OKRAiNO QLAVfW- Leio V., siev. 78. V Celju* sohotH due 14. juiija 1923. Foftßina plačaita v fiotosini. v°d //ce skp / .. ~~ ^Ä ^^V ^^^P^^B ^H ^^H ^V ^B H, .^V flv^^B Stane letno CO Din, mesečno 5 Din, za ir.ozemslvo 240 Din. Oglas] za mm višine stolpca 50 p. Reklame mcd tekstom 70 p. Posamezna StevlIKo stane 1 I>ln. Izhafa vsak iorefe, čefrtek in so too to. Uredništvo: Rtrossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjevau. St. I, pritliCje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Kako sodijo ameri- kaiiHki Jugoslovani o naših prilikah. Pod tem nuslovom priniiša »Jadran«., glasilo Jngoslnvcnske Narodiic Obrane v Buenos Aircs, zanimiv članek, ki ga nitdimo našini cenjenim eitateljem v ee- loti. cla spoznajo, kako obsojajo nasi ro- jaki onstran morja pogubouosno dcma- goško politiko clr. KoroŠca in Radien. »Slika, katero kaže naša država po IS. mären jc žalostna. toda jasna- V glaviivni so Srbi v radikahii. Hr- vati v *Nadičevi in Sloveiici v dr. Ko- roščcvi stranki. To so plemcnske stran- ke. Vprašanio: »Vsak se briga za svoie plciue, ali se pa kdo briga za državo?« Vprasamo: »Ako snm niislili. da se dalje delimo na plemena. čcmii stno se potcni združili?« Alii jc mogoee. da se država vsL-d teh zagoneinih plenienskih odnošajcv niorc razvijaO in napredovatiV Zelo dvoniirno. Toda kdo je tenui kriv? Jeli kr-iv Pašič.. joli kriv Radič, jeli kriv Kqro^ec?. Ali so krivi oni Srbi. ki ]im jc s'rßsko »svc i svuda« all oni apo- litični Hrvati, ki šc sedaj nc vcrtijcjo. da je številka tri iačja od štcvilke ena. -~ Jeli kriv pravoslavn; bizantizem ali.jim- sKi eezaropapizcm? .-• -Hi obnovljeno muslimanstvo? Mi c/Jdaleč gledajoe, no liioremo razsodiu nc mko ne tako. a mi- slimo, da je pogroškov dosti na vsakl strani, ali i>ri/.iiavnmo. da .ccicdajoč, kaj sc tain dela in slnšajoe, kaj so tain «uvo- ri. nas prime jekovita suinnja: »Ali .smo mi zreli za slobodno narodno živijcnje.. aii jc bilo mar bolje. da mi »Prcčani« ostanemo v avstro-o^skcin robstvu se par sto let. a da imajo Srbi in Cmn.uorci še par sto let dvc d'rzavici, teit.eri hi nc lnoffli nc ziveti, nc umretiV (jlcjtc. kaka sninnja nas obliaja, ka- dar ui.vj'.mo izvcstiic frazc, kakor n. pr.: »Brczvcsdia laž ie, da so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod'.« — To sc sine L0- voriti se danes po Strossniayerju, Qaju, Nodiln in Račkcnin. —¦ Tako blasfcmijo upa iznsüti1 Ciovck. za katcrcga jc sia- sovalo 400.000 Hrvatov. Danes, potem ko so vsi historic, gcografi, demografi in filologi jasno dokazali edinost naših treli piemen, danes, poliern ko je pronaja avstro-ogrska monarhija bila pred Q\\- denco resnice prisiljena |)riznati., da sina tri pkmena enega naroda. Danes, potcni ko smo Wilsonu in ostalim clanoiri An- NEKAJ LISTOV IZ CELJSKE KRONIKE. Koncc. Mod (em so sprejemali tndt ostali Oiani ecsarivvega spremstva razne dc- I'utacijc. T'.i so jc odigral marsikak ko- mičen prizor. katercga pa zaradi po- niaitjkanja prostora hi easa, pa tndi iz dru^ih \/.iokov zamolCinio: navedeino le cne«:». puta >'° K' n:Kivo'vo^a Reiner sprejel de- ,,: CI!^ celjkij, icospodičen, je nied dru- sem sl.sal s e ra It t - prcteceno noc Prebcdele.« VoUiteljica te dcpiitacijc gospodicna H.jc lakonieno odworila: »2ali bog (»a leider)«. VI. Okoli eetrte ure popolxlan «uneala se je naša znana deputaeija, §c vedno oblečena v frak in klak od Zatnparuttija proti okr. glavarstvu. Bili so rdeei k'Ot kuhani raki in vescli kakor kolednikj. Sanjali so pač že o redovih in naslovih hi močno tirolsko vino je te sanje še I'odpiralo. Prišedši v vežo ¦okrajncga xla\arstva so sc ustavili, popravili si ovratnikc, osnažili si rdcče nosove, po- Ninte prerastii z na.šinii dt!;\azi preko glavc. da nisnio trije. ampak en narod, danes, ko smo se na tern temeljn raviva radi toga zdmžiri. da zgradimo svojo svobodno hišo. danes je in-ogočc, da patlc taka grda beseda! V Beogradu so ncka- ¦tcre nadute žabe. ki govorc o »anipnta- ciji« v V'crK da je (a država izkljnono njihova. Clovek sc morn zgražati. Mari so neštevilne generacije trpele. gnidilc. mari je eno celo koleno zginih) sanio za- to, da da priliko iiekemu nepisniciicmn beograjskemu 1. z. novinarju. da izgovo- ri brez vsakega raznnivvanja popohmnia in jo mil besedo: »ainpntacija«? liiMino tudi se drugih krasoi in dra- zenosri, da si jili ogledamo. Niso samo S.. H. in S. uije Jiaroul ampak .^lavo so noniolili tudi »Muslima- ni« in >->l5n-njevei«, danes se kot pi)l|tieni stranki, a jiitri- gotovo kot dve novi ple- meni. ee sje pae tmli oni ne proglasc \w Radien kot posebni narodi! j (il.ejte, to je (in to še ni vs..-). kar mi I odtlalee vidiino v naši Jugoslavia po marskili volitvali. Na žalost vidinio še nekaj. Vidinio n. pr.. da se nikakor ne more iormirati dovolj moeua vlada in da postajanio naprani Italjii slabeji in po- pustljivejši, vidinio, d sc naše finance ni- kakor ne mo re jo dvigniti hi da tnje de- vize na doinačili borzah postaiajo vsak'r dan dražje ......- in vidinio, da se potrebne y.elezniske proge ne grada kakor se ne gnrde isiolako potrebne Hike. ••¦- Mi vi- dimo, da so se Tii'rki vrnili v Kvropo in da so danes v; pnložaju. kakor leta ]9\2. r>a sc vpnišarno: Alari- naša država in z iijo Mala antanla. niso bile zinoz'ne. da prepreeiin, da se Tnrki ne \ rnejo na ono mesto. s katercga jili je pregnala zmago- \ita Srbija leta 1912. in mari Jc mogoče, da je vsa ona plemenita kri divnih zmag od Kunianova, Ovejega Polja, Prilipa üd. zastonj prelita? Crno hi bMo gkxlnti. ako Im elovck na temeljn vsega te.iia. ;kar sc danes tani dogaja.. prišel do zakljneka. da se bo to slabo konealo. Mi smo vsa zgornja i/.vajanja zalo izpovedali, da privedejo gotove nase Ijndr do pamcti, da ne tirajo tega nesmi- slenega boja do konea, da se ostavi stara plemenska mržnja, koja daje priliko onim, ki so od prvega i)pcetka mrzili na- šo državo, daje jim priliko za še večji defitizem. Mi smo vse to povedali, kor nas bo- li. ko vidimo, kako iiaši srečni bratje do- m<( nazadiijejo, nre-sto da bi napredovali fern pa korakali proti njim žc znanin; durim. Ker je bila lira clogovorjena, nasii so takoj moža, ki so ga iskali. Debeluhai stisni! inn je velik bankovec v roko in ga ponižno vprasal, ec jo poizvedel, kar so inn naročili. Kar sc tiee viržink Jo res. da iih že precej manjka. toda z gotovo- stjo ne \em kam so preŠlc. Kar sc pa tiee vašega lista. je pa ree oisto dni- gaena. Ah, rekel jc debclnliar, gotovo Jc obciuloval svojo krasno uspclo sliko. Aj, reee drugi, gotovo je z najveejim zani- manjern čital' na.še članke. ki so pravi biscr in zrcalo ncmške kulturc. Cakajte gospodjc, rekel sem že, da je ree muio drugaciia. Njegovo velieanstvo z vasim listom ni bilo popolnoma zadovoljno. Kaj, z našim svetovnim listom, začndijo se vsi elani. Toraj ga je vendar eital. Nc, odgovori onii. čital ga najbrze ni, a vendar ga pozna. Kako to1, se začu- dijo vsi. Takoj vam povcm eastiti go- spodjc Vsled vašega naročila sem iska! Po vsch tnkajšnjili prostorih vaš list »Deutsehe Wacht« a ga niscin nasel. Ootovo ga jc shranil v listnico, ga Piekmc edeii. da. rcče drugj, najbrže ho- ee svojo sliko dati v okvir tor jo obesiti v svojeni gradu, kjer bodo našo umet- nost_5e pozni rodovi obeudovali. Poeakaite gos.podje, ree ie drugae- - a življenje teee in tece in k(>1o easa jili bo pregazilo. Zgodo\ ina nas uei, da so vse drža- ve v prvili letih svojega forniiranja kipe- le cd medsebojnili razijorov. Tako sc je vršilo v lialiji. a čas je ueinil za Halijo svoje. kakor za vse države in narode. ¦— Cas hoee ueiniti svoje tudi za našo drža- vo in uarod, ee je to prav ali ne klepc- tavim krieačem. Na vsak naein hoeenio. da se enkral poiiovimo, kar smo ze trdili pred volit- vctmi: Ureditc, kakor mislite, da je bolje, naso hišo - ureditc jo, a ureditj. jo sa- iii! in ne klieite tujca. da vas sodi. To poročamo mi \z obal Atlantika in Paeifika našiin strankam v dpinovino, v slovo pa vam še klieemo: Vsi zakoiii so /.ato, da se spremene, kadar sc je uvidelo. da niso vee dobri, a ona ree je. katere se tie sine nihee dotakniti, to je obstanek naše države. Tako ne sme več dalje«. (jospod Korošee in Radio, ali slišl- ia, k'aj vam küeejo vaši bratje preko oce- ana? Politicne vesti. Za vstop v vlado ali v opozicijo sc .ie šlo. Tako so se razgovariali oni ina- lo.številni kmeeki zaupniki naroda, ko ,so odliajali iz eeljskega shoda SLS. Vc- eina udel.ežcncev je sestojala iz eastitc Jiihovšeiue in tisiili posvctnjh katoliškili politienih prerokov, ki so se pred volit- vami Ijiidstvu predstavljali kot posianski kaudidati in so danes resiiieno po volji ljudstva njcgovi j)osla:iei v toliko, da vleeejo K'Pe dijete, s svojim delom v Beogradu pa omogoeaio., da se Slovenija gospodarsko zanemaria in daveno nano- vo obremcnjiijc kot še nikdar dosler. Slo- veuska ljudska stranka z dr. Korošcem na celii je pri zadnjih volitvah v S/ove- niji popolno zmagala, priclobila si je vso moe in ves upliv na vse to, kar se v Beo- gradii in pri nas do ma godi, ta stranka je dobila popolno zaupanje ogromne vc- eine Slovcnecv, s tern jc prevzcla tudi vso odgovornost. Povejte to nasemu Ijudstvu na deželi in v lnesüh vsak dan in ob vsaki1 priliki, kedar toži o hudih ensih. davkili hi draginji, ki ie dnevno veeja. Tu glej sedaj zapeljano slovensko ljudstvy svojo avtononiijo, s katero se te je !e slepilo, da si inetalo krogljice v ti- sto volivno škrinjieo, ki je uosila za pri- vlačnost in Jjudsko zmoto celo znamenje sv. križa. Ce je uaša vera prav trdna, na. Tukaj lore] vašega lista nisem nasel kaki.tr vestc, eesar rad jaše in se rad vozi, prklejo pa tudi momenti. ko cesar peš hodi in v ta kraj sem se podal tudi iaz in čujte in strmite. tarn sem našel »Deutsche Wacht« s cesarjevo podobo vrcd malo raz^cpljeno. Nazi pj-ijateijt so se plalio pogledovali. To ni mogoče, rekel je konecno eden. (iospodio, tola?! jili obdarovanee, kmalu sem pri koncu. Vsled vašcga naročila vpraša! senr cc- sarja. kako da nm ugaia vaš list »Dew- tsebc.Wacht«. Cesar pa mi je odgovoril. Toliko takta bi Ceijani pae nrorali iinetl. da bi ta list ali pa vsaj tisti izvod. ki so ga nieni podarili tiskali na meliek paplr. V tej obliki pa jc bi] ncDoraben. Tako gospodjc, zdai veste vse. Z bogom. Naši znanci so se spoglodova!?, kakor jc pa- pež oglcdoval tistih 1000 menihov, ki so mil jih iz Španske poslali. Njih nosovi so zabledeli ter se za pol pedi podaljšali. Slovo ni bilo nie kaj sreno. Debelu- har je žc nameraval podarjeni stotak nazaj zahtevati (Opomba: Tukaj se jo kronistu zaeeia roka tresti); brez dvoma je oil vsled take zlorabe svetovnega li- sta »Deutsche Wacht« silnfo ogorčein, konecno niu jc padlo iz roke pero, moža- kar je zadremal ter irnel strasne sanje- Nas ye pa prikrajšal, kaj-ti, kaJcor se iz moramo reei. Bog tako hoee, ker nas Jju- bi. zato nas tepe, le škoda kljub dobri in !epi \eri, da (epe Bog samo nas, ne tepe pa tistih, ki snio si jih izvolili za svoje poslance in so krivi vse nesreče stotisoeev bednih in trpečih. Kaj smo do- bili od dneva, ko so zagospodarili s svo- io zmago klerikalci: kiiluk in novc dav- ke ter toliko novih ininistrov iu drž. mi- nistr. podtajuikov, da bo cola ta preča- stita legija dobivala take drž. prejcmkc. da za tiste rcvezc, ki sc drugod po sve- ti: imentijejo drzavni uradniki, pri nas pa se jili že drugo lcto vodi za nos, ne bo ostafo niti groša! Ko je bila draginja še za polovieo manjša ni pretekcl teden bre/ lega ali drugega protestnega zbo- jovanja, vse vprck je kriealo in dolžilo uboge tri s'.ovenske demokratske poslan- ee, da so vsega krivi. Danes ne kriči nihee več. in prav je, da ne kriči, saj piiCi'kiijcnro vsi kot nekdaj Izraelci Me- siia našo obljubovano sv. avtononiijo. saj tako so rekli pred volitvami g. Koro- šcc. Mi Ie dostavljamo: če nc na tern, pa prav gotovo ra on'om svetu. RazKovori radi Reke. Italijanski ¦poslanik v Beogratlu Negrotti je obiskal II. tin. ministra , Ninciea. Naznanil je Ninčieii naiuero ItaHjc., likvidirati rešk! problem z ancksijo. Podrobnosti o raz- govonr niso znanc.. Naša vlada sev>eda vstraja na korektnem staliscu rapallsKc jjogodbe in bo odklonila vsak pristanek na spremembo postoječih mednarodnib pogodb. Radikalci razburieni. V radikalnem klubii se je 12. tin. burno razpravljaJo o uradiiiških in oficirskih plaeah. Klub jc bil: složen, da se iirad'niske place nc smejo izenačiti z ofieirskimi, pač pa se morajo zadnie znizati. Kot potrebne kredite za nove poviške je finaneni mi- nister naznaeil vsoto 40 milijonov Din za ofieirje in -400 milijonov Dfti za civil- ne drž. uslužbence. Demokratski klnb je odloeen nas top posh PribičcviCa in Reisner.ia v zakonodajiicm odborn eno- diišno o dobri I,. Velika antanta solidarna. V spodn.H zborniei je prceitai Baldwin v zgornj} lord! CiiTZon. izjavo angleške vlade, v kateri se povdarja popolna solidarnost glede rv-paracijskih plaeil, ureditvc med- zavezniških dolgov in uspešnega jam- stva za trajcii mir v Evropi. Italija Je pri tern nekoliko zapotavljena in vsled tega ogo-reena. Kraljeva dvojica se odpeljc I. av- v:usta na Bled, kjer namerava ostati en mescc. tega spisa vidi, je bil oeividec in je pjsal jako objektivno. Kaj vse bi še nam mož povedal, ko bi ga sveta jeza ne zazibala v nemirne sanje. VlL Drugi veeer je bila občinska seja. Zapisnikar je predtal predstojcče liste. Očetie so inn sledili z najveejo pozov- nostio. 1-e ko je prise! do vrsi, v katerib je opisana uporaba »Deutsche Wacht«, povesili so oei in znak velike žaiosti in re.sigi!slcije se jim je bral raz obrazov. 'I'll sc oglasi drugj oee in govori takole. (Jospoje tovarisi! Z zanimanjern sinopo- slušali spis cesarskih dnevov v Celju. ta spis vsebujc mnogo lepega, dobrega in častnega. Vendar pa v ici obiliki ni pripraven za priobčenje. Žalil se je nam- reč naš ponos, nasa dika, iias ljuibljenec list »Deutsclic Wacht« (vsi obeinskt o- eetje sc sklonejo), da »Deutsche Wacht« tako plenicnito vrši svoja človekoljubna dela. Smelo trdim, da je »Deutsche Wacht- naš prvi kulturiii zavod, (kajti kdor čita ta list, nas pozna do dna na- ših piemenitih in eistih duš. Zato pred- lagam, da se trem odbomikom naloži da tekor.i 3 dni spišejo kroniko cesarskih diKivov, ki se nai da jav^-osti na raz- polago. Stran 2. > N O V A I) 0 13 A Štev. 78. Ceiiske novice. Našu inestr.o meščansko šolstvo sc ie v par letih no prevratu razyjlo do ta- ke popoluostj in visiiic, da morenio biti na to säum ponosui in srečni, da je da- nu nasi mUidini tako lepa* priliku, da se v teli šolali izobražtije za feivljenje. Lepa in pröstrana šolska palača. v koji ste na- stanjeni 4-razrecina deska drzavna in v bodoče liidi že 4-razredua mestua dekli- ška sola, postaja že skoro pretesna za učiie razrede in potrebne strokovne in- stitute Tako je prišla v nevarnost üo- spodinjska sola, ki je bi!a ze od poprei nastaiijeua tiidi v teni poslopju. Mcstna občina polaga važnost na obstoj Oospo- dinjske sole zlasti še sedaj, ko stc nam oil strani ministrsiva zasigurani -dve stro- kovni mini inoOi. kar bo šoli. ki jc doslej le bolj vegetirala. d;?lo možnost razma- lia. Olede praviine in na vse strani za- dostne dodclitve prostorov se je vršiiii ponovua koinisija na lieu mesta ter je prieakovati, da se pri dobri volji. ki ic ne nianjka, spravi zaeasno še/vse tri zn- vode pod streho. pod Jkojo so bili doslej. Celjski) mesto ni s šoiami prenapolnje- no. izgubiti alj lahknmiselno zapraviti ni- niamo prav nicesar, mestno prebival- stvo, ki plačuje letuo liad 1 miljon v šni- sk'Okulturiie svrbc, pričaktije tudi npra- viceiio od prizadetili uniteijev, da nc le vzdržijo in izpopolnijo že obstojeee sole, da še pridobijo po moznosti nove. In v tej zvezi ne smenio pozabiti Ccljske go- spodi'iijske sole, ki je uamenjena našini hodočim gospodinjam in inateram. Ako bo do celjske ženske orgauizacijc del svojega truda posvetUc tcj soli, bodo vr- Sile dobro delo. ki bo po ietih iz tc skromii'c in nepoznane sole vstvarilo lo. kar so take sole drugod. kar je nekaj drugegu. kot je niinska sola, kar pa tudi ni prikrojeno po okusu in potrebali ti- stih, koiili potrebe grcdo preko tega, kar imenujemo nii lepo. doinačo, jugoslo- vansko vzgojo, ki je nainenjena našemu življenju. Čcvijarski tečaj. One Hi. tm. otvoril se je v Celju čevljarski prikrojevalni te- čaj. Teeaj obisknje 33 oevljarskih nioj- trov in pomocnikov. Vodj ga potovatoii ueitelj Urada za pospescvanjc obrft ko- spod Karol Majce. Pouk se vrši v risal- nici deške ineščanske sole dnevno od 8. do Ml 12. ure. Otvoritvi je prisostvovai koinisar Urada za pospeševanje obrti jr. Založnik. Čudnl ukrepi. Za okoiis ooljskega okrajnega glavarstva velja prepoved shodov. da se zabrani širjenje kužnih bolezni. Ta prepoved sc pa nc izvaja v poln em obsegu. Tako n. pr. se nc izvaja z-a cerkvene shode- Nočemo s tern reči, da bi to naj postalo drugaee. Toda cud- no jc. da se na cerkvene shodc ne pri- puščajo sejmarji. Tako sino doživeU slu- čaj, da je zendarmerija mirno gledala naval ljudstva iz raznih krajev Sayinj- ske doline due 8. tm. v Nazarjih prs Mo- zirjii, ne da bi se bala širjenja knžnih bolezni, da P.a ie iz stralui pred okuže- njem brezobzirno iztirala od daleč pri- spele trgovee, ki so želeli povodom shd- da v Nazarjih postaviti svoje stojiiice. Kje je iu logika? Ali se zabrana shodov naj doslcdno izvaja all pa se naj delajo fzjeme. Če se pa delajo izjeme. je taka izjenia veliko bolj umestna na korist sej- rnarjev, ki od takih shodov živijo. ne IVavnokar prečitaiia kronika pa sc naj zopečati s petimi pečati. Hrani naj io župan v železni blagajm, obelodani naj se pa šele 50 let po smrti Franca Jožefa. »Deutsche Wncht« in njena dela 'Ostane- jo nestnrtna. Kdor je proti mojemu preü- logu n-aj vstane. Vsi so obsedeli in takoj je bil ta predlog enoglasno, oziroma bre^ glasu sprejet. (Opomba priobcevalca: Na kak način, da sem te liste dobil v prepis ne povem! Saj pa tudi ni trdba. da bi vsakdo vse vedel. Omenim Ie. da je vedno še v vcljavi izrek. da ni tako visokega zidu,. da bi z zlatom obložen osel čez nc prepriplezal. Kakšna odlLkovanja in naslove so dobili darovalci viržink in lista »Den- (tsche Wacht« in če so Oaunerohsa In Jijegove tovarise res obesili sredr dvora- ne, tega ne morem poročati. Pač pa naj- dete to v ceijski kroniki, v kateri najdete tiidi vpisane še druge junaške čine Gau- neohsa in njegovih sodrugov, zlasti tudi nastop taistih v mestneni vrtu it-d. Meni žalibog od časa, ko je pTišla občina v slovenske roke. mestna kronika ni do- stopna. Paskvino. da.'i» i>a üiti najiuanj povoda za .širjenje epidemije, kakor pa glede cerkvenih ¦ hodov, ki vie bi povzročili. «iko bi i/ osiali. uikomur škode. Pfosimo, da /v-ekavsivena obkist v teni nzini nekaj 11krone ua korist obrlnikov, od kojih ne- JjLsitčri živ.i.io Večinoma od dohodkov |)o- vodoin sejmov in shodov. Vee priza- dctih 'obrlnikov. X. redui obeni zbor »Kluba napred- nili slov. akademikov« v Celju se vrsi v pondeljek. dne lo. julija t. 1. v drust- venih prosiorih v Nar. doinii. Udeležba j na zhoru jc za vse tovarise klubaše ob- vezna. Gg. abiUirijente, ki žele vstopitl v klub. pozivamo, ¦ da prliavijo svolo lM'osnio odboni. --- »Klub napr. slov. akad.« v Ceiju. Čitalnica v Celju uaz»anja, da bo- de knjižnica za eas soiskih pocitnic. to je do kouca avgusta. t. I. zaprta. Oni, ki žele vrniti izposojene knjige, j ill lahko oddaj-o dništvcnioimi tainiku \- Posojil- nici, Narndni clom. Sokolsko drušlvo v Celju se ivdele- ži zleia v Za;o njih! Ponočni iieiniii y Celju. V našem nekdaj tako mirneni liKstu se nekaj časa sem na več krajih pogosto na prav ne- prijeteu iiacin moti nocni -mir. Mikloši- čcva iilica pa meiida prednjaei v 'teni o- zirii. Mimilo sredo se je v neki hiši \ tcj ulici od zgodnjega v-ečefa do .poinoci pri odprtili. oknih na vse grlo prepevalo. i- gralo na tamburico in rajalo. da ie büa vznemirjena vsa okolica. Ko sc je o poi- noci vesela drtižba. šc na cesti |)repcva- joc in udarjajoč na tamburico, razšla. smo se oddahnili.. v nadi, da bo seclaj mir. A kaj še! Ob pol 2. se je vrnilo par vescljuikov poU oketice in zupcio. da se je razlegalo daleč na okrog. — V sosed- nji hiši pa imaio iepo nava'do, da vsäko jutro ob 5. razbiiajo na dvoriseu in mo- ti jo sosede v nočncm počitku. Vodstvo državne policiie opozarjamo na to brez- obzirno motenjc nočnega mini in pro- sinio nujne otlpomoci. Mncnja smo, da bi redni ponoeni obhod mesta po 2-—3 stražnikih zadostoval za vzdrzcvanje reda in mini. Saj se prepevanje v uocl razlega po celem niestn in stražnik bi bil lahko v malo minutah na licu mesta in preprečil kalenje mini. •— Nekdaj je v Celju veljala prepoved kaliti nocni mir. Od 10. ure zvečer do 7. ure z.iutraj sc ni smek) po ulicah in hisah prepevatl, ne igrati na glasovir in n-ei iztepavati mo- bilij in preprog aü na drug način vzue- miriati sosede. Prav umestno bi bilo do- tieno prepoved obnoviti. Za dan es pri- zanašamo kriveem. v slucain ponovnega nemira bomo motilce mini brezobzirno navedii imeiioma. Narodno gospodarstvo. PADEC DINARJA. Nckaj dni se opaža, da dinar kon- štantno pada. Ali, da se točneje izrazimo, dinar ne pada toliko. kolikor naraščajo pri nas tuie valutc. To diferenoo niora- mo povdarjati, ker smo mi navajeni. da presojamo vrednost našega dinarja zla- sti po notiranju v Curihu, a na druge borze se takorekoč niti ne oziramo. Ker se je te dui pojavilo za nas malo cudno in gotovo neverjetno dejstvo, da- švicar- ski frank pada, živimo v neki fiksiju da se v Ciyihu »stabiliziranio« in cudno se na.m zdi, da tuje valute skačejo. De facto je naš dinar, eetudi je v Curihu »staleiK, padel v razmerju z ostalimi zdravimi valutami. Padcc Curiha j.e po nmenju strokovnjaskih finančnih krog-ov plod svicarske špekiriacije. Visoki kurz svicarskega franka nam je zaprl popolnoma njrhovo trgovino in onemogočil de!o dobro organizirani ho- telski iiidustfiji. Veliko število stalnih posetnikov švicarskih koi>alisc„ je to pot izostaio radi slabe vrednosti njihove va- lute v Svici in se napotilo v dtuga. Na na ta liačin Je nekaj velikih hotelov pred j krahom, ker jim jc ta čas najboljša sezo- I jia. Vrhu tega je ustavljen ves iz\*oz eo- I kolade, mleka, svile, ur itd.. kar tvori gro.-, njihove izvozue iudustrije. Uvožeui predmeii pa tvorijo ogromno iu uspešno koiikiirenci) njiiiovi doinaei fabrikaeiji. | Im bi se resili te bedc,, da bi jiin njihov nacijon;!lii! novec ne skakal vise, so mo rali švicaiski borzijanci s spekulaeijo pritisnil: [r:nik. Ako je ta razlaga popol- noma pravilna in ako je verjetna je težko konstatirati. Ta padanie dinarja vznemirja naše j pridobiiiic Kroge, ki so vsi čakali preje porast nego padec, ker so za porast vsi predpogoji tu. V Beogradu so tudi v skr- l>eh radi Lega padanja dinarja, a tarn sniairaio. da j^ kriva vsega zagrebška bor/a. ¦ Pravda« piše: »Mnogi borziiau- ci übuülzujejo za padec dinarja zagreb- ske banke. V njihovih bankah so večji d.l tujci in imajo dosti denaria nam i:e- prijatcljsko ra/.položcnjc sosedos. raz- umljivo ic, da teže, da oslabijo naš na- cijoualni novec. Hrugaee sc nc da pojas- uiii pojav, da Zagreb kupujj tuje valute v Beogradu. Znano1 dejstvo je. da.jc v Za^iebu vce izvozniOarjev in radi tega tudi vec iujih vahit od izvo/.enega blaga. l'inaiicijski krogi upajo, da je to muksimiim padauja dinarja ter da se bo- uc na tem nivoju usiavil., oziroma kre- nii na bolje. Treba je delati na to, da se dinar s spekulaeijo ne znižuji'. Zato jc skrajni čas, da g. finaneni minister po- siüa stalno na zagrebško borzo svojega inspektorja. ki bi bil isW\v'a predstav- nik Narodne banke.« Na te otročariie in stalno predba- civanjc je bolje. da se ne oziramo, ker Oe bi odgrnili zavese izza nekaterih bco- graiskih kuüs. bi našli tarn morda kaj večjega. \>a ])ada dinar ic nuiogo drugih raz- l(tgo\r, ker je lažje pavšaluo .siiniiiičiti. a ocl tega nimamo nobenih koristi. (Po .Ingoslovenskem Lloydu.) Kmerijski rotik po deželi. Oddclek za kmotijstvo pi iredi v drugi lvolovici ju- lija sledeea prcuavan.ia na Štajerskem: V nedcljo, dne 22. julija: I. V St. .lan/.u na Vinski go.i;i, o živinoieji. VVeruig. 2. V Poleušah, o knietijstvu,. Zupane .1. 3. V Meliuciji v Prckmurju, o izboij.šanju hle- vov. Vojsk. 4. V Gor. Lendavi, o ziviuo- reji. Pavlica. 5. V špiialiču,. o živiuoreii in krmi. Zupane M. V nedeljo, dne 2<). julila: 1. V Topolšiei pri Šoštanju, o /A- vinoreji, Wernig. 2. V Crešiioveih v Prekmurjn, o izboljsanin lilevov, Vojsk. • \ V Slaveci'i v Pickmurju. o živinorcji. Pavlica. 4. Na Vranskoin, o živinoreii. Zupane M. ;>l!idus(:rijska-obitna vzorčna izlo- žba« v Mariboru, združeua z vrtimrsko, vinsko, unietikisko in gradbeno razstavo. (Od 1.^. uo 2(\ avgusta 1923.) S polno pa- ro se vrse priprave za to razstavo, ki obdi.1 tako glede raznolieiiosti,. kakor tu- di glede obsega postati najbolisa in naj- vecja iiKlusirijsko-obrtna razstava v na- si državi. Ze na doscdanjih dveh raz- stavah so mariborski in okoliski obrtni- ki pokazali, da stoic na višku in lahko z mir no vestjo spiejmejo vsako inozem- sko konkurenco. K letošnji razstavi pa ie potegnjena tudi industrija, ki je žc do- slej uspesno izpodrivala tuie izdejke. Zato bo letosnja razstava, kar sc ticc cbrti in jndustrije. pokazala naso gospo- darsko moč ob najsevcrnejši ineji naše drža\c. ki je že doslej stala glede ¦obrtni- štva in indtistrije na prvein mestti. 0 tern so sc prepričali tudi obiskovalci lanske razstave,, ki je sirom uaše domovinc vz- bujala pozornost. Poleg iudustrije hi obr- ti pa sc bo vršila tudi vrtnarska razsta- va. Vrtnarstvo predstavlja v našem go- spodarskeiri živlieuju važno panogo, ki pa pri nas še ni dovoti razvita. dasi itna za to vse predpogoje. Tern bolj je po- trebno, da se s to panogo našcga narod- nega gospodarstva, ki lahko postane eden izmed glavnih virov dohodkov. cim tcmeljitciše spoznamo. NajlepSo ipriliko za to nudi letošiiia razstava v Mariboru. Že lanska vrtnarska razstava — prva y naši državi — je vzbujala vsestransko pozornost. Letosnja vrtnarska razstava jc zamišljena v mnogo večjem obscgn. Poleg cvetlic. zcknjave inl sadja bo ob- segala tudi drevesnico, kar bo zanimailo zlasti sadjarske kroge. Razstava bo tdrei ne sanio zanimiva, anipa'k tudr'v vsakeni pogledu pouC'iia. Posebno pozornost po- sveča razstavni odbor letos tudi grad- beni razstavi..Gradbeno gibanje je zlasti v seyerncm delti naše države na čisto mrtvi točki. Ejaz'cn par nialenkostnih iz- jem se skoraj v ccli Sloveniji ni ničesar gradilo, dasi vlada povsod vettkansko l>omanjkanje stanovanj. Mnogo je sevc- da tcmii tudi krivo pomanjkanje kapitala. često pa tudi strah prcd vclikrnii stro- ski. Na gradbeui razstavi bodo razstav- ljciii \ s; iiajun't!.lerncjsi in iuuuo\eis> vzorci stavb in uaein zidanja. ki ie mno- g«) cenidši in omogoča tiuli revnejšim slojem. ki ne razpoiagajo /. vcl'ikiin ka- pitalom. grodbo lastnih domov. Zato je prireditev te ra/.stave nasla tndi vse- sifrausko odobravanje k\ je upati, da se je udeleže vsi'¦doinači stavbeni podjetni- ki in vsa \' stavbeno stroko spadajoč-:" pt:-djctja. Pa tudi na polju umetnosti bo midila razstava lep užiiek. Mariborski liiuetniški klub »Groliar« bo tudi lctos prircdil1 razstavo siik svojih elanov. BHo bi nepoirebno o tej razstavi mnogo go- voriti. kcr bcdo razstav-ljcna dela pcwc- dala veO, kakor pa zamorc še tako do'g člauek. Kakor za razsiavljalce, jc ,prc- skrblTjeno ti;di za obiskovalcj- v vsakern ozirii,, na vs-eh železniških progah naše države 50% popusia, ako se izkažeJo z l.egitimacijo; ki sc ilobi- pci vseh deuaniih zavodih. Legitimacija. ki vclja za zima- nje obiskovalce obenem kot permanent- na stopnica. stanc z vstopnino vreil siiiiio 20 dinarjev. Poseben ivdsek bo skr- bel za preii(;čisea. na željo tudi za pYe- hrana zlasti pri korporaüviiili posetili razstave, kar t<;p'o priporooamo vsem drusivoii! in korporaeijam. Ogled raz- stave bo o1h.ik-iii najboljša priüka za o;.';ied mesta in nkolice. Za časa razstave bo odpirt tudi liiesnii^ muzej. ki vsebujc muogo ^auiniivosti. Že doslej se je pri- jav'ilo toliko razstavlia-lcev iz vsch kra- jev široiiT iiaše iJržave, da je bil prvotno Uuiuenjen razstavni prostor premajhen. .K'azyiavneruu (jdboru pa se je posrvčilo pridobiti se nekaj prosiora, lako. da lah- ko ustreze \'sestranskiin žcliani in spre- iema šc nadyi.ire priiave tnda najkasnojc do 20. julija. l}o teni roku se prijave pod nobenim pogoiem nc bodo več spre.'e male, na kar (/pozarjamo zlasti vse one, ki sc se niso prijavfli. Ouvenjamo se, da bodo najboljsa dela tudi letos odlikova- na. Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in sL- razstave zanesljivo ii.delcži. Iv'.i/- siava vajeniških del. Velikauski pomerr razstave vajcniških del se je pokazal že na lanski razstavi. Razstava podvžiga vajence k vstra.musti iu pridnosti in Jc zato zelo važno vzgojno sredstvo. Raz- stav;ii odbor ;e dal tudi lelos brezplačno na ra.x.po'ago razsiavni prostor. Vsem uiojstrom svetujemo naj dajo svojim va- jeiicem p/iiiko, dn .se s kakšnim majhni;u ddom udelczc te razstave s čemur ob c- nciii dokumentirajo sposobnost mojstra Opozarjamo na to. da se bodo naibolisa \ajcniska dela uagradila. Dobavc. Dobava premoga. Pri upr;;- vi državulh monopolov \ Beogradu sc bo vrsila dne 14. avgusta t. 1. ofertalua licitaeijn glcde dobavc 650,000 kg pre inoga. ~- Dobava presanega sena. V iu- tcndar.turi. Savskc divizijskc oblasti v Zagrcbu se bo vršila dne 14. julija 1923 javna licitaeija glede dobavc 200.000 kg prešanega sena. Dobava in moiitiraiue <"ili zidanje pc- či za pečen.ie krulia. l^ri intendanturi Savskc divizijskc oblasti v Zagrcbu se bo vršila dne 21. julija 1923 javna licita- eija glcde dobavo in montiranja 2 mo- dernih parnih stabilnih peči ali 2 zidanlh inoclcrnih pcči za pecenie kruha. Prodaja odpadkov od železa in stare pločevine. Pri ekonomatu direkeije dr- žavnili železnic v Subotici se bo vršila due 3. avgusta 1923 ponovna dražba 36.656 '<> kg odpadkov od železa ter 6S87.80 kg stare pločevinc, katera sc na- \vd\'d v skladiseu za mat'erijal v Vel. Beč- kereku ter 50.000 kg stare pločcvine,. ka- tera se nahaja v skladiseu za materijat v Subotici. Prcdmctni oglasi z natančnej- simi podatki so v pisarnr trgovske in obrtniškc zbornice v Liubljani intere- son torn na vpogled. Oglas. (Nabavka brašna.) Na osnovu naredjenja gosp. Ministra Voinog i Mor- narice E. P. broj 3260 od 1. maja ove godine održat če se na dan 4. augusta 1923. godine o 11 Časova Pre podne u In- tendanturi Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani (kasarna vojvode Mišiea objekt XIV.) prva javna tismena licitaeija za nabaykii-i isporuku 730.000 kilograma pšpničnog hlcbnog brašna tipa 80% i to: Zrd, garnizon Ljubljana 290.000 kilograma, za garnizon Maribor 280.000 kilograma. za garnizon Celje 160.000 kilograma. Is-' porukä brašna Po mescčnim partijama franko magacin intendaiitskih slagališta pomenutih garnizona do 25. novembra 1923. godine. Kaucija polaže se u goto- vom noveu ill vrednosnini papirima po odredbama Cl. 88. zakona o državiiom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova prepodne na kasi Dravske divi- zijske oblasti ii Ljubljani i to: Za garni- zon Liubljanski 75.000 dinara, za garni- itev. 7 8. » N O V A D O B A i Stran 3. zuii Aiariborski 75.1KK) dinara i za ganii- zon Celie 40.000 dinara ukupno 190.000 ciinara. Uslovi po kojima če^ se ova licl- taci;»; izvršiti inogn-se videti svakoji da- iia pro i posle podiie n kancelariji intcn- damn re Dravskc divizijske oblasti u Ljubimni i vojuotf okruga u Mariboni i Ccliu. Svaki pound jaO (licitant) obavc- /ati ;c. üa na daji liciiaeijc preda prcd- sedniku koinisije pismeno svecloeaustvo uadležne tr^nvačke komore o svojim prcdirz-imačkim podobnostiina kao i uvc- reiiju o tonic, da je svoju radnju prijavio !>ore>'riini vlastima i piatio porcz za te- kuče ivouicsecjc. h kaueelurije intciidan- rur-j i ij-avskc divizijske oblasti K. broj '/M0 ¦,! 26. jmia Vüt. tfodine n Ljub- i !a.i: •. Galas. (Nabavka zobi.) Na osiiovu w:\-\i:\nja dospodina Ministra Yojnox i M*tr,',iirice E. P. broi 3261 od 1. maja (,vc s-odine odrzcu ce sc na dan 6. autfu- sta \923. godirk: u II. easova pro poclnc ii Inter.Juntnri Dravskc Divizijske Obla- sti ii l.jiibljaiü (kasama Vojvodc Mišiča «!\;ck! XIV.) prva javna usmena licitaci- ia za nabavku i isporuku 780.000 kilo- '.rrama zobi, i to: Za garnizon Ljubljana o 10.000 kilograma. za garnizon Maribor SIO.Oi.tO küograina. za saniizon Celjc .^O.fKM.i küograina, za xarnizon Sl. Bistri- ca 130.000 kilograma. Isporuka zobi po inesečnim partijama franko magacin in- reiidninskili slagališta pomeniitih garni- ¦'¦¦¦¦;¦ 25. novembra 1923. godinc. Kau- ,•).-. uže se n .n'otovwn noveu ili vred- nostnim papirima po odredbama ei. SS. ¦/v1''"¦:- n državnom računovodstvu na i;u: . . tacijc do 10 easova pro podne na kasi I>ravskc divizijske oblasti n Liub- liani, rtw. za garniziou Ljubljanski 55.000 üiii::ra. za garnizion Mariborski 55.000 dinar::, za garnizion Celie 5.500 -dinura I zn ganiizio SI. Bistrica 23.000 dinara, ¦ '¦ MS.500 dinara. Uslovi po kojima ¦a licitaciia izvršitj mogn sc vi- 1 ^kotf dana pie i posle podne n ¦,a.;~^nji iiitendanture Dravskc divizii- sk'c: nbiasti u Ljubljanl i vojnng okruga n Mannoru. Celjii i Komandc mesta n SI. Bisirici. Svaki pomidjač (licitant) obavc- '"¦Av< .. Ja na dan licitacijc preda prcd- sodniAii komisijc pismeno svecločansfcvo nadležne trgovačke komore o svojim :iekim sposobnostima kao i o tome, da je svoju radnjn l)oruskiin vlnstima i piatio pore/, j rronieseeje. Iz kancelarije in- ¦encianiure Dravske divizijske oblasti R. aroj 99i)5 od 27. jima 1923. godine ti Ljubnani. DopisL Iz šmar.ia. Prinieren napis za poso- ;ilnr^e, proti kaierim liujskajq klerikaJci, >an z velikimi črkami pred blagai- U.U.- * Fa-lot je. ki odirajo kmcta, bi ga ra- di spravili še ob prihrauke. Da si vsak- ü> ahko dobro prcmisli. predno dvignc ^. avftiar, zahtevamo za večie svötc -Jensko odpovecl. Kdor je po tern ^¦¦- >o tako bedast in lioec svojo ivtsrc- &> — jo naj inia.« Nevedne fjudi treba • ¦i>ui-..-r;. po tuči zvoniti jc prepozno. Dnevna kroiüka- Podržavljeitje ženske realne gisnna- Kk v Ljubljani. Pokrajinska uprava za i v Ljubljani je dobila tp-tc br- iz Beograda: »Ministarstvo pro- svete 5r. 11.679. 10. jula. Pokraimskoj upravi ii Ljubljani. Mestna ženska. reai- Jia irim-naziia n Ljubljani biče državna od Hove bud'getske godine. Ministar prosve- te Trlfimovič.« — Koli'kor smo informi- e te dni niudita v Beogradu po- --'j-. UL-putacija naprednih zenskih or- -ariii,aCij% j^j s0 j0 tv-orile ge.: Franja dr. !f\^rieva, Albina dr. Ramovševa in v'ou^a ^tobijeva, ter je interveniTala v -•¦¦'v D"Uržavljenja ženskc realne gim- i,ncr»van!l.' dam &J?"* »f J«nwa NikoJa Pasic in nimister Dro ,/ TrMunovic. Belezimo z zadoS0cn,C;p -or njo vest, d'a se ie.posrečilo ream ta'nas nacionalen in kulture:; ravod prej tisti- ini »kulturonosci«. v liubljanski mestm iiisi, ki po7.najo na svetii samo nunsko ? it kloštersko vzgojo ter so mnenja, da ^ ista zlasti za naš slovenski ženski na- ä'-asoaji prav dobra. V narodnih vrstah si- rom Slovenije je vzbudilo to paročiio ¦;^cvno zad-oščenie, sai je vprašanje že ^olffo bilo na dnevnem redu, pokrenil -,a jesvoj čas že minister prosvete Pri- ;^čevič na pritisk slovenskih demokra- Kiv. Tnko je bii ze Uini spreJL-t v min. svetu sklup o podržavljeniu liceja. Za novoga tržaškega škoia je inie- noval papež dona L. Pogarja iz Oorice. ki je rodom Fiirlan. Vloxii v ni'iriborsko klerikalno poso- jHnic1:). Zadnjič snio poročali o drznem vloiiiu \- mariborsko kierikalno posojil- ui.:o. Sedaj so izsediü viomilce v osebah clveh kliueavničarjev. usiužbeiiih na že- lcziiiei. Zlatnino sia imela zakopano v Betnov.skem gozdu. deloma pa v zavojn. ki ga je e.n vlomilec shranil pri vratarju na kolodvoru. 1500 dinarjcv je manjkaln. Sin mnoril očeta. Stjepan Leskovie i/ .!akšinca je zadavil svojcga očcta in niii prerezal glavno žilo na vratu. tako da jc mož v velikili mukah izdilmil. Star- o'ck ]e bil v vasi zelo priljubljen. Morilca so aretiral'. Sauionior. V Bcogradn je nasel na živinskem sejmišču orožnik mcd zaboji ncko elegautuo damo, ki se je vila v kr- eili iii kmalu nato umrla. Poleg nje je bila posodica z raztopljeno sodo. Stariši so jo izkljueili iz rodbine. ker se je profi njihovi volji poročila z nekim niuslima noni. Piše se Scda PrcudiC in je bi!a ne- kaj časa pisarica v ministrstvu prosvete. Kmalu je z bo kl a in zašla v veliko bedo. Vsled žalosti se jc usmrtila. Mala rešHeljica. 'Pred prulami ob Liubljauici sta se igrali 10-ietna Aniea in 3-lelna Marija, heerki neke ijii.hl.jan- skc rodbine. Naenkrai pade 3-letna Ma- rija v en meter globoko rcko. Aniea pa ni nič pomišljala, ampak Je skočila za scstrico in jo resila utoplien.ia. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmuic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Poslano>> Na napade g. Fran Koštomaja, brivca, recte: t rgovca kit, lasulj itd., v vaSem cenj. listu z dne 10. tm. na člane podpisane Zadruge, posebno pa, kar se tiče gosp. Kranjca, legi- tim nega brivca in zaupnika omenjene zadrngp, si 5teje podpisana zadruga v posebno cast, resnici na ljubo poročati: Ni res, da bi g. Kranjc ne imel sposobnosti, da mesto zaupnika iz- vriJuje, tcmveč je on tisti, kateri je vedno in vsikdar ta častni mandat točno in vestno opravljal. Kar se tiče očitanja, kršenja za- družnih pravil, moramo povdarjati, da je v tem oziru napram članom vedno kcrektno ravnal. V zadevi okrajSanja pečata, mc- ranio še pripomniti, da ;e bil tega g. KoStomaj sam kriv, ker on ni dal zaupniku priložnosti, da bi on knjigo odjavljenega pomočnika pregledal. Akö §e široka javnost več želi, ji bomo radevolje tistregli. Toliko za dan.es. Za: Zadrugo briveev, frizcrjev in lasničarjev s scdcžem v Mariboru. B. Ulčar, KarelKoschuch, tajnik. naCe!nik. * Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Pozor! Pozor! He zamudlte posefifi popolKoma na novo urejeno in poveiano trgovino z mešanim in kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki R. Plavc GEL3E, ürazov frg 1 (poprej F. Pečnik). Prvourstno blogo! Hajnižje cene! Tocna in solidna posfrežba! Za obilen obisk se vljudno priporoča R. Plavc trgovina z meSanim blagom CrZLJE, Vrazov trg Stev. 1 3-2 Speeijalist za pisarniške stroje. Kakor je razvidno iz inseratnega ^lcla Jc zuani specijalist za pisarniške stroje g. Ivan Legat v Mariboru, Vrazova nl. 4 preložil svojo popravljajnieo ipisarniš- kih strojev v Vrazovo ill. 4 (nasprol! Narodno banke) v liiši Legatove sole. Hospod Legat izvršujc popravila stro- kovnjaško in priporočamo tvrdko na.l- topleje. Za Celje in okolico prevzema popravila gosp. Anton Lečnik. urar, Oc- iic. Olavni tr.^ 4. 3X Hiša s pol oralom vrta, tik glavne ceste, se radi preselitve ceno pir'oda na Sp. Hudinji St. 45. 2—2 Sodarske pomočnike sprejmo vtrajno delo pri dobri plači, pro- stem stanovanjn, hrani in perilu Franc Re- pic, sodarski mojster, Ljublana, Trnovo. 4 1 Ku'i učesilka id6e mesto v frgovino deklica (Rusinja), ki je absolvirala 6 razred mestne dekliSke sole. Ker je sirota, žeii vso oskrbo v hiši- — Ma- rija Kos, Celjo, Zavodna St. 29. 1 JETIKA! ^ Dr. Pcčnik ordinira za pljučne i bolezni vsak torek in petek v L Št. Jurju ob juž. žel., v Slatini T- pa za notranjo bolezni. •"- Cltalte njesove 3 knjlge o leftkl. SANDALE naJl»olJSf f»lbi?il*»t itev. 20 23 Din SO- .. 24-27 .. «5- ,. 28-31 .. 8»' .. 32-35 .. 1OO- .. 36-4O .. 1201 „ 41-4* .. 1«O* prodaja, dokle? traja zalogo «eletrgovina R. STERMECKI, CELJE. Trsovcl engrot-cena. Ant Lečnik O urai* in juvelir O Celje, Gianni trg St. V (prej Pacchiaffa). 64 Križevska opekarna A. LUMiR & DRUG, LJUBLJANA nudi mWM prii opi po konkurenčnih cenah. 11-6 Pisarna: Ljubljana, Puler 59. Deiefesito frgovino s točenjem piva in dobrega vina s»?n oivoršl v kopališču Rimsklh topH- cah. Dobivajo se tudi raznovrstna mrzia iedila po zmernih cenah. Izletnikom se priporoča za obilen obisk. Ugodna zveza z vlaki; posebno ugodno iz C&'ja ob 1 2 2 uri popoldan, rneša- nec vozi delavnilc in nedeljo. Karl Loibner 2 — 1 Celje — Rimske toplice. Kozolec v dobrem stanju, na 4 okna naprodaj v Vojniku h\š. §t. 13. 2—2 Prip ročam se za izdelovanje modernega pohištva I iz vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in solidna po- strežba. 101etn,i garancija in veiiko znižane cene. Spaltie sofoe wed- no v zefiogi! 18 i> s Franjo Korun (Wagner) Šf, Jurij ob Taboru (S. d,). •« ~^>« mr*m mt«m pi^mi mmm m+*m mr*M *^ws iwx 9»**m w**m -m^m «^ Razpis, Mestna občina Šoštanj pt'ocla po javni dražbf na panju iz svojih gozdov v davčni obüini Skorno — Šoštanj 512 smrek, 420 borov in 83 mecesnov in v davčni občini Šoštanj 110 smrekovih in hoje- vih dreves, torej skupaj 1125 dreves.! Ponudniki naj stavijo svoje po- nudbe v zaprtem pismu, naslovljenem na občinski urad v Šoštanjn, in z na- pisom »proda;a fesa«, do vštetega 24. tm. Interesentom bo kazal na zahte- vanje les na občinskih parcelah dne 16. ali, če bi bilo ta dan grdo vreme, 17. tm. odposlanec občine. Dražbenl pogoji se lahko pregledajo v občinski pisarni v'SoStanju ob uradnih urah. Pošljejo se pa tudi na zahtevanje inte- resentom. Na ponudbe, došle po24. ju- liju 1.1., se občinski odbor, ki bo skle- pal o pravočasno došlih ponudbah dne 25. VII. t. 1. ne bo oziral. 2—2 ŠoStanj, dne 9, julija 1023. QbCinsho prelstoiDiStie. F. SMOLfl, zaloga poljed. strojev, Sv. Jurij ob juž. žel. slamo- reznice mlatll- n!ce žel. pluge žltne čistil- nlke in vse druge polje- delske stroje iel. brane StJkii 4._____ _____ »NOVA DOB.4« Šiev. 7,. ^«nichranonihviog llarodn! cloni (na oqlu u pritličju) stam« !„»„»«», viO0 tie» K 70,000.000 - v ** ' J Cea K 70,00v'/.OOO- — Sprejema taronline vlog?e na turanllne kr&jLžice Im Lo$LoLt raicura ter jjifi otirestuje od 1. Jan. 1923 napre] po 5%f>re5E odpovedi, 512% «so 6% ss odpo- vedjo, večje stalne naKožbe In nalcžbe denernfh z&vodov po cžogrovorn. Obavlja vse denarne, terecSlflrae Ira posojilne traun ««eJ&cfcje rc&fLtiite.F&fzie.fe. 1000 K nagrade „^ ;S;k( dam dotünemu, ki mi preskrbl cno prazno zlož,jiv (Brenabor) za sedeti in ležati. sobo (Sparhcrdzimer). Ponudbe na upravn ,v >Nove Dobe«. 1 /erov"lk> sedlar, gostilna Brambor. Vbnvmci.Kostomaj stanovailje „i raeb!ovana soba elektučna masa/.a obraza, izdelov. kit, , , .. , . A , , lasulj in mrežk. Maniküre, barvanje in be- z kuhijnsko porabo, eventuelno mala lenje las — brez konkurence. 1 hišica v najem Ponudbe na upravo Hsta. Specijalist za pisarniške stroje (pisalni-, računski-, kopirni-, razmnoževalni stroji itd.) IVAN LEGAT MÄRIBO