu je kočevska gimnazija v tej krizi mnogo bližja kakor celovška, napoti svojo nadebudno mladež v Kočevje, kjer podpira kočevske nemške dijake Unterstiizur.gsve-rein. V prvi razred se je vpisalo v tem letu 68 učencev in učenk. Pouk na gimnaziji še sedaj ni normalen, ker manjka na zavodu najmanj pet učnih moči. Naš sadni trg je letošnjo jesen dobro založen s sadjem. Celo Belokrajinci in Metlike in Maverla pripeljejo k nam naprodaj grozdje in breskve. Kostelci prira-šajo na trg hruške in slive, katere pridne gospodinje vkuhavaio za zimo in pomlad. Zadnje dni smo dobili dež. Poznavalci vremena trdijo, da so s tem pri kraju lepi dnevi in se bo Kočevska ovila v tisto znano jesensko meglo in puščobo. Z dežjem pa je tudi konec suše, ki je dosedaj morila našega kmeta. Dumurun Tako se piše kr-aliica pariških mane-kink. ženska orientalske očarljivo*ti, ki pa je rodom — Angležinja! Z dekliškim imenom se je pisala Vera Ashbv. njen oee je Hi! starinar. ki je prišel zaradi gospodarske krize ob vse imetje. Naključje je hotelo, da se je taoas ponudila niegovi hčeri služba manekina v trgovini LucMle. kjer je kmalu napredovali do vodilnega mesta, pri čemer na ie seveda morala odbiti marsikaterega »oblefača«-. ker se ie pokazalo, da se re strinja z niegovimi nazori o morali in sirenam. Vendar je našla končno moškega, ki mu je nostala ž-erna To ie Tvl zdravnik dr. Papa da ki. ki ie izvršM samomor zaTadi neozdravljive bolezni. Po niego-vi mirti ie Sumil run vzeli drugega mo"a ki ni nihče drugi, kakor francoski s'ikar Marcel Pon-cin. znana nrikazen v Latinski četrti Vzela ga je samo iz ljubezni, kaiti Poncin je siromak in ne zaslugi niti za vsakdanji kmh. zaradi česar zavisi nie^Ovo življenje od nienega zaslužka, ki ie hvalahogu dovolj izdaten, da lahko preživi dva loveka. »Pot miTrit cjpnnfe« ^»tr^lrPT*! Na dan prve obletnice zavzetja Mukde-na je izdala kitai«ka vlada odredbo da imajo prehiti vsi Kitaici pet minut v »sle-notidil že na prvi mah; skrbelo ga je, kako naj ga pripravi do tega, da bo govoril, zakaj strah ni imel očividno nikalke moči do njega. In glej, zdaj mu je Saetta sam prihajal naproti. Takoj je spoznal, da je imela starega razbojnika nekakšna blaznost. Uganil je, da more vsaka najmanjša neprevidna besedica pogasiti ta ogenj — in potem ne bi zvedel ničesar! Zato je utihnil in mirno čakal, kaj mu pove. Saetta je govoril z nezaslišano strastjo, kakor da bi hotel pripraviti Pardaillana ob pamet in ga s tem prisiliti, da mu zada smrtni udarec, ki si ga je tako goreče želel. »Do sina vam je? Jaz sem tisti, ki ga je vzgajal malone osemnajst let... Storil sem ga razbojnika — takega razbojnika, da mu ni primere! Jehana Hrabrega ga imenujejo... Hotel sem, da hi poginil na morišču, od krvnikove roke, tako, kakor je morala nekoč Po volji njegove matere umreti moja hči Paolina... Razumete?... In zdaj: ako hočete videti svojega sina, pojdite na montmartrsko morišče... Brskajte med kadečirra se razvalinami... iščite *ned ožganimi kostmi... morda boste našli ostanke svojega .. Dokončati ni utegnil. Pardaillanova železna rdka ga je že držala za grlo. »To si storil, podla duša?« je s strašnim glasom zakričal vitez. »Govori!... Ponovi!... Praviš, da je moj sin ...« »Pokopan pod razvalinami montmartrskega morišča!« se je s poslednjim kljubovalnim naporom zarezal Saetta. Pardaillan ga je mahoma vzdignil v zrak in ga zavihtil. Saetta .je čutil, da je prišla njegova zadnja ura. »Bolje je takoj pogrniti!« je pomislil. »Kaj mi pa še pomeni življenje?« A vendar je iz nagona zatisnil oči. Toda že ga je Pardaillan trdo postarvil na tla in kriknil z glasom, tresočim se od neutolažljivega gneva: »Idi! Niti toliko nisi vreden, da bi ti stri glavo... Spravi se!« Pardaillanu je gorel tak plamen v očeh, da se je zdel Saetti kakor vtelešenje nebeške kazni. In dasii se ni bal, ko je visel v mogočnih rokah svojega strašnega nasprotnika, in si je celo sam že- lel smrti, je vendar začutil, kafco ga obhaja praznoverna groza. Z brezumnim tuljenjem se je spustil v beg, kriveč se v dve gube m mrmraje molitvice, kolikor jih je še pomnil. Pardaillan ga ni več pogledal. Obrnil se je in naglo krenil po poti, ki je vodila proti morišču, misleč si: »Morda se je pa vendarle zlagal — kdo ve?...« 15. Izmed štiridesetorice najetih razbojnikov, ki jih je bil Concind pripeljal na Montmartre, ni bilo nobenega več na mestu. Kakih petnajst jih je bilo ubitih, pet aH šest jih je bilo po čudežnei naključju ušlo razstrelbi in v grozi pobegnilo, ostali so bili pa zaradi težjih in lažjih ran nesposobni za boj. Florentinec je imel zdaj samo še svoje tri plemiče, ki so bih samo neznatno odrti in obtolčeni. Čeprav ie bilo očividno, da mora biti Jehan Hrabri pokopan pod razvalinami, se je Concini vendar šele. zvečer odločil, da zapusti pozorišče. Ubral je pot, ki je vodi'a na desno. To je bilo baš v trenutku, ko je z leve prihajal Pardaillan. Mračen in zamišljen je stopal Concini na čelu svojih plemiče v. Ko so se bližali križu, so srečali človeka z obvezano glavo. Bil je prav tisti, ki smo ga videli skritega za živo mejo, v trenutku, ko je Pardaillan privedel Bertillo in Perretto domov. »Oho, Saint-Julien,« je rekel eden izmed trojice, »malce pomo prihajaš!« Saint-Julien, zakaj bil je on, je čudno vznemirjeno vzkliknil: »Ali razbojnik na prijet?« »Mrtev je!« je rekel Concini bolj žalostno nego veselo. »Prekleto!« se je zapenil Saint-Julien. »Več ko štirideset vas je bilo... Ali ga niste mogli prijeti živega?« »Tebi je lahko govoriti,« je suho odvrnil Longval. »Štirideset nas je bilo, praviš? Preštej nas, koliko nas je zdaj.« »Če je sploh še kaj čudnega na svetu,« je pritegnil Roquetaille, »teda.i se čudim temu, da smo mi trije živi. Ali ne, vaša svetlost?« Concini je pokimal. »Oh,« se je zavzel Saint-JtiHen, »aH je bilo tako hudo? Ta človek je moral imeti res vraga v sebi!« Concini in njegovi trije opričniki so molče zaškrtali z zobmi. »In jaz sem se bil zaklel, da pogoltnem njegovo srce!« je divje vzkliknil Saint-Julien. J SANj{ so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in eks-traktGv zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatmske tablete za htsjšanje odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, čre-vah, ledvicah itd. Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku. 11657 Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leto za 8 do 14 kg. Slatmske tablete za hnjšanje dobite v-vseh lekarnah, in sicer doza s 100 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—, kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: LEKARNA MR. L. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Sla-tinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. spedjalsia instalacija 11587 LJUBLJANA, Ambrožev Cene zmerne SPLOŠNO KLEPARSTVO »Conco« izolacije za dravsko banovino štev. Telefon štev. 31—46 Delo najsolidnejše. k iz Pri voza štev. 10 na 11626 9 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoj® realltetno pisarno Stari trg št. 11 a ter se cenjenemu občinstvu priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Franc Vldeniš, takega pa še ne m v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. — Zaradi opustitve moške konfekcije POPOLNA RAZPRODAJA na Dunajski cesti štev. 7. 324 Obleke iz trpežnega štofa že od Din 180.— naprej itd. — Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le, dokler traja zaloga. JOSIP IVANcIČ razmetavaj denarja! Ploščice za stensko oblogo in štedilnike so sedaj najcenejše pri: GRADBENI IN KERAMIČNI MATERIJA L LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 15. Telefon štev. 2037. 1. brušenje valjev (zylinderschleif en) S® glajenje valjev (honen) 3. „$tmd*ira!" bati 4» Tip Simdnral v današnjih zlitinah iz lahkih kovin iz sive litine (lito železo) 5« „§imdi£ral" batni obročki posnemalni obročki za olje ventili svorniki ojnične puše školjke za ležaje obloge za zavore Zdelavanje brazd v valjih, obnova ventil- nih sedežev. Brušenje ročičnih gredi (kurbelwellenschlei-fen). glajenje ročičnih gredi (Lappen). gamiziranje ležajnih Školjk z vlivanjem — vbrizganjem vdevanje teči v valje popravila raznih lokomobii ter diaelmotor-jev in razno strugarsko delo. Ivan Kapelj precizno strojno-mehanična delavnica LJUBLJANA Miklošičeva cesta 11375 Vsled izselitve ugodno prodajn v večjem mestu staro, vpeljano trgovino drv in premoga z vso zalogo in inventarjem. Istotako prodam novo hišo, davka prosto, s trgovskim lokalom, in posest za upokojenca. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11729 f • Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fahrik Lutčgta G. m. b. H. Kassel 332, Nemčija. 244 Jlll^Si. a&<< ■-■ fflite^ Največjo zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA Resljeva cesta št. 30. S72/a Pripravili smo 200 PAROV SMUČI, katere prodajamo v predsezoni s a m o po Din 90.— par. — Opozarjamo, da je sedaj tudi čas za vsa popravila, ka-tera izvršimo v najkrajšem času, solidno, hitro! „A L PIN A" d. z o. z. Masarykova cesta štev. ±4. Predstavnik: STANE ŠPORN. V vinski kleti T. MENCINGER Sv Petra cesta štev. 43 (na dvorišču) se toči vino dalmatinsko belo opolo, štajersko belo, bi-zeljsko rdeče po 8 Din. Pri odjemu 10 litrov zadnji popusti. 11722 Spolno bolni! Zahtevajte takoj pojasnjujoč«! literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabosti o temeljitem in trajnem oalravljonju tras iivega »rebra Id salvareana, bree nevarnih naknadnih bolezni lin brez »vire v poklica, novega sijajno prMikaSenega. strupa prostega zdravljenja. itooi»o umi učenih priznanj o karemi-tih a a p e h 1 h. kjer »o druge vrste idravljeoja po dolgih letih odpovedale. Brofiora s sodbami m priznanji Stev. zdrav, avtoritet. 116 strani. Cena 10 Din. S«no priMi v na-prej poslanemu denarju Prosimo, da piSete v nemškem Joz-Aa. »Chemische Fabrik Lutčgia G. m. b. H. Kassel 232« Nemčija 8817 up predratnos srebrnog novca Narodna banka u Beogradu i sve njene filijale vrši OTKUP predratnog srebrnog novca i PLATA 2.S9 dinara za 1 pred-ratni srebrni Dinar Narodna banka takode otkupljuje pored dinara: perpere, krune, talire, nemačke marke, ruske rublje i ostale predratne srebrne novce iskovane po propisima latinske konvencije. Iz Odeljenja državnog računovodstva Mi-nistarstva Financija Br. 103942 od 31. avgusta 1932 godine. 337-1 Rouge Cheramy PARIŠ V GLEDALIŠČU ALI KINU, PO KO-PANJU ALI SPANJU, OB ČASU SPREHODA ALI ŠPORTA RABI MO-DERNA DAMA SAMO ROUGE CHERAMY V BARVI ORANŽE. Soko peči čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad. Znižujemo cene! Prvovrstna štajerska vina: Rdeče namizno v točilnici v Aškerčevi ulici liter po Din 6.—; belo namizno liter po Din 8.—. Sortirana Vina Mozler, liter po Din 10.—; Rizling, liter po Din 12.—. Burgundec, liter po Din 14.—. Engros v zadrugi s popustom in zmernih cenah. Prva južnostajerska vinarska zadruga v Celju. Mlavirp (P i trni ni STALNA ZALOGA PRVOVRSTNIH SVETOVNIH TVRDK M. ROPAŠ CELJE Znižane cene! Ugodna odplačila na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanja strokovnjaško. Izposojevanje in prodaja preigranih klavirjev. — Telefon štev. 10Z, 11^79 NA PRODAJ zaradi preselitve popolnoma vpeljani, za operacije najmodernejše urejeni sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica štev. 49. — Informacije: Primarij dr. černič, Maribor. 11723 KRUŠNO MOKO in vse mJevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana . Stari trg št. 32. 1» Kurja očesa Najbdji« aredatro pMrtt k ar Jim »ftesora »0U*to« }e maM DoMte T lekarnah, Aro«, rtjah aH naravno« Is tvor niM Vb «r!avneej» sfcladitta Oflvajte se »onaredb! 1® M. Hmjak lekarnar — Sisab (Predno si nabavite obleko, pišite trg. domu Stermecki po nove vzorce in prihranili si bodete mnogo denarja ter bodete dobro in moderno oblečeni. Sukno, kamgarn, ševjot ln dubli meter po 40, 48, 60 Din in finejše. Trgovski dom Stermecki, Celje 20 Vzorci ln bogato Ilustrirani cenik zastonj! POZOK! POZOR! Zaročenci in zaročenke! Preden stopite v zakon, naročite takoj no vod o-žlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje franko na njegov naslov. Po povzetju 4 Din več — Pošilja se diskretno po pošti. AMBROžIč, Ljubljana, poštni predal 74. 11701 | Zastopnika sposobnega, resnega in marljivega, IŠČE za takoj „CITO" avtomatske tehtnice ZAGREB, Hotel Esplanade. National" 99 registrirne blagajne Oddamo zastopstvo za Dravsko banovino za svetovno znane »National - kontrolne blagajne«. Gospodje, ki se zanimajo za to zastopstvo in ki so pripravljeni ves čas posvečati edino le prodaji za vse stroke potrebnemu predmetu, naj pošljejo ponudbe, po možnosti s sliko, na »National Cash Register, Zagreb, Ilica, IL___11673 NAZNANILO. Vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da sem O TVORIL v MARIBORU, Glavni trg štev. 23 v novi palači blizu avtobusne postaje, sadni vozni trg, trgovino z elektrotehničnimi potrebščinami. V zalogi: vsakovrstne žarnice, svetilne naprave, motorji, iikalniki, kuhinjski aparati, razni elekt romate rijal, žice, radioaparati in pritikline. Z nizkimi cenami, dobrim materijalom in solidno po- | strežbo si bom pridobil Vaše zaupanje. Karo! Florfančič, elektrotehnična trgovina MARIBOR, Glavni trg štev- 23. SODE vseh velikosti za vino, žganje, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. — Postrežba točna! Delo solidno! Sodarsko podjetje: FRANJO REPIC, LJUBLJANA TRNOVO, Kolezijska ulica 18. 305 Albiu Šifrer $ pnškar \JT7BLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 12 poleg restavracije »Novi Svet« Orožje, strelivo, lovski in ribarski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. MONTIRANJE DALJNOGLEDOV. Telefon 33—49. 6234 »TRIBUNA« F. B. tu, tovarna dvokolea ta otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4, Izdelujejo se naj« novejši modeli otroških .n igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. Prosimo, oglejte si našo zalogo! Potrudili smo se, da Vam nudimo letos še večjo izbiro v gotovih daniskih plaščih od najcenejše do najboljše vrste, v najnovejših vzorcih in fazonah. Se priporoča tvrdka • 11669 J. Preac, Maribor, Glavni trg štev. 13 Dražba hotela Dne 10. oktobra 1932 ob V2I0. uri dopoldne se bo vršila v Rogaški Slatini eksekutivna dražba kompletno opremljenega hotela z depandancami in stranskimi poslopji, ki leži sredi zdravilišča ob glavni cesti, v najožji bližini postaje. Cenilna vrednost 1,230.288 Din. Najnižja ponudba 615.144 Din. Vadij 123.029 Din. Poleg tega se bodo dražili na prisilni dražbi zemljiščni kompleksi, ki leže povečini v zdraviliškem rajonu in prihajajo v poštev kot stavbišča. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Georg Skoberne v Celju. 11675 kokoši«, par je, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDfl, CAKOVEC Telefon številka 69, 4, 3, 60 mBgRlfflMm Zahvala Sina°in Ea! ^ ^ LOJZETA ZAKOVŠKA smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se nismo mogli vsem takoj zahvaliti. Zato se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih dneh stali ob strani. Zlasti se zahvaljujemo vodstvu in delavstvu cementarne v Trbovljah in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vaem onim ki so oo-kojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. 11698 Sv. Ur h pri Zagorju, dne 24. septembra 1932. Žalujoča rodbina ZAKOVŠEK Spolne + bolezni sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno ta prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le Odborna ord. laborato? Aide—Havelka, Praha—Vtaohrady, SleszkA 116. Pošt. 28. CSR. 127 ia bodočnost se Vam zdi teko tajinstvena in neprodirna kakor afriški pragozdovi ali neskončna puščava. Zakaj bi morali tavati v negotovosti in temi, ako Vam znameniti prof. astrolog Helen lahko odkrije ta zastor in Vam lahko pove, kaj Vas čaka in česa se imate čuvati? Vaše življenje se razvije popolnoma drugače, ako boste vedeli v naprej, da-li Vas čaka uspeh ali prevara. Ako boste pripravljeni na vse, kar Vas čaka, se boste lahko v naprej pripravili in se boste čuvali negotovih korakov v bodočnosti. Prosite prof. Helena, naj Vam razodene Vaš horoskop, in lahko boste vstopili v enak boj s svojo prihodnjostjo ter si jo boste uredili bolje nego je Vasa sedanjost. Gospod profesor Vam razodene čisto resnico. Ni nikak čarovnik, marveč učenjak, ki je vse življenje proučeval to vedo in ki vsak primer podrobno prouči ter Vam odkrije Vašo bodočnost, naj je že dobra ali slaba. Doslej je pri svoji visoki starosti pomagal že tisočem svojih prijateljev in jih privedel na pot do uspeha Tudi Vi morate vedeti, kaj Vas čaka. Prof. Helen Vam bo svetoval, kako morate živeti, da se boste ognili svoji morebitni zli usodi, v nasprotnem primeru pa Vam bo zopet svetoval, kako se imate vesti in kaj morate podvzeti, da bo šlo boljše Vam, Vaši ženi, otrokom itd. Da se lahko poslužite napovedi gospoda profesorja, je ta pripravljen, da izdela podrobni horoskop popolnoma brezplačno vsakomur, kdor se pismeno obrne nanj. Samo za stroške naj pošlje 10 Din. To je gotovo maihen izdatek za tako učenjaško delo. Ne odlašajte, pišite takoj, kajti gospod profesor bo to ugodnost nudil le še malo časa, nakar se bo zopet posvetil svojemu študiju. Dopise naslavljajte na njegovega tajnika: Astrolog, strok, laboratorij K. Havelka, Praga — Vinogradi, Slezska 116'P. Poštni predal 28. ČSR. Ako ne verujete, da bi gosp. profesor lahko vedel to, mu pišite in on Vam bo sam sporočil podatke o Vaši preteklosti in sedanjosti ter Vas bo s tem prepričal, da zna citati v zvezdah. OM-iris Ljubljana M«stjm pogretrai zavod Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, ozir. oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Andrej Fine strojevodja drž. zeL v pok. v petek, dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Gubčeva ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. septembra 1932. 11693 MARIJA, soproga — ING. FRANJO, sin — ŠTEFKA LONČAR, IVA rVANCIČ, hčeri — in ostalo sorodstvo. Usnje čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri Viktor Legan trgovina ta tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Donav«. 327 Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 Zdravo železoindustrijsko podjetje ležeče v Dravski dolini se vsled smrtnega slučaja ugodno proda. Pojasnila v odvetniških pisarnah dr. Fr. Lipolda ali dr. E. Kupnika v Mariboru. 11662 Seno in slamo acbavlja po Konkurenčnih cenah 308 Gospodarska zveza v Ljubljani. Vata v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11343 F^katepa "Vas bodejo popolno zadovoljila. •o najboljši kakovosti po jako zmerni ceni dobite pri največji domači odpre mm Ivrdki KRATJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ CHNEIDER PRPIZVOD GiLAZBIL m PRIBORA j p , Tiikoliče'CauI12/c.' jyiolme...od Din ^^Ak^^č^t^mmM <7ifar>e « " 168 ~ •» I titibe, saksofoni i {.d. Mandoline ~ I^ŠSŽSSSS lss&cei/aci Kapmozuke — J5. - - Ležalne stole 130. po ptraetfr) 130 Din Spalne fotelje patent.