Iti vsilil
enotnost
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — štev. 29
Ljubljana, 14. julija 1950
Izvod 4 din
O katerih vprašanjih ho razpravljal XII. plenum Centralnega odbora ZSI
Prehod državnih gospodarskih podjetij v neposredno upravo proizvajalcev in decentralizacija državne uprave, ki se izvaja v naši domovini, ima globok odmev v vsem našem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, saj je velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj sindikalnih organizacij. Delavski sveti, bodo prevzeli večji del nalog v upravljanju proizvodnje, kar bo omogočilo, da se bodo sindikati posvetili v večji meri kot doslej, vzgojnemu delu svojega članstva, še posebno pa vzgoji kulturno in razredno zaostalejših delavcev. Kajti odgovorne naloge v upravljanju našega gospodarstva, bomo vedno bolje izpolnjevali, če bo zavest naših delavcev na čim višji stopnji.
Sindikalne organizacije bodo pomagale delavskim svetom in upravnim odborom podjetij pri uresničevanju in kontroli njihovih sklepov. Tov. Tito pravi:
»Ti delavski sveti in upravni odbori, ki jih izvolijo člani sveta- iz svojih vrst, morajo uživati vsestransko podporo sindikatov. Da bi bilo to možno, pridejo v upravne odbore tudi predstavniki sindikata delavcev in nameščencev v tistih podjetjih, ki prevzemajo tako del odgovornosti za upravljanje namesto, da bi bili samo posvetovalni organi, brez potrebne odgovornosti oziroma odgovorne dolžnostih
Zato bo XII. plenum obravnaval organizacijska vprašanja, ki jih postavlja na dnevni red vloga sindikatov v borbi za socialistično družbeno ureditev Decentralizacija državne uprave in prehod upravljanja z gospodarstvom neposredno v roke proizvajalcev, zahteva spremembe v organizaciji in načinu dela posameznih sindikatov in sindikalnih zvez.
Vodenje sindikatov po dveh linijah (po liniji strokovnih zvez in liniji glavnih odborov) se je pokazalo v tem razdobju kot neprimerna. Sedaj je dana možnost, da se prenese operativno vodstvo na strokovne zveze, glavni odbori in sveti pa postanejo koordinacijsko-politič-no vodstvo, ki bo predstavljalo sindikalno gibanje v republiki, okraju ali kraju S 'tem bodo dobili predvsem republiški odbori in republiška vodstva vazno
mesto. Številu in kvaliteti njihovega kadra bo posvečena vsa skrb.
Od IV. in VI. plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je minilo 2 leti in 4 mesece in šele XII. plenum postavlja na dnevni red organizacijska vprašanja.
Med tem časom so v naši stvarnosti tako na gospodarskem, političnem in družbenem življenju nastale velike razvojne spremembe. V tem času beležijo tudi sindikati velike uspehe, tako v organiziranju svojega članstva, kot v utrditvi svojih organizacij. In prav v tem razvoju so se pokazale tako v vodenju kot. v metodi dela nekatere pomanjkljivosti. Nekateri sklepi IV. in VI. plenuma so postali zavora za nadaljnji razvoj. XII. plenum ima nalogo, da odstrani te pomanjkljivosti. Razpravljal bo o nalogah, načinu dela in vodenju vsakega sindikalnega organa posebej in sprejel odgovarjajoče sklepe. Poenostavil bo finančno poslovanje v smislu decentralizacije in večje samostojnosti osnovnih organizacij.
Notranje organizacije sindikatov, vsebina in metoda njihovega dela so se pri-lagojevale vedno stopnji našega gospodarstva in nalogam sindikatov na posameznih stopnjah splošnega razvoja naše družbene stvarnosti. Prav tako ima XII. plenum nalogo, da vskladi organizacijsko strukturo sindikatov z današnjim razvojem našega gospodarstva in države, še posebej, ker prehajajo državna gospodarska. podjetja v neposredno upravljanje proizvajalcev samih.
Vse sindikalne organizacije budno spremljajo razvoj sindikatov ter bodo pazljivo proučile sklepe plenuma. Še nadalje in še z večjo odgovornostjo bodo proučevale vso globino in daljnosežnost osnovnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji. Mnogo več pozor^ nosti bodo posvečale vsestranski vzgoji delavcev in nameščencev in teoretičnemu razglabljanju, kar služi kot osnova naši revolucionarni praksi, ki daje najmočnejše orožje v borbi proti vsem poskusom revizionizma znanstvenih marksističnih načel, s katerimi pod vodstvom svoje Partije zmagujemo.
Sklepi plenuma bodo nedvomno pobuda za nov polet v razvoju in okrepitvi sindikatov Jugoslavije.
..Iludsha pravita"
in »Slovenski poročevalec" e sindikatu
Sindikati pred novimi nalogami
Pod tem naslovom je izšel v »Ljudski pravici* 5. juilija 1950. uvodnik, v katerem se v zvezi s sprejetjem novega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji nepodpisani pisec loteva zelo važne naloge- »Objasniti vlogo sindikalnih organizacij, ki jo bodo imele odslej.* Pri tem se naslanja na referat tov. Tita, katerega citira v uvodu, ko pravk »Vprašanje vloge sindikatov se v novih pogojih, v pogojih sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju nekoliko spremeni, ker je funkcija sindikatov usmerjena na tisto, kar je v delu sindikatov najvažnejše, na vzgojo, na vsestransko kulturno izobraževanje.*
Ves ostali del uvodnika je surogat Titovega govora. Posamezni deli so nesmotrno iztrgani iz dragocenega referata in nesmiselno vezani stavke. V kolikor jo samostojnega tolmačenja, pa to povečuje zmedo uvodnika in idejno izkrivlja vlogo razrednih sindikatov.
Razumljivo je, da tak način pisanja nikakor ne more konstruktivno vplivati na nadaljnji razvoj sindikatov, ker vnaša med delavski razred zmedo in nejasnosti o njegovem poslanstvu.
Takoj po izidu tega uvodnika se je že pojavilo mišljenje: Sindikati se ne bodo več brigali za proizvodnjo, temveč samo še za kulturno življenje, čeprav vsakdo se, da je razvoj proizvodnih sredstev in odnos ljudi v proizvodnji glavno in da tega n{ mogoče točiti od zavesti naših delovnih ljudi. Sindikati se bodo kot šola upravljanja, šola komunizma še naprej razvijali prav zaradi proizvodnje, skrbeli bodo za njen napredek, da bodo delavci zavestno znali upravljati svoje gospodarstvo, da bo delavski razred vedno revolucionarne]ši borec za komunistično družbo. Pisec uvodnika je slabo razumel referat tov. Tita in izgleda, da mu ni jasno, da so sindikati organizacija delavskega razreda, ki je na oblasti, in katerega vodi najrevoluekmarnejša, delavskemu razredu najbolj predana Partij ja. Kajti, če bi mu bilo to jasno, ne bi prišel do tako zmedenih zaključkov. Navedel bi jih samo nekaj, čeprav jih je » uvodniku vse polno.
Takole ugotavlja pisec tega uvodnika:
>S tem. da so delavski sveti dobili
odločujočo vlogo, pa M bilo napačno misliti, da sindikati ne bodo imeli nobenega dela več (kot da so imeli sedaj samo t0 — podčrtal in op. B. F.). Funkcija države v gospodarstvu odmira, (V kakšni zvezi je bil zapisan ta stavek? — Podčrtal in opomba B. F.) Delovni ljudje še postavljajo na čelo svojih kolektivov oziroma podjetij in v svoje roke prevzemajo skrb za razvoj podjetja, skrb za delovno disciplino, za akumulacijo .in delitev skladov, za pravilno nagrajevanje itd.S tein so seveda zmanjšane tudi posamezne naloge sindikatov, če pa so se posamezne naloge zmanjšale, se morejo sindikati tem bolj lotiti reševanja tistih nalog, ki so jim še preostale, Katere so te naloge? (podčrtal B. F.). Tako piše uvodničar. Opomnil pa hi ga samo na to: Častno je priznanje, ki ga je prejel, z novim zakonom delavski razred in z njim sindikati kot njegova organizacija. To priznanje bo le pobuda; da bodo sindikati bdeli nad delavskimi sveti, jim dajali vso pomoč, da se učvrste, da bodo veliko zaupanje, katero je dobil s tem delavski razred, opravičili pred svojo Partijo. Prav zato se bodo še nadalje brigali za proizvodnjo, za delovno disciplino, za akumulacijo, za zniževanje po-Ine lastne cene, za kakovost in to po svojih predstavnikih v delavskih svetih in še posebej z nenehnim delom — dvigali razredno revolucionarno zavest med svojim članstvom. Tako je razumeti besede tov. Tita, ker nas tako uči vsa leta in po tej poti vodi od zmag do zmag. Zato je napačno, če bi reducirali dela sindikatov samo na stalne tečaje, bodisi politične ali strokovne in na prireditve, petje, igranje in folkloro.
Uvodničar sicer opozarja: »Povsem napačno bi bilo tudi mišljenje, da morejo sindikati sedaj kar naenkrat prekiniti vsako zvezo s problemi proizvodnje, s problemi skrbi za ljudi itd.* s čimer potrjuje, da bodo postopoma to skrb vendarle ukinili.
Kakšen nesmisel! Sindikalne organizacije bodo še naprej dajale pobudo za socialistično tekmovanje, se bodo borile proti vsemu, kar zavira našo socialistično graditev, in odločilo bodo uresničevale svetle cilje delavskega razreda in njegove socialistične družbe.
"Pohitimo z mlačvi.jo za hitrejs* ofthup
To* je le nekaj misli, ki zaslužijo nedvomno še podrobne obdelave, kajti nerazumljivo je, da se pojavi v glasilu »Ljudske pravice*, tako teoretično in po« litično zgrešen uvodnik, v katerem mrgoli napak, ki lahko dovedejo, če se ne popravijo, do znatne škode.
Sindikalna organizacija bo znižala svoj profesionalni kader za 70—90%
7. julija 1950., dva dni na to, ko je izšel v »Ljudski pravici« uvodnik, ki nepravilno postavlja naloge sindikatov v zvezi z zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij, katerega slabost je še posebej v neodgovornem in nespretnem montiranju posameznih stavkov iz Titovega referata, se je pojavil v »Slovenskem poročevalcu* uvodnik z gornjim naslovom. Pisec — mis — je bil, Jkot se vidi iz uvodnika, sindikalni funkcionar. In prav‘to nas toliko bolj preseneča, da se dotika v uvodniku nekaterih stvari, ki kažejo ne samo na nerazumevanje, ampak predvsem na skrajno neodgovornost.
Nedvomno bo treba, da se tudi ta »uvodnik* globlje analizira, V čem se kaže nerazumevanje? To je razvidno že iz samega naslova. Kako pride pisec do zaključka, da so osnovni problemi XII. plenuma znižanje števila profesionalcev v sindikatih, čeprav se bo na plenumu razpravljalo tudi o tem. Nedvomno je glavni problem, katerega bo obravnaval plenum, v ozki zvezi s poglabljanjem demokratičnosti v našem družbenem življenju, ki nujno tudi v sindikatih, ker imajo zelo kompliciran ustroj, zahteva organizacijskih sprememb. Uvodničar pride do netočnih ugotovitev, kot da gre za likvidacijo sindikatov, ki so se zbirokratizirali, da sindikalni funkcionarji niso ničesar koristili organizaciji in končno, da bodo v proizvodnji mnogo več koristili, S tem ustvarja vtis, da so sindikati jemali dobre delavce iz proizvodnje, zato da bi zavirali našo socialistično graditev. Nasprotno pa je našemu delavskemu razredu znano, kako veliko delo je bilo opravljeno v teh letih, da je naraslo število delavstva organiziranih v sindikatih od 30.000 v letu 1946 na 240.000 v letu 1949 samo v Sloveniji, da so sindikati ogromno pripomogli pod vodstvom svoje Partije k razvijanju zavesti, socialističnega tekmovanja, pri skrbi za delovnega človeka itd. itd., in da bre-z najpožrtvo-vatnejših profesionalnih funkcionarjev to ne bi bilo mogoče. S tem so tudi pripomogli, da so ustvarjeni pogoji za tako dailekosežne revolucionarne ukrepe kot so delavski sveti, decentralizacija itd.
Skrajna neodgovornost pisca pa je v pomanjkljivem navajanju nepotrjenih podatkov, M lahko med delovnimi ljudmi ustvarijo napačno predstavo.
Tako trdi, da je • samo na področju Slovenije nad 800 profesionalnih sindikalnih funkcionarjev, če prištejemo tem ljudem, ki so bili po večini strokovno in politično dobro podkovani aktivisti še administrativno osebje, tedaj bi vse to bila lahko lepa tovarna sestavljena iz samih sindikalnih funkcionarjev profesionalcev.«
Res pa je, da je v Sloveniji vsega plačanega osebja, pti čemer so všteti- tudi, administrativno osebje in čistilke, bilo največ 519.
Neodgovornost je tudi v tem, da dela zaključke, preden plenum prinese sklepe. O vsebini XII. plenuma so razpravljali višji sindikalni forumi že od X. plenuma, ko je bil sprejet sklep, da se na naslednjem plenumu razpravlja o organizacijskih problemih. (XI. plenum je bil sklican zaradi nastale situacije v SSF). O tem problemu je razpravljalo naše najvišje politično vodstvo in nikjer ni bil postavljen odstotek zmanjšanja števila profesionalnega kadra, čeprav se bo kader znatno zmanjšal predvsem pri centralnih forumih, glavnih odborih ter sindikalnih svetih, ki naj postanejo koordinacijsko in politično vodstvo, medtem ko se strokovne zveze učvrstijo kot operativno in-struktivni forumi.
Tak uvodnik nikakor ne more koristiti nadaljnjemu razvoju sindikatov, kot organizaciji delavskega razreda, ker vnaša organizacijsko zmedo in ker požrtvovalne funkcionarje, ki so se stavili v službo skupnih interesov in največkrat pod mnogo. slabšimi pogoji, zapostavljajoč svoje osebne interese (nižje plače kot v proizvodnji brez stanovanja, neomejen delovni čas. stalno terensko. delo) obto žuje birokratizma, slabosti in nekoristnosti,	Boštjančič F.
Nenavadna vročina je tudi v Sloveniji v zadnjih dneh silno pospešila zorenje belih žit. Vsepovsod so že zaključili žetev ječmena, ponekod so ga tudi že omlatili, Zaradi primernega vremena so pridelovalci v nižinskih predelih pohiteli z žetvijo. Tudi na višinskih legah je letos žito pre.dčasno dozorelo in je žetev v polnem teku.
V ljutomerskem okraju bo žetev belih žit v teh dneh končana. Na zadružnem sektorju so že poželi ves ječmen, 85% rži in 74% pšenice. Zadružnikom so v veliko pomoč stroji'za žetev. Največ so poželi do sedaj v najboljših zadrugah na Cvenu, Moti v Stročji vasi, Bučečovcih in Ljutomeru, kjer so žetev že zaključili.
Tudi v okraju Maribor-okolica je predvsem na nižinskih predelih žetev rži že 100% zaključena, žetev ostalih žit pa je v polnem teku.
Po mnogih krajih Slovenije pa bela žita že mlatijo. Največ belih žit so do sedaj omlatili na Primorskem, v Vipavski dolini, v murskosoboškem in mariborskem okraju, Tu in tudi ponekod na Dolenjskem pa se že pripravljajo na odkup belih žit, medtem ko so po nekaterih krajih Slovenije z odkupom že 'začeli, — Na sliki:
Mlačev v goriških Brdih
Vsak dan »e »eč tekmovalcev za vpis nrvega ljudskeoa nosojila
Vest, da je razpisano drugo ljudsko posojilo, so številni kolektivi po tovarnah in ustanovah, po kmetijskih delovnih zadrugah in množičnih organizacijah sprejeli z navdušenjem. Vsak dan in vedno pogosteje prihajajo poročila, da delovni kolektivi različnih gospodarskih panog pozivajo njim sorodne kolektive in tudi posameznike na tekmovanje za vpis ljudskega posojila, kateri kolektiv bo v počastitev razpisa novega posojila prej Izpolnil svoje planske naloge in izboljšal kakovost izdelkov v proizvodnji.
Na skupnih sestankih v zvezi z razpisom novega posojila so najzaslužnejši prvoborci za zgraditev socializma, med njimi številni odlikovanci z redom dela, novatorj, racionalizatorji, udarniki, zadružniki in kmetje že sprejeli obveznosti, v katerih se obvezujejo, da bodo ob novem vpisu vpisali večjo vsoto, kakor pa so jo vpisali ob prvem ljudskem posojilu.
V Litostroju
Vsi pododbori kolektiva Litostroj so že imeli množične sestanke, na katerih so razpravljali o drugem ljudskem posojilu. Vodstvo vseh 14 pododborov se trudi, da bi pridobilo čim več vpisnikov. Najbolj živahna je bila diskusija v obdelovalni«. V nekaterih pododborih pa so imeli tudi sestanke sindikalnih skupin. Zelo dobro se je izkazala težka obdelovalnica. Izmed 17 tovarišev sindikalne skupine v obde-lovalnici se je 16 delavcev obvezalo za vsoto 18.000 dinarjev. Tovariš Rihart Gabrijel bo dal največ, 5000 din.
Dobro se je izkazala tndi orodjarna. Upoštevati moramo, da je precej delavcev na dopustu, nekaj pa je bolnih in da dosedanji vpis ni dokončen.
Ko bodo opravljeni vsi sestanki sindikalnih skupin, se bo vsota v obdelovalni« dvignila na 100.000 dinarjev. Če bodo vsi pododbori zbrali po 100.000 dinarjev ljudskega posojila, bodo v Litostroju zbrali en milijon dinarjev. V času, ki ga še imajo, pa aktivnost za vpis ljudskega posojila ne sme popustiti.	Z. A,
V Tovarni avtomobilov
Med delovne kolektive, ki so doslej sprejeli največje obveznosti za vpis drugega ljudskega posojila, se je uvrstila tudi Tovarna avtomobilov v Mariboru, kjer so delavci obljubili, da bodo vpisali dva in pol milijona dinarjev ljudskega posojila.
Kljub temu, da število prijavljenih vpisnikov še vedno raste, so v delovnem kolektivu TAM že presegli vsoto, katero so vpisali za prvo ljudsko posojilo, za 32%. S tem so delavci v Tovarni avtomobilov v Mariboru ponovno dokazali, da pravilno razumejo pomen vpisa ljudskega posojila, s katerirp bomo pospešili graditev socializma v naši državi.
Ministrstvo za državne nabave
Vest o razpisu ljudskega posojila je globoko odjeknila tudi med članstvom sindikalne podružnice ministrstva za državne nabave, ki je pravilno razumelo ukrep zvezne vlade in takoj začelo s široko akcijo za vpis, ker se zaveda ogromnega pomena, ki ga bo to posojilo imelo za izpolnjevanje našega petletnega plana.
Na množičnem sindikalnem sestanku je bil navdušeno sprejet sklep, da .moramo doseči povprečje 2500 din na vsakega člana našega sindikata. Do sedaj ie prijavljenega posojila 206.550 din.
V Sežani
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev pri OOOF v Sežani je sklicala izredni sindikalni sestanek, na katerem so razpravljali o novem ljudskem posojilu. Zanimanje je bilo veliko, saj so članom razložili po m ep ljudskega posojila za naše gospodarstvo in petletni plan. S posojilom pa bodo naši delovni ljudje zadali učinkovit udarec iotorm-birojevTskim klevetam in lažem, katere gotovo že vnaprej pripravljajo v svoje podle namene.
Odgovor prosvetnih delavcev v Sežani je 65.000 din ljudskega posojila, za katerega so se člani obvezali že na sestanku, obveznost celotnega kolektiva pa znaša 100.000 dinarjev za novo ljudsko posojilo!
V Slovenjem Gradcu
člani sindikalne podružnice političnih delavcev v Slovenjem Gradcu so na svojem sestanku razpravljati o vpisu ljudskega posojila. Ko so se seznanili s tekmovanjem, ki ga jim je napovedala sindikalna podružnica odkupnih podjetij v Slovenjem Gradcu, so sklenili, da jo bodo prekosili Sprejetje tekmovanja »Ža dosego čim višjega zneska ljudskega po-■ sojila« so manifesti rali s sprejemanjem individualnih obveznosti. Kar na sestanku samem se je 23 članov obvezalo vpisati 57.000 din ljudskega posojila.
Zadovoljili pa se ne bodo samo s tem, da bi vpisati samo člani njihove sindikalne podružnice, temveč bodo s prepričevanjem množic vplivali tudi na druge, da slede njihovemu zgledu. Agitaciji za vpis ljudskega posojila in prepričevanju ljudi na vasi, predvsem naših kmečkih ljudi, bodo posvetiti največ pozornosti.
Obveznosti za vpis. ljudskega posojila je sprejel tudi Sindikat trgovinske mreže, katerega člani so se obvezali vpisati povprečno 2000 din, sindikalna podružnica uslužbencev OLO bo dosegla na člana 1000 din. Mladinska organizacija »Gradis* Vuzenica bo vpisala 50.000 din. gradbeni pododbor v železarni Guštanj
70.000	din. Podružnica prosvetnih delavcev Mislinja št. 4 je napovedala tekmovanje podružnicama prosvetnih delavcev v Mežiški in v Dravski dolini. Rudnik v Mežici je napovedal tekmovanje železarni Guštanj.
Najslabše so v tem vprašanju podružnice sindikata gozdnih delavcev. Krivdo za to nosi predvsem področni odbor, pa tudi upravni odbori podružnic so neaktivni.
Velik odmev je tudi med pripadniki JA
Vedno večjemu številu vpisnikov ljudskega posojila, so se pridružiti tudi pripadniki JA. V zadnjih dneh se je začelo v edinicah JA razvijati veliko tekmovanje za čim večji vpis ljudskega posojila. Doslej so se najbolje izkazali borci in oficirji iz zagrebške vojne oblasti. Oficirji in aktivni podoficirji so skleniti vpisati celotne mesečne prejemke, številni pa bodo vpisali po dve in celo tri mesečne plače, Samo v enoti majorja Grašiča bodo vpisati _ 802.000 din ljudskega posojila. Omeniti, je še slušatelje iz enote kapetana Matije, ki bodo vpisali
1,980.000	din. V tej enoti se je nabolj 'zkazal slušatelj Arandjelovič, ki je sklenil vpisati 24.000 din ljudskega posojila. Borci in oficirji iz enote kapetana Jankoviča. bodo vpisali 176.000 din, pripad
niki enote kapetana Škrca pa 90.000 din.
Ljudsko posojilo pa ni zajelo samo pripadnikov JA v naši domovini, temveč je našlo velik odmev tudi pri mornarjih iz naših največjih prekooceanskih ladij. Tako je kolektiv prekooceanske ladje »Hrvaitska* sporočil svoji centralni upravi sindikatov, da bodo vpisati 250.000 din ljudskega posojila. Mornarji prekooceanske ladje »Plitvice« pa sporočajo, da bodo vpisali 62.000 din ljudskega posojila. Izmed ladij obalne plovbe pa se je do sedaj nabolj izkazala posadka potniške ladje »Šipant, ki je pozvala na tekmovanje vse posadke ladij iz svojega1 področja, hkrati pa jih je obvestila, da bodo vpič šali 70.000 din posojila. Med najboljšimi je kapetan Ladje Gustav Martinovič, ki bo sam vpisal 10.000 din.
Mm

Z bojišč na Kore j i
Pred bitko na reki Ham
Z DOSLEDNIM IZVAJANJEM STATUTA ZSJ
s@ bo izboljšalo dieto naših smd kolnik
organizacij
Vojna na Koreji so razvija dalje in fronta se pomika čedalje bolj proti jugu. Severnokorejske čete napredujejo na vseh frontah in so 10. julrja zavzele že mesto Inchon in vso njegovo okolico. Nekatere predhodnice severnokorejske vojske so rodrle že v bližino reke Kum. Južno* orejslce čete se polagoma umikajo in vse kaže, da se bodo skušale utrditi na tej reki, ki je naravna ovira posebno sedaj, ko je voda na-rastla zaradi dežja.
Kakor poročajo, so severnokorejske oklepne divizije, ki uporabljajo 40 do 60 tonske tanke, prodrle že do reke. Čeprav ameriške in južnoko-rejske čete ogorčeno branijo položaje in z letali napadajo zaledje severnokorejskih čet, prodiranja severnokorejskih siil niso doslej mogle zaustaviti. Severnokorejske čete so namreč opremljene s tanki, ki imajo tako močen oklep, da ameriške protitankovske granate kratkomalo odskakujejo s teh oklepov. Zato je pričakovati, da bo bitka na reki Kum odločila o usodi Taejona, ki je začasna prestolnica južnokorejske vlade.
_ Za do sedaj najhujši spopad na korejskem bojišču smatrajo tankovsko bitko, id se je razvila na področju med mestoma Džongi in Čonu, kjer se je juž-nokorejskim in ameriškim četam posrečilo potisniti za nekaj ur nasprotnika 10 km proti severu. Te položaje pa so
Prisiljena zaradi gospodarske blokade s strani Sovjetske zveze In vzhodno evropskih drinv. Je Izvršila Jugoslavija vse potrebno, da je pravočasno preusmerila svojo zunanjo trgovino ln tako našemu državnemu gospodarstvu zagotovila nemoten nadaljnji razvoj. Jugoslavija sl Je prizadevala ln sl še nadalje prizadeva razvijati zunanje trgu vinske odnose z vsemi državami, ki žele na temelja enakopravnosti stopiti z njo v go spodarske stike.
Sedaj Ima Jugoslavija trgovske stike s 41. državami širom po svetu, med drugim tudi z državami Atlantske Evroue in s tako Imenovanimi Fenuskandl jsklml državami.
K državam Atlantske Evrope prištevamo tudi dve mali državi ob Severnem morju: Belgijo ln Nizozemsko. K Fenoskandljsklm državam pa štejemo Norveško. Dansko. Fin ako In švedsko.
Belgija je mala, a vendar pomembna Industrijska država, ležeča ob obali Severnega morja na nlžavju med severno Fran cljo ln severno Nemčijo. Njen dober zemljepisni položaj in pa bogate zaloge premoga so povzročile velik razvoj belgijskega gospodarstva, zlasti belgijske Industrije. Belgija spada glede proizvodnje surovega železa ln Jekla med prve države v Evropi. Zlasti pomembna je tudi proizvodnja bakra in svinca. Močna je belgijska strojna, steklarska ln kemična Industrija. Ker je Belgija najgosteje naseljena na vsem svetu sploh, sama dežela ne more prehraniti vse ga številnega prebivalstva. Zato je Belgija še od nekdaj Interesent za naše poljedelske proizvode. Tja prodajamo v zadnjem času tudi konjsko meso, konopljo In vino. Posebno Istrska vina, zlasti desertna, Belgijci zelo cenijo. V zameno za te proizvode kupujemo v Belgiji razne stroje In aparate.
Sevečno od Belgije leži Nizozemska, tipična zapadnoevropska kapitalistična država z zelo razvitim gospodarstvom. Nizozemska je še v večji meri kot Belgija kolonialna država. Njeno gospodarstvo sloni predvsem na uvozu surovin lz kplonlj. Zato je Nizozemska predvsem pomorska država. Ima zelo veliko trgovsko mornarico ln razvito ladjedelnlško Industrijo, ki gradi danes ladje največ za tuje države, med drugim tudi velike motorne ladje za našo mornarico. Za Nizozemsko so značilni pašniki, na drogi strani pa pomanjkanje gozdov. Zato se je tam razvila živinoreja, pa Industrija, ki predeluje proizvode živinoreje, zlasti sirarstvo, mesna ln usnjarska industrija. Ml Izvažamo na Nizozemsko les, pohištvo, makedonski tobak, konopljo, rude ln kovine ter vina. Na Nizozemskem pa kupujemo kositer ln kavčuk, ki jn dobavlja Nizozemska lz svojih kolonij, proizvode njene Industrije bot razne kemikalije itd.
V naši socialistični domovini ima vsaka tovarna, celo vsak delovni človek svoj plan, kajti z izpolnjevanjem svojih dnevnih delovnih nalog izpolnjuje del našega velikega petletnega plana. Po industrijskih središčih in mestih se bije odločna borba za izpolnitev prve Titove petletke, Uspehi so tem bolj presenetljivi ker skušajo informbirojevske države z gospodarsko blokado zavreti našo zmagovito pot v socializem.
Ena izmed ovir, ki je letošnjo pomlad pri nas stopila v ospredje, so precejšnje težave v preskrbi, katere le počasi odpravljamo. Od kod te težave, ko pa vendar vemo. da naši delavci, udarniki, zmagovalci petletke vestno izpolnjujejo svoje naloge, saj so povečali borbo za višjo storilnost in tekmovanje po turnirskem načinu je že dalo vidne uspehe? Pri vprašanju preskrbe so nujno prizadeti naši kmetje, ker se še ne zavedajo vsi svojih dolžnosti do države, pa tudi sindikalne podružnice pri državnih odkupnih podjetjih niso storile vsega, da bi delavci dobili tisto, kar jim pripada.
Pri odkupnih podjetjih je še vrsta pomanjkljivosti, za katere v največji meri odgovarjajo sindikalne podružnice in okrajni sveti, ki na svojih sejah in sestankih zapostavljajo vprašanje izpolnitve plana odkupa, namesto da bi to življenjsko važno vprašanje reševali revolucionarno in organizirali tekmovanje za pravočasno izpolnjevanje tega plana. Premalo se zavedajo, da z izpolnjevanjem te velike naloge prispevajo k nemotenemu delu naših tovarn in podjetij.
Sindikalne organizacije v številnih nd-
že naslednji dan spet izgubile. V celoti nastopa v bojih na zahodnem področju fronte približno 75.000 severnokorejskih vojakov.
Sklep Varnostnega sveta, da se za južnokorejske sile postavi enotno poveljstvo pod zastavo OZN, da bi prikrili oborožene akcije ZDA na Koreji, je izzval novo noto Sovjetske zveze. V tej
noti vlada Sovjetske zveze ugotavlja, da je ta sklep nezakonit, ker se glasovanja nista udeležila dva glavna člana Varnostnega sveta: predstavnik Sovjetske zveze in LR Kitajske, To resolucijo, ki sta jo predložili Anglija in Francija, je podprlo sedem članov Varnostnega sveta, dočim so se glasovanja vzdržali delegati Jugoslavije, Indije in Egipta.
Danska je že star kupec našega hmelja. Ker sama nima gozda, se zelo zanima za naš les In naše rude, ker jih sama nima. Zlasti potrebuje svinec In antimon. Od nas kupuje konopljo, farmacevtske proizvode, zdravilna zelišča, kavstično sodo. železniške pragove, mavec itd. V zameno nam daje razne slroje, motorje ln aparate. Čeprav sama nima nobenega metalurškega podjetja ter mora uvažati ves premog ln vse železo za potrebe svoje Industrije, se je v n jej vendar razvila precej močna strojna industrija. Nekateri proizvodi danske strojne industrije Imajo svetovni sloves, zlasti po-1,1 e de is ki stroji, bieikll itd. V zadnjem časn kupujemo mi na Danskem zlasti rastlinsko In živalsko oglje, margarino ln električni Instalacijski material.
Finske je znana kot dežela lesa, saj pokriva gozd fil)'/« njene površine. Bogate zaloge prvovrstnega lesa. neizčrpna množina vodne energije ter bližina ugodnega mor skega prevoza, vse to je vzrok močnemu razvoju lesno predelovalne industrije, tako žagarske ter papirne In celulozne. Vse druge Industrijske panoge so le krajevnega pomena. Finska Ima nekaj železa In bakra, ostalih kovin pa nima. Zato jih sedal konje od naše države. Pri nas kupuje tudi onopljn In mavec, v zameno pa nam daje celulozo In papir.
Trgovski stiki Jugoslavije i. Norveško so zelo obsežni. Norveška, gorata država na Skandinavskem polotoku je tudi do ene četrtine pokrita z gozdom. Kar pa je ostalega sveta, je pust In kamenlt. za poljedelstvo neprlkladen. Pač, pa je Norveška zelo bogata ti a vodni energiji, ki jo Izrabljajo naslednje gospodarske panoge: predelovanje lesa. papirna Industrija, proizvodnja aluminija. strojev, umetnih gnojil Itd Razvoj norveške Industrije je še danes nezadosten. Zato sn sl morali Norvežani poiskati vir za svoj obstoj na morju. Zato ni čudno, čc je bilo norveško trgovsko h vodovje pred drugo svetovno vojno po svojem obsegu četrto na svetu, takoj za britanskim, ameriškim ln japonskim. Tudi v ribolovu zavzema Norveška eno prvih mest na svetu. Zlasti Je pomemben lov na kite.
Norvežani nam prodajajo ribje olje. margarino ln celulozo, kupujejo pa pri nas rezani trdi les, zdravilna zelišča, kavstično »odo. mavec, magnezlt, boksit. Iz katerega Izdelujejo v svojih tovarnah aluminij, dalje harit, svinec Itd.
Švedska pa Je znana ouil po ogromnih nahajališčih železne rude. Pa tndl drugih rud Ima veliko. Ker na Švedskem ni pre moga, se taip ni mogla razviti v veliki meri metalurgije, ki hi predelovala železno rado v železo In jeklo. Zato gre še danes 9fl*/i železne rude v Izvoz, zlasti v Anglijo,
kupnih podjetjih smatrajo, da je najvažnejše, da poberejo sindikalno članarino, organizirajo prostovoljno delo itd. in le malokje so usmerile svoje delo v borbo za izpolnjevanje planov odkupa in odpravljanje raznih napak, ki se pri tem pojavljajo. Ponekod se upravni odbori podružnic ne sestanejo po mesec dni in več, zato ni čudno, da akcije zastajajo. Upravni odbor sindikalne podružnice v odkupnih podjetjih Novo mesto se ni sestal več kot mesec dni, po letni skupščini pa še ni sklical niti enega množičnega sestanka. Podobno je v Dolnji Lendavi, Šoštanju, Črnomlju in drugod.
V odkupnih podjetjih se pojavlja torej vrsta pomanjkljivosti in napak, za katere odgovarjajo poleg vodstev odkupnih podjetij in odkupnega aparata prav tako sindikalne organizacije, ves delavski razred, zlasti OS in KS, ki so dolžni organizacijsko in politično pomagati za čim boljši in pravilnejši odkup na vasi. Treba je odločno in konkretno razkrinkavati vse tiste kmete, Idi ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do skupnosti, kajti kmetje, ki zavirajo plan naše preskrbe so sovražniki socializma, so ljudski škodljivci. Na drugi strani pa je treba pomagati in nuditi oporo zavednim kmetom, ki prostovoljno in v redu izpolnjujejo svoje obveznosti. KLO in organi odkupnih podjetij morajo vzpostaviti strogo zakonitost pri izpolnjevanju odkupov. Na sindikalnih sestankih v delovnih kolektivih naj aktivisti razlagalo zakonito prodni«" o odkupu, oddaji
Sindikalna organizacija je s svojim dosedanjim de Ion; ogromno prispevala k doseženim uspehom pri graditvi nove socialistične družbene ureditve v naši državi. Stotisoči članov, ki dan za dnem bijejo trdo borbo za izpolnitev planskih nalog dokazujejo, da hočejo kljub vsem oviram doseči svoj veliki cilj, lepše in srečnejše življenje.
Sindikalnim organizacijam v naši državi je uspelo doseči tako velike uspehe predvsem po zaslugi njihove organizacijske utrditve in z doslednim izvajanjem statuta ZSJ.
V marsikateri sindikalni podružnici pa Bi lahko dosegli še večje uspehe, če bi upravni odbori podružnic posvečali več skrbi doslednemu izvajanju statuta. Graje vredno je, da so prav nekateri upravni odbori sindikalnih podružnic podcenjevali odredbe statuta. Prvi člen statuta ZSJ pravi: »član sindikata je lahko vsak ročni ali umski delavec, ki je zaposlen v državnem, družbenem ali privatnem podjetju, ustanovi, delavnici, na delovnem prostoru itd., v neki družbeni ali politični organizaciji pod pogojem, da priznava statut Zveze sindikatov Jugoslavije in redno plačuje članarino.« Kljub temu pa imamo ponekod po sindikatih še vedno včlanjene upokojence, ki plačujejo le po 1 din sindikalne članarine, delodajalce in obrtniške mojstre, kmete itd. Toda to še ni vse.
Ena izmed grobih napak v delu naših sindikalnih organizacij je tudi ta, da še do danes niso rešile sindikalne organizacije v večjih mestih vprašanja plačevanja članarine postreščkov, kakor je to v Ljubljani, Mariboru in drugod. Ti ljudje delajo le nekaj dni v tednu in zaslužijo dostikrat celo po 10.000 do 15.000 dinarjev mesečno. V svojih sindikalnih organizacijah pa plačujejo komaj 30 din sin-
21. julija, na dan druge obletnice V. kongresa KPJ. bo tzvojevana nova velika delovna zmaga: Tega dne bo jugoslovanska mladina izročila prometu 382 kilometrov zgrajene ,avtomobilske ceste bratstva in enotnosti, ki bo vezala prestolnico naše socialistične domovine Beograd z Zagrebom. To bo nedvomno eden izmed najpomembnejših dogodkov, s katerim bo naša mladina ponovno dokazala svojo predanost partijskemu in državnemu vodstvu
Pri dosedanjih delih na cesti Bratstva in enotnosti Zagreb —Beograd se je častno izkazala tudi slovenska mladina, ki je s svojim sodelovanjem doprinesla bogat delež k doseženim uspehom jugoslovanske mladine za predčasno dograditev avtomobilske ceste. Samo leta 1948 je odšlo na avtomobilsko cesto Zagreb—Beograd 32 mladinskih brigad s 4891 mladinci in mladinkami. Po izpolnjeni obveznosti se je vrnilo v Slovenijo pet mladinskih brigad, ki so postale petkrat udarne, in
Nemčijo ln na Poljsko, ki Izdeluje proizvode visoke kvalitete, tako razne dragocene stroje In aparate n. pr. telefonske Itd.
Ml kupujemo na švedskem zlasti papir, celulozo, razne kemične proizvode Iz lesa, ker sedaj sami še nimamo dovolj razvite svoje lastne lesne Industrije, čeprav Imamo lesa sami več kot dovolj na razpolago. Razen tega kupujemo na Švedskem razne aparate ln stroje. Švedi pa kupujejo pri nas tudi les, razne rude, poljedelske proizvode ter slovenska vina, od katerih postaja pri njih zlasti ljutomersko vedno bolj cenjeno.
Jugoslaviji! sl vedno prizadeva da gospodarske odnose s temi, kakor tudi z drugimi državami neprestano poglablja. Pri tem mora včasih premagovati velike težave. Za Izpolnitev svojih obveznosti mora včasih moblllzlrat.1 vse svoje vire. Zalo pa dosega uspehe, ki Jasno dokazujejo, da se mednarodni položaj Jugoslavije neprestano utrjuje.
kmetijskih pridelkov, plačevanju, pomenu plačilnih bonov itd., da bodo vsi delavci seznanjeni z ukrepi in napori ljudske oblasti za izboljšanje načina odkupa in s lem preskrbe delovnih ljudi.
Delavci pa, ki stanujejo na vasi, naj na zborih volivcev in vseh vaških sestankih tolmačijo kmetom te naloge in ukrepe, da bodo zavestno prispevali svoj delež k zgraditvi socializma. Ne smemo pa pozabljati, da bo delo pri izpolnjevanju odkupa lažje in uspešnejše, če bo bolj poskrbljeno, da bodo kmetje za oddane kmetijske proizvode prejeli, kar jim po zakonu pripada. Pri tem igra nedvomno veliko vlogo iniciativa vodstev kmetijskih potrošniških zadrug, ki bi vsekakor lahko delovnemu kmetu mnogo več nudile, če hf bile iznajdljivejše in če bi bolj upoštevale potrebe kmetov z ozirom na posebne potrebe posameznih gospodarstev in krajev.	,
Odkupa in preskrbe pa ne smemo prepustiti samo odkupnim podjetjem, OLO in KLO; temveč morajo biti za izpolnjevanje odkupa kmetovalcev zainteresirani vsi delavci in uslužbenci ter sindikalne organizacije. Stalno je treba prenašati na vas revolucionarne izkušnje industrijskih delavcev ter hkrati pomagati, da čimprej uvedemo novi sodobni način obdelovanja zemlje. S tem bodo naši delavci in uslužbenci tudi pomagali k hitrejši socialistični preobrazbi naše vasi. ki je eden prvih pogojev za izboljšanje prehrane
Tl9e*ti	'ti
dikaine članarine. To vprašanje je treba vsekakor rešiti, kajti takšen odnos članov sindikata do svoje organizacije je ne samo nepravilen, ampak tudi škodljiv. V Zgornjem Črešnjevcu pri Gornji Radgoni je upravni odbor sindikalne podružnice vinogradniškega gospodarstva sprte j el v sindikalno organizacijo vse člane kmetijske delovne zadruge. Korak »dalje« je napravil tudi upravni odbor sindikalne podružnice krajevne obrti in industrije v vasi Rovte pri Logatcu, kjer so sprejeli v sindikalno organizacijo 40 kmetov.
Sindikalne organizacije bodo morale vsekakor bolj paziti na to, koga bodo sprejemale v svoje vrste in se točno držati navodil, katere navaja statut ZSJ,
Prav tako kakor pri sprejemanju v članstvo sindikata se pojavljajo napake tudi pri izključevanju članov iz sindikalnih organizacij. Imamo primere, ko so upravni odbori sindikalnih podružnic kar množično izključevali svoje člane iz sindikalne organizacije. Tako je upravni odbor sindikalne podružnice krajevne industrije in obrti v češnjevcu pri Dolnji Lendavi na sindikalnem sestanku izključil iz organizacije kar 83 članov sindikata — približno polovico vseh svojih članov. Izključitev iz sindikalne organizacije so utemeljili s tem, da izključeni člani niso nad 3 mesece plačali sindikalne članarine, niso pa poskrbeli, da bi na delovnih mestih, kjer so zaposleni ti člani sindikata izvolili poverjenike sindikalnih skupin, da bi skrbeli za redno pobiranje sindikalne članarine. Na ta način bi vzpostavili tudi tesnejšo povezavo med člani sindikata in upravnim odborom sindikalne podružnice. Upravni odbor te podružnice prav tako ni smatral za potrebno, da bi iskal pomoči pri okrajnem svetu v Dolnji Lendavi.
Poleg tega se tudi dogaja, da upravni
devet trikrat udarnih brigad. S kako velikim navdušenjem se je slovenska mladina borila pri gradnji cestišča, nasipov itd., nam dokazuje 500 mladincev in mladink, ki so prejeli častni naziv udarnika. 800 mladih giaditeljev avtomobilske ceste Zagreb—Beograd pa je bilo v tem letu pohvaljenih za vztrajno in požrtvovalno delo.
V lanskem letu je slovenska mladina še podvojila svoje napore. Na gradnjo avtomobilske ceste Zagreb—Beograd je odšlo iz Slovenije nad 8000 mladincev in mladink. Od 48 mladinskih brigad, ki so v tem letu sodelovale pri gradnjf, je bilo devet brigad odlikovanih z najvišjimi odlikovanji, kakor z r§dom bratstva in edin-stiva I. stopnje, z redom dela itd. Prav tako kakor leta 1948, so se tudi lani vrnile tri osemkratne udarne brigade in štiri šestkratne udarne brigade. Pet brigad je petkrat prejelo naziv udarna brigada. Vrnilo se je tudi nad 850 udarnikov, 1500 mladih graditeljev pa je bilo pohvaljenih.
Pri različnih delih delajo med 140 brigadami pri odstranjevanju normalno-tirne proge za dovažanje materiala na cestišče in pri dograditvi zadnjih nasipov tudi mladinci in mladinke iz V. slovenske brigade. Kljub neznosni vročini se v brigadi razvija tekmovanje in visoko presegajo svoje delovne obveznosti.
Kakor vsako leto, bo tudi leto« prirejena razstava lokalne industrije in obrti in sicer v prostorih bežigrajske gimnazije. To je že druga republiška razstava lokalne industrije in obrti, tako da lahko rečemo, da bodo polagoma te razstave imele prav tako tradicijo, kot jo je včasih imel ljubljanski velesejem, saj bodo po kvaliteti in raznovrstnosti predmetov letošnja, kakor tudi prihodnje razstave na višini. Lokalna industrija Slovenije in domača ter hišna obrt je v tem letu dosegla velik napredek, kar nam bo prikazala letošnja razstava. Saj nam že sam obseg razstave, ki je za 1000 kvadratnih metrov večji od lanskega, dokazuje, da bomo lahko videli na letošnji razstavi marsikaj novega in zanimivega. Poleg predmetov, ki jih že dalj časa izdelujejo naša lokalna podjetja, bodo razstavljeni tudi njihovi prvenci, kajti lokalna industrija ne dela po natančno določenih načrtih, temveč je zanjo vodilo povpraševanje, osebni okus naročnikov in je pravzaprav dopolnilna industrija, kar zahteva veliko raznovrstnost' in izbiro predmetov.
Treba je tudi poudariti, da so razstave vzpodbuda za nadaljnje delo in da so eden izmed načinov kritike, zaradi česar so važen čin it el j za dvig proizvodnje.
Letošnja razstava bo imela bistveno drugačen program kot lanska. Medtem ko so se lansko leto razstavljali posamezni proizvodi po strokah, bo letos razstava razdeljena v posamezne zaključene komplekse predmetov, ki služijo v lete ali podobne namene. Tako bo vsa razstava nekak prikaz, kar človek potrebuje. Posebno zanimivo je to, da bo letos prvič prikazana urbanistična dejavnost in še nekatere druge panoge, ki na lanskoletni razstavi niso bile zastopane.
odbori nekaterih sindikalnih podružnic izključujejo člane kar po domače in to z utemeljitvami, ki v nobenem primeru ne ustrezajo statutu. Tak primer se je dogodil v Novem mestu, kjer je bila na letni skupščini sindikalne podružnice OLO Novo mesto, izključena članica sindikata, ker se ni udeleževala prostovoljnega dela in ker baje ni redno posečala sindikalnih sestankov. Upravni odbor te sindikalne podružnice ni smatral za potrebno. da bi o izključitvi obvestil Centralno upravo administrativnih uslužbencev. Razlogi za izključitev, ki jih je navedel, ne odgovarjajo ustrezajočim členom statuta. Trditev, da je neudeležba na sindikalnih sestankih kakor tudi na prostovoljnem delu že zadostna utemeljitev za izključitev iz članstva sindikata, v nobenem primeru ne drži.
Da se takšne pomanjkljivosti v delu naših sindikalnih organizacij ne bodo več pojavljale je treba, da se upravni odbori sindikalnih podružnic podrobno seznanijo s statutom ZSJ, ga proučujejo in se po njem ravnajo.
Seznanimo se z novimi navodili o izvajanju letnega dopusta
V	preteklem mesecu Je zvezna vlada Izdala važna navodila, ki se tičejo Izvajanja uredbe o plačanem letnem dopustu, kakor tudi odločbe o cenah v penztonskth gostinskih obratih v letu 1910. Navodila so Izšla v Službenem Ustil št. I dne 14. Junija 19.16. odločba o cenah na v Službenem listu št 42 dne 2S. junija 1916.
V	obširnih navodilih le med drugim razvidno tndl to, da se čas bolezni, vojaških vaj ali porndnlš dopusta šteje v dobo 11 mesečne nepretrgane zaposlitve pr! istem delodajalcu, dočim se čas neplačanega dopusta po zasebnem opravku, kakor tudi neupravičeni izostanki ne štejejo v 11 mesečno nenretrgano zaposlitev, Če Je kdo bil nremeščen in le nastopil delo pri novem delodajalcu vsaj 10 dni po prekinitvi delovnega razmerja, tedaj se tudi to šteje v čas 11 mesečne zaposlitve, to se pravi, da ima dotičnl pravico do dopusta.
Navodila tudi točno navajajo, kdo lahko dobi več kakor 14 dni dopusta. V tem pogledu v bodoče ne bo več kolebanja, saj je Jasno razvidno, da dobi Iznajditelj najmanj 24 dni plačanega letnega dopusta. Ta dopust lahko Izkoristi v vsakem koledarskem letu. v katerem Ima nravleo do odškodnine no veljavnih predpisih. Dal.lšl dopust od 14 dni dobijo med drugim tudi matere z več otroki Itd.
Povsem je pravilno, kar navaja 5. točka navodil, ds tisti, ki je Imel v enem letu več kakor 7 dni neupravičenih izostankov, ne more dobiti več dopusta kakor 14 dni in da se vsak dan neupravičenega Izostanka odbile od letnega dopusta. Izostanek pa 1e naravno nenlačan Tisti, ki Imajo pravleo do 7 dni Izostanka na leto po zasebnem noravko. pa presežejo določeno število dol. se itm tl dnevi štejejo v letni dopust.
Kakor smn že navedli. =e čas bolezni ali čas porodniškega dno,.sto ne štete v donust. Kdor gre v kopališki alf klimatski kraj. se mu tl dnevi štejejo v dopust.
Navodilu nndolte točno nav* lajn. do Kakšnih nrpjemkov je upravičen donnsTn*V,-Poleg rodne plače, pralema tndl stalne dodatke. dodatke z- npnrefrrnnn raposlltpv. dodatek za oredd-lavco. izredne delovne pogoje f”r ločeno življenje F-lnJbeuri na še fnnkellskf. osebni ter nremljskt dodatek ln dodatek zn ločeno žlvltenjo Honorarni uslužbenci Imajo pravico de letneo-n dopusta. če jim je to glavni poklle ln če ga opravljajo v rednem delovnem časn. Toliko o navodilih.
Odločba o nrodalnlh cenah na navaja zneske za enodnevni penzion tn je za soho (posteljni In polne obroke brane Penzion-’ I gostinski obrati -o razdeljeni na 4 kategorije, to je od 169 do 316 din na dan. Cena je odvisna . v glavnem od vrste gostinskih obratov, lege. onrave sob In Podobno, član! sindikatov z ožjim! družinskimi člani Imajo na podlagi objave n znižan! voznini od navedenih cen 25% pomista. nnd Pogojem, da ostanejo v Istem gostinskem obrat,, -saj 1 dni, a nalholle 36 dni Odločba predvideva tndl priznavanje zgnra! določenih epn za osebne nenzlonlste. toda le v časn od 1 oktobra do
1.	anrlla naslednjega leta.
Navedli smo le nekaj važnelših točk ’z navodil n Izvajanju dopustov kakor tndl odločbo o cenah v gostinskih obratih. Potrebno je. da se posamezniki, posebno pa S- listi. k| sn v nodriiznlrab zadolženi za sektor letnih dnp„s*ov. "odrohnele seznanilo z navedenimi predpisi.	Jč
Razstava bo razdeljena na posamezna področja, ki pa se bodo zopet delila na oddelke, tako n. pr. oddelek, kjer bodo prikazani pogoji družbenega življenja, kjer bo zajeta urbanistična dejavnost, promet, komunalna hidrotehnika, komunalna energetika in ureditev naselij. —■ V drugem oddelku bo prikazana ureditev stanovanjskih zgradb, oprema stanovanj, proizvodnja oblačil in obutve, živilska proizvodnja in higiena prehrane. V naslednjih oddelkih bo razstavljena domača in hišna obrt ter ornamentika. Tudi državni mojstri bodo imeli svoj kotiček. Razstavljene bodo tudi razne surovine, katere proizvaja naša lokalna industrija in ki se prav tako uporabljajo v lokalni industriji, razna strojna oprema kmetijstva in obrti, proizvod lokalne industrije, ki ima važno vlogo pri razvoju domače obrti. Svoje delo in uspehe bodo pokazale reparaturne in uslužnostne skupine, učenci v gospodarstvu pa bodo v okviru lokalne industrije razstavljali razne svoje proizvode. V posebnem oddelku bodo razni predmeti za turizem, športni rekviziti, pa tudi Ljudska tehnika in fotografi bodo imeli svoj kotiček. Treba je tudi omeniti, da bo letos prvič sodeloval koprski okraj, ki pa bo imel svojo kolektivno razstavo.
Veliko pozornost in zanimanje bo prav gotovo vzbudila revija oblačil, ki bo v unionski dvorani in bo letos posebno pestra in zanimiva. Revijo bodo poživljale baletne skupine, naši najboljši operni pevci, kvartet fantje na vasi in razne glasbene točke.
V okviru razstave bodo organizirane razne zabave, zabavni park, kino in druge prireditve, ki bodo poživljale razstavo.
Na razstavi bo sodelovalo s svojimi najboljšimi izdelki okoli 700 različnih podjetij in obrtnikov. Razstava bo odprta od 7.7. iuliis do A.	*
nu togsung Mhčhioif
ANjochu fegsiripll Jangchi <»dongwSii?uichiripeo;
'PjongtekJ^VV . v Uonan .\Chungchu9j0figchbn
Hamchang
//ejongiafe
, Anton g Jon tok:
'"SN namcnangvwuopg jofuuw —
fX"J' nT.-'?o ChonHn=
*r8:„
GOSPODARSKI STIKI IUGOSLAVIIE
i skandinavskimi ter državami Atlantske Evrope
KakOf industrijski delavci tako moralo tudi kmetje '200’nie-
vati svoie doižr sts do skuorr sti
Pred novo delovno zmago naše mladine
Razstava lokalne industrije in obrti prikazala
razvoj teh panog našega gospodarstva
O IDEJNO VZGOJNEM DELU
v sindikalnih kuiturnoumetniških društvih
Strokovni dvtg kadra na Jesenicah
Sindikalna ku 1 tumcm m etn iška društva eo napravila precejšen razvoj. Utrdila so organizacijo, dosegla precejšnjo kakovost in umetniško raven w orkestrih in godbah na pihala so presegla celo predvojno raven kakovosti ter tako postala kot kulturne organizacije delavskega razreda močan revolucionarni činitelj v razvoju ljudskoprosvetne dejavnosti. Svoje delo in borbo za razredno k it uro gradijo na revolucionarnih tradicijah predvojnih delavskih društev, ki so v težkih pogojih razvijala in osvajala napredne kulturne stvaritve. V teh revolucionarnih delavskih društvih se je vzgajal pravi odnos do kulturnih stvaritev, odpor do kapitalistične družbene ureditve, ki je zavirala na vse mogoče načine njihovo rast in napredek sploh. Da so bila tega sposobna so se morala neprestano seznanjati e družbeno problematiko, z razno reakcionarno miselnostjo, ki jo je vnašal razredni sovražnik kot misticizem in idealizem vseh vrst.
Na razvijanje te revolucionarne tradicije pa prenekatera društva preveč _po-zabijajo. To je do nekč mere tudi težko, ker so v društva množično vstopali ljudje z vso mogočo miselno navlako, ki še ne poznajo revolucionarne borbe delavskega razreda. Zato so pa sedaj društva in sindikalne organizacije poklicane, da posvetijo vso pozornost tem množicam, ki se kulturno izživljajo v društvih, niso pa na jasnem z borbo delavskega razreda, ki vsak dan, če nismo dovolj budni, vnašajo malomeščansko miselnost, misticizem in nerazredni odnos do kulture v naša društva.
Da je nujno potrebno najti oblike vzgojnega dela s člani društev’, nam kaže vrsta primerov kulturne apolitičnosti v sestavljanju programov in druge nekulturne razvade, ki obstajajo v . društvih. Posebno nas na to opominja sodelovanje naših sekcij pri cerkvenih obredih. Pri velikonočni procesiji je sodelovala godba na pihala SKUD »Marte Peternel« iz Domžal, godba na pihala SKUD »Ivan Cankar« Tržič, ta ni sodelovala v Tržiču, ampak v nekem sosednjem kraju; v Železarni Guštanj so nabrali 150 podpisov, da bi šla godba na pihala »Prežihov V orane« za procesijo itd. Teb primerov je še več. Da pa več pevcev' sodeluje v cerkvi in pri sindikalnem društvu, niso redki primeri. Nekatere Sekcije so se udeležile ali hotele udeležiti procesij ne iz kakšnega verskega prepričanja, ampak zato, ker so jun obljubili denar, vino itd. Takšen izrazit primer skrajne apolitičnosti narti kaže diskusija nekega člana godbene sekcije na izredni skupščini društva v Domžalah. Menil je, da je vedno igral na manifestacijah delavskega razreda, kot prvega maja in celo na Zaloški cesti je bil zraven, a v isti sapi zatrjuje, da je vedno igral tudi v cerkvi in da je pač lahko godba za povsod in za vsakogar. Taki primeri dokazujejo, da nekatera vodstva SKUD ali sekcij pozabljajo na razredni značaj delavskih društev. Skoraj povsod so hoteli reševati ta problem administrativno, in sicer tako, da so nekoga zaprli (v Guštanju tistega, ki je pobiral podpise, čeprav je bil ta le plačan instrument v rokah reakcije) ali da so grozili. To ni način za reševanje takšnih stvari, ampak je potrebno temeljito vzgojno delo s članstvom, v kolektivu. pri katerem obstaja društvo ah sekcija, pa diskutirati, kakšen je odnos delavskega razreda do reakcionarnih ostankov preteklosti, kot- misticizma, idealizma itd.
Še vedno se dogaja, da se cenzurira. Takih primerov je precej. Na primer v okraju Gorica so prepovedali že naštudirano igro pri SKUD »Miren« in pri SKUD »France Prešeren« Št. Peter brez kakršne koli obrazložitve. Nihče ni sklical sestanka igralskega kolektiva in mu razložil kaj in kako. Povsod lahko slišimo: »To smeš peti, te ne smeš« itd.
Cas je, da prenehamo s cenzuriranjem in začnemo temeljito vzgajati.
Samo teh nekaj primerov nam kaze nujnost temeljitega ideološkopolitičnega deta e člani društev. Vzgojno delo so nekatera društva že organizirala in dosegla velike uspehe, ki so se pokazali tudi v dvigu kakovosti in umetniške ravni. V Celju so organizirala društva predavanja kot »O kulturnoum-etniškem delu sindikalnih organizacij in Haydn: »Štirje letni časi«, društvo »France Prešeren« iz Kranja nam javlja da je organiziralo predavanja m študij po sekcijah, društvo »Franc Bizjak« iz Pr a-genskega je imelo v zadnjem obdobju 14 političnih sestankov, katerih se je udeležilo mnogo ljudi tudi izven diust , »Jože Lacko«, Ptuj, ima politični m strokovni študij po vajah z diskusijo. Na konferenci predsednikov društev v Ljubljani so tovariši iz društev prediskutjraU ta problem in navedli tudi vrsto načinov, kako so pristopili k vzgojnemu delu. Nedvomno se ne da ustvariti kalup, po katerem naj bi se ta vzgoja razvijala. Društva morajo najti sama poti, kako in na kakšen način vzgajati članstvo. V oblikah dela je še nejasnost, pač pa nam je jasna vsebina tega dela, ki je le ena, vzgojiti našega človeka v visoko zavednega in kulturnega, socialističnega člo-
Prj ideološkem vzgojnem delu naj bi v naših -društvih proučevali predvsem kulturno problematiko. V društvih je treba uvesti načrtni študij in obravnavati m a rks ist ičn o-1 en i-nisti čn o gledanje na kulturo in umetnost. Za to dajejo bogato gradivo Marksova in Engelsova dela o
NAROČNIKI — poslužite se prejšnji številki priloženih položnic in PORAVNAJTE NAROČNINO! Prečitajte ponovno naša navodila v 27. štev. »Delavske enotnosti«, s katero je UVEDENO PLAČEVANJE NAROČNINE V NAPREJ!
književnosti in umetnosti, nadalje Lenin, Plehanov, Gorki, pri nas Ziherl, Djilas itd. Obravnavanje te teme nas bo seznanilo z marksističnim gledanjem na kulturo in umetnost, s pravo vsebino umetnosti, odnos umetnosti do stvarnosti, z zakoni njenega razvoja, s pomenom in vlogo umetnosti v življenju družbe, borbo materializma in idealizma v umetnosti, reakcionarnimi idealističnimi teorijami o u-metnosti in borbo marksistič-no-leninistične estetike proti formalizmu, naturalizmu in mistiki sodobne buržoazne umetnosti, z revizionizmom marksizma po tem vprašanju itd. Na teh osnovah se potem proučuje naša zgodovina, naša stvarnost in borba naše Partije za socialistično kulturo in umetnost.
Takšen študij se posebno lahko organizira v glavnih središčih okrajev itd., kjer so tovariši, ki nam bodo v tej smeri lahko pomagali. Organizirajo se lahko predavanja in proučevanja po krožkih. Poleg teh osnovnih tem, ki veljajo za vsa društva in za vsakega, ki pride na predavanja, se lahko organizira še študij po posameznih sekcijah, ki pa naj bo specifičen z ozirom na dotično sekcijo. Na primer glasbene in pevske sekcije lahko na svojih študijih ali kulturnih večerih obravnavajo razne teme iz glasbene zgodovine, o življenju in delu velikih glasbenikov in kompozitorjev, vse to pa ilustrirajo z glasbo na klavirju ali s plošč itd. Dramske sekcije analizirajo poleg dela, ki ga študirajo, še druga velika dramska dela in avtorje itd.
Slikarske sekcije študirajo razne struje slikarstva po posameznih obdobjih itd.
Vse to pa se seveda ne sme zreducirati na gol strokovni študij, ampak mora biti obravnavano marksistično, to se pravi, da je treba temeljito analizirati posamezna obdobja, v katerih so se ustvarjala ta dela in živeli veUki_ glasbeniki, komponisti, pisatelji, pesniki, slikarji itd. Le tako bomo naučili naše ljudi temeljito in zdravo delati in pojmovati posamezne stvari. Na takšen študij, ki ga organizira posamezna sekcija, naj se povabijo ostale sekcije, kakor tudi druge.
Nekatera močnejša društva v Srbiji so začela pioleg tega k ul tu r no-političn e ga proučevanja tudi z ideološkimi tečaji, katere obiskujejo najboljši Člani društva. Na teh tečajih se lahko obravnava »Zgodovina KPJ«, »Leninizem« ali kakšna druga marksistična vprašanja. Tovariši, ki so hodili na takšne tečaje v društvih, so bili oproščeni študija v podružnicah. Tako so se vsestransko izživljali v svojem društvu.
Poleg tega je potrebno še politično agitacijsko delo, ki se pa odvija na sestankih, kjer se obrazloži članom pomen te ali one akcije, kjer društvo sodeluje, kot gostovanje na vasi, v rudnikih, v predvolilni kampanji itd.
O vsem tem naj bi društva razpravljala. tako da bi res vsako društvo našlo tiste oblike, ki so možne in ki bi res našle odziv pri članstvu.
Lep uspeh gostovanja sindikalnih kulturno-umetniških društev Hrvatske pri nas
Kakor pri nas, so začela tudi po drugih naših bralskih republikah po osvoboditvi rasti sindikalna kulturnoumetni-ška društva. Iti so se iz leta do leta bolj razvijala in dosegala čim dalje večjo umetniško popolnost, ki so jo dvigala tudi razna tekmovanja lokalnega, republiškega in zveznega značaja. Ta umetniška popolnost je dosegla že tako višimo, da so se ta društva lahko napotila na razna gostovanja v druge republike, kjer so pokazala našo kulturo in dosegala velike uspehe, s tem pa tudi dokumentirala globoko bratstvo med našimi narodi.
In prav iz tega razloga so nas v začetku tega meseca obiskala tri delavska kulturnoumetniška društva iz ljudske republike Hrvatske, in sicer:	»Otokar
Keršovnn« iz Zagreba s plesno sekcijo, »Vladimir Nazor« iz Zagreba s svojim mandolinskim orkestrom in Delavsko kultumoum etniško društvo »Jedinstvo« z Reke s pevskim zborom.
Ta društva niso gostovala samo v Ljubljani, temveč tudi v Kranju, na Jesenicah, v Novi Gorici in v Postojni, kjer so turnejo zaključila.
Njihov program je bil pester, in na visoki umetniški stopnji.
Tako je plesna sekcija Delavskega kulturnoumetniškega društva »Otokar Keršovam« odplesala bosansko glamočko kolo, čačačko in zavrzi ameko vrbijansko kolo in prizorska kola, mandolinski orkester Delavsko kulturnoumetniškega društva »Vladimir Nazor« je odigral skladbe: F. Machioadja »Zmago ljubezni« im »Proslavo žetve«, Verdijev preludij iz
Ameriški mladi umetniki (Jugoslovani) med nami
Letos se je vršil kongres Slovansko-ameriškega narodnega sveta (SANS) v Chicagu, ki se ga je poleg drugih udeležil tudi slovenski pisatelj in pesnik Tone Seliškar, te dni pa je — kot za izmenjavo — prispela med nas umetniška skupina ameriških Jugoslovanov’, ld so že drugič koncertirali v Ljubljani in bo — kakor je obljubila po prvem koncertu — svcoje gostovanje po Jugoslaviji še nadaljevala. ' Ta umetniška skupina sestoji iz 28 študentov in študentk univerze Du-cjusne iz Pittsburga in nosi ime »Tamburica«. Ustanovljena je bila leta 1937 z namenom, da seznanja ameriško javnost z jugoslovanskimi pesmimi in plesi, in da s svojimi koncerti ustvari dohodke, s katerimi pomaga študiranje- tistim, ki bi sicer ne imeli sredstev za šolanje. Vodi jo Slovenec M. L. Gouze.
Letošnje počitnice si je nadela nalogo, da obišče Evropo in je prišla najprej k nam, nato pa bo s svojimi gostovanji obiskala še Italijo, Francijo, Nemčijo in Avstrijo.
Koncert,. ki ga je imela v Ljubljani dvakrat, je imel dva dela. V prvem delu so zaigrali in peli jugoslovanske pesmi m zaplesali nekaj folklornih plesov, v drugem delu pa so nas seznanili z ameriško pesmijo in ameriškimi starinskimi
v\ 1	t d I - C?A itaIII--.	. iv -	•
Danes mnogo pišemo in govorimo o uspehih v naših tovarnah in o delovnih kolektivih na sploh. O naših šolah, o strokovnem dvigu industrij-sko-proizvodnega kadra pa pišemo in govorimo vse premalo, četudi se prav danes posveča vsa pozornost strokovni vzgoji naših delavcev. Ni dovolj le graditi nove tovarne in razne objekte, temveč moramo istočasno usposabljati tudi kvalificirano in visoko kvalificirano delovno silo, ki nam bo v novo-dograjenih objektih nujno potrebna. Da bomo v okviru petletnega .plana zadostili tudi tej važni nalogi, je naša ljudska oblast poskrbela zn ustanovitev raznih industrijskih šol, šol za učence v gospodarstvu, delavske tehniku ra e in podobno.
Tudi na Jesenicah je bila v sklopu Železarne reorganizirana bivša vajeniška šola, ki je imela do sto učencev v Metalurško-industrijski šoli, ki šteje danes 500 učencev. Ustanovljen je bil tudi Metalurški delavski tehnikam, ki usposablja kvalificirane delavce v obratne tehnike in podobne strokov-
boriti tehnikam z raznimi vprašanji, ki delno ovirajo napredek šole. Tako ima n. pr. Delavski tehnikom svoje šolske prostore že drugo leto v ne-ustrezajočih bivših gostilniških prostorih sedanjega Fizkultiynega doma. Tudi za bodoče šolsko leto so v tem pogledu slabi izgledi, četudi ima Železarna Jesenice krasno zgradbo za Metalurško industrijsko šolo, v kateri bi bil prav lahko nameščen tjidi Delavski tehnikom. Direktor Delavskega tehnikoma ing. Marjanovič s predavateljskim zborom strokovnjakov Železarne in profesorjev jeseniške gimnazije zasluži vse priznanje za dosežene učne uspehe in za predelani program, ki je kaj obsežen. Poleg strokovnih predmetov poučujejo na tehnikumu tudi splošne predmete ter je uvedena specializacija iz plavžarstva, jeklarstva, livarstva, valjarstva, metalurško-tehnološke predelave in raziskovanja materiala. Poleg študija so slušatelji zaposleni dnevno po 4 do 6 ur tudi pri praktičnem delu v podjetju, tako da se ne vzgajajo le teoretiki, kakršne
opere. »Traviata«, Grančaričevo »Stemsko kolo«, Mascagniijev intermezzo iz opere »Ca vatle rt a rusticana«, Baranovičevo »Kolo« in Korzakovo »Indijsko pesem«, pevski zbor društva »Jedinstvo« z Reke pa je pel kompozicijo Devčiča »Parti-ia slavna«, Gotovca »Nove brazde«, Zlaliča »Slijepačka«, Mokranjca »X. Rukovet«, Dugana »Zahvalnica«. Medveda »Nazaj v planinski raj«, Parača »Potovanje sonca«, Konjoviča »Vrazolan« in Lasusa »0 la, che bon eccot, »Se io ti vedessi«, kar dokazuje resno umetniško prizadevnost vseh treh društev.
Plesna sekcija »Otokarja Ke-ršovana* je s svojimi folklornimi plesi dosegla največji uspeh. Odlikuje jo visoka discipliniranost, precizno izvajanje, globoka ljubezen do stvari in tiha, ponosna zavest, da so prinesli med nas folkloro svoje domovine. Sestavljajo jo sami mladinci in mladinke zagrebških tekstilnih tovarn, ki so si na mah pridobili vse simpatije.
Mandolinski orkester »Vladimirja Nazorja« sestavljajo delavci raznih zagrebških tovarn- in podjetij Pokazali so zelo dobro izvežbanost, disciplino, popolno dognanost posameznih skladb, ki, se je videla predvsem v prisrčni vživefosti v vsako skladbo in sigurnost podajanja.
Pevski zbor »Jedinstvo« se odlikuje po dobri vokalizaciji in sigurnem izvajanju, manj pa po notranji in zunanji disciplini, ki ■ pa se je do Postojne izboljšala in tam pokazala, kakšen bi lahko zbor bil, če bi po disciplini posnemal ostali dve društvi. V zboru pojo največ reški uslužbenci in .ljudje raznih jx>kli-cev. najmanj j-e v njem delavcev.
Naši ljudje so goste povsod prav prisrčno sprejeli in z velikim užitkom in spoštovanjem poslušali njihova izvajanja, kar potrjujejo tudi lepi obiski njihovih prireditev.
Tako lahko rečemo, da je obisk hrvat-skih delavskih kult u rnoum etn iških društev dosegel v polni meri svoja dva namena:	prikazati kvaliteto bratskih
društev Hrvatske in kulturo bratske republike, ki se zrcali v teh društvih.
Obisk je še poglobil našo ljubezen do bratske republike in pokazal vsemu svetu, da v novi Jugoslaviji res živi prava enotnost med narodi.
Učenci II. razreda Delavskega tehnikama jeseniške železarne pri praktičnem pouku v laboratoriju
njake. Metalurški delavski tehnikum Železarne Jesenice je bil organiziran v šolskem letu 1948/49. V tem letu je dokončalo prvi letnik 31 slušateljev, v letošnjem, t. j. 1949./50. letu je dokončalo prvi razred 28, drugi razred pa 30 slušateljev, ki bodo diplomirali prihodnje leto.
Kljub priznanim uspehom se mora
so nam dajale bivše šole, temveč nastajajo praktiki, katere zahteva današnja doba.
Naša dolžnost je, da se za strokovne šole, in to bilo za industrijske šole, za šole učencev v gospodarstvu in tudi za delavske tehnikume v resnici zanimamo in skrbimo, da bodo uspehi na šolah čim boljši.
ŠE NEKAJ 0 SINDIKALNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU
Fred dobrim mesecem je bilo zaključeno šahovsko sindikalno prvenstvo Slovenije, katerega so se udeležile številne podružnice Iz vseh krajev. Prvenstvo nam je tudi pokazalo, da je šah že močno ukoreninjen In priljubljen med sindikalnim članstvom. Kljub temu pa je treba še spregovoriti nekaj besed o letošnjem prvenstvu, sai so se dogajale marsikatere nepravilnosti, ki se jim moramo v bodoče Izogniti, sicer bomo imeli ponovno opravka z nezadovoljstvom in pritožbami kot je bilo to leto.
Pred pričetkom prvenstva so bile vse podružnice z okrožnicami In razpisi seznanjene o načinu in pravilih tekmovanja. Kljub temu, da so pravila morda nekoliko nejasna ali pa v%aj premalo poudarjajo nekatere bistvene točke, se je v teku prvenstva vendar pokazalo, da posamezni Igralci ali pa cele podružnice niso bile dovolj seznanjene s pravili ali pa so jih namerno Izpregledall oziroma tolmačili v svojo korist. Tako je prišlo do sporov največ zaradi Igralcev-, kt niso člani sindikatov. Razumljivo je, da v pravilniku ni bilo izrecno poudarjeno, da Imajo pravico sodelovati na sindikalnem prvenstvu le člani sindikatov, ne pa tudi študentje ali dijaki, pa čeprav so zaposleni v tej ali oni ustanovi kot honorarni nameščenci. Merilo za udeležbo ni v tem, ali je kdo študent .ali pa morda honorarni nameščenec ali delavec — merilo je v tem. da-11 le član sindikalne organizacije ali ni, vsekakor so v tem pogledu mnoge podružnice pogrešile In sc hotele na ta način čimbolj okoristiti, dasl leži tudi del krivde na tehničnem vodstvu tega tekmovanja, ki v posameznih konkretnih primerih m znalo dovolj ostro razčistiti, že v začetku tekmovanja tudi v pravilih tega kriterija najostreje postaviti v ospredje ter se z vso resnostjo posvetiti organizaciji samega prvenstva.
Drugi problem, okoli katerega je nastalo precej nezadovoljstva se nanaša na točko 4. V tej točki je poudarjeno, da mora vsak Igralec odigrati vse partije v svojem mo-
štvu, t. j. svoji podružnici, četudi je premeščen. Dastravno je morda to pravilo nekoliko preozko, kot so pozneje to očitale nekatere podružnice v svojih pritožbah, je treba vendar pribiti, da se nad to točko ob razpisu tekmovanja ni nihče spod tikal. V teku samega prvenstva je nastala med nekaterimi podružnicami nezdrava borba za boljše igralce, vršila so ee nekaka službena premeščanja, ki pa v svojem bistvu precej dišijo po pojavih nezdravega »kapranja«. Vsekakor je treba tudi ta pojav obsojati, kajti če so podružnice razpis tekmovanja sprejele, se ga morajo tudi držati, ali pa naj odklonijo sodelovanje, če se s pravalnlkom ne strinjajo. Razen tega pa če tole: namen tega šahovskega množičnega tekmovanje je predvsem zainteresirati čim širše množice članov sindikatov za šahovsko Igro. Iz teh množic naj vzniknejo novi talenti In dobri igralci, čimveč Igralcev, začetnikov ln ljubiteljev šaha pa naj se vzposohl za podobne turnirske Igre.
To je vsekakor glavni namen množičnega sindikalnega prvenstva Toda spet so podružnice in posamezniki stvari nepravilno tolmačili ter prvenstvo' pretvoril) v borbo, kdo bo zmagovalec, pa četudi po nepravilni poti. Tako se je potem vse skupaj izmaličilo v nekakšno borbo za pridobivanje čim boljših igralcev, ki nai bi moštvu prinašali točke In mn zagotovili pot do zmage. Vsekakor tudi to ni na mestu. Igralci, ki so že nrej Igrali na kvalitetnih tekmah In turnirjih. fo že itak dobri šahlsfi, nam pa gre zato. da šahovsko igro razširimo med široke delavske sloje, da odkrijemo nore igralce ln talente. Zato bo treba v bodoče tudi v tem pogledu misliti na preciznejši ln nekoliko spremenjen pravilnik.
Toliko o tem prvenstvu. Mislimo, da je za sedaj zadeva urejena, v bodoče na bo moral vodstveni odbor stvari vzeti bolj odločno In dosledno v roke, vodstva podružnic In posamezniki pa naj bodo bolj samokritični In naj stvarem prodrejo v globino, ne na. da se lovijo za zunanjimi In blestečimi učinki.
plesi. Želi so veliko navdušenje Yn pri znanje, sami pa so izjavili, ko so bili sprejeti na ministrstvu za kulturo in znanost, kjer jih je pozdravil minister dr Jože Potrč, da občudujejo našo domo vino in polet naših delovnih ljudi.
Nove knjige
Uputstvo za razmjeravanje bukovine.
♦ Svjetlošt«, Sarajevo 1950. Strani 38.
Prerada bukovine na piknama. »Sv-jet-lost« Sarajevo 1950. Strani 52.
Izvor štev. 5, leto lili. Časopis za književnost in kulturna vprašanja, Zagreb.
Borec, štev. 6, leto II. Organ republiškega odbora Zveze borcev NOB za Slovenijo, Ljubljana.
Letopis Malice Srpske, julij 1950 Knjiga 366, zv. 1, leto 126. Novi Sad
Naše propagandno-agitacijsko delo Sindikalna knjižnica štev. 3 Izdala Sindikalna založba »Delavske enotnosti« v Ljubljani 1950. Strani 65 Brošura pri naša gradivo s plenumov Zveze sindikatov Jugoslavije 4n Slovenije.
AltiraVNIJ in njegov pomen za naše socialistično gospodarstvo
Že pred 3000 let so odkrili novo kovino — železo, ki je potisnilo v ozadje baker ln bron. Železo je absolutno prevladovalo nad drugimi kovinami v vseh področjih ljudske dejavnosti.
Leta 1825 pa je Danes Krlstlan Ersted odkril aluminij. Dve leti pozneje je kemiku Vclerju že uspelo, da ga je Izoliral. Prvi proizvajalci aluminija so bili Francozi. Saint Clalre Devllle je leta 1854 prvi začel pridobivati aluminij na tovarniški način.
Erstednva iznajdba In Devillov uspeh sta povzročila, da so železo In njegove zlitine. katere nazlvamo jeklo dobile tekmeca, ki posebno v zadnjih letih uspešno nadomešča železo ln jeklo v Sodobni tehniki.
Francozi so leta 1854 proizvedli skupno Silil kg aluminija. Novo kovino so tedaj ocenili kot plemenito kovino. 1 kg Je stal
22.000	dinarjev.
Napoleon je upal, da bo aluminij na o rotil njegovo armado z lahkim orožjem, oklepi ln opremo. Zato je francoski cesar podpiral prve proizvajalce nove surovine.
Aluminij ln njemu sorodne. kovine se uporabljajo v tehnične namene relativno malo časa. zato ker jih je kemično zelo težko Izolirati. Francozi so dobivali aluminij na kemični način že sredi 19. stoletja. Toda do praktične uporabe te »lahke kovine« je prišlo šele tedaj, Jto se je tehnika obogatila z močnimi viri električne energije.
Najvažnejša lastnost aluminija v tehničnem smislu je. da je Izredno lahek. Aluminij Je skoro trikrat lažji od železa, pa vendar zadosti trden. Zato ga uporabljajo za Izdelavo letal in raznih delov strojev.
Moderne vojne se vodijo na ogromnih prostranstvih. Vojska prepotuje tisoče ki lometrov. Vojna oprema je težka. Utrujen borec Je na pol premagan borec. Toda Čuturiče, posoda za hrano, daljnogledi, telefonske In strelne priprav,, morajo biti čim lažje Zamisel Napoleona IIT. se je začela uresničevati. Velik del vojne opreme ,se danes Izdeluje Iz aluminija.
Aluminij vedno v večji -meri uporabljamo v tehniki. Proizvodnja aluminija raste. Izpopolnjujejo se tehnološki procesi, aluminij postaja cenejši
Konec 19. stoletja so proizvedli 7400 ton aluminija, leta 1935 že 260.000, leta 1942 pa
1.820.000	ton. Proizvodnja aluminija hitreje
narašča kot proizvodnja ostalih drtiglb kovin, V zadnjih 40 letih se je proizvodnja aluminija povečala 250 krat. proizvodnja železa in jekla pa za 2 ln pol. oziroma za petkrat
Aluminij osvaja široko področje tehnične uporabe. Pred vojno je, padla cena aluminija na 20 din za kilogram.
Razvoj rudarske proizvodnje In ogromna potrošnja rudnega bogastva je ne mnogih krajih izčrpal ležišča rudnin. Nahajališča aluminija pa so neizčrpna. Aluminij je izmed vseh kovin v najvišjl meri zastopan v gornjih plasteh zemeljske skorje. Velik del aluminijskih skladov še ni tehnično koristen zaradi predragega tehnološkega procesa, Toda preden se bodo Izčrpale zaloge boksita, bodo tehniki Izpopolnili proizvodni proces. Nove rudnine aluminija bodo postale bolj ekonomične.
Aluminij se v prirodi nahaja v okoli 250 različnih mineralih. Nekatjrt so zelo redki ln visoko cenjeni. Dragoceni rubini ln safirl so aluminijevi oksidi, pobarvani s primesmi.
Glavna aluminijeva rudna surovina je boksit. Kemični sestav boksita je zelo različen in od tega je odvisna tudi njegova vrednost kot Industrijske surovine. O postanku boksita je več teorij, kajti vsi boksiti niso nastali na isti način. Naš znanstvenik Fran Tučan trdi. da j e jugoslovanski boksit Ostanek raztopine apnTnca. ki se je kot tako Imenovana »terra rossa« pod velikim pritiskom spremenila v kamen.
Boksiti so v svetu zelo razširjeni. Geologi so preračunali njegova ležišča in ugotovili, da je na svetu več kot 1 milijarda ton boksita.
Aluminij je odličen prevodnik elektrike, zato izdelujejo Iz njega lahke vode za daljnovode in številne dele električnih naprav.
Aluminij se zelo uporablja v prehran-benl Industriji za Izdelavo posod za mleko, rezervoarjev za pivo, škatel za konzerve In številne druge predmete, če pride do topljenja manjših količin alnmlnlja raztopine niso strupene
Droben aluminijev prah služi za pleskanje silosov, mostov in velikih rezervoarjev, ker ščit1 kovino p bed škodljivim vplivom sončne toplote Ta prah se uporabijo tudi za Izdelavo tiskarskih barv.
Zmes aluminijevega prahu ln železovega oksida — termit, razvije toploto okrog 2500 stopinj ln služi za varjenje tračnic. Več kot polovica vsega aluminija se uporablja za proizvodnjo raznih zlitin.
Proizvodnja boksita je bila zelo razvita tudi v stari Jugoslaviji, ki je okoli 95V« boksita Izvažala. Za eno tono boksita smo dobivali 165 dinarjev, za tono aluminija pa smo plačali 25.000 dinarjev. Predelavo zlitine v pločevino, cevi In profile, smo plačevali do 300 dinarjev za kilogram.
Ena četrtina svetovnih ležišč boksita je na našem ozemlju. Ves naš Kras je bogat s to rudnino. Danes smo verjetno največji proizvajalci boksita na svetu, ker nam je vrnjena Istra, lz katere so Italijani leta 1938 dobili 351.000 ton boksita.
Petletni plan je Izločil našo državo Iz seznama gospodarsko zaostalih držav na svetu. Prva petletka postavlja močan temelj tudi jugoslovanski Industriji aluminija. Naša-država razpolaga z bogatimi nahajališči boksita, ob katerih so tudi veliki premogovni bazeni.
Da ima Jugoslavija Idealne pogoje za močan razvoj Industrije aluminija, lahko dokažejo tudi naslednji podatki. Ko je Italija uporabljala naš boksit lz Istre, je pred vojno proizvajala do 49.609 ton aluminija. Aluminij, dobljen iz Istrskega boksita, je predelovalo okoli 49 Italijanskih tovarn.
Majhna tovarna aluminija v Lozovcu se širi. V Sloveniji gradijo naši strokovnjaki v Strnlšču moderni kombinat aluminija, ki bo predeloval večinoma Istrski boksit. Pogon tega kombinata, v katerem se bo pridobival aluminij na elektrotermičiti način, bo zalagala z energijo hidro centrala na Mariborskem otoku.
V zadnjih dveh letih prve petletke se bodo Izvedle priprave za graditev velikanskega kombinata aluminija pri Mostarju Novi kombinat bo izkoriščal bogata bofcsit-na ležišča v Hercegovini In elektrlčng silo zajetih voda Neretve.
Velik del boksita iz Primorja ln Dal macije bo Igral tudi nadalje važno vlogo v naši zunanji trgovini.
To so začetki močne jugoslovanske Industrije aluminija, kt bo ob zaključku prve petletke proizvajala 65.099 ton glinice ln
13.000	aluminija-
halka Faiiba Stanjkova
se je uvrstila med najboljše delavke v naši državi
Ko je Fanika prvič stopila skozi široka vrata Predilnice in tkalnice v Mariboru, jo je navdušila veličastna pesem tkalskih strojev. Z nepopisnim veseljem se je lotila dela. S svojimi pridnimi rokami je stregla stroju, ki je zahteval od nje_ veliko spretnosti in tudi znanja. Delo ji je šlo iz dneva v dan bolje izpod rok. Komaj mesec dni je bila v tkalnici, ko so ji že dodelili štiri tkalske stroje. To je bil njen prvi uspeh. Tako je dan za dnem stregla štirim strojem in čez leto dni je že delala na osemstatveni sistem.
Za dosežene uspehe je Fanika kmalu prejela častni naziv udarnice. To jo je še bolj navdušilo za delo in uspehi za tkalskimi statvami so se iz dneva v dan večali. Poleg skrbi za boljše izpolnjevanje proizvodnih nalog je Fanika posvečala veliko pozornost tudi kvaliteti svojih izdelkov.
Ko se je Fanika Stanjkova dokončno seznanila z brigadnim načinom dela, je ludi sama postala brigadirka Rdeče brigade. S svojo brigado je dosegala velike in pomembne uspehe, saj je v številnih tekmovanjih izšla kot zmagovalka. Za dosežene uspehe je njena brigada prejela naziv »Mladinska jurišna brigada«. Spričo tega velikega uspeha je Fanika še ■krepkeje prijela za delo in dnevno visoko presegala planske naloge, včasih celo do 30%. Naslov udarnice je, prejela že devetkrat in je med tistimi našimi najboljšimi delavci, ki že delajo za drugo petletko.
Letošnjo pomlad so tkalke iz Rdeče brigade doživele pomemben dogodek, kakršnega do sedaj še ne pomnijo v podjetju. Predlog mladinske organizacije za turnirski način tekmovanja so sprejele z velikim navdušenjem, prav posebno pa to velja za brigadirko Faniko, ki je že mislila na organizacijo medsebojnega turnirskega tekmovanja. Na sestanku pred tekmovanjem so se tkalke dobro pogovorile in se pripravile na novo tekmovanje, v katerem so dosegle velike uspehe s tem, da so premagale vrsto brigad v podjetju
V juniju, ko je bila Rdeča brigada vključena v do sedaj največje enomesečno turnirsko tekmovanje v republiškem merilu, je Fanika, kakor tudi ostale tkalke v brigadi, vložila ogromno naporov za dosego prvega mesta. Tako so se borile z brigadami iz drugih tekstilnih podjetij, pri čemer jim je uspelo premagati nekaj prav dobrih brigad iz tekstilnih tovarn v Mariboru, Celju in- Novih Jaršah. Uspehi bi bili lahko veliko večji, če bi pri delu tkalke iz Rdeče brigade ne imele tehničnih ovir, kot večkratno menjavanje surovin in asortimentov. Toda kljub temu, da se Rdeča brigada ni uvrstila med prvih pet najboljših tkalskih brigad v Sloveniji, Fanika ni klonila, temveč se z vnemo pripravlja na novo medsebojno tekmovanje po turnirskem načinu, ki se bo začelo še v tem mesecu.
^Pokrajina ob italijanski meji onstran Soče je vsa v soncu. Krone marelic, breskev in drugih dreves se upogibajo pod težo žlahtnega sadu. Z dreves pa odmeva vesel smeh obiralcev in obiralk, ki pridno polnijo košare. Prav prijetno jim je v senci, tako da so jim kar toži zame-, njati košare z grabljami. Pa ker je treba, zapuste za nekaj časa drevesa in pogia-gajo pri sušenju sena, da bo čimprej
v svoji socialistični domovini
žilo nadaljnjih 27 kolonov, leta 1949 pa so pristopili tudi privatniki in tako je danes 80% vasi v zadrugi.
Kaj jiih je vzpodbujalo za vstop v zadrugo?
Vsi, ki so nekoliko z nezaupanjem, gledali na novo ustanovo in življenje v
Brigada koscev in grabljic iz zadruge Neblo
spravljeno. Eno in drugo bo opravljeno s skupnim delom.
Preden povemo kaj več, moramo predstaviti ljudi, o katerih govorimo: to sp člani vinogradniške delov, zadruge »Franc Marušič« v Neblem v Brdih. Nimajo zaman tega imena, do koder seže oko, so sami grički, le tam, onstran meje, se širi ravna Furlanija. Brda so en sam vrt, zasajen z drevjem in vinsko trto, vmes pa so, seveda v manjšem obsegu, pomešane tudi druge kulture. To je dežela kolonov, ki so- nekoč za beraško plačilo prelivali znoj za svoje gospodarje, ki so prihajali na svoja posestva samo za kratek čas, da so pregledali, kaj so jim tlačani pridelali, til jim vrgli v nagrado skromno prgišče, nato pa jih koloni spet do naslednjega leta niso videli.
*
Danes je to še samo neprijetna preteklost, sedaj so v Brdih zadruge, ki so prinesle bivšim zaničevanim kolonom novo življenje, zato z vso, njim lastno vnemo, delajo za napredek zadrug.
Zadrugo »Franc Marušiče v Neblem so ustanovili 25. septembra 1948. Ustanovitvi je prisostvovala vsa vas, da so se izrekli za zadrugo ali proti njej. Takoj je pristalo na vstop 33 družin agrarnih interesentov — bivših kolonov. Po krajšem oklevanju pa se jim je pridru-
njej, go se tega kmalu otresli, ko so uvideli, da je življenje v zadrugi boljše in lažje, kajti moč je le v skupnostiI Zadružniki so dobili za svoje delo v zadrugi življenjske potrebščine, prejeli so bone za obleko in obutev, skratka, rešeni so bili skrbi za svoj življenjski obstoj. Poleg tega so dobili za vsak opravljeni delovni dan 90,62 din, ko pa se bo zadruga gospodarsko okrepila, se bo ta vsota dvignila, kot je to že v drugih zadrugah.
*
Ob ustanovitvi so zadrugi marsikaj obljubili: traktor, da bi sprostili delovno silo, gradbeni material in kaj bi vse obešali na veliki zivon, ko pa je med nami povedano, ostalo le pri obljubah.
služilo, novega, primernega pa jim OZKZ nabavlja bore malo.
»Tako je, tako,« pravi predsednik, »nikar naj ničesar he obljubljajo, če obljub ne mislijo izpolniti, se bomo vsaj zanašali edinole sami. nase.«
*
Pri košnji, obiranju sadja, gozdnih in nekaterih dragih delih imajo uvedene norme, ki zajemajo 60% vseh del in jih povprečno presegajo za 10%. Zadruga »Franc Marušič« šteje 375 članov, od teh 135 delazmožnih. Razdeljeni so na štiri brigade in 11 skupin. Brigadir Koncut Ivan je eden tistih, ki lahko služi za vzgled drugim. Leta 1949 je opravil 539 delovnih dni, povprečje pa je 350 dni. Za njim ne zaostaja Torož Gizela, izredno spretna pri obiranju sadja, pa tudi vseh drugih in celo moških del se ne ustraši. Gizela in vsa njena družina je z novim življenjem v zadrugi zadovoljnaj kajti kot sami pravijo, tako kot sedaj živijo, še niso nikoli. Prej so kot koloni delali samo za gospoda, ki je živel nekje v Gorici, danes pa delajo zase. Celo 85-letni Lesica Ivan je opravil 332 delovnih dni in pomagal pri prav vseh delih, razen pri rigolanju in škropljenju. Med kosci pa je najboljši Sirk Albert. *’
Zadruga v Neblem meri 3/75 ha, od tega je 46 ha vinogradov, 5 ha sadovnjakov. V času svojega obstoja je zadruga razširila vinograde za 2 ha in prav za toliko tudi sadovnjake. V bodoče bodo stremeli za tem, da bodo površino čimbolj strnili, s čimer bo olajšana obdelava in tudi delovnega časa bo šlo manj v izguba Nove vinograde in sadovnjake za-sajajo v takšnih legah, kjer bo omogočeno delo s stroji.
Živine imajo 85 glav in je zaenkrat še raztresena v devetih hlevih, ker še nimajo skupnega.
Lansko leto so prodali 20 vagonov sadja, največ breskev in češenj, 1350 lil vina in 50 hi žganja. Tudi letos si ustvarjajo lepo zalogo žganja, katerega pri-. pravijo pridni in požrtvovalni Mario, ki noč in dan streže kotlom, da mu dajo na dan 50 litrov dragocene, kristalno čiste tekočine. Letos so prodali 307 q češenj, predelali pa jih bodo 150 q. Zrele breskve so jih zatekle prav v nauiujšem delu, med košnjo in žetvijo, oddali jih
Počitniški dom Glavnega odbora ZS Slovenije v Fiessi pri Piranu, kjer je letos preživelo svoj letni oddih že okrog 400 oseb. V celoti bo letos v tem doma letovalo 900 oseb, med njimi tudi 300 otrok. — Razen v Fiessi pa člani sindikatov preživljajo prijetne dni oddiha hkrati tudi v domovih v Dvorski vasi, Rogaški Slatini, Lovranu, Gozd-Mariuljku, Bohinju in učenci v gospodarstvu iz Slovenije v Petrovem brdu, iz vse države pa v taborišču ob Bohinjskem jezeru, kjer je skupaj ob vsaki izmeni prostora za 730 novih gostov. Tako bo letos v teh domovih v Sloveniji in še v domovih, ki jih ima Centralni odbor širom po vsej državi, preživelo svoj letni dopust okrog 10.000 članov sindikatov, ki bodo, ko se vrnejo na svoja delovna mesta, še bolj napeli vse sile za izpolnitev nalog, katere postavlja prednje graditev socializma. — Člani sindikatov pa bodo letos imeli priliko, da v gostinskih podjetjih »Putnika« v glavni sezoni izkoristijo 7000 mest, v domovih ustanov in podjetij, katerih je okrog 80, pa še nadaljnjih 15.000 mest. 32,000 mest, namenjenih za oddih članom sindikatov je dokaz, da je to, kar so nekoč uživali redki »izvoljenci«, danes dostopno delovnim ljudem — ustvarjalcem petletke!
13, junija -je prispela v počitniški dom Glavnega odbora ZSS »Fiesso« pri Portorožu na 14-dnevni letni oddih tudi skupina mladih delavcev-kovinarjev iz jeseniške železarne. Z nasmejanih obrazov je sijala hvaležnost do današnje ljudske oblasti, ki nudi letni dopust vsakemu delavcu, sto i-n sto tisočem pa o-mogoča oddih v raznih obmorskih in gorskih počitniških domovih. Skupina mladih žele-zanjev, ki so člani zabavnega orkestra ŠKUD »Tone čutar« na Jesenicah, je imela s seboj instrumente in je igrala dnevno svojim tovarišem v lepem počitniškem d-omu. Mladi delavci in kulturniki, ki so vajeni v jeseniški železarni opravljati važna in najtežja dela bilo na plavžu, v martinarni, v valjarnah ali drugih obratih, tudi tu niso mirovali, četudi so imeli možnost uživati vse ugodnosti letoviščarja Fiesse. Hoteli so se tudi na oddihu izpopolnjevati, zato so poleg rednega dnevnega igranja v domu in rednih vaj organizirali tudi dnevna
V
predavanja. Nadalje so jeseniški delavci-godbeniki obiskali počitniški dom ministrstva za kmetijstvo LRS, v Portorožu pa so priredili javni koncert, katerega se je udeležilo nad tisoč ljudi.
Dnevi letovanja v Fiessi so potekali hitro in ni čuda, da je bilo slovo od prelepe Istre dokaj težko. Na zaključnem večeru je bil -prirejen koncert, kateremu so dodali. Jeseničani nekaj pestrih točk. Za zaključek pa je zapela vsa skupina v ta nam en napisano pesem »Adijo preljuba nam Fiessa«.
Naslednjega dne, t. j. 27. junija, je zapustila Fiesso prva .skupina, v kateri 60 bili tudi ml-adi Jeseničani, ki bodo ohranili Fiesso in vso Istro v najle-pšem s-pominu. Vrnili so se na Jesenice, na svoja delovna mesta, kjer hočej-o z delom za čimprejšnjo dosego prvega petletnega plana, z delom zg. čimprejšnjo industrializacijo in z delom za socializem, dokazati pojn-o hvaležnost za prelep letni oddih v Fiessi.
Na dan skuhajo
Zadružniki pa so seveda računali na to pomoč, zato danes marsičesa nimajo, kar bi lahko imeli, če hi se naslanjali samo na lastne možnosti. To jih je izučilo m seda-j si pomagajo sami _ in že so si iz starih delov traktorjev izdelali novega, v zameno za les so dali žganje in vino, da si bodo počasi nabavili gradbeni material za skladišče in hleve, za kar imajo že odobrenih 850.000 dinarjev. Z denarjem se seveda še ne da graditi, za to je potreben material in treba bo precej iznajdljivosti ter podjetnosti, da bodo premagali vse te ovire. Precej težav imajo tudi z orodjem, ker je staro že od-
50 litrov žganja
bodo 700 q. Letošnji pridelek žita imajo že v kaščah, povprečno so pridelali 25 q pšenice na ha. Najbolj pa so se zakasnili s košnjo, zato zdaj hitijo na vso moč, da bo čimprej vse pod streho.
Pri vprašanju, kako bo letos z vinsko letino, se predsedniku zadruge S-kobinu
Mladina v tovarni »Inteks« v Kranju izpolnjuje planske naloge v proizvodnji
Delovni kolektiv tovarne »Inteks« v Kranju se že dalj časa uspešno bori z velikimi tehničnimi ovirami pri izpolnjevanju proizvodnih nalog. V tej borbi so bili doslej doseženi vidni uspehi, kar je predvsem zasluga vseh članov kolektiva, prav p-osebno pa mladine, ki se ramo ob rami vztrajno bori s člani sindikata za večjo storilnost in boljšo kaikov-ost izdelanih proizvodov. Mladina v kolektivu »Inteks« je na svoji konferenci 25. junija pregledala dosežene uspehe prvega polletja, hkrati pa je ugotovila tudi vrsto pomanjkljivosti, katere bodo morali nujno odpraviti, če bodo hoteli dosegati nove uspehe pri izpolnjevanju dnevnih im mesečnih planov v proizvodnji-.
Veliko več pozornosti bo morala mladina v »Intekeu« posvečati neopravičenim izostankom od dela in zamujanju nekaterih članov mladinske organizacije, zato bodo morali poživiti politično ideološko delo ter tako mladimi pravilno prikazati p-o-men borbe za zgraditev nove socialistične dražbe, kakor tudi pomen borbe za predčasno izpolnjevanje planskih nalog v podjetju. Z odpravo neopravičenih izostankov bo mladinska organizacija v kolektivu »Inteks« nedvomno veliko prispevala k uspehom v medsebojnem turnirskem tekmovanju. Poleg tega bo treba misliti tudi na poživitev dela folklorne skupine v podjetju, ki je po malomarnosti vodje prenehala z delom.
Torož Gizela
Valeriju veselo zasvetijo oči in pove, da takšne letine, kot se letos obeta, že dolgo ni bilo. Trte so v pravem pomenu besede obtožene z grozdjem in če ne bo kakšne vremenske nezgode, bo zadruga v Neblem pridela La 2500 hi vina (plan predvideva 2200 hi).
Dosedanji lepi uspehi zadruge pričajo, da Neblčami niso napak napravili, ko so si na zbora zadružnikov 15. aprila 1949 izvolili iz svoje srede za predsednika človeka, ki se razume na delo in je sposoben zadrugo voditi. Vajeti zadruge je namreč vzel v roke zadružnik Skobin Valerij, ki se je nekaj časa otepal, pozneje pa se te funkcije ni mogel več »rešiti«. Zavest, da nekdo pač mora voditi zadrugo, uspehi, pa tudi ljubezen in zaupanje, katero mu izkazujejo zadružniki, najbolje dokazujejo, da predsednik Skobin pravilno vodi zadrugo in dobro rešuje vsa vprašanja in ni dvoma, da bo zadruga iz leta v leto napredovala in prispevala k dvigu življenjske ravni delovnih ljudi Titove Jugoslavije.
Plavž je najboljši obrat
racionalizator jeseniške železarne
Na pobudo sindikalnih referentov za racionalizacijo in novatorstvo je uprava železarne Jesenice 1. aprila t. 1. razpisala inedobratno prvomajsko tekmovanje na področju racionalizatorske dejavnosti. Tekmovanje je obsegalo naslednje panoge:	Kateri obrat bo
predložil največ uporabnih predlogov? kateri obrat bo predložil največ takoj izvedljivih predlogov in kateri bo z racfonalizatorskim i ukrepi največ prihranil na delovni sili.
Tekmovanje trajalo do 1. julija. V tem času je ocenjevalna komisija jeseniške železarne prejela 71 predlogov za delovne izboljšave, od teh je 31 predlogov že izvedenih, v izvedbi jih je 13, 12 jih je v študiju, drugod izvedljivi so štirje, ostali bodo kasneje izvedljivi. Od teh jih je 43 racionafi-zatorskega in osem novatorskega značaja; tisti predlogi, ki so še v študiju, pa še niso kvalificirani. Gospodarski učinek izvedenih in izvedljivih predlogov na času in materialu znaša po cenitvi 13,335.000 dinarjev na leto. Nagrad je bilo izplačanih v znesku 10.750 dinarjev. Nekateri predlogi so bili predloženi v nadaljnjo nagraditev Generalni direkciji črne metalurgije.
Ocenjevalna komisija je prisodila I. nagrado obratu Plavž kot najboljšemu obratu-racionalizatorju, ki je v tej dobi poslal največ predlogov za tehnične izpopolnitve, za kar je prejel lično zastavico.
Od posameznikov pa je bil najboljši tov. ing. Lojze Prešeren, obratni asistent v jeklarni, ki je z malenkostno spremembo konstrukcije. zgornjega dela Siemens-martinove peči štev. V v jeklarni povečal zmogljivost te peči za ca. 3200 ton jekla na leto, kar predstavlja milijonsko vrednost. Drugo nagrado je komisija prisodila znanemu izumitelju, novatorju in racionalizator ju tov. Francetu Pretnarju, ki je po lastni zamisli izdelal posebno tehtnico za visečo progo, ki bo služila za prevoz starega železa v Zenici do Siemens-martinove peči. Ta tehtnica avtomatično registrira težo, datum, vrsto materiala, številko voza, številko peči, številko izmene itd. S to registrirano tehtnico in s podobnimi napravami je tov. Pretnar prihranil naši državi več milijonov na devizah.
Tretja nagrada je bila prisojena tov. Valerijami Totu, delavcu v žičarni, za malo in pomembno obratno izboljšavo, s katero bodo prihranili
90.000	din na leto. Tov. Tot je dal zamisel za izdelavo klešč za vlečenje žice, ki bodo vzdržale do 15 dni, medtem ko so se sedanje obrabile v 4 do 8 urah.
Vsi trije predlagatelji so prejeli poleg ustrezne denarne nagrade tudi racionalizatorske znake.	9.
Varujmo naše gozdne zaklade pred požari
Gozdarstvo je eno izmed najvažnejših gospodarskih panog naše republike. V Sloveniji imamo skoraj
900.000	ha gozdov, kar zavzema 42% vse površine in je pred nami le republika Bosna in Hercegovina.
Zato moramo posebno ob letošnji vročini paziti na gozdove, da ne bomo iz neprevidnosti in_ malomarnosti povzročali gozdnih požarov, ki lahko prinašajo strahotne posledice. Spomnimo se samo neštetih gozdnih požarov, ki so po osvoboditvi divjali pri nas. Požara v Iškem Vintgarju 1. 1946 niso mogli pogasiti sedem dni, pri požarih v Petačevem grabnu pri Polhovem Gradcu in na Komarči nad Bohinjskim jezerom 1. 1948 je bila škoda večmilijonska.
Budnost proti povzročiteljem požarov ljudskih odborov in kmečkega prebivalstva, ki prebiva ob robovih gozdov oziroma v njihovem območju, ne zadošča in je zato tudi dolžnost delavcev in nameščencev, ki se radi zatekajo pod okrilje gozda ob nedeljskih izletih in sprehodih, da so previdni in budni in da po neprevidnosti ne zanetijo požarov.
Če poznamo velikansko vrednost naših gozdov v gospodarskem in lepotnem smislu, potem bomo s solidarnim čuvanjem naše skupne lastnine preprečili gozdne požare ali jih vsaj omejili.
Obvestilo
vpisnikom ljudskega posojila, kateri so v celoti vplačali vpisani znesek posojila, pa do sedaj še niso prejeli obveznic
Nekaterim vpisnikom ljudskega posojila ni bilo mogoče izročiti obveznic, čeprav so v celoti vplačali vpisani znesek, zaradi tega, ker nam ni znano njihovo bivališče.
Z ozirom na to, pozivamo vse take vpisnike, da dvignejo svoje obveznice:
1.	Vpisniki, ki so vpisali posojilo po sindikalni Uniji (pri raznih gozdnih, gradbenih, industrijskih in drugih podjetjih ter uradih in ustanovah, naj se obrnejo na poslovno edinlco Državne Investicijske banke v sedežu oblasti, kjer so vpisali posojilo.
2.	Vpisniki, ki so vpisali posojilo po frontni liniji, naj se obrnejo na poslovne edinlce Narodne banke v okraju, kjer so vpisali »*-sojiio,
3.	Vpisniki, ki so vpisali posojilo na delovnih akcijah, naj se obrnejo na poslovno edinlco Narodno banke in sicer: vpisniki iz proge Nikšič—Titograd na Narodno banko v Titogradu; vpisniki tz avtoceste Bratstvo-enotnost na Narodno banko v Sremski Mitroviči; vpisniki z gradbišča Novi Beograd na Narodno banko v Zemunu; vpisniki iz proge Kučevo—Brodice pa na Narodno banko v Kučevu.
, 4. Vpisniki, ki so podpisali posojilo potom vojnih pošt, v času ko so bili v .TA, naj se obrnejo na vojno pošto pri kateri so vpisali posojilo.
Urejale uredniški odbor. - Glavni a rednik Tone Seliškar. - Uredništvo telefon 45-38 In oprava telefon 49-7(1. Masarjkova 14-11 v Ljubljani izhaja vsak petek - Mesečna naročnina din 15,— Štev ček položnice 604-90603-9 Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.