TALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE O POLITIKI NA PODROČJU CEN USLUG IN IZDELKOV, O KATERIH ODLOČA OBČINSKA SKUPŠČINA: deča luč za vse neutemeljene podražitve ke skupščine in njiho-: svete čakajo odgovor-v vsesplošnih prizade-da tudi zaradi zadnjih Štev. prehrambenih pred- : bi bil resneje ogrožen standard delavskih Občinske skupščine sa-odločajo odroma lah- ko vplivajo le na cene komunalnih uslug in storitev, Predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, dipl. inž. Franja Kljuna, smo zaprosili za izjavo o stališčih izvršnega sveta v zvezi s cenami uslug in izdelkov. ist 1974 leto X št. 30 (238) cena 2 din Glavni m odgovorni urednik Ljuban Naraks PREVERJEN BO VSAK PREDLOG ZA ZVIŠANJE CEN „Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na eni zadnjih sej razpravljal o stališčih oziroma o politiki na področju cen uslug in izdelkov, o katerih odloča Skupščina občine Velenje. Dogovoijeno je bilo, da bomo vsak predlog za zvišanje cen in storitev, ki ga bodo predložile organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena, kot Komunalno obrtni center Velenje, Topolovov Velenje in Kleparstvo - vodovod Šoštanj, predložili v podrobno strokovno ekonomsko oceno, da bi ugotovili upravičenost spremembe cen. Izvršni svet računa, da naraščajo v času inflacije in splošnega zviševanja cen stroški poslovanja tudi organizacij združenega dela splošnega družbenega pomena. Vendar pa je treba ob tem upoštevati, da morajo tudi te organizacije združenega dela, podobno kot vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela v gospodarstvu, še posebej pa tudi na področju negospodarskih dejavnosti, poiskati neizkoriščene notranje rezerve se pravi, da torej zvišanje cen ni edini oziroma izključni način za zagotovitev boljših rezultatov gospodarjenja. NA VSEH PODROČJIH SO POTREBNA PRIZADEVANJA ZA ZVIŠANJE DRUŽBENE PRODUKTIVNOSTI DELA Zavedati se je namreč treba, da se moramo prav na vseh področjih na- šega dela in življenja zavzeti še posebej za nadaljnje zvišanje produktivnosti dela, predvsem pa za zvišanje splošne družbene produktivnosti, tako v gospodarstvu' kot negospodarstvu. To produktivnost pa lahko povišujemo s posodabljanjem proizvodnje in dela, s še bolj podrobno opredeljenostjo nalog na posameznih delovnih mestih in z večjo odgovornostjo delavcev na vseh delovnih mestih, z modernizacijo proizvodnje, pa s sodobnejšim poslovanjem, tako v gospodarstvu kot še posebej tudi v negospodarstvu. DOLGOROČNEJŠE NAČRTOVANJE TUDI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA Produktivnost dela in poslovanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena pa moramo zviševati tudi s strokovnim in ekonomskim načrtovanjem za daljše razdobje. Jasno je, da je treba že zdaj vedeti, kakšne komunalne objekte in- naprave moramo graditi, da ne bodo potrebne rekonstrukcije že čez leto ali dve. Sicer pa je treba v programih za modernizacijo in razširjenje zmogljivosti vodovoda, kanalizacije, toplovoda, distribucije električne energije, telefonskega omrežja itd. zajeti vselej celotno območje občinske skupnosti, najmanj v idejnem načrtovanju. Tako bo dana možnost občanom v krajevnih skupnostih in delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, da te idejne zasnove, če bo potrebno, dopolnijo in se potem, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev odločajo o uresničevanju posameznih nalog. Tako bodo lahko sklepali o izdelavi načrtov, začetku del in načinu financiranja. POTREBNA JE SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNO DEJAVNOST Da bi lahko naloge, ki so v tej zvezi pred celotno občinsko skupnostjo, čimprej uveljavili, je treba nemudoma pristopiti k oblikovanju samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost ter s sodelovanjem delegatov - predstavnikov porabnikov in ponudnikov uslug sprejeli samoupravne odločitve. Izvršilni organi pa bodo, na osnovi odločitev, skrbeli za uresničevanje sprejetih odločitev skupščine samoupravne interesne skupnosti v združenih specializiranih temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih bo treba oblikovati. VEDETI JE TREBA, KAKŠNA BO USLUGA Takšna stališča vsebuje so zapisana že v programu dela Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, temeljijo pa na. izhodiščih iz srednjeročnega programa razvoja občine Velenj do leta 1980. Sicer pa je treba zagotoviti tudi, da bo občan v krajevni skupnosti oziroma delavec v temeljni organizaciji združenega dela vselej vedel, kakšna bo posamezna usluga, ki jo bo plačal Se pravi, da bo morala tudi samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost predložiti izvršnemu svetu, ta pa Skupščini občine Velenje, program dela. ZA KAR NAJBOLJ DOSLEDNO UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI Ob tem velja poudariti še, da bo treba v delu vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje čimprej uveljaviti prakso, da bodo samoupravni organi teh samoupravnih interesnih skupnosti oblikovali in sprejemali delovne programe in usmeritve, za uresničevanje sprejetih nalog in sklepov pa bodo morale skrbeti skupne strokovne službe, ki jih bodo ustanovile samoupravne interesne skupnosti na,osnovi posebnega samoupravnega sporazuma. Samoupravne interesne skupnosti bodo lahko ob uveljavitvi takšne samoupravne prakse kar najbolj dosledno uveljavljale prav vse samoupravne pravice in dolžnosti, znane pa bodo tudi naloge strokovnih služb pri uveljavljanju sprejetih samoupravnih odločitev samoupravnih interesnih skupnosti" Komentar ledna Zadnje podražitve osnovnih živil so naletele na številne komentarje v domačem tisku. Še več pa je bilo tistih „pouličnih" komentarjev, ki so na eni strani posledica nerazumevanja svetovnega in jugoslovanskega gospodarskega trenutka, na drugi strani pa sestavni del misli, ki nasprotuje socialističnemu samoupravljanju - torej tudi interesom delavstva. Zato ni prav nikogar, ki le malo bolj pozorno spremlja jugoslovanski sedanjik, presenetila izjava predsednika Zveznega izvršnega sveta Djemala Bijediča, ko je dejal, da se zadnji čas pojavlja celo v nekaterih listih praksa napadov zoper prizadevanja ZIS, da bi v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki republik in pokrajin uskladili posamezne razvojne programe panog in regij. m ; L,:: MEH/ VvSiiVS ■■ V''t: ~; ■ ...''-'sfiSI;1;?;-' .T.« ; ;. ■ - : Kako so uresničena ustavna načela Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na svoji 2. seji obravnaval uveljavljanje nove samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela na območju Socialistične republike Slovenije. Pri tem so ugotovili, da so se v prvem obdobju uresničevanja novih ustavnih načel pojavile slabosti in odkloni. Te pomanjkljivosti je treba, kot je sklenil Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, nemudoma odpraviti, istočasno pa je treba začeti z akcijo poglabljanja samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega dela, in sicer na osnovi izhodišč, kot so zapisana v novi ustavi. Najvišji organ Zveze komunistov v Sloveniji je naročil občinskim vodstvom Zveze komunistov in Zveze sindikatov, da pregledajo samoupravno organiziranost ter na osnovi analiz sprejmejo potrebne ukrepe za kar najbolj dosledno uveljavitev ustavnih na- čel. Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje sta na zadnji skupni seji že začela uresničevati nalogo, ki jo je naložila 2. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Začela sta z akcijo za ugotovitev samoupravne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini Na seji sta organa Zveze komunistov in Zveze sindikatov sprejela več stališč. Tako je treba začeti s pripravami za izdelavo ocene o poglabljanju samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Velenje. V tej zvezi je treba najpozneje do 15. septembra v vseh ' temeljnih organizacijah združenega dela izdelati podrobno oceno konkretnih samoupravnih razmer. Za izdelavo te ocene so zadolženi sekretarji organizacij Zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela, predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter vodilni in vodstveni delavci Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje bosta pripravila v mcsecu avgustu seminar za sekretarje organizacij Zveze komunistov ter za predsednike osnovnih organizacij sindikata, na katerem bodo spregovorili o uresničevanju določb nove ustave. Člani Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Velenje bodo obiskali temeljne organizacije združenega dela, ter preučevali konkretne samoupravne razmere v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. V mesecu septembru pa bodo na skupni seji Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Velenje verificirali ocene o samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela. V mesecu oktobru pa bodo na sejah Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Plenuma Občinskega sindikalnega sveta Velenje obravnavali podrobno analizo o uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti v temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini. Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje sta na zadnji skupni seji, ko sta o navala samoupravno organiziranost v temeljnih o nizacijah združenega dela v občini Velenje opi la, da morajo v vseh temeljnih organizacijah zJ nega dela hkrati z uresničevanjem novih ustavi čel nameniti vso potrebno pozornost tudi za sta zacijo gospodarjenja, za zmanjšanje družbene rd za uresničevanje protiinflacijskih programov, nad za povečevanje produktivnosti dela, za dosledne vajanje programa izgradnje stanovanj za delavce^ za uveljavljanje delegatskega sistema. Komite Občinske konference Zveze komu Velenje in Predsedstvo Občinskega sindikalne?! ta Velenje pa sta imenovala tudi skupno koordin sko komisijo za uresničevanje določb nove ui' Za predsednika komisije so imenovali Franja I na, za sekretarja Štefana Dolejšija, za člane pa cela Medveda, Jožeta Vebra, Vlada Zakoška, Sti Ravljena, Martina Primožiča, Filipa Lesnjaka, M Štimca, Nestla Žganka, Franja Kljuna in Miranalj polovca, ki so bili imenovani tudi za predsf' posameznih skupin v okviru skupne koordinai komisije. PRIPRAVLJEN JE PREDLOG ZA ZDRUŽITEV OSNOVNIH SOL IN POSEBNE SOLE_ Vodilo: več znanja, manjši osip itenja, da bi kar najhitreje uveljavili v vsakdanji praksi stališča [lepe Zveze komunistov ter spremenili programe dela osnovnih 10 v občini Velenje spodbudila poglobljena razmišljanja o tem, na novo organizirati osnovno šolo. Vprašljivo je namreč bilo, s sploh mogoče uveljaviti v okviru obstoječe organiziranosti novo vsebino. Med začetno razpravo je zato prevladalo mne-da bo mogoče učinkovito uveljaviti spremenjene programe de-movnih šol le v okviru nove organiziranosti teh izobraževalnih dov. t V občini Velenje je 6 centralnih osnovnih šol ter posebna osnovna šola, v 180 oddelkih je razvrščenih nekaj nad 4.400 učencev. Organiziranost v okviru 7 osnovnih šol ne more zagotavljati enotnega pedagoškega vodenja osnovnega šolstva. Ugotavljati je mogoče relativno neenoten pristop k reševanju materialnih problemov, navkljub 1 Nekaj statističnih podatkov o osnovnih šolah v občini Velenje rosvetni delavci iz Šaleške ne so že dalj časa ugotavljala je osnovno šolstvo tudi v ini Velenje neracionalno or-;irano, marsikateri del ivzgojnega procesa pa je po otrebnem zelo drag. Ne-inalnost, tako z materialne-iot pedagoškega vidika, se je ažala še posebej v nasledit: lič: V občini Velenje je 6 centralnih šol, 11 podružničnih šol in osebna osnovna šola Te šole obiskuje v 180 oddelkih 4.416 encev. Na centralni osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju, ki ima podružnici rPaki in Šentilju, stav 36 oddelkih 1.002 učenca. Centralno osnovno šolo Miha Pintar - Toledo Velenje s podruž-čnimi šolami Škale, Cirkovce in Plešivec obiskuje 871 učencev, ki o razporejeni v 34 oddelkov. Centralna osnovna šola Anton Aškerc Velenje, ki ima podružnično llo v Pesjem, ima 33 oddelkov z 852 učenci. Na centralni osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju je upaj s podružničnima šolama Topolšica in Zavodnje v 25 oddelkih ♦5 učencev. Centralno osnovno šolo Biba Roeck Šoštanj, ki ima podružnici v :hh vodah in Ravnah, obiskuje 561 učencev, oddelkov pa je 22 -Centralno osnovno šolo Bratov Letonja v Šmartnem ob Paki s Kjruznično šolo v Skomem obiskuje v 17 oddelkih 355 učencev Posebna osnovna šola Velenje ima 130 učencev, oddelkov pa je Na vseh osncovnih šolah v občini Velenje poučuje 219 prosvetnih Ifavcev- učiteeljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Na šolah je skupaj 12 oddelkov podaljšanega bivanja. V okviru šolsikih svetovalnih služb delujeta 2 pedagoga, 3 psihologi jI 4 socialni dellavci. Zaradi pomanjkanja tovrstnih delavcev na šolah zdaj še niso mogli ustanoviti popolnih svetovalnih služb. Osnovne šole v občini Velenje zaposlujejo skupaj 73 kuharic lažilk in hišnikov. samoupravnim sporazumom pu neenotno politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov. Čeprav je nadvse pomembno stalno izobraževanje prosvetnih delavcev, ni enotnega programa izobraževanja in usposabljanja, uveljavljena pa tudi niso enotna izhodišča za organiziranost in razvoj samoupravljanja itd. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je zato imenoval posebno komisijo z nalogo, da pripravi predlog __ za združitev osnovnih šol v Šaleški dolini in za ustanovitev enotnega vzgoj-np izobraževalnega zavoda v občini Velenje. Predsednika komisije, Vlada Za-koška, podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, smo te dni povprašali, kako potekajo priprave na združitev osnovnih šol ter na ustanovitev nove vzgojno izobraževalne osnovnošolske organizacije združenega dela v občini Velenje. Izvedeli smo, da je izdelana podrobna analiza položaja osnovnega šolstva v občini Velenje ter možnosti za združitev osnovnih šol, o kateri teče razprava znotraj kolektivov osnovnih šol. V septembru bodo predstavniki osnovnih šol že podpisali samoupravni sporazum o združevanju ter ustanovitvi nove osnovnošolske organizacije združenega dela „Vzgojno izobraževalni zavod občine Velenje". Do konca leta 1974 pa bo dokončno opravljeno konstituiranje. Resnično veliko razlogov je za to, da naposled tudi v Šaleški dolini poenotimo učno vzgojni proces v osnovni šoli, posebej še za to, da uveljavimo eno od osnovnih vodil tega združevanja, to je, da se zmanjša osip in da bodo znali učenci več! Pri tem pa ne gre prezreti še prednosti, ki jih obeta racionalna organizacija materialnega poslovanja. Vlado Zakošek je med pomen-kom opozoril tudi na nekatere novosti, ki bodo uveljavljene v okviru nove, enotne, vzgojno izobraževalne osnovnošolske organizacije združe-• nega dela. Na posameznih centralnih šolah, ki bodo v prihodnje temeljne organizacije združenega dela v okviru „Vzgojno izobraževalnega zavoda občine Velenje", bodo odprli več novih delovnih mest za profile delavcev, kijih doselj na šolah niso poznali. Šole dobijo z novim šolskim letom koordinatoije svobodnih dejavnosti, kar narekujejo tudi potrebe podaljšanega bivanja učencev v šoli. Odprta bodo še nova delovna mesta šolskih tehnologov, ki bodo sprem- IDPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU TEMELJNIH (6ANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA PROIZVODNJE, PRENOSA IN DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE_ Za enotnost elektrogospodarstva Slovenije dnevi so v Mariboru predstavniki Podjetja za distribucijo električne Slovenije, DES, iz Ljubljane, Dravskih elektrarn iz Maribora, ne Brestanica, Nuklearne elektrarne Krško v ustanavljanju, Rudarsko aoenergetskega kombinata Velenje, Savskih elektrarn Ljubljana, Soških liarn Nova Gorica, Termoelektrarne Trbovlje in Toplarne Ljubljana S samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo ega dela Elektrogospodarstvo Slovenije s sedežem v Mariboru. Tako ljavljena ena čno in optimaalno zadovoljeva-JKrtieb uporabtnikov električne Kije na obmoičju Socialistične »like Slovenije: ter usklajevanje Bovanja posamieznih faz tehno-ega procesa takravi o tem izročilo? Med dru-rorijo, da so v 16. stoletju, ko lacijo, pa tudi Split in Poljud ogrožali Turki, domiselni li za vsak primer, da bi se turških napadov, v svoji ovekovečili tudi Mohameda so upali, da Turki njihovega la ob napadu ne bodo oro-in požgali Verjetnejše pa je da so na tej sliki predvsem ' ki so v svojih delih slavili Njo namreč opisuje tudi led v Koranu. hotel pate podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča PriporoCamo vam, do obiSCete restavracijo »JEZERO«, kjer vam'vsak dan nudimo sv* že postrvi. Ob dobra pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo druiino in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja. Bar ie zaradi adaptacije ta mesec žanr* V DVEH LETIH TKRAT POROČEN mehiški državvi GuerTu živi i ki se je v zadnjilh dveh letih kar >t poročil. V zakonih se je do-odflo že pet otirok. Po svoje je nimivo, še zamimivejše pa je O, da je mož Sitar šele 16 let i bi celo lahko madaljeval s svo-litveno prakso, i če se na nekem J( ne bi slučajno : srečali dve nje-I ženi in hkrati i ugotovili, da T istega moža. Vsaka od njiju je *?le 15 let VVA V HELIIKOPTERJU Švicarski letalec Fer-tignoni, ki sse ukvarja pred-leti čei vrhove e švicarskih pla-tudi z reševaanjem, je pred na enem izmeied vrhov zagle-vo. S pašniksa se je krava *la v skalovje, nni pa mogla nape je ne bi opazizili, bi tam ver-1 tudi poginila. Letalec, ki je preletal plan min ske vrhove s pterjem, je zgigrabil kravo š mrežo in jo f prenesel v do- I I I I I I I I I I I I HNBMMH^HMm aammmmmmmtmmmmmmKmmmmmmmMmmmmmmmmmmmm^M John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogote zanesljivo preprečiti? Zakon je bil sprejet 19. marca in tedaj se je iz White House Police rodila The Executive Protective Service z dodatno nalogo varovati tuje diplomate v Washingtonu. Na začetku je bilo nekaj zadreg, kajti služba se je nenadoma znašla pred povsem novimi in dodatnimi naloga- < mi, za katere ni bila povsem pripravljena. Morali so na hitro sprejeti dodatne moči in jih primerno izuriti, kar se je zgodilo ob obilni pomoči Tajne službe, ki je prispevala vse potrebno za urejanje in šolanje. EPS rekrutira začetnike iz vrst odpuščenih vojakov, policije,- sprejemajo pa tudi tiste, ki so komaj dobro končali šolo. Pogoji za sprejem so: starost od 21 do 23 let, državljanstvo ZDA, končana srednja šola, višina 173 do 190 cam (zanimivo je, da je višina določena, medtem ko pri Tajni službi ni, kar je verjetno v zvezi z malce - tudi -protokolarnim značajem službe in ceremonialom), tfeža v sorazmerju z višino, dobra preteklost, pripravljenost delati v izmenah (pomembna pri Američanih, ki se take službe otepajo kjer se le da!), brezhibno zdravje, vid in sluh, opravljen vozniški izpit. Plača je za začetnika, podobno kot pri Tajni službi, 8000 dolarjev letno, nadure plačajo v višini 150% osr.ovne postavke ali pa ima uslužbenec toliko več prostih dni v tednu, uživajo pa tudi podobne zdravstvene in socialne ugodnosti kot agenti tajne službe. Upokojijo se lahko pri petdesetih letih in dvajsetih letih službe. Šolanje in urjenje je precej manj zahtevno kot pri Tajni službi, saj imajo le dvanajsttedenski pouk na začetku in občasne dopolnilne tečaje. Res pa je, da morajo vedeti nekatere reči, ki jih agentom tajne službe ni treba - še posebej vse tisto, kar je v zvezi z diplomacijo, diplomatsko nedotakljivostjo, protokolom in podobnim. Tisto, kar je v zvezi z EPS še posebej zanimivo je, da so nedavno tega prvič v zgodovini vzeli v službo tudi ženske. Lovci ponarejevalcev | in ater itator jev Delno je to posledica pomanjkanje delovne sile, delno pa potreb. Ženske v EPS so zadolžene za nadzor nad tistimi osebami ženskega spola, ki so sumljive iz tega ali onega vzroka, razen tega pa sodelujejo tudi pri zasliševanjih osumljencev in še nekaterih drugih opravilih. Doslej so za varovanje tujih diplomatskih predstavništev v Washingtonu (kar je pred ustanovitvijo EPS opravljala policija glavnega mesta ZDA) izurili že več kot 500 ljudi. Tudi jugoslovanska ambasada je pod neposredno zaščito te službe, tako kot vse druge v ameriški prestolnici V izjemnih primerih pokličejo na pomoč tudi redno po-licijo.To se zgodi ob večjih uličnih demonstracijah, ko obstoja nevarnost, da bi nekaj sto ali celo tisoč demon- „ strantov lahko tako ali drugače ogrozilo eno izmed tujih veleposlaništev ali pa ob kakšnih drugih podobnih primerih. Toda tedaj ima redna vvashingtonska policija (District of Columbia Metropoliten Police Department) samo nalogo predstraže, kajti poslopja sama še vedno varujejo agenti EPS. Razen tega pomaga EPS tudi ob nekaterih drugih posebnih primerih. Ko je bila v New Yorku proslava 25. obletnice Organizacije Združenih narodov, so iz Washing-tona pošali posebno okrepitev: 92 agentov EPS se je pridružilo varnostnim oddelkom, ki so sicer zadolženi za sedež Združenih narodov ob Vzhodni reki The Executive Protective Service velja sicer za manj udarno in izuijeno od svojega starejšega brata, The Secret Service, kljub temu pa opravlja pomembne naloge. OPOZORILA IZ ZGODOVINE Zdi se neverjetno kako zelo lahkomiselno so ravnali v Združenih državah Amerike z varnostjo svojih predsednikov! In to kljub dolgi vrsti izjemno krutih in tragičnih opozoril. ( ;o:i nt : Videti je, da ta opozorila iz zgodovine niso prav nič pomenila, da so morali umreti številni ljudje, nekateri med njimi celo kot predsedniki, da so se ljudje onstran oceana naposled le zganili. Te izkušnje so zalegle šele tedaj, ko je bila cena, ki sojo morali plačevati, neveijetno visoka. Nekaj opozoril (ki niso zalegla) iz zgodovine je tako neverjetnih, da jih komaj še lahko razumemo - namreč razumemo, da niso prav nič zalegla. Oglejmo si jih. Jutro, 30. januarja 1835. Predsednik ZDA Andrew Jackson je pravkar prišel iz vzhodnega izhoda Kapitola, ko ga je napadel Richard Lavvrence, sobopleskar angleškega rodu. V vsaki roki je držal pištolo na en strel. Prvo je sprožil, ko je bil pet metrov proč od predsednika. Na srečo se naboj ni sprožil in predsednik ni bil ranjen. Toda napadalec je stekel korak, dva bližje in pritisnil na petelina druge pištole. V tistem trenutku se je že dotikal predsednika. In pištola je zopet zatajila! To je bilo neveijetno srečno naključje, o katerem so še dolgo govorili Napadalca so zbili na tla in predali policiji. Sodniki, ki so mu sodili, so ga oprostili ker so zdravniki dokazali, da je duševno bolan. Do konca življenja je ostal izmenoma v ječi in bolnišnici za duševno bolne. Toda medtem ko je napadalec čakal zadnjo uro svojega življenja, se v VVashingtonu ni nihče spomnil, da bi bilo treba kaj storiti za predsednikovo varnost! Vse je ostalo po starem in bilo je videti, da naravnost izzivajo usodo. Trideset let kasneje je prišlo do prve tragedije. 14. aprila zvečer leta 1865 je prišel v gledališče Ford predsednik Združenih držav Amerike Abraham Lincoln, eden največjih predsednikov, kar jih je bilo v zgodovini Združenih držav. Novico, da bo predsednik prišel tega večera v gledališče, je zvedel tri dni prej tudi John Wilkes Booth____ ■H „Prosim, ne ogledujte me tako natančno, že celo večnost nisem bila pri frizerju." Brez besed Križanka VODORAVNO: 1. potomec romanskih priseljencev, 6. stvar, reč, 8. Anton Aškerc, 9. mednarodni jezik, ki se ni uveljavil, 10. izdelovalec cigar, kdor kadi smo tke, 13. začasno rekreacijsko naselje, navadno s šotori, 14. stara Ljubljana, 17. sistem proizvodnih odnosov na prehodu iz suženjstva v fevdalizem, 19. ameriška tiskovna agencija (United Press International), 20. Kmetijski kombinat, 21. zdravilo v obliki kro-gUice ali tablete, 24. skupek enakih celic v telesu. NAVPIČNO: 1. skupek predmetov, ki jih prodaja kramar, 2. znak za kemično prvino renij, 3. Edward, 4. petnajsta črka grške abecede, 5. lepotica, v katero se je zaljubil Zevs in se ji približal v podobi laboda, 6. nastava, zaseda, 7. trenje, 11. kamnit spomenik v obliki visokega štirioglatega stebra, 12. ime slovenskega političnega delavca Brejca, 15. kraj pri Kranju, tudi nakovalo, 16. otok in kraj na otoku v Aleutih med Beringovim morjem in Tihim oceanom, 17. kupčija, 18. predstojnik moškega samostana, 22. znak za kemično prvino titan, 23. rimska številka 4. 1 2 3 4 5 e 7 t •• N 9 10 II 12 13 I 14 15 16 17 18 19 •• • • 20 21 22 23 I 24 - JOŽE HUDALES SKOZI ZGODOVINO Zapis v nadaljevanjih Ostali gradovi na primer Velenje, Ekenstein, Schwarzenstein in šoštanjski Amtshaus so verjetno nastali v 13. in 12. stoletju, ko so se pri nas začeli gostiti prej redki gradovi. Gutenpihel in najmlajši šoštanjski grad in mlajši litijski grad pa so bili zgrajeni pozneje. Zanimivo je, da so se največji in gospodarsko najmočnejši gradovi pomaknili na južni Celjska. Deset let pozneje prvič izvemo iz neke listine Karla IV. za obstoj mlajšega gradu, imenovanega Amthaus. Stal je pod Pustim gradom do ceste, ki prihaja iz Penka in se je v ravni smeri prek glavnega trga nadaljeval proti vzhodu. Obdajalo gaje obzidje z vhodom med Mravljako-vo in Strojnikovo hišo. Leta 1436 se je zaradi pokneženja Ce- rob doline in obvladovali najpomembnejšo žilo iz Zgornje Savinjske doline (Oornjegrijski samostan je bil v zgodnjem srednjem veku eden največjih samostanov na Slovenskem) preko Šoštanja Velenja, Dobrne in Voj-nika v Celje. Njihov razvoj je ravno zaradi te pomembne lege najbolj poznan in zato bi se tudi tu omejil le na razvoj teh gradov. Najprej se omenja šoštanjski Pusti grad in sicer 1199 leta, ko se kot njegova fevdnika omenjata brata Eberhard in Herman-Šoštanjska. Oba se kot priče do 1243 še večkrat pojavita v raznih listinah solnograškega nadškofa Alberta in krškega škofa Henrika II., kar priča, da, sta se gibala v precej visoki družbi Po petdesetletnem molku izvemo, da je grad med tem prišel v roke Vovbržanom, in sicer je njegov lastnik Ulrik III. Vovbrški. Leta 1318 je njegov naslednik grad prodal, a je kmalu spet prišel v njegove roke. Ker pa Herman ni imel naslednikov, je po njegovi smrti ogromna lastnina pripadla trem plemičem, med njimi tudi Frideriku Žovneškemu. Žovneški - poznejši Celjski grofje so Šoštanj leta 1330 zastavili, da so dobili denar za svoje osvajalne vojne. Grofovsko čast jim je podelil Ludovik Bavarec že 13)41, toda Šoštanj je ostal zaradi nasprotovanja Habsburža-nov izven meja grofije vse do leta 1362, ko so potrdili povišanje Hermana in Viljema za grofa ljanov vnel boj med njimi in Habsburžanl Celjski vojskovodja Jan Vitovec je zaradi strateške važnosti dal porušiti Pusti grad. Ta boj pomeni zaton celjskih zvezd in že 1456, ko pade v bitki proti Vladislavu Hunjadu zadnji Celjan Ulrik II., se začne borba za celjsko dediščino. Vdova po Ulriku se je dediščini odpovedala. Šoštanj so dobili Habsburžani in 1470 je dal Friderik III. šoštanjsko in katzen-steinsko gospoščino v najem Andreju pl.Kreigu za 400 funtov. 1493 je oba urada za isto vsoto dobil Sigmund pLLichtenberg. Tudi Friderikov sin Maksimiljan je ukrepal po- bitki pri Osjeku 1540 ubil Niko-la Zrinjskl 1554 je grad od njegove hčerke dobil Sigismund Galler. 1590 je prišla gospoščina v roke Baltazarju Wegenu v' trajno last. Njegov sin Maksimiljait jo je že 1622 prodal Ivanu Ludo-viku Saueiju-Kozjaškemu, nato p"a so ga posedovali še: Leopold Reigersb urški, Maksimiljan Schrattenbach. Od 1681 pa do 1802 je bil grad v lasti Turnskih grofov. V zgodovini Šoštanja je zanimiv tudi turški vpad leta 1473, ko so ti oplenili mesto in precej poškodovali grad v trgu Drugič so Turki obiskali Šoštanj 1532 leta, ko je del vojske sultana Su-lejmana, ki se je umikala z Dunaja, pustošil vse od ptujskega polja pa do Zgornje Savinjske doline. Slovenski in slovensko-hrvaški upor (1515 in 1573) na našem področju nista preveč odjeknila. Močno pa je vzburkal naše kmete manj znani upor 1635, ki je . izbruhnil najprej v okolici Vranskega in se nato širil po vsem celjskem območju. Nezadovoljstvo se je najprej pokazalo ravno med podložniki Sauerja v Šoštanju in Velenju. Cesar je zato poslal na to področje Jurija Ludo-vika Schvvarzenberga s 3000 gra-ničarji in njihov prihod je povzročil bliskovit razpad kmečke vojske. Le najhrabrejši so se uta-borili na Pustem gradu in tam pričakovali graničaije. Ti so jih seveda porazili in vstaja je bila zatrta. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da so kmetje dosegli velik uspeh, saj so zasedli vse gradove v dolini, razen velenjskega, Amthaus pa so porušili To je pravzaprav začetek konca Amtshausa, ki ga je okoli 1670 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA' EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROG* ^ i ^-CA SLATINA JiW dobno in v naslednjih letih so se na gradu zvrstili kot kastelani: Sebastjan Mindorfer, Friderik Lambergar in 1526 kranjski deželni glavar Ivan Kacijanar. Maksimiljan (poznejši avstrijski cesar) je grad 1530 zastavil Ka-cianerju. Tega je po izgubljeni (dokončno uničil požar v trgu. Sedanjo graščino so najprej uporabljali kot gospodarsko poslopje. Po uničenju Amtshausa pa so jo prezidali in ji dali približno tako podobo kot jo ima sedaj. (dalje prihodnjič) ŠALEŠKA DOLINA * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC $ iZ OBČINE SLOVENJ GRADEC f> IZ OftClNE SLOVENJ GRADEC @ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE OBISK NA LETALIŠČU KOROŠKEGA AEROKLUBA V TURISKI VASI PRI SLOVENJ GRADCU: Mednarodno športno letališče Vse kaže, da se bo naposled vendarle uresničila dolgoletna želja ljubiteljev letalskega športa na Koroškem. Pričakovati je namreč mogoče, da bo dobilo letališče Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu status mednarodnega športnega letališča in da se bo razvilo v mednarodni šolski in rekreacijski letalski center. VSE NOCITVENE ZMOGLJIVOSTI ZASEDENE V Turiško vas, kjer je eno najlepših športnih letališč pri nas, prihaja zadnja leta vse več gostov iz tujine, posebej še iz Zvezne republike Nemčije. Prenočitvene zmogljivosti v weekend hišicah na letališču, pa tudi v avtomobilskih prikolicah, so že nekaj tednov povsem- zasedene tako, da mora precej letalcev in članov njihovih družin preživljati dopust pod šotori oziroma v lastnih avtomobilskih - prikolicah. Zasedenih pa je tudi vseh 14 zasebnih turističnih sob v bližini letališča. Letos je prišlo v Turiško vas več skupin jadralnih letalcev in članov njihovih družin iz Zvezne republike Nemčije. Zdaj je v središču Mislinjske doline skupina več kot 100 gostov, jadralni letalci pa bodo prihajali tja vse do začetka septembra. PRIPRAVLJENI NAČRTI ZA NADALJNJO UREDITEV LETALIŠČA V razgovoru z upravnikom letališča Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, Francem Kuhelnikom, smo izvedeli, da so pripravljeni načrti za nadaljnjo ureditev oziroma ..dograditev" letališča v Turiški vasi. Pri tem računajo tudi na asfaltiranje vzletne in pristajalne steze ter na nekatera druga dela. Letos so že dobili novo jadralno letalo „Pilatus B - 4", pričaku- jejo pa še marsikaj. Nasploh pa želijo, da bi bilo ob 20-letnici ustanovitve letališče Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu že mednarodni letalski šolski in rekreacijski center, urejen in opremljen z vsemi potrebnimi objekti Ob tem pa prizadevni letalski ljubitelji iz središča Mislinjske doline opozarjajo na nujnost, da bi na letališču v Turiški vasi razširili gostinske in nočitvene zmogljivosti Upravnik letališča Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, Franc Kuhelnik • 25. avgusta vsi v Turiško vas Na letališču Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu bo v nedeljo, 25. avgusta, največja letalska prireditev v Jugoslaviji ob zaključku jugoslovanskega aeroralyja motornih pilotov. Na mitingu bodo sodelovali vsi slovenski letalci ter pripadniki našega vojnega letalstva, ogledati pa si bo mogoče najsodobnejša letala in letalsko opremo. NAČRTI ZA RAZVOJ TOVARNE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA »NOVA OPREMA« SLOVENJ GRADEC: Za boljši jutrišnji dan V začetku preteklega leta se je znašla Tovarna oblazinjenega pohištva „Nova oprema" iz Slovenj Gradca v precejšnjih težavah. Delovna sredstva so zastarela, proizvodni in skladiščni prostori so postali pretesni, bili pa so tudi neprimerni. Zato so izdelali sanacijski program, s katerim pa niso predvideli preusmeritve proizvodnje, pač pa posodobitev in povečanje obstoječe proizvodnje. Uresničitev sanacijskega programa bo veljala skoraj 16 milijonov dinarjev, sredstva v obliki posojila pa so dali tudi Sklad skupnih rezerv Slovenj Gradec, Republiški sklad skupnih rezerv in slovenjgraška podružnica Ljubljanske banke. Veliko denarja so že porabili, saj je vključenih v proizvodnjo že več novih strojev, prav zdaj pa gradijo nove prepotrebne skladiščne in proizvodne prostore. Investicijska vlaganja že | DO SEPTEMBRA NOVA VRTCA NA LEGNU IN V PODGORJU:_ V varstvo novih sto malčkov V Mislinjski dolini bodo letos dosegli več pomembnih uspehov pri reševanju problemov na področju vzgoje in izobraževanja. Junija so, kot smo že poročali, predali svojemu namenu novo poslopje za osnovno šolo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ter za posebno šolo v Slovenj Gradcu. Do začetka novega šolskega leta pa bosta zgrajena še nova vrtca na Legnu ter v Podgorju V občini Slovenj Gradec, kjer so v zaključni fazi priprave na ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva, je zdaj vključeno v organizirano vzgojo in varstvo vključenih 250 predšolskih otrok. V Slovenj Gradcu ima vrtec 7 oddelkov, v Mislinji 2, po enega pa v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ter v Pamečah. Jeseni pa se jim bo priključilo v 5 oddelkih več kot 100 malčkov iz Legna in iz Podgoija. Nova vrtca, ki sta montažnega tipa, je zgradil Marles iz Maribora, sredstva za investicije pa je prispeval sklad otroškega varstva. Z zgraditvijo novih vrtcev na Legnu terv Podgorju bodo v Mislinjski dolini rešili največje probleme na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok. Največja prihodnja naložba bo ali obnova prostorov ali pa postavitev novega vrtca v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Ob intenzivnejši izgradnji nove stanovanjske soseske ob Celjski cesti v Slovenj Gradcu pa bo treba zagotoviti organizirano varstvo in vzgojo še za otroke iz te soseske. kažejo prve rezultate, kolektiv pa z vso upravičenostjo pričakuje, da bo dosegel za letos predvideni celotni dohodek v višini 60 milijonov dinarjev. Investicijska vlaganja, ki jih določa sanacijski program, bodo zagotovila, v primerjavi z letom 1973, povečanje celotnega dohodka in dohodka kar za enkrat, število zaposlenih se bo povečalo za 16 %, ostanek za sklade pa kar za 1.000 krat! Kljub zadovoljivim poslom vnim uspehom pa se je delovni kolektiv Tovarne obla- zinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec odločil na referendumu za vključitev v organizacijo združenega dela gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec". Od te povezave si obetajo še boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, usklajevanje proizvodnje primarne predelave lesa, enotno ureditev poslovno-infor-macijskega sistema, enotno ureditev razvojne in drugih služb, kar vse bo omogočilo hitrejši in bolj gotov razvoj Tovarne oblazinjenega pohištva „Nova oprema", ki bo po 1. 1. 1975 temeljna organizacija združenega dela v okviru Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec. g Zaposleni v Tovarni oblazinjenega pohištva „Nova oprema" v ž Slovenj. Gradcu so sprejeli v zadnjem času pomembni odlo- ^ čitvi - posodobili in povečali bodo proizvodnjo, z novim | letom 1975 pa se bodo vključili v „Gozdarstvo in lesno indu- | strijo Slovenj Gradec", saj želijo zagotoviti še hitrejši prihod-nji razvoj njihove delovne organizacije ž Velenjska občina postaja industrijsko središče, vendar s svojo kmetijsko okolico pripomore dobršen del h gospodarstvu tudi iz živinorejske proizvodnje (mleko, meso). Kljub težavam, ki so bolj občasnega značaja, gre proizvodnja oziroma tehnologija v živinoreji svojo sodobno razvojno pot. Pri taki sodobni in intezivni reji pa je za kmeta živina vedno večji kapital, zlasti še za živinorejca, ki je preusmeril svojo kmetijo za čisto specializirano živinorejsko proizvodnjo, katerih v velenjski občini ni malo. Nič manj yrednosti pa ne pomeni živina polkmetu, saj ob nesreči prav tako težko nadomesti izgubo. Z namenom, da bi bil živinorejec ob nesreči čim manj prizadet, priobčuje Zavarovalnica SAVA naslednji sestavek oziroma ugodnosti zavarovanja živine. S tri glave plemenske doraščajoče živine po 3.000 din Skupno = 9.000 din 21.000 din od 1.000 din zavarovalne vsote znaša premija (popust 10%) 40,95 din. 21.000 din X 40,95 din = 859,95 din ali 172,00 din po glavi. SAVA na pavšalen način ali „tiket sistem". Prašiči pitanci se zavarujejo od 15 kg — 200 kg in različne starosti. Za enega prašiča znaša premija 76,00 din. Pri tem pa zavarovalnica jamči za vse- stroške zdravljenja-to so veterinarske storitve, zdravila in potnina veterinarja ter škode zaradi pogina ali zasilnega zakola. Razen tega pa je vključeno v jamstvo tudi enkratno cepljenje proti rdečici. Pitanci so zavarovani za 15,00 din po kg žive teže. Med prašiče pitance se štejejo tudi tiste svinje, ki samo enkrat letno prasi-jo in se nato spitajo za redne koline, kot je to že navada na naših kmetijah. V slučaju pogina ali zasilnega zakola se odškodnina obračuna tako, da se teža ob škodi množi s 15,00 din. Odškodnina za govedo je nekoliko drugačna (ker je zavarovana za fiksno zavarovalno vsoto). V primeru, da govedo pogine, dobi zavarovanec odškodnino točno v višini zavarovane vsote. Pri zakolu v sili, se obračuna odškodnina v sorazmerju med zavarovalno vsoto in vrednostjo. V polici sta navedeni dve postavki. Zavarovalna vsota od katere se plača premija in dejanska Zavarovanje goveje živine poteka po principu skupinskega zavarovanja. Prednost tega zavarovanja je v tem, daje poleg osnovnega rizika (zakol v sili, pogin ali ekonomski zakol) vključeno v zavarovanje tudi zdravljenje, vsi potni stroški veterinarja in zdravila. Druga zelo občutljiva zadeva pri skupinskem zavarovanju je število zavarovanih glav v določenem področju: Število zavarovanih glav pa odloča najbolj občutljivi točki višine premije, ki jo mora živinorejec plačati ob priliki sklenitve zavarovalne po-godbe-police. Večje je število zavarovanih glav, tem nižja je premija. Že pri posamezniku vpliva število živali na višino plačane premije. Pri petih glavah goveje živine je 10% popusta, od enajst glav naprej pa velja" 20 % popusta na premijo. Premije se obračunavajo na podlagi zavarovalne vsote, kar pomeni: od 1.000 din zavarovalne vsote znaša premija 45,50 din. 12.000 X 45,50 din = 546,00 din ali 182,00 din po glavi (povprečno) Zavarovanec zavaruje 12 glav: Pet krav po 6.000 din = 30.000 din sedem glav plemenske doraščajoče živine po 3.000 din =21.000 din Skupno 51.000 din Od 1.000 din zav. vsote znaša premija (popust 20 % 36.40 din. 51.000 din X 36,40 = 1.756,40 din ali 146,35 din po glavi (povprečno) Zgoraj navedene premije veljajo za Velenjsko in Žalsko področje. (Nekaj nižje premije so v mozirski občini). Zavarovalnica SAVA znižuje premije tam, kjer se zavarovanje širi, oziroma kjer število zavarovanih glav narašča. Zavarovanje prašičev pitancev pa zavaruje zavarovalnica vrednost živali ob sklenitvi zavarovanja. Zaželjeno je, da je zavarovalna vsota za okoli 20 % nižja od dejanske vrednosti, saj prejme zavarovanec navadno več odškodnine, kakor je znašala zavarovalna vsota za žival. Po tem obračunu je vsekakor obojestranski kakor tudi družbeni interes, da pogine čim manj živali. Omenimo naj, da gre še vedno ogromno mesa v zemljo. Ob zaključku bi dodali le, da je potreba po povezavi živinorejcev z veterinarsko in živinorejsko službo velika, saj bi le na tak način izboljšali in poenostavili postopek zavarovanja. To bi bilo v prid vsem živinorejcem, ki želijo v danih okoliščinah najbolje gospodariti. Zavarovanec zavaruje 5 glav: dve kravi po 6.000 din ZAVAROVALNICA SAVA S = 12.000 din NAŠ ČAS STANOVANJE Trosobno stanovanje v Maribora, v središču mesta, z lastno garažo zamenjam za dvosobno stanovanje z garažo v Velenju, nformacije ctobite pri Fenko, lenkova 3, Velenje. PRODAM PRODAM SKORAJ NOVO 3RAK0" PRIKOLICO z do-atnim baldahinom in napu-Sem. Stanovanjska površina 5 m2. Vprašajte pri dr. Gamsu, Zdravstveni dom, Velenje. PRODAM FIAT 850 SPE-3AL, prevoženih 60.000 km, »na 20.000,- din. Kovač Mi-ica, Šaleška 19, Velenje. PRODAM AMI 8, zlato rume-barve, letnik 1972, zelo poleni, lahko dobite takoj. Golčar, lenkova 6, Velenje. Zakonski par 32 let želi spo-nati par istih let za družbo iz relenja. Pišite na„Naš čas" pod Ifro ..Prijateljstvo". V soboto, dne 27. julija po-loldne mi je bilo izpred „Tržni-odpeljano žensko dvokolo Julija". Kdor ve kje je, naj pro-nagradi sporoči na upravo ita. REKLIC Dne 2. 8. 1974 smo izgubili toke za mandatno kaznovanje, odloku o javnem redu in Diru ter komunalni ureditvi. Blok štev. 1201 do 1250 po 0.00 din in blok štev. 0301 do 1350 po 20.00 din. r. i H^^ IHt 9H 11 j) K I i ^m ^ * fm K m,. gf * 1 m ™ ™ b K mM l oKkI ^^Hi - M M ~ K SKUPŠČINA OBČINE VELEJMJE Razpisuje prosto delovno mesto Velenjski atleti so se lotili prvih udarniških del na stadionu. Namesto leša umetna masa TAJNIKA komisije za ugotavljanje izvora premoženja Poleg splošnih pogojev tnora imeti kandidat še višjo ali viso- j ko izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri. Zaželje- ^ na je praksa na ustreznih delovnih mestih. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusna doba traja 2 ^ meseca. ž Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa - kadrovski Komisiji Skupščine občine Velenje. KINO Petek 9. 8. ob 17.30 ameriški uvni vestem CHATOVA DE-ELA Sobota, 10. 8. ob 17.30 in 9.30 ameriški barvni vestem HATOVA DEŽELA Nedelja, 11. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem HATOVA DEŽELA Torek, 13. 8. ob 17.30 in •.30 italijanski barvni vestem IVELA TVOJA SMRT Sreda, 14. 8. ob 17.30 in 9.30 italijanski barvni film -linalka V SOBOTO UBIJAJ NU etrtek, 15. 8. ob 17.30 in 0 italijanski barvi film - krika V SOBOTO UBIJAJ V U Petek, 16. 8. ob 17.30 ameri-i barvni vesterni SAMOTAR IZ ODA Sobota, 17. 8. ob 17.30 in 1.30 ameriški barvni vestem MOTARIZ ZAHODA Nedelja, 18. 8. ob 17.30 in 1.30 ameriški barvni vestem OTAR IZ ZAHODA »JOGLEDALIŠCE VELENJE Ponedeljek 12. 8. ob 20 uri dganski barvni vestem ŽIVE-lTVOJA SMRT Komisija za Kajuhove nagrade Skupščine občine Velenje razpisuje Natečaj za Kajuhove nagrade za leto 1974 Bfc , r . na podlagi 7. člena odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vest-nik Celje, št. 51/65-548/. I. Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posamezniki, društvo ali sekcija opravlja in dosega rezultate, ki so drugim vzor. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredno in edinstvene stvaritve ter zaslug^ za dobrobit občine, podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občim. III. Nagrade bodo podeljene na svečani seji skupščine občine ob proslavi občiinskega praznika. ^ IV. Predloge kaindidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje — Komisiji za podelitev Kajuhovih niagrad za leto 1974 po objavi natečaja. Predlogi za kandidate morajo biti predloženi najkasneje do 10. septembora 1974 leta. Številka: 113-27/74-1 Velenje, cdne 9/7-1974 PREDSEDNIK KOMISIJE DRAGO TRATNIK, l.r. ATLETSKI KLUB Velenje je poznan tako v slovenskem kot tudi jugoslovanskem merilu, saj atleti povsod dosegajo lepe rezultate. Precej se pozna, da so se finančne razmere uredile. Poleg tega pa se posveča mnogo pozornosti mladim, ki imajo težave in so potrebni razumevanja. Zaradi treningov ne sme trpeti šola; vedno mora biti z njimi nekdo, ki jih pravilno usmerja. AK ne stremi za tem, da nekdo dosega državna odličja na račun šole in službe. Njihov cilj je vzgajati atlete v poštene državljane. Zato je želja upravnega odbora, da bi vsi starši poslali otroke na stadion. Zadnje čase smo lahko opažali, da je atletska steza dotrajana, zato se je klub odločil, da jo obnovi. Namesto leša bo na stezi umetna masa RUB KOR. Tako bo velenjski stadion prvi s tako maso v Sloveniji in bo lahko prirejal tudi mednarodna tekmovanja. Po kvaliteti masa ne zaostaja za tartanom. Zanjo pa so se odločili še zato, ker si bodo prihranili precej sredstev, saj bodo vsa dela lahko opravila domača podjetja. Bitumenka Sarajevo bo glavni dobavitelj mase in finančno odgovarja za gradnjo. Sredstva bodo prispevale delovne organizacije, temeljna telesna skupnost, precej pa tudi atleti z udarniškim delom. Po načrtih naj bi bila steza gotova v septembru. Za občinski praznik 6. oktobra pa bo AK pripravil mednarodni miting, na katerem se bo zahvalil občanom, ki bodo prispevali sredstva. O novi pridobitvi AK smo se pogovarjali s predsednico kluba Vero Župančičevo. Povedala je, da bo v času gradnje delo v atletiki malo tipelo, saj atleti ne bodo trenirali dva meseca Tako bodo tekmovali samo v slovenskem merilu, ker menijo, da se je bolj pošteno predstaviti tam, kjer bodo s primemo kvaliteto dosegli neke rezultate. Velika pridobitev za AK bo tudi prihod profesionalnega trenerja Valterja Stajneija iz Celja. Vendar vse to nc bo prineslo zaželjene kvalitete in masovnosti, če pri tem ne bodo po- magala ŠŠD, kot tudi starši, ki naj bi bolj usmerjali mladino na stadion Ta bo lahko pod strokovnim vodstvom dopoldan in popoldan preživela nekaj prostega časa na atletski stezi To ne'oo le zabava, ampak po dobrih treningih bodo mladi dosegli tudi lepe rezultate. Prihod trenerja je nujno potreben, saj morajo atleti delati pod strokovnim vodstvom. Župančičeva nam je tudi razložila, da je trenerja za atletiko zelo težko dobiti Atletika je šport, v katerega je treba ogromno vložiti, da se poka- žejo rezultati. Prostega časa pa ni nikoli. Z RUB KOR stezo bo AK prihodnje leto lahko pripravil več tekmovanj - tudi v mednarodnem merilu. Sedaj imajo 42 sodnikov, kar pa je premalo, saj jih bodo potrebovali 85. Tekmovanja pa bodo lahko prirejali ob vsakem vremenu, ker bo voda s steze sproti odtekala. Boljši pogoji za treninge in tekmovanja atletov, bodo AK pravgoto-vo prinesli nove možnosti za uspehe. MELITA VOVK Nov obrat stavbnega pohištva v GLIN Nazarie V GLIN-u Nazarje načrtujejo nov obrat stavbenega pohištva, s katerim bodo povečali sedanje proizvodne kapacitete stavbnega pohištva kot so vrata, klasična in vezana okna, rolete in pomične podstrešne stopnice. Nov obrat bo smiselno tehnološko povezan z že obstoječimi obrati s čimer bodo odpravljena dojočena ozka grla v proizvodnji zgoraj naštetih asortimentov. Glavna funkcija novega obrata bo priprava elementov za vse obstoječe obrate, v njem pa bosta tudi dve novi liniji za proizvodnjo notranjih vrat in rolet. V tem sklopu bodo tudi nove sušilnice za les, ki bodo zagotavljale zadostne količine sušenega lesa za celotno proizvodnjo stavbnega pohištva. Gradnja tega obrata se bo v kratkem pričela. Izvajalec gradbenih del bo INGRAD iz Celja, dobavitelj jeklene konstrukcije je TRIMO iz Trebenj, dobavitelj novih sušilnic pa je Hildebrand iz Nemčije. Vrednost te investicije znaša po investicijskem programu nekaj manj kot 24 milijonov din. Ta sredstva so zagotovljena in sicer deloma iz lastnih sredstev, delno iz bančnega kredita, za strojno opremo pa iz inozemskega komercialnega kredita. Z novim obratom se bo odprlo tudi okrog 80 novih delovnih mest. Nov obrat stavbnega pohištva bo začel delati v maju 1975. ^ LIZA Komisija za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve SKUPSCINE OBČINE VELENJE Razpisuje na podlagi 13. člena Zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) v soglasju s Skupščino občine Mozirje — prosto delovno mesto SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V ŠOŠTANJU Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, po 40. členu Temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65) naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Velenje. » Petrol« I PE CELJE objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA, za benc. servis v Velenju £ POGOJ: PK delavec ali nižja strokovna izobrazba s 3 me-| sečno poskusno dobo, za nedoločen čas. Razglas ž Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti Ž (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve skupščine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 1. ženska ročna ura z rumenim pasom znamke „CERTIMA". | ž Prosimo lastnika, da dvigne nadeni predmet v roku 6 me- ^ secev po objavi tega razglasa. Predmet je deponiran na sede- £ žu občine v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. i do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bo ^ ta predmet last družbenega premoženja. Ž ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage hčerke Ide Kolenc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami tiho sočustvovali, ji darovali cvetje in jo pospremili v njen prerani grob. Posebna hvala govornikom, godbi in pevcem ter prečastiti duhovščini. Žalujoči: oče, mati in brata Ob mnogo prerani tragični izgubi naše ljube žene, mamice, hčerke in sestre Marice Hliš rojene, Šalej izrekamo ZAHVALO sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v tej težki uri. Nadalje se zahvaljujemo sosedom in gasilskemu društvu Šoštanj za vso pomoč, kakor tudi Milošu Volku in Karlu Pintariču za poslovilne besede, č. duhovščini in pevcem. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji darovali številne vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji potii. Žalujoči mož Lojze, hčerka Mira z možem, sin Lojze ter mama in bratje: Jože, Ivan in Koni z družinami, svaštvo in ostalo sorodstvo. Šoštanj - Metleče, Griže, Žalec in Prebold Šoštanj, 1. avgusta 1974 ESŽJafJl^ E t -trg App" 89' telefon t063) 85'087 - G,avni m odgovorni inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij CrSrihl" Rewkc,ja Uza/od.?eča" - Kuhar> stane Vovk Rudi Ževart in Stane Žula ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski Ust Novo rnesto ■ " Maz,ovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne mnana iy / j — Maj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ) NAŠ ČAS ■ # DVESTO VELENJČANOV V ZiBiKi ® DVESTO VELENJČANOV V ZIBIKI * DVESTO VELENJČANOV V ZIBIKI $ DVESTO VELENJČANOV V ZIBIKI • DVEST TO JE NAŠA DOLŽNOST Kljub temu, da je sonce neznosno pripekalo, je v soboto dvesto ' Velenjčanov z vso zagnanostjo začelo otvoritvena dela za zgraditev nove šole solidarnosti v Zibiki, enem izmed krajev na Kozjanskem, ki jih je nedavni potres najbolj prizadejal. „Izkopati moramo temelje in dokončati dve jami, če hočemo, da bomo imeli priznan £ht. Prej ne gremo domov, pa če tudi bomo delali ob reflektorjih," je v šalo zavil svoj ukaz na začetku akcije vodja Ciril Grebenšek. Zemlja se je začela drobiti pod krampi in lopatami, zaškripale so samokolnice in natanko ob šesti uri je bil predviden načrt za prvo udami&o soboto izpolnjen. Usmerili smo fotoaparat v nekatere izmed udarnikov, ter si zatem še zapisali naslednje izjave: MARJANA CENTRIH iz GIP Vegrad: „V Velenju smo že veliko naredili z udarniškim delom, saj smo spoznali, da se lahko na tak način največ napravi. Udarniško delo nam je tako-rekoč že v krvi. Z veseljem sem se odzvala klicu solidarnosti, saj tudi sama želim pomagati, da se ti kraji izkopljejo iz zaostalosti, in če že ne izenačijo pa vsaj pri- bližajo v razvoju nam. Pri nas v Vegradu smo se dogovorili, da nas bo vsako soboto prišlo semkaj deset. Tudi sama bom verjetno še prišla." FRANC ŽGANK, predsednik društva upokojencev Velenje: „Ti kraji resnično potrebujejo solidarnostno pomoč. Tudi mi upokojenci nočemo v tem zaostajati za drugimi. Že danes nas je nekaj tukaj, poleg tega pa sodelujemo še v akcijah za zbiranje denarja, ki ga bomo tudi sami nekaj prispevali. Vsak upokojenec naj bi dal trideseti del svoje mesečne pokojnine. Trdno sem prepričan, da bo šola stala najkasneje do dneva republike, če bomo nadaljevali s takšno zagnanostjo kot smo začeli." KAREL STROPNIK, upokojenec: „Pregovor pravi: V slogi je moč. Če to ne bi držalo, potem tudi ne bi bilo cest na Ko-novem. To slogo moramo izkazati tudi na Kozjanskem. Zato sem tudi šam prišel v Zibiko, pa čeprav jih imam že 67. Naša dolžnost je, da tem otrokom, tem ljudem pomagamo iz zaostalosti, da jim omogočimo boljše življenje. Pobuda, da Ve-lenjčani zgradimo šolo otrokom tega kraja, me je zelo razveselila. Če bo treba, se bom še vrnil." _ BARBARA PINTARIČ, rudarski šolski center: „Čutim dolžnost, da moram tem ljudem pomagati. Kajti potres lahko zajame tudi nas. Nihče ne ve, kdaj se mu bodo pod nogami zamajala tla. Mislim, da ni posameznika, ki ne bi želel dati nekaj udarniških ur tem ljudem. Udarniško sem že precejkrat delala, pa mi tudi danes kljub hudi pripeki ni hudo. Če bom pa dobila kakšen žulj, ga bom z veseljem nosila." GVIDO ŠPEH," rudarski šolski center: „Tudi jaz sem udarniškega dela že vajen. Veliko žuljev sem pustil pri regulaciji Pake, izgradnji igrišč. ... Rad sem se odzval pozivu, da bi delal udarniško tudi za otroke v Zibiki. Ljudje so že tako imeli veliko slabše življenje kot ga imamo mi, zdaj pa jih je prizadejal še potres. Ce bodo potrebovali moje roke, bom v Zibiko še rad prišel." CIRIL GREBENŠEK, vodja celotne akcije za zgraditev šole je te dni postal prvi Kozjančan, saj bo ostal v Zibiki, dokler šola ne bo zgrajena. „Po tri, štiri dni bom tukaj potem pa dan ali dva spet v Velenju zaradi usklajevanja del. Z današnjo akcijo sem izredno zadovoljen. Saj skoraj nismo računali, da se bo ob tako močnem soncu toliko ljudi že navsezgodaj zbralo na star- tu v Velenju. Danes smo sko 210 kubičnih metrov zeu posuli s peskom cesto do šo dolžini 60 metrov in dokon izkop 4veh jam. Pohvaliti ram tudi rudarsko godbo, k le pridno igrala, ampak so | beniki poprijeli tudi za kra in lopate t?r skopali 16 me temeljev. V soboto spet pi kujemo 100 udarnikov, od de do sobote pa bo udarni delalo v Zibiki 20 ljudi iz TOZD velenjske občine, ki do delali od 7. ure zjutraj 16. popoldne." Tej prvi udarniški soboti sledila druga, tretja ..., vse tlej, dokler na lepem prost nekaj metrov nad cesto v bli trgovine v Zibiki ne bo i nova šola. Marjana Centrih Pod pokroviteljstvom Skupščine občine Velenje bo 29. septembra letos v Šoštanju občinska živinorejska razstava, ki jo bo organiziralo Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje — temeljna organizacija združenega dela Kmetijstvo Šoštanj. Živinorejska razstava bo, kot je predvideno, tudi začetna prireditev v okviru letošnjega slavja ob občinskem prazniki Šaleške doline. Te dni so pripravili okvirni program prireditve. Občinska živinorejska razstava bo na prostoru na Širokem, v neposredni bližini stadiona. Na ogled bo najmanj 60 glav živine, predstavljena pa bo najboljša živina kmetov - kooperantov iz vseh krajev Šaleške doline. Pred začetkom razstave pa bo krenil po Šoštanju sprevod, v katerem bodo prikazali stare kmečke običaje, staro in najsodobnejšo mehanizacijo, pa še druge stvari Sicer pa pripravlja poseben organizacijski odbor tudi zanimiv kulturni program ter še nekatere druge stvari, ki bodo spremljale občinsko živinorejsko razstavo ob koncu septembra v Šoštanju. Franc Žgank Karel Stropnik Na ogled 60 glav živine Najbrž so morali imeti mladi iz Slovenj Gradca, ki so pred leti ustanovili jamarski klub, trdno voljo in ljubezen do narave. Tone Novak je okoli sebe zbral svoje prijatelje in njihove ekspedicije so se začele. Zelo težko je bilo na začetku. Starejši jih niso upoštevali, čeprav so Barbara Pintarič Za jamarstvo je v naši družbi še vse premalo zanimanja, saj ta prerada ločuje materialne koristi od znanstvenih. In kaj sploh je jamarstvo? Je le ena izmed dejavnosti, ki išče izvor narave, spoznava njene lastnosti in lepote. Ljudje ne pomenijo, da ima tudi jamarstvo velik pomen — jamske živali dajo kopico podatkov o razmerah v nekem obdobju, za arheologijo so pomembna najdišča pračlove-ške kulture in ne nazadnje imajo jame tudi velik pomen za narodno obrambo. Na Štajerskem in Koroškem je precej jam. Vsaka je po svoje lepa in privlačna. se trudili, da bi dokazali, kako so kljub svojim letom lahko resni. Težave so bile s finančnimi sredstvi in obračati so morali svoje žepe. Nekoliko so se razmere izboljšale, ko so se povezali s Slovenjgraškim vojnim odsekom. Jamarji dostavljajo odseku obdelane jame, ta pa Ko skozi temo prodre svetloba, se pred očmi pokaže čudovit jamski svet. jim finančno pomaga. Vendar pa ta pomoč ni dovolj velika. Slovenjgraški jamarji so do sedaj raziskovali predvsem jame na območju Hude luknje in Uršlje gore. Vsako jamo, ki jo raziščejo, vnesejo v imenik, iz-' merijo njene dimenzije in narišejo presek, potem so tu še raziskave živalstva v njej in še mnogo drugih stvari. To zahteva od vsakega jamarja, da vsaj na grobo pozna merjenje, risanje in opisovanje jamskih objektov, vedeti mora za obliko jamskega kamnitega okrasja in morfologija podzemlja je ena tistih, ved, mimo katere nihče ne more. Probleme imajo slovenjgraški jamarji tudi zato, ker težko najdejo skupni prosti čas. Eni so zaposleni, drugi študentje, pa največkrat ostanejo za ekskurzije le nedelje. Sicer pa — trdna volja in želja po uspehu premostita vse težave. In če je kdo bral glasilo slo-venjgraških jamarjev JAMAR, je najbrž ugotovil, da so tudi veseli ljudje. O svojem delu pišejo z velikim veseljem in ljubeznijo. Vedno pa najdejo čas za humor. Nekdo od njih je objavil celo takle oglas: Mlad jamar išče mlado jamarko za skupne izlete v jamo. Jamarstvo ni izključeno. Ponudbe pod „Luk-nja 71". Kakšen je bil odziv na njegov oglas, ne vem. MELITA VOVK Gvido Špeh Ciril Grebenšek V nedeljo je bil na velenjskem kopališču reko obisk, saj so prodali kar 1600 vstopnic. Podobno j bilo tudi na šoštanjskem bazenu — 2100 kop ' čeprav je rekord 2600 kopalcev. Iz podatkov 1 vidimo, da je kopalna sezona na višku, kar pa^ čudno, saj je bila v zadnjih dneh vročina res pasja. • VSE VEČ OBISKOVALCEV Velenjski grad postaja iz leta v leto privlačnejši zac valce. Lani so na gradu zabeležili 9908 obiskovalcev, J šestih mesecih letos pa je na grad prišlo 5821 izletnil' je za skoraj osemsto več kot v enakem obdobju la meseci je na prvem mestu junij, saj je bilo tega me gradu 1938 turistov, zlasti mladih, ki so si grad izbrali z končni šolski izlet. atmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmm V ČASU KO V VELENJU PRIPRAVLJA OTVORITEV NOVIH RAZSTAVNO-PRODAJNiH PROSTOROV ZA POHIŠTVO IN DRUGO STANOVANJSKO OPREMO VABI SODOBNA OPREMA _ PREBIVALSTVO MEŽIŠKE, MISLINJSKE IN DRAVSKE DOLINE OD 1. DO 20. AVGUSTA . V OSNOVNO ŠOLO PREVALJE NA RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTV,