SEDMI MEDNARODNI ORIJENTALSKI KONGRES TEST Tiskarna Dolenc 188 ". Orijentalski kongres — to se nam Slovencem zdi takd silno cddaljenoin nepotrebne; ker mi, mali narodič, nemarno ; v odaljenem orijentu nikakoršnih interesov in nikakoršnega upliva, zdi se nam tako visoko politično, pa vendar zanima v sedanjih razmerah v višjej meri, kakor bi si na prvi mah mislili: danes zavzimajo orijentaljske študije v kulturnem napredku odlično mesto. Ori entalistika nam je odprla sveta pisma vseh starih narodov, pokazala nam je, kako so mo¬ drovali veleumi vshodnih narodov, podala nam je pa tudi obilno gradiva iz njihove zgodovine. V crijentalistiki opazujemo tri dobe; prva sega od 12. stoletja do reformacije, druga pripada 18 . stoletju in zadnja doba se sijajno razvije v tem stoletju. S početkoma so delali vsi orijentalisti za cerkvene na¬ mene in še zdaj priznavajo odlični bogoslovci velike zasluge orijentalistov za cerkev*]. Opat Klunijski je prvi dal koran na latinski jezik preložiti, da bi Mohamedance zavračal. Koncil v Baselu je povdarjal važnost teh študij. Uže pred stoletji sc se nizozemski učenjaki poleg drugih odlikovali kot semitisti; Expennius je izdal prvo arabsko slovnico, Go- lenius prvi arabski slovar: du Rver pa je prvo turško slovnico *) Dr. Hermann Zschokle, c kr. dvorni svetovalec, vseueilisčni profesor na Dunaju, in prva glava pri O e s t e r r e i c hi s ohe s Litera- risches Centralblatt. zahvalil se je v lepem govoru pri banketu orijentalistov v „Grande Hotelu” na Dunaju 29. septembra v imenu vseli avstrijskih bogoslovnih fakultet orijentalistoni na koristi in podporo, ki jo bogoslovne študije črpajo iz orientalistike. — 6 pisal. Congregatio de propaganda fide v Rimu in društva za izdajanje sv. pisma v jutrovih jezikih so si lepih zaslug za orientalistiko stekla. V osemnajstem stoletju je v Petrogradu zagledala bile dan prva kitajska slovnica. Kako se je ukaželjni Francoz Anquetil du Perron dal v vojaško suknjo utaknoti in v In¬ dijo poslati, da bi mogel priti do svetih pisem parzijskih, čita se skoraj kakor povest iz »Tisoč in jedna noč«. Z njim vred so se mnogo trudili Champellion, Che?.y, Rdmusat, Qua- tremere. Burnouf, Jaubert in drugi in so francosko lice osla- vili pred učenim svetom. Hanoveranec Grotefendje prvi raz¬ vozlal klinske napise. Gesenius, Munk, Lepsius, Derenbourg so spominke feničanske tolmačili. Sedanje stoletje se odlikuje po velikih uspehih v tej stroki. Angleži, Francozi so nanašali tvarino in Nemci so si v prvej vrsti — in tega nobeden Nenemec ne more tajiti — po svoji delavnosti in vztrajnosti prvi lavor-venec v orijen- talistiki spletli. Kar sem bil pred dvema letoma v nekem članku v Politiki, imenovanem »Der siebente Orientalisten- Congressund die Oesterr. Slaven« povedal, še zdaj povdar- jam, da v učenjaški republiki samo nemški učenjak to ra¬ zume, v kolikej meri on s znanstvenim delovanjem mora- liČno koristi svoji domovini.To se povdarja povsod.*) Pogumno prodirajo mlajši orijentalisti naprej na potu, ki gaje požrtcvalno delovanje prednikov ugladilo; nove *) Leta 1847 je izdal Gildemeister knjigo pod naslovom: Bi- bliotecae Sanskritae speoimen, v kateri navaja naslove vseh od leta 1790. izdanih sanskritskih knjig. To knjigo je naznanil leta 1849. še zdaj v Berolinu delujoči indolog v Zeitsohrift der Deutschen Morgen- landischen Gesellschaft“. III. 375 in pravi na konci: Den Schluss bilden mehrere Indices, deren funfter die Namen: europaischer Beforderer indi- scher Studien aufzahlt. Es sind darunter 47 Deutsche, 31 Britten 18 Fran- zosen u. s. w., — gewiss ein nieht ungiistinges Resultat fiir die Deutschen. Ko je Max Miiller petemu orijentalskemu shodu, ki se je bil leta 1881. v jeseni v Berolinu sešel, neko za indijsko filologijo važno novico sporočil, je omenjeni AVeber kot predsednik arijske sekcije v to na vz o č- nosti indologov raznih narodnosti kot „deutsche That“ slavil. Te lastnosti Slovanom nekaj več privoščim. — 7 — stroke se odkrivajo, duševni obzor se širi, vedno več jezikov se začenja obdelavati. Orijentalistika pa se ne bavi samo z jezikoslovjem, ona neguje tudi zemljepisje, zgodovino, mo- droslovje. bojeslovje vseh vjutrovih deželah bivajočih na¬ rodov. Spočetkoma so se orijentalisti bavili samo z semit¬ skimi jeziki, s hebrejščino, kaldejščino aramejšeine, arab¬ ščino; zdaj se že dele v pet oddelkov, o kojih bomo pozneje slišali. Prvi kongresi so se obhajali v Parizu, v Londonu, Pe¬ trogradu, Florenci, v Berolinu in Leydenu in zdaj vender uže enkrat tudi na Dunaju. Dunajski učenjaki, ki so bili na šesti kongres v Leyden prišli, izposlovali so na Dunaju na odločilnem mestu dovoljenje, da smejo orijentaliste na sedmi shod v našo prestolnico povabiti. Daši precej pozni v tem obziru, smemo mi Austrijci itak biti jako zadovoljni z uspehi tega shoda; kajti tako sijajno, kakor ta, se ni še nobeden obnesel. Pri nas pa se je tudi vse storilo, da bi se kongres vršil dostojno. Vršil se je pod pokroviteljstvom nadvojvode' Rainerja, tedaj pod pokroviteljstvom uda presvitlc cesarske rodbine. Nadvojvoda Rainer si je z nakupom papvra »Rainer« pri¬ dobil nevenljive slave za vednost; on je tudi pokrovitelj akademiji znanosti na Dunaju. Načelnik odboru je bil bivši, minister Kremer, znan kot izvrsten arabist, o kojega lepi, arabski biblioteki je prciescr Karabaček lani v »Oesterrei- chische Monatsschrift fur den Orient« poročal. Kremer go¬ vori lepo in točno francoščino, ki je bila več ali manj diplo- matičen jezik vsaj pri slovesnih sejah. Njemu na strani je stalo pet odličnih Dunajskih uče¬ njakov orijentistov, ki so zastopali razne stroke te vednosti; tako n. pr. G. Biihler, imeniten indolog, J. Karabaček in D. H. Muller semitista, Fr. Miiller, primerjajoči jezikoslovec in L. Reinisch egiptolog. Kongres se je vršil od 27. sept. do 3 . oktobra. 1 .1886. — 8 — Naj navedem naj znamenitejše zastopnike iz inostran- stva; indolog Weber in asiogolog Schrader iz Berolina; iz Lipsije: Guthe, Windisch in Delitsch in von der Gabelentz imeniten poznatelj kitajskega jezika; Kuhn,Hommel in Gei¬ ger, ki je napisal najboljšo slovnico za staroeranski jezik, iz Monakova; Spiegel nestor eranistov, iz Erlangena, Jol!y pre- lagatelj staroindijskih zakonskih knjig, iz\Vurzburga, Roth in Socin iz Tubinga; indologa Hubschman in Leuman in se- mitist Noeldeke iz Strassburga; iz Heidelbergi Eisenlohrin Diimmichen; iz Berna Prym, in Kielhorn iz 1 Gottinge. Iz Pariza Charles Schefer in .lules Oppert, rojen Hamburžan potem Derenboug, Leon de Rcsnv Clermont Ganeau. Angleška je poslala dr. Rosta, knjižničarja v Indija-Of- fice, Platts-a, Macdonell-a Rylands-a in Robert Cust-a; po¬ grešala sta se Max Miiller in Monnier VVilliams. Iz Nizozem¬ skega so došli; de Goeje, Pleyte, Tielc, Schlegel, in Snouk- Hurgrcnje; Belgijo so zastopali Harlez in Lamy, Danijo Buhi in Lange, Švedijo Carlo Landberg, Norvegijo profesor Lieblein; iz Švice je došel Koegi, vseuciliščni in gimnazijalni profesor v Ziirichu, iz Rumunskega: Hasdieu. Od slavnih italijanskih učenjakov Ascoli, Amari in Gubernatis nobenega ni bilo ; došli so indologi Lignana, Guidi in Schiaparelli. Grška je poslala Papargeorgiosa, Ru¬ sija Chvolscna, Dillona, Goleniševa in barona Rosena. Španije in Portugalskega nikdo ni zastopal Iz Egipta je došla petonca, njim na čelu Jakub-paša, državni tajnik v ministerstvu za uk in bogočastje; iz Indije je prispel Bhandarkar iz Pune; Kitajsko je zastopal general Čing - Kitong, atache pri Kitajskem poslanstvu v Parizu, slaven kitajsk pisatelj. Kar se nas Slovanov v Avstriji tiče, udeležili so se shoda Čeh dr. Dvožak, privatni docent za semitske jezike v Pragi, Poljak dr. Hanusz, privatni docent za primerjajoče jezi - koslovje na Dunaju, viteza Kuczynski in Strarzesvski iz Kra- — 9 — kova; iz Lvova in Zagreba ni bilo nobenega; Slovence sem zastopa! jaz. To je meni od nekdaj bilo nerazumljivo, zakaj se pri nas Slovanih vsaj tisti gospodje, kateri na bogoslovskih uči¬ liščih jutrove jezike, uče, tako malo menijo za skupno znan¬ stvene delovanje z zdruzimi naredi; naš pokojni Kocijančič bi bil gotovo dika v semitskem jezikoslovju, da je svoje vednosti pred učenim svetom pokazal in bi bil še za Slovence moralična pridobitev. Zakaj Čehi in Poljaki v tolikih letih no¬ benega veljavnega, indologa ne zmorejo, to je čudovitno. Boj za naš narodni obstanek gotovo ne prešine narodne inte¬ ligence od prvega do zadnjega moža v toliki meri, da bi nobeden ne imel toliko časa, vsaj nekoliko baviti se s temi važnimi študijami, da bi nadarjeni slovanski narodi uspeš¬ neje tekmovali z drugimi narodi. Na večer pred slovesno sejo so se zbirali iz štirih delov sveta dešli učenjaki v »Grand Hotelu« ; stari znanci so se prijazno pozdravljali, mlajši so se seznanjali s starejšimi. Nekateri profesorji so tudi svoje gospe in hčerice privedli seboj in vesela družba se je pozno v noč razveseljevala; iz¬ vrstna vojaška godba je igrala večinoma Straussove valčke. Ko so se diplomati pred leti v Berolinu posvetovali ob orijentaljskem prašanju, gotovo- niso bi i tako Židane vol e, kakor orijentalisti v »Grand Hotelu«. Drugi dan je v krasni vseučiliščni dvorani shod otvodl nadvojvoda Rainer s temi besedami: »Gospoda, kongrescvci! S živim zadovoljstvom pozdravljam tukaj zbrane ude sedmega mednarodnega kongresa. Znan¬ stveno delovanje, kateremu ste se posvetili, in za katero ste toliko storili, čislajo sploh v tej prestolnici, ki je od [starih dob z orijentom v živi zvezi, ter se priznavajo; pazljivo za¬ sledujem daljni razvitek. Kakor poprejšnji, tako naj tudi ta kongres znači stalen napredek, Vam na slavo, vednosti pa na korist. To je od¬ kritosrčna želja, s katero zasledujem Vaše delovanje. S tem cHarjam kongres*. 10 — Občinstvo je stoječ poslušalo te besede in na koncu živo odobravalo. Na to nastopi minister Gautsch in pozdravlja v imenu vlade orijentaliste. Omenjal je, da se je v Avstriji bavilo z orientalistiko v prvi vrsti s praktičnega stališča. Tako je nastal pri poslanstvu v Kostantinopolu »Sprachknaben — Institut«; na njegovo mesto je Marija Terezija vsled pred¬ loga, ministra Kaunitza leta 1754 osnovala »Akademijo za orijentalske jezike«, katera še danes obstoji. Posamezniki so uže poprej na tem polju delovali. Albert V\ idmanstad je leta 1655 prvo sirsko slovnico na Dunaju izdal in Franc Meninski je spisal od leta I680 do 169I svoj »Thesaurus iinguarum orientalium.« Še zdaj na Dunaju obstoječa »Orijentalska akademija«, naslednica zgorej omenjeni akademiji je v spomin svoje petdesetletnice izdala na novo Meninskega veliki arabsko-perzijski-turški slovar. Pa tudi vseučilišča niso zaostala. Da prav od Avstrije se v zadnjem času širi nakana, vladajoče ideje islama dobro spoznati, da bi se na tak način njegove kurturne prikazni popol¬ nem razumele Tudi v Avstriji dela več orijentalistov, ne da bi z ino- stranci tekmovali, nego da bi si priborili Častni naslov po¬ klicanega sctrudnika na širokem polju vednosti. Uprav to mednarodno združenje je gotov porok, da bo delovanje uspešno. Znanstveni uspehi so občno blago vseh narodov; ta medsobna zamena duševnega blaga povzveča napredek vednosti, pa tudi napredek človečanstva. Minister koneČno želi dober uspeh. Baron Kremer je v francoskem slavnostnem govoru obširneje razlagal važnost orijentalskih študij. Na to pozdravi v kratki in jedrnati besedi mestni žu¬ pan Uhl v imenu Dunajskega mesta došle učenjake. Se- 11 — demdesetletni starček, v lepi službeni opravi, z veliko zlato verižico okoli vratu, jako je imponoval. Na to vstane arabist prof. Carlo Landberg in se kon¬ gresu zahvali v imenu švedskega kralja na imenovanju za častnega člana kongresa. Potem so govorili vodja deputa- cije iz Egipta, Jakub Artin Paša, prof. Bickeli iz Inomosta, darujoč shodu 400 izvodov svojega prevoda Koheletha »O vrednosti življenja na svetu«, prof Bergaigne iz Pariza in prof. Giunio iz Rima. Ko sta bila Francoz Scheter in Anglež Cust kct delegata spregovorila, nastopil je prof. Karabaček in razlagal vsebino Fajamskega papyra. Zopet so nastopili delegati, Guimet od Lyonskega muzeja, baron Rosen iz Petrograda, japanist Rosnv iz Pariza in Naville iz 'Genove. Baron Kremer se konečno zahvali vsem delegatom in dariteljem raznih knjig. Takoj po dokcnčanej slovesni seji se je kongres razdru- žil na pet sekcij; te so: 1.semitska, z dvema pododelkoma: a) arabščina in literatura islamova in b) ostali semitski jeziki in klinski napisi (Keilinschriften): II. arijska; III. afr kansko- egiptovska; IV. srednje- in vshodnjeazijska, V. malajsko- polinežska sekcija. Od 64 napovedanih govorov pripada prvi 27, drugi 22, tretji in četrti po 6, peti 3 . Semitska sekcija a ) seje tako uredila: predsednik: M. Ch. Schefer, podpredsednika: M I. de Goeje in Carlo Landberg; tajnika: dr. Snouck-FIurgonje in dr. Goldziher. V semitski sekciji b) predsed.: Tiele (Leyden), podpredsednika : Guidi (Rim) in dr. Euting (Strassburg;, tajnika: dr. Bezold (Monakovo) in Lotz, profesor na evangeljsko-teologični fa¬ kulteti na Dunaju. Ethe je razkladal pristnost Firduzijeve pesmi Jusuf in Za- leika. Kot zadnji je prednašal Arabec Hetni Efendi Ahmed v arabščini o raznih narečjih arabskih, katere je pre treba globleje preiskavati, kakor se je to do zdaj godilo. Od na¬ rečja arabskega praplemena Tajj se v pokrajinah Meheleth — 12 — Kabir in drugod mnogo sledov nahaja. Tako n. pr. a silno nategujejo plemena Kais, Tamim in Ašad. V drugi seji je govoril Goldziher (Pesta) »O Almohad- skem gibanju v severni Afriki«. Arabskc-mavriška dinastija Almohadov zmogla je v dvajsetem stoletju Almoravide in raztegnila svojo oblast tudi črez Španijo. O teh zgodovin¬ skih datih govoril je na podlagi arabskega rokopisa iz pa¬ riške narodne knjižnice. Potem nastopi predsednik kon¬ gresov, baron Kremer in razpravlja »O letnih dohodkih za Harun-Rašida na podlogi novo najdenih službenih poročil«. Fotografije teh poročil so se razdelile med poslušalce. Ta poročila obsegajo davkarske listine raznih provincij za Ha¬ run-Rašida, v dinarih in dirhemih izračunjene. Zlat dinar 22 dirhemov je veljal 22 frankov. Posebno plodovite so bile severne provincije: dohodki narasli so na pel milijarde frankov. Govor je bil sprejet z živim odobravanjem. V svojem govoru »O mekkanskih prislovicah« je Snc- uckTIurgronje (Levden) razpravljal družbeno življenje da¬ našnjih Mekkancev; dr. Hein (Dunaj) je dokazal v »Finan- Čnej politiki Omarja II.« daje hotel Omar komunistično idejo prvih časov islamovih na novo obuditi; prof. Griinert (Praga) je opozoril na enako aliteracijo v arabščini in nem¬ ščini in prof. Hommel (Monakovo). je dokazal, da ima arab¬ ski Barlaum in Josafat svoj vir v zgodovini Budhei Isti dan govorili so trije poslanci iz Egipta. Prvi, Jakub Artin Paša je kongresovcem priporočal »LHnstitut čgyptien«, ki je za egiptologijo in arabistiko velike važnosti; potem raz¬ laga Rahad Efendi, nadzornik v ministerstvu za uk in bogečastjo v Kairi v arabskem jeziku »učno upravo v Egiptu od starih časov do danas«. Visoke šole ustanovile so se I.400 hedžre: prva je bila v Nišapuru v Khorazanu; učilo seje pravo, bogoslovje, arabska slovnica in ethične vednosti-. Zadnji Arabec Šeh Fathallah govori arabski o velikem uplivu, ki ga je imela arabščina na splošno omiko. IB V zadnji seji prve sekcije Sita baron Šlechta-Všehrad (Dunaj) nekatere svojih lepih prevodov Firduzijevih poezij ; konečno podaje prof. Karabaček jako zanimljive novosti iz arabskega dela Rainerjevega papyra in dokaže, da se ob arabski paleografiji še le odslej more govoriti. V drugem pododelku semitske sekcije (I. b) govori naj- poprej Bezold f'Monakovo / ) o prolegomenih za babilonško-asi- sko slovnico, Bali (London) o formalnem elementu o heb¬ rejski poeziji, David Miiller (Dunaj) o zgodovini črke S v se¬ mitskih jezikih, Smith (Lipsija) o nekaterih neizdanih tekstih Assurbanipalovih, Strassmaier (London) o napisih Naboni- dovih, Ginsburg (London) o novo najdenem odlomku Jeru- zalem-targuma k Izajiju. Feigl (Dunaj) razklada determina- cijo v semitskih jezikih, Chvolson (Petrograd) sirsko-nestor- rijanske napise v Ferguni (Kokand), Heller (Inomost) sirsko-ki- tajske napise v Sigan-Fu, Bickell (Inomost) Kcalilag in Damnag. Arijska sekcija si je izbrala predsednikom prof. Rotha iz Tubingena, sourednika velikega sankritskega slovarja v sedmerih folijantih; podpredsednika sta bila A. VVeber (Be- rolin) in Lignana (Rim); tajnikovala sta dr. Mickel in dr. Hanusz, Poljak. Kot govornika sta nastopila prvi dan prof. Bendall (Lon¬ don) in prof. Bhandarkar v Puni, rojen Ind; obema so bili predmet novo najdeni napisi in rokopisi. Drugi dan so štirje predavali, Hcernle iz Kalkutte o rokopisih, Lignana iz Rima oNavagvah*) in DagagvahvRg- vedu, Hunfalvy ob izvorih rumunščine in pisatelj teh vrstic, kako bi se mogel iz zapuščine Vaničeka, umrlega profesorja v Pragi, sestaviti indijski slovar nar avoslcvskih izrazov. V prihodnjih sejah so govorili Jakoby (Kiel) o češčenju boga Kršne, Grierscn o srednjevečnem slovstvu hindustanskem, Roth o razlaganju Veda, dr. Stein (Dunaj) o Hindukušu in Pamiru v eranskem zemljepisji, Kuhn (Monakovo) o sorod¬ nosti indijskih narečij v Hindukušu, Leland (London) o ci- *) Mythiško bitje. — 14 — ganščini, ki ima pre svoj izvor v severni Indiji, dr. Cartel- lieri o indijskem pesniku Bani. Fr. Miiller (Dunaj) ob Avestu, Macauliffe' (Indija) o novih rokopisih, Poljak Hanusz o polj - skc-armenskem narečju v Kutv v Galiciji, Uasdeu (Buka¬ rešti o turskih elementih v rumunščini, VVinternitz (Dunaj) o pogrebnih obredih pri Indoevropcih, Straczewski (Krakovo) ob razvitku modroslcvskih idej v Indih in Kitajcih. Grierson, izdatelj slovnice narečij v prcvinciji Bihar v Indiji je stavil predlog naj kongres angleško vlado na¬ prosi, da bi podpirala »dosledno in enotno preiskavanje novo indijskih jezikov ne samo v sedanjem stanu nego tudi v starejši dobi, oziraje se tudi na rokopisno tvarino^. Sekcija pritrdi. Prof. ,Tolly v Wurzburgu naznanil je po tiskani okrož¬ nici, da napravlja novo izdajo Manuvega indijskega zako¬ nika ; prot. Biihler, indolog na Dunaju, poklonil je sekciji ravno izišli angleški prevod istega zakonika; podpisani poroče¬ valec pa je uže pred slovesno sejo bil oddal prva dva zvezka Indijske Talije. Tretja sekcija bavila se je z afrikansko-egiptovskimi jeziki. Predsedoval je M. Ed. Naville. Omeniti nam je govor prof. Eisenlohra (Heidelberg) o celi vrsti egiptovskih papyro- vih listih, ki govore ob oropanju kraljevskih grobov; VVhite- house (London) razlagal je naseljevanje Jakobovih sinov v Favumu po genezi cap. 39; Pleyte (Levden) razpravljal je o egiptovskih umetnostnih spominkih v muzeju v Leydenu. Drugi dan je govorila učena gospa Mis A. Eduards (Bristol) c spominkih, ki so se našli v novo odkritih pokopališčih blizu Assuana. Razun mnogih monografij je spisala krasno ilustro- vano dele o spominkih ob Nilu. Prot. Dumichen (Strassburg) je govoril o egiptovskem tempelju v Denderi. Na to so prišli dr. Krall (Dunaj), Lieblein in še edenkrat VVhitehouse na vrsto. Končal je govore v tej sekciji Naville, razpravljaje mrtvaške knjige 18.—20. dinastije; tri zvezke tega velikega dela je predložil kongresovcem : kongres v Londonu mu je bil na¬ ročil to delo. 15 — Predložili so še prot. Rainisch »Die Bilinsprache«; Giov. Colizza »Lingua Afar«. Vienna 1887. Četrta in peta sekcija ste imeli svoje seje združeni. Prvi dan ste se konstituirali: četrtej je predsedoval prof. Schlegel, peti G. von der Gabelentz prof. kitajskega jezikav Lipsiji; tajnikoval je četrtej M. Cordier, petej dr Cust. Cust je razpravljal sedanje znanje jezikov ocejanije, Feer (Pariz) je govoril ob etimologiji, zgodovini in’pravopisu besede »Ti¬ bet«: prof. Ferrien de Lacouperie je razkazival kitajske roko¬ pise iz Formoze v formozanskem jeziku z latinskimi črkami, potem razkladal napise v jeziku mo-so; predlagal je prve liste prvega zvezka »Numizmatična zbirka v britiškem muzeju« in na zadnje govoril o jezikih, ki so se na Kitajskem pred kitajščino rabili. Prof. Harlez (Lowen) razlaga nek kitajsk predmet, prof. Samuel Kamori (Pressburg) predlaga: Ueber die Grundprincipien der Vergleichung der arischen semi- tischen und altaisch-iranischen Sprachen*, in N. Marre Slovar suahiljski in malgački, kot ključ za jezike v vshodm Afriki. Da se orijentalisti niso samo z resnobnimi predmeti pečali, nego tudi veselo stran življenja videli, za to se je na Dunaju prav pošteno skrbelo. Prvi večer je učenjake po¬ vabil minister Gautsch na večerjo, kartor pa so tudi visoki dostojanstveniki na Dunaju prišli. Potem so bili gosti nadvojvode Rainerja, ki se je jako ljubeznivo razgovarjal z interesantnimi gosti, iz raznih delov sveta. Vojvoda si je nevenljivo slavo stekel za to ved nost: rezultati iz njegovega papyra, ki so se razkladali, dado temu kongresu posebno veljavo. Gostje pa smo bili tudi domačih Dunajskih učenjakov, ki so nas v Grande Motelu sijajno pogostili. Med vsemi na¬ pitnicami, ki so se takrat napile, užgala je najbolj napitnica zastopnika kitajske vlade, Čingkitong - a v francoskem jeziku. Tudi mesto Dunaj je dalo južino v velikej dvorani 16 — novega »rotovža«, v katerem smo pregledali vse zanimljivosti; tujci se niso mogli dovolj načuditi veličastni palači. V soboto 3 . oktobra popoldan, se je vesela družba na¬ potila na dveh parnikih do Nussdorfa, potem pa na Kahlen- berg; od koder je krasan razgled čez Dunaj; tujci se niso mogli nagledati krasot naše prelepe prestolnice. Konečna slovesna seja je bila zopet v veliki vseuči- liščni dvorani. Vsprejme se povabilo švedskega kralja, da se snide osmi shod v Stockholmu leta 1888. Dalje se je želja izrekla, naj organizijski odbor na to dela, da se rokopisi iz muzeja v Londonu in iz cesarske dvorne knjižnice na Dunaju lože dobijo na posodo. Dalje se je izrekla želja semitske sekcije, naj se talmud kritično izda, in da se ruska vlada naprosi, naj se klinski napisi v ruskem Kaukazu po enotnem načinu zbirajo; to naj se tudi zgodi z istimi napisi v Turškej Ar¬ meniji. Navilliu se izraža zahvala, da je častno dovršil egip¬ tovsko mrtvaško knjigo. KojeRoth vsem merodajnim faktorjem hvalo kongre- sovcev izrekel na lepem vsprejemu in uzornem vodstvu, za¬ ključil je nadvojvoda Rainer kongres s temi besedami: »Plodonosna dela sekcij, koja so se raztegnola krajevno čez tri dele sveta, časovno čez več tisoč letij, so nam jasno predočila važnost orijentalskih študij. Zastopniki raznih za¬ hodnih in vshodnjih narodov niso si samo nabirali tukaj znanja, nego so tudi osebno občevali in se pobliže spoznali. V svojo domovino nesete seboj prepričanje, da si narodi,, varujoč svoje posebnosti in spoštujoč stare tradicije, mnoge koristijo v medsobni dotiki«. Pisatelj je izdal ta le dela: Ob indoevropskih jezikih. Tz angleščine poslovenjeno. Ponatis iz J,Slovenskega Naroda*. V Ljubljani 1887. Založil sam. Uber die Prothese im Griechischcn, Romanischen und Englischen. Wiedc : nau 1879. Gimnazijski program. Uber Bana’s Parivati parinaganataka. Wien 1888. Sitzungsberichte der k. k. Aka- demie der Wissenschaften. — O tem delu piše „Literaturblatt fiir orientalk Philologie*. Leipzig, p. 184—88,1. Band, obširno in pravi med drugim : ..Man kann ih m (dem Verfasser) die Anerkennung nicht vcrsagen, dass er mit Fleiss, Umsicht und Sorgfalt gearbeitet bat; sicherlich \vird aber seine grundliche Untersuchung rnehr zu Kalidasa : s tis zu Bana : s Rubine beitragen* itd. Der siebenie Orientalistencongress und die osterreichischen Slaven. Prag 1887. Ponatis iz Politiko*. Založil sam. Rgveda I., 143, Text, Ubersetzung und Commentar. Trst 1885. Gimnazijski pro¬ gram. ZaloŽM .'im.— ,.Oesterreicliisches Literarisches Centralblatt*, Wien 1886, p. 262—3 razpravlja najpoprej vsebino članka, potem pa piše: „Aus dem ersten Buche der Samhita des Rgiveda bringt nun der Verfasser Test, Uoersetzung und mit Bcniitzungauch der allerneuestenLiteratu: einen selir sorg- faltigen Commentar des 143. Hvinnus (an Agri) als Probe, \vie cin solcl.er Sprachstoif in Bezug auf die vergEichende Spracliforschung zu interpreti.en sei, und zwar in der Weise, dass die Interpretation. aueli fiir die des Alt- indischen Unkundigen verstandiich wird“. Alois Vaniček. Biografische Skizze. Wien 1885. Založil sam. — „Wiener Litera- rischer Handweiser“, III. Jalirg., '1886, p. 110 piše: .,Einen besonderen Beuz verleichen dieser fleissig gearbeiteten Skizze die eingestreuten Briefe von und iiber Curtius und Sclileicher ; da nun Vaniček’s Leistungen uns Oesterreicher selir ehren“ etc. — „Deutsches Literaturblatt* (Pertbes in Gotha), 1886, p. 86: „Der Verfasser giebt das mit einem schon Portrat geschmiickte Lebens- bild eines um die vergleichende Spracliforschung verdienten Mannes mit Briefen vort Sclileicher und Curtius, dazu noch reiche Beilagen, iverthvolle Mittheilungen aus dem von V. nahezu druckfertigen hinterlassenen indischen Levičen fiir naturgeschichtliche Ausdriicke (S. 30—54) uiid die von V. bereits 1869 ?n der „Boheinia“ veroltentlichen Erinnerungeii an Sclileicher. Dies alles interessirt nun zwar in erster Linie die Fachgelehrten und Freunde verglei- chender Spracliforschung, und ein naheres Eingehen auf die Lebensverhalt- nisse V.’s entschuldigt der Verfasser bescheiden damit, dass das Schriftchen zunachst fiir bohmische Verhiiltnisse berechnet sei (S. IV.); doch zeugt es uns auch V. als deutschen dichter in mehreren formvollendeten Proben, von deren namentlich „Trost im Kreuze" durch das kindliche teste Gettvertrauen, dass sich darin ausspriclit, einen. bleibendcn Werth hat, und auch in unserem Literaturblatte ausgezeichnet zu iver d en verdient*. — „Techmer’s Internatio¬ nale Zeitschrift fiir allgemeine Sprach\vissenschaft“, Leipzig 1887, p. 324—25 ’ razpravlja obširno obsežek knjige in se opetovano izraža, da je to in ono „von grossem Interesse*. — Fr. Stolz v Inomostu, pa pravi v „Gymnasial- Zeitscheift fiir osterr. Gjmnasien* v letniku 1887., da tiram s tem životopisom „nationalen Chauvinismus*, proti kateremu mora on „im Interesse der Wis- senschaft feierlich Protest einlegen*. Risum teneatis amici. Indijska Thalija. Zbirka indijskih glediščnih iger. I. zv. ,,Urvaši“. Trst 1885. II. zv. „Malavika in Agnimitra“. Trst 1886. Založil sam. Parvati’s Hochzeit. Ein indisches Schauspiel. Zum 1. Mal iirs Deutclie iibersetzt. Triest 1886. Založil sam. — „Mittheilungen der antropologischen Gesell- schaft in Wien“. 13. XVII. 1887, p. 79—80 razpravlja obsežek prevoda in reče konečno : „Es ist jedenfalls eine dankensiverte Arbeit von Prof. Glaser, dieses Drama, ivelches durch ihn-erst in Europa bekannt ivurde, auch deut¬ schen Lesern zuganglich gemacht zu haben. Die Uoersetzung ihuss, abge- sehen von \venigen Stellen, ivo auch der Test ziveifelhaft ist, als eine durcli- aus gclungene bezeichnet iverden, ivelche dem poetischen Originale voll- stancag gerecht ivird. Es ist dies umsomehr anzuerkennen, als die Mutter-. sprachc des tJbersetzcrs nicht die deutsche ist*. — „Deutsches I.iteratur- blatt“ (Perthes in Gotha), 1887, p. 74: „.. So ivird auch dieses Drama, dass uns zum ersten Male in unserer Muttersprache zuganglich ge¬ macht wird, des Eindruckes nicht verfehlen. Der Dichter Bana hat den Stoff ganz voitrefflich dramatisirt und ebenso Vortrefflich ist die Ubersetzung*.