Leto III. TRST, maja 1910. Štv. 18.; Izhaja v Trstu rsu jeti* od 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in tpraništro >H. del Lavatoio št. 1,1. Telefon 18-67. 1 \ P || 4 I’ ' l I fi M * i\ f ' i; t * * 'i v * -i 4 v ,4 s Posamezne štev. te prodajajo po 6 štet. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objave pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Harodna delavska oganizacija. vabi na iznililUil zbor ki se vrši v nedeljo, dne 22. majnika t. I. f ni dvorani Nar. Jami v Trsta. DNEVNI RED: 1. Organizacijski statut. 2. Jzprememba praviL 3. Izprememba pravil podpor, zaklada. 4. Pristop N. D. O. k češki delavski zvezi. 5. Delavska hranilnica in posojilnica. 6. Razno. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob 8. uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. V smislu pravil je samostalne predloge naznaniti odboru 8 dni pred občnim zborom. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu tako važne točke, prosimo res točne udeležbe. Za vse točke je treba resne in temeljite razprave, ki ne bo kratka, zato prosimo, da se člani udeleže razprave z ono resnostjo, in treznostjo, ki je potrebna za tako važno stvar, da bo mogoče rešiti vse točke. V Trstu, dne 6. majnika 1910. Odbor N. D. O. Ljubljanska N. P. 0. v Trstu. Nedelja, dne 8. t. m., je bila za naše tržaško narodno delavstvo zopet dan izrednega veselja, kajti ta dan je naše delavstvo imelo v svoji sredi svoje drage tovariše iz središča Slovenije, iz bele Ljubljane. Z vso svojo navdušenostjo, ki jo 'je le zmožen slovenski, v vednem boju z narodnim nasprotnikom stoječi Trst, je sprejelo naše delavstvo svoje ljubljanske tovariše. Krepka desnica v boju utrjenega tržaškega slovenskega delavca je v bratski ljubezni stiskala roko svojega stanovskega tovariša iz Ljubljane, oba skupaj pa sta si vnovič obljubila, da bodeta vse svoje moči posvetila enemu velikemu, vzvišenemu namenu — osamosvojitvi slovenskega delavstva širom naše domovine. Na svoji rodni slovenski zemlji naj ima slovenski delavec kruha zase in za ssoje, svoji rodni grudi v obrambo naj se slovensko delavstvo združi in poraste v mogočno armado, ki bo pripravljena vsak čas skočiti proti sovražniku svojega rodu in jezika. Telesno >n duševno krepka pa mora biti ta armada narodnega delavstva, složna in edina v Vsem svojem dejanju in nehanja, vsak posameznik se mora zavedati velikega cilja skupnosti. Zato pa je treba, da prihaja brat k bratu, zato je treba, da spoznamo drug drugega, zato so prišli naši tovariši iz bele Ljubljane, da se spoznamo, da se ožje oklenemo drug drugega, da se skupaj navdušimo za skupno delo v dosego ®kupmh ciljev. Ne bomo natančnejše opsovali vseh dogodkov prošle nedelje, saj so našim bralcem itak znani, dotakniti se jih hočemo torej le boli na kratko. Ljubljanski tovariši so dospeli v Trst zjutraj ob 7.10 s posebnim vlakom južne železnice. Tržaška N. D. O. jih je prišla sprejet na kolodvor z društvtno zasta o in godbo na čelu. Na peronu je pozdravil goste podpredsednik tržaške N. D. O., tov. Kranjc, a zahvalila sta se za pozdrav predsednik ljubljanske N. D. O. tov. Juvan in član vajenške skupine ljubljanske Drenovec Pred kolodvoromj> pričakovala L ubljančanov velikanska množica narodnega delavstva, ki je navdušeno pozdravljala svoje ljubljanske tova iše ter jih v v« ličastnem sprevodu spremila v Narodni dom. Med potom so goste obsipale gospe in gospodične s cvetlicami. Pripel alo se je s posebnim vlakom 508 izl. tnikov, a množica, ki j h je pričakovala, je štela gotovo do 4000 oseb. V Narodnem domu je pozdravil ljubljanske tovariše v imenu tržaške N. D. O. tov. dr. B r n č i č, ki je tudi prečital pozdravno pismo tovariša predsednika dr. J. Mandiča, v imenu tržaškega slovenstva sploh pa državni in deželni posl. tov. dr. R y b a r. Zahvalil se je nato za sprejem tov. Juvan in predsednik ljubljanske vajenške skupine S i a r d. (j.a J uvanova je sporočila tržaškim tovarišem pozdrav ljubljanskih tovarišic in pripela ob velikanskem navdušenju cele množice venec z narodnimi trakovi na našo modro zastavo. Govoril je nato še tov. Škerlj iz Ljubljane, nakar so potem ljubi anski gostje v manjših skupinah odšli k zajutrku v raznih narodnih gostilnah. Poudariti moramo tu, da so bili gostje s postrežbo prav zadovoljni in da so narodni gostilničarji res storili v vsakem oziru svojo dolžnost. Nato so si Ljubljančanje v spremstvu tržaških tovarišev ogledali mesto. Najprej so šli v prosto luko, kjer so si ogledali velike parnike Lloydove in Austro-Ameri-kane. Zelo jih je tudi zanimal ribji trg in promet na pomolu sv. Karla. Na nadaljnem sporedu je bil ogled Lloydovega arsenala, tehničnega zavoda pri sv. Marku in mestne plinarne. Ravnateljstvo Lloyda je rade volje ustreglo tozadevni prošnji, pač pa ni dovolilo ogleda ravnateljstvo tehničnega zavoda, ker se ni moglo dotedaj izposlovati dovoljenje mor-naričnega poveljstva. Ravnateljstvo mestne plinarne pa je s hvalevredno postrežljivo stjo ugodilo tozadevni prošnji. Tržaške N. D. O. seje obrnila na ravnateljstvo mestne električne železnice, da bi v gotovem času pomnožilo število vozov na skedenjski progi, da bi se izletniki mogli v večjem številu obenem popeljati do Lloydovega arsenala, toda ravnateljstvo ni ustreglo tej želji, vsled česar je ogled arsenala nekoliko zapoznel. Izletniki so si ogl-dali arsenal in potem večinoma odšli k obedu, dočim si je vajenška skupina ogledala še m stno plinarno. Ravnateljstvo plinarne je določilo delovodje, ki so razkazovali ukaželjui mla dini plinarniške naprave, zlasti pa so se potrudili slovenski delavci v plinarni, da bi se vajenci čim bolje poučili o delu in delavskih razmerah v plinarni. Najprisrčnejša jim hvala ! Skupni obedi so se vršili v narodnih gostilnah pri sv. Jakobu, nekaj gostov pa se je odpeljalo v mesto. Popoludne se je vršila ljudska veselica »pri Tirolcu41 pri Sv. Mar. Magd. Zg. Prostorni vrt je bil natlačeno polen občinstva, katerega pa je moralo gotovo še enkrat toliko oditi, ker ni bilo več prostora. Tu ste šentjakobska Čitalnica in pevsko društvo rIlirija“ zabavali občinstvo s svojimi zbori, tamburaši ljubljanske vajenške skupine pa so zaigrali nekaj koncertnih komadov, potem pa so zasvirali k plesu. Veselica se jo vkliub neugodnemu | svoje vrste. Vskako pa nas veže dolž-vremenu obnesla prav dobro. nost, da vrnemo našim tovorišem v Lju- Po veselici je vse občinstvo odšlo v mesto in se je zbralo pr d Narodnim domom, kjer je vajenška skupina ljubljanske prir« dila predstavo »Divjega lovca41. Gledal šče sicer ni bilo prav dobro posečeno, in gotovo je marsikomu žal, da je izostal, ko je izvedel, kako lep uspeh je dostgla predstava. Posameznih igralcev ne bomo hvalili rečemo le, da na tržaškem odru že nismo videli kmalu tako dobro uspele predstave. Po »Divjem lovcu44 je nastopil hrvatski dramatični umetnik Schw rzv Zobni .Zadnji steklenici14 in svojo težko ulogo izvedel res umetniško. V pavzah je sviral orkester šentjakobske Čitalnice in žel za svoje dovršeno izvajanje živahno pohvalo. Po predstavi so ljubljanski gostje v družbi domačega delavstva preživeli še par veselih uric v raznih narodnih gostilnah. Odpeljali so se s posebnim vlakom ob 2. popolunoči in spremila jih je na kolodvor velika množina ljudstva ki jih je ob odhodu pozdravljala z burnimi klici »živeli Ljubljančanje" in »nas vider j e v Ljubljani14. Tako je torej potekel ta dan v znamenju bratske ljubezni med ljubljanskim in tržaškim delavstvom. Privedel je ljubljansko narodno delavstvo v Trst pred vsem namen, kakor smo že rekli zgoraj, da se spozna z našim tržaškim delavstvom in da se čim bolj utrdijo že obstoječe bratske zveze med j obema organizacijama. Ta namen se je dosegel v polnem obsegu. Spoznali smo se, in ker smo se spoznali, smo tudi vzljubili drug drugega kakor brata brat, in segli smo si v roke, da bomo slej ko prej ramo ob rami šli v boj za naše pravice, za naš napredek. Izrecno poudarjamo, da ni niti ljubljanska uiti tržaška N. D. O. imela pri prirtditvi tega izleta nikakega demonstrativnega, izzivaln-ga namena. Ako so šli ti soči slovenskega d lavstva sprejemat svojih tovarišev, jih je v to navedla njihova narodna in stanovska zavest in pa dolžnost, da pozdravijo svoje stanovske tovariše, svoje rodne brate. Šli smo, da jih pozdravimo, da jih sprejmemo, kakor sprejme brat brata, in kdor to izpozaa, nam ne more očitati, da smo hoteli stem žaliti našega soseda, kateremu tudi prepuščamo, da sprejema svoje brate po svoji mili volji. Zato tudi izrekamo svoje priznanje na-sprotniškemu javnemu mnenju, izraženemu v javnih listih, ki je strogo — prvič ob tej priliki — obsodilo razgrajače, ki so se predrznih žaliti naše goste. Tako je prav, da bi le vedno ostalo tako, in le škoda, da ni bilo vedno tako ; koliko moči se je po nepotrebnem skrhalo na obeli straneh v onem hudem boju, večkrat pro-izzvanem le po brezmiselnem odrekanju nam zajamčenih pravic! Izlet pa je imel, zlasti za vajenško skupino, obrtni in trgovski naraščaj, vele* poučen značaj. Mladina si je ogledala način pomorskega prometa, ogledala si je velikanske industrijske delavnice, kjer se gibljejo tisoči delavnih rok, videla je ono silno naporno delo v plinarni, videla, kako se pretvarja težko delo delavca trpina v naprave obče blaginje v korist splošnosti, poučila se je o marsičem, kar ji je bilo doslej še popolnoma tuje, razširila je znatno obzorje svojega znanja. Vodstva teh zavodov so nam dala drage volje priliko, da smo mogli vse to nuditi našim tovarišem, zato j m tudi izrekamo odkrito priznanje in to tembolj, ker so, dasiravno sicer naši nasprotniki, kot možje pri-poznali naše dobre namene in nam po svojih močeh omogočili njih doseg. Naj bi se le še večkrat nudila taka prilika, in navadili bi se spoštovati drug drugega, gotovo niti njim niti nam v škodo! Tako pač moramo biti res zadovoljni z uspehom, ki ga je dosegel izlet Ljubljanskih tovarišev v našo sredo, in moremo bljani njihov poset, in zato naj zaključimo to poročilo z besedami, ki jih je navdušeno klicalo tržiško narodno delavstvo ljubi anskim tovarišem v slovo : Živela ljubljanska N. D. O.! Na s v i d e n j e v L j u b 1 j a n i! ■ ZVEZA " JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV. Jami shod 26. aprila 1910. K tretji tučki dnevnega reda: Bolniška blagajna južne železnice, je poročal 1. podpredsednik Z. J. Ž. sledeče: Poznamo vsi bolniško blagajno, še bolj pa njene pomanjkljivosti. Mi vemo le, da plačujemo 2°/0 od naše plače, nudi pa nam bolniška blagajna prav malo. Ne-umljivo nam je, zakaj kopiči ta blagajna premoženje, in to z našim denarjem. V primeri je v tem oziru c. kr. drž. železnica bolj humana. Pri državni železnici plačuje o člani tudi samo 2°/o od svoje plače, ugodnosti pa imajo vse druge. Tako ima član na razpolago zdravnika in zdravilo, ali to ne samo on, ampak pri poro-čtnih tudi njegova žena in otroci, vrhu tega pa dobijo zaostali po smrti člana tudi pogrebni prispevek To so razlike, ki jih je težko umevati pri eni in isti visokosti prispevkov članov. Južna železnica v marsičem ravna s svojimi uslužbenci po mačehovsko in tako tudi pri bolniški blagajni. Da bi južni železnici ne bilo možno, dati nam istih ugodnosti, kakor jih da svojim članom bolniška blagajna državne železnice, o tem ni dvoma, kajti bolniška blagajna ima lep preostanek in je le na nas, da prepričamo upravo južne železnice, da tudi žena in otroci potrebujejo zdravnika in zdravil, in ako premaga to drž. železnica, mora premagati to tudi južna železnica, to pa tembolj, ker tukaj ne žrtvuje uprava, ampak člani iz svojih dohodkov. Tudi glede zdravnikov je treba nekaj preureditve in se bomo obrnili v tej skupni zadevi na upravo južne železnice, katera bo, to vsaj upamo, ugodila tej upravičeni naši zahtevi. K četrti točki: Slučajnosti se je oglasilo še več članov, med temi tov. Regent in tov. Bufon. Obravnavalo se je tudi o službenih razmerah čuvajev in se skliče v tej zadevi posebna enketa. Ustanovni shod podružni« Maribor Z. 1 l. Ob jako lepi udeležbi slovenskih železničarjev se je vršil na praznik 5. maja t. 1. »ustanovni shod14 podružnice Maribor »Zveze jugoslovanskih železničarjev44. Poleg železničarjev se je udeležilo tega shoda tudi nekaj drugih slojev, kar nam priča, da uživa ustanovitev te podružnice simpatije med slovenskim občinstvom. Predsednik pripravljalnega odbora, tov. Kejžar otvori ustanovni shod s primernim nagovorom, pozdravi navzoče goste in za-stnike železniških uradnikov. Med temi je bil tudi predsednik podružnice Zidanimost društva jugoslovanskih železniških uradnikov, gospod Vargazon. Oprostili so se, ker se niso mogli ud ležiti shoda drž. posl. dr. Ploj in Roblek, dež. posl. dr. Kukovec, in Rosina in osebno pri predsedniku Z. J. Ž. drž. posl. Rybar iz Trsta. Kejžar poroča, da je rodoljubni odvetnik gospod dr. Rosina obljubil brezplačno zastopstvo železničarjev, članov Z. J. Z. v službenih zadevah, kar se x vzame z navdušenimi vzkliki naznanje. Nato je predsednik »Z. J. Z.44 tov. olicijant Hocbmuller navzoče prilično takole nagovoril: Veseli me, videti vas zbrane v tolikem številu, česar nisem pričakoval, in vas pozdravim prav prisrčno v imenu le želeti, da ta uspeh ne bi bil zadnji I centrale Z. J. Ž. v Trstu. Veseli me, da \i&m tukaj tudi zastopnike drugih slojev, posebno pa zastopnike železniških uradnikov. Predno vam razložim pomen naše organizacije Z. J. Ž., podam vam nekaj zgodovine, kako je nastala naša organizacija „Zveza jugoslovanskih železničarjev". Kakor povsod, smo tudi mi v Trstu poznali le eno organizacijo železničarjev in to je mednarodna ali socjaldemokratična organizacija železničarjev pod vodstvom strokovnega tajnika Kopača. Precej je bilo v tej organizaciji tudi slovenskih železničarjev ali to več ali manj le po vplivu svojih predpostavljenih nemških železničarjev. Ker imajo seveda ne samo pri uradnikih, ampak tudi pri nižjih uslužbencih boljša mesta tujci Nemci, so po pritisku teh pristopali k socijalnode-mokratični organizaciji seveda tudi železniški delavci — večinoma prisiljeni. Vedno pa so slovenski železničarji čutili potrebo po svoji lastni organizaciji, kajti videli so čim dalje bolj, kako se Slovenci zapostavljajo celo pri socijaldemokratični organizaciji. Ako je bilo navzočih tudi 80°/0 Slovencev, govorilo se je na shodih vedno na dolgo in široko nemško, za slovenski jezik in slovenske železničarje pa ni bilo časa in ne potrebe. Ko je nekoč neki slovenski železničar vprašal po nemškem referatu, ali se bo tudi slovensko govorilo mu je referent odgovoril : »Ja, nazadnje se bom moral učiti še kitajsko". Torej slovenski železničarji, ki so organizirani pri socijaldemokratični organizaciji so — kitajci. Ker pa to vendar niso hoteli biti vsi slovenski železničarji, so se priklopili, nekaj črez 200 N. D. O. Ali tukaj število železničarjev ni prav hotelo napredovati, kar je tudi umevno, ker je bila to mešana organizacija, ki ne more posvetiti zadosti pažnje razmeram železničarjev. In tako se je sčasoma porodila misel na lastno organizacijo slovenskih železničarjev, kar je tudi umevno, kajti uspešno zasledovati težnje železničarjev more le organizacija, ki se peča le z železničarji. In v tej misli po lastni organizaciji je bil tedanji pripravljalni odbor jako skromen, priklopiti se je mislilo jugoslovanske železničarje kot podružnico ,Zemske jednote zfižencu drah", (deželni zvezi železniških uslužbencev) v Pragi. Izvoljen že v odbor za ustanovitev podružnice sem začel premišljevati in sem prišel do prepričanja, da bi bilo za nas bolj umestno in tudi uspešno, da si ustanovimo jugoslovanski železničarji svojo samostojno organizacijo, katero smo krstili „Z. J. Ž. Omeniti hočem še, da je štela »Zem-ska jednota" v Pragi, ki se je porodila še v veliko večjih težkočali, kakor pa Z. J. Ž., prvo leto samo 138 članov, ki pa šteje danes po najnovejšem izkazu 26000 članov. Združeni pa so vsi severoslovanski železničarji v takoimenovani „ligi“, ki šteje danes skupno z uradniki 36000 članov Čehov in Poljakov. (Dalje sledi.) zjž — Dvojna ali mednarodna mera. Internacijonala je edina zastopnica železničarjev, ker je splošno avstrijska, — oprostite, zmotil sem se, ker je splošno znano, da terorisira vsakega, kdor ne moli mednarodnega boga in noče njej hlepčev-sko služiti. Tako se dela povsod pri so-drugih in celo svoboda se jemlje, ako ni zaprisegel posameznik na mednarodno svobodo. Poglejmo slučaj. Leta 1909 je bil neki prožni čuvaj 8 dni bolan in drugi mesec, ko je prosil za svoj mesečni prosti dan, mu je odgovoril prožni mojster, da ne dobi prosto, ker je bil prejšnji mesec bolan in sicer, da ne dovoli sekcija. To je bil čuvaj, ki seveda ni bil član interna-cijonale, ampak Z. J. Ž. Drugi slučaj. To leto sta bila bolna dva sodruga, prožni čuvaj in njegov namestnik, pomožni čuvaj. Obadva sta dobila svoj prosti dan, in to tudi pomožni čuvaj, ki je uslužben kot prožni delavec. Tema dvema je dovolil prožni mojster vzlic njuni bolezni prosti dan in ni rekel, da sekcija ne dovoli. Stari čuvaj pa, ki je imel nesrečo biti bolan, a seveda ni sodrug, pa ne sme dobiti prostega dne, ki njemu pripada. Vprašamo torej prožnega mojstra, ali je res tukaj kriva sekcija, ali morda le on. Menda c. kr. sekcija za vzdrževanje proge, Gorica II. vendar ne bo delala razlike med sodrugi in nesodrugi železničarji. Prožnemu mojstru pa priporočamo — enakost za vse. zjž— Železničarske organizacije. Nam se hoče predbacivati, da smo po tolikem času zapostavljanja nas slovenskih s železničarjev odločili se, postaviti v svet organizacijo jugoslovanskih železničarjev, ki temelji na narodni podlagi. Ali poudarjali smo že večkrat, da bi bila naravnost malomarnost, ako bi mi mirnim očesom gledali, kako se združujejo železničarji nemške narodnosti na narodni podlagi v organizaciji »Reichsbund deutscher Eisen-bahner" (Državna zveza nemških železničarjev), Verkehrsbund (prometna zveza) ki tudi ni nič drugega, kakor nemška organizacija s centralo na Dunaju, kateri pripada tudi precej slovenskih železničarjev, in ostali železničarji pa bi se izgubljali v mednarodnem morju sodrugov. Na ta način bi bil slovenski železničar le še igrača v rokah uemškonacijonalnih in internacijo-nalnih organizacij, ki po svojih načelih zasledujejo vse drugo, samo ne koristi slovenskega železničarja. Ako bi stali mi mirno na strani temu organizatoričnemu gibanju, potem bi se res ne smeli čuditi, da nas smatrajo za železničarje slabše vrste, katerim pripadajo le še ostanki službenih mest, in bi nas počasi izpodrinili popolnoma od — boljše — železniške službe, bodisi uradnika ali poduradnika ali uslužbenca. Kdor ne pozna še Nemcev, naj jih gre opazovat, in ako ima le malo priložnosti pokukati v njih skrivnostne namene, bo dobil kmalu drugo mnenje o njih organizacijah in bo tudi odobroval, če je bil tudi zagrizen slovenski socialdemokrat, da smo storili mi le prav in je bil zadnji čas, da se je ustanovila Z. J. Z. Omenjamo, da se je nacijonaliziral tudi »Beamtenverein" (to je uradniško društvo je postalo nemško-narodno) in to za nas slovenske železničarje ni brez pomena. Nadalje se je v Trstu ustanovilo društvo „Verein deutscher Staatsange-stellter im Kiisten’and“ (društvo nemških državnih nameščencev na Primorskem). To zborovanje se je vršilo dne 18. marca, katerega se je udeležilo lepo število nemških drž. uslužbencev. In poglejmo si predsedstvo. Predsednik je železniški uradnik, na-daljnih 6 odbornikov je nemških železničarjev. Tukaj se menda vendar ne bomo več obotavljali, da bi ne povedali jasno, da imajo ta društva ves drug namen in pomen, kakor pa zasledovati svoje stanovske interese, ko se Nemcem itak pri vseh uradih predobro godi in ko sploh ne spadajo na naša domača tla. Naj poskusi kak Slovenec dobiti službo med Nemci, se bo kmalu Poučil, komu gre kruh na nemških tleh. Še za navadnega slugo kakega u ada ga ne sprejmejo, ker mora biti nemškega pokoljenja. Zatorej na strože, da se nam kaj takega ne zgodi na naši domači grudi. zjž— C. kr. kurilnica v Gorici. Kakor smo že svoj čas poročali, se je spravil znani nam Rotar-Rautar k sodnji, ali mislili smo, da bo tožil kje drugje in koga drugega, pa je tožil le čistilnega kurjača G e s a m a, ker ga je le ta obdolžil, da je kradel. Čuditi ae moramo, da ima kdo? ki ima maslo na glavi, korajžo, iti na solnce In glej, Rotar je šel tožit in je dobil v sodnijski sobi pečat — tatu, kajti Gesamjebil oproščen. Ko je čutil Rauter, da mu primanjkuje sape, se je hotel rešiti še z nekim — priporočilom — od prejšnjega imenitnega načelnika Neudegga, katero je pomolil sodniku pod nos. Ali sodniku je to preveč zasmrdelo in mu je dal vedeti, da ne potrebuje pri svoji razsodbi kakega inšpektorja, in pečat je bil Rauterju pritisnjen. Torej se je tukaj vendar sodnijsko dokazalo, ■ da bi se moral odpustiti iz službe Rotar-Rauter in ne Gesam. Gesarn je bil torej odpuščen in za njim bi moralo priti po izreku strojnega mojstra Scholza še par članov Z. J. Ž. Ker se pa tega vendar ni smelo trpeti, da bi se kar tako pometalo z našimi člani, se je Z. J. Z. zavzela za čistilnega kurjača G e s a m a, ki je bil po pravični preiskavi cele zadeve tudi zopet sprejet v slnžbo in do popolnega zadoščenja v celi tej zadevi je pripomogel še ljubljenec Neudegga in Scholza, kurilniški delavec Rotar-Rauter s svojo sodnijsko tožbo. Slava mu ! zjž— Poziv čuvajem. Opozarjamo že danes, da se vršijo v zadevi čuvajev c. kr. državne železnice shodi in sicer v soboto, dne 4. junija t. 1., zvečer v Trstu, v nedeljo, dne 5. junija, popoldan pa v Gorici, Jesenicah *n Lupo-glavi. Natančni podatki v drugi številki. Železniški čuvaji, delajte na to, da se udeleži vsak ta dan službe prosti čuvaj shoda ker gre za skupno vprašanje čuvajev tržaškega ravnateljstva. zjž— Železni'ka nesreča. V Kan-fanaru je povozil vlak 312 na zatvomici 2 prihajajoča voza, ker zatvornice niso bile zaprte. Mrtvi ste 2 osebi. Vzrok nesreče : Preobloženje službenega časa čuvajev. O tem še hočemo govoriti. Odlomek Kopačmtva, »Vi še dandanašnji sejete med železničarje razdor in ne delujete znami vsporedno marveč proti nam in stem proti železničarskim interes o m." Tako je pisal tajnik Josip Kopač. Torej Z. J. Z. seje med železničarje razdor! Sodrug Kopač, ne bodite smešni! Kdo vam bo verjel, da tisti ki združuje železničarje, s tem svojim združevanjem dela razdor. Kaj takega more trditi le tisti, ki nima niti najmanjšega smisla za skupnost, za resnične skupne interese, temveč mu je mar le korist gotove stranke. Z. J. Ž. je vedno in botudi vedno stala nastališču, daje kot taka le stanovska, strokovna organizacija, da noče biti nikdar in nikoli p r iv e s e k k a k e p o 1 i ti č n e stranke. Ako povdarja narodno stališče, poudarja za to, ker je njen glavni namen varovati in braniti koristi slovenskega železničarja na slovenskih tleh, ker je nje namen zagotoviti slovenskemu železničarju obstanek na njegovih domačih rodnih tleh, ker hoče doseči to, da bo imel slovenski železničar svoj kruh v svoji domovini, da bo ta slovenski železničar prav zato, ker je domačin in torej vsled tega prav posebej usposobljen za službo med svojci, tudi zavzel svoji posebni usposobljenosti primerno mesto, ne pa da bi ga prav zaradi njegove narodnosti še prezirali in ga zapostavljali tujerodnim železničarjem, ki ne samo niso jezikovno usposobljeni za službovanje v naših krajih, temveč imajo tudi dovolj prostora v svoji lastni domovini, saj mora slovenski železničar vkljub svoji jezikovni usposobljenosti za službovanje v svoji domovini službovati v tujini, dočim službujejo tujerodci med nami. Z. J. Ž. torej ne pozna nikakega strankarstva, ne zagovarja koristi nobene stranke in se ne vtika v nikako stran karsko politiko, dočim pa je železničarska organizacija, katere strokovni tajnik je Josip Kopač, čisto navaden privesek breznarodne socialno-demokra- tične politične stranke in ji je kot taki pred vsem skrb za politično-strankarske namene, v drugi vrsti šele za stanovske koristi učlanje-nih železničarjev. Vprašamo torej: ali se potem pravi, sejati razdor med železničarje ako Z. J. Z. združuje v svojem okrilju železničarje slovenske narodnosti, da jim na njihovili rodnih tleh pribori tak obstoj, kakor jim gre po njihovi usposobljenosti ? Smešna je taka trditev, ki pa postaja še smešne ša, ako prihaja iz ust človeka, ki danzadnevom kriči v svet svojo »medna-rodnost-*, ki hoče biti vsaki narodnosti posebej in vsem skupaj enako pravičen, iz ust socialno demokratičnega strankarja, ki bi prav po svojih „vsem enako pravičnih nazorih" moral šele podpirati taka stremhenja, ne pa da bi se celo boril proti njim. Ali seveda ! Kaj je Kopaču za resnico in pravico ! Njemu je le za politično-s :ran-karske koristi socialnodemokratične p o-litične stranke in zato potem govori o »sejanju razdora". Toda pove nij nam Kopač, kdo more siliti katerega koli železničarja, da mora biti pristaš te ali one politične stranke, kakor to dela prav Kopač sam, ki s svojim očitanjem »razdora" jasno izpoveduje svoje nevzdržljivo načelo, da bodi vsak železničar socialnodemokra-tični strankar! In ali potem sejejo tisti razdor, ki združujejo v skupno obrambo stanovskih koristi tiste železničarje, ki nočejo biti socialno-demokratični politični strankarji, ki se prav zato odrekajo vsake zveze s Kopačevo organizacijo, ker ima naravnost politično strankarski značaj, ne pa stanovskega ! Kopač, tu pač biješ sam sebe po nosu, kajti razdor med železničarje je zanes 1 le tisti, ki jih je hotel izrabljati in jih še izrablja v svoje politično strankarske namene, in ta ni pri nas nihče drug, kakor prav sodrug Josip Kopač sam in politični somišljeniki voditelji socialnodemokratične stranke. Naj bi socialni demokrati ne izrabljali strokovnih, stanovskih organizacij v politično strankarske namene, pa bi tudi ne bilo »razdora" ! Sedaj pa še ta strahovito kunštna logika strokovnega tajnika sodruga Kopača! I Skoraj v isti sapi, ko konstatira zgoraj, da je Z. J. Ž. ponudila res bratsko roko za skupni, torej ne samo vsporedni na* stop, ji očita Kopač, da ne deluje vspo; redno z nami, marveč proti nam", Skora) bi vprašali Kopača, ali ima sploh kal pojma o tem, kaj pomeni beseda „vsp<>' redno". Kopač ne more dokazati niti enega slučaja, da bi bila Z. J. Ž. kedaj nasto; pila proti njegovi železničarski strokovni organizaciji, kadar je ta kot taka storila kak korak v korist zboljšanja razmer že* lezničarjev, pač pa je s svoje strani, P° svojih močeh gotovo vselej storila potrebo® korake v dosego istega cilja. Po mišljenju pametnih ljudi, katerim se ne mešajo pojmi, se pravi takemu delovanju, z ozirom na obstoječe razmere — vsporedno delovanje. Ako se je Kopač toliko skregal s pametjo, da imenuje tako delovanje —' »proti železničarskim interesom", potem ga v resnici pomilujemo. Da pa Z. J. Ž. ne bo podpirala po' litično-strankarskih interesov socialno-deoaO' kratičnih, bo pač menda umljivo tudi Ko' paču, saj se Z. J. Z. kot stanovska orgft’ nizacija ni in ne bo nikdar vmešavala v politično-strankarske zadeve, ker ni bil to nikdar njen namen in ker njeno nepolitično stališče kratkomalo popolnoma izključuje kaj takega. Kakega političnega prepričanja so njeni člani, to ni stvar Z. J. Z., šal je vsakomur prosto, da si izvoli stranko po svoji lastni volji in lastnem prepričanju, dočim pa mora biti vsak član Kopačeve železničarske organizacije obenem socialno-demokratični strankar. Ne samo malo, temveč precej čudna je potemtakem Ko; pačeva trditev, da deluje Z. J. Ž. proti železničarskim interesom, in to morda zato ker ne deluje »vsporedno" s socialnodemo; kratično stranko kot tako, pri čemer naj bi po Kopačevem značilo to »vsporedno* — „za“ socialnodemokratično stranko. Kaj takega seveda ne bo doživel Kopač, niti njegova stranka, kakor tudi ne nobena druga, če pa potem smatra to Kopač za »delovanje proti železničarskim interesom«, prosto mu, vsak pameten človek se mu bo — smejal. Ako pravi potem Kopač, da je njegova organizacija že storila vse potrebne korake v varstvo železničarskih interesov, in da bo tudi nadalje storila to po lastni preudarnosti, ako v nadaljnem odklanja na podlagi tako slabo podprtih razlogov vsako skupno delovanje z Z. J. Z. v dosego skupnih namenov, potem res ne vemo, kaj naj mislimo o takem varuhu železničarskih koristi. Je pač zastonj. Kopač ne more utajiti dejstva, da obstoji poleg nje-goye starejše, a propadajoče železničarske organizacije naša mlada, a krepko rastoča Z. J. Ž. Vse njegovo bahavo kričanje, da je le njegova organizacija edina upravičena zastopnica železničarskih interesov, je ničevo in to tembolj, ker prav to kričanje kaže, da veliki socialist Kopač nima niti pojma o načelih, ki jih pridiga danzadnevom. Kaj bi rekli oni veliki socialni misleci, ki so vsemu svojemu delu postavili na čelo vzvišeno geslo o svobodi mišljenja in prepričanja, pa bi sedaj videli tega malega Kopača, ki se bahavo imenuje njihovega apostola, pa z vsako besedo tepta v blato ono, kar je bilo njim naj svetejše, na kar so zgradili svojo ponosno stavbo moderne uredbe človeške družbe. O Kopač, kako si res majhen v svoji strankarski zagrizenosti, svojem strankarskem šovinizmu, tako majhen, da nas nikakor ne do; sežejo tvoji pljunci. Le pljuvaj in izpljuvaj se, mi se le smejemo tvoji onemogli jezi in gremo naprej preko tebe, kako da te ni* Bodočnost je naša in nad teboj se ne bomo spotikali ! Domače vesti. d.— K izletu ljubljanske N. D. O* v Trst naj pripomnimo še par stvari. V poročilih o raznih prireditvah ob tej priliki se je zlasti poudarjalo, da je bil veselični prostor »pri Tirolcu" skrajno neprimeren. K temu naj pripomnimo, da je bil ta prostor vzlic svoji neprimernosti vendar še najprimernejši. Pomisliti je treba, da so bili izletniki utrujeni že po vožnji in potem zlasti še po ogledovanju mesta. Iz proste luke pa do plinarne je dolga pot. Ker tramvajska družba ni ugodila želji, da bi vozili po trije vozovi skupaj na Skedenjski progi, se je ogledovanje Lloydovega arsenala moralo zakasniti z» celo uro, tako da so bili izletniki z ogledovanjem plinarne gotovi komaj ob 1 iu en četrt. Res neusmiljeno bi bilo potem izletnike tirati nazaj v mesto, da bi taBj imeli obed. Zato se je obed pripravil pr* sv. Jakobu. Z ozirom na to, pa je bil® treba tudi popoldansko veselico prirediti f bližini sv. Jakoba, iu tu ni nikjer boljšega prostora, kakor »pri Tirolcu". Ali naj b> bili morda priredili veselico pri sv. Ivanu, da bi morali izletniki eno uro daleč k v«' K d< je ti ti Ai tli kc v €l' St; «fe P* ni ni: so je tu »8 p< je bi *1 to t Sl ti bi di A m ti bi ni G k; Sl s tt ji d 1] n b b 8 C ji d r t ii u r 1 1 f j ( 1 i I i ( f j^oj? In pgtorov pri sv, Iranu itak ni . ®ti večji od onega „pri Tirolcu", burji I® pa še bolj izpostavljen. Drugod pa itak ?! v Trstu primernega prostora. Ali naj Jj,® od s v. Jakoba celo v Barkovlje ? I v Pa k »Bergerju" metat naš težko priženi denar našim zagrizenim sovražni-v žep ? Drugih takih prostorov pa ni v Trstu. Toliko smo hoteli pripomniti Slede veseličnega prostora. GledČ pred-®|ave v Narodnem domu pa se popolnoma 8‘r>njamo s poročilom v »Edinosti", ki Pfavi, je bilo opaziti marsikoga, ki ga n! bilo. Res je, inteligenca je razun častna izjem skoraj popolnoma izostala, zato ?° tudi bili sedeži precej prazni. Delavstvo 1® storilo svojo dolžnost. Pripomnimo naj S da je ljubljanska N. D. O. priredila ?s® te prireditve z edinim namenom, da Pokrije stroške za vožnjo vajencev. Bilo J® okrog 100 vajencev, torej stroškov za y?žnjo zanje najmanj 580 K. To je treba pokriti. Ako je bilo pri veselici "Pri Tirolcu" nad 300 K čistega, ima j®r&j ljubljanska N. D. O. približno 200 ^ izgube, česar bi ne bilo, ako bi bila Sledališka dvorana polna. Poudarjamo, da bila prodana niti ena loža, torej pritožno K 70'—, in ako prištejemo 100 se-•fežev v pritličju, bi bili stroški pokriti. Ako še dostavimo, da je računalo »Drastično društvo" za dvorano 140 K, da-®Svno bi je sicer nihče ne bil rabil in ®j se bilo prav lahko zadovoljilo s faktičnimi stroški, potem je ta deficit umljiv. — plede neljubih dogodkov v hotelu, oziroma kavarni »Balkan" ne rečemo ničesar, ker »tno si o ljubeznivosti hotelirja Nemca Sijgla že zdavnaj storili svoje mnenje. Da jttož ni N. D. O. ravno preveč naklonjen, Is lahko umljivo, kajti pričakoval je morda, *ta mu bo N. D. O. nabila prostore z ljubljanskimi izletniki, kar se pa z ozirom na ?legove »hotelske" cene seveda ni in ne bo nikdar zgodilo in to temmanj, ker ima hotelir Nemec Kogel lepo navado, da meče skozi vrata slovenske delavce, ki zahtevajo piril in Metodove plačilne listke. Komur Is tako postopanje hotelirja v Narodnem domu všeč, naj le zahaja h Koglu, na-rodno delavstvo ve, kaj mu je storiti in ?o tembolj, ker mu je dobro znano, da 'toa Kogel kot hotelir v Narodnem domu Službene r e g n i k o 1 e, ki ne znajo J*lti besedice slovenski, ki pa izpodjedajo ktuh domačinom. Glede natakarjev pa Pripomnimo, da Kogel zahteva od slovenjih natakarjev, ki govore po 4 ali 5 jelkov, da mu služijo za 35 K na mesec, ^°čim imajo povsod drugod plače po 50 K- Seveda zato ne ostane slovenski natakar v hotelu »Balkan". Ako bi morda hotelir Kogel želel še kaj več, mu prav fadi v javnosti povemo še kaj, kar mu bo gotovo ugajalo ! Torej le naprej, radovedni htno, kdo se bo prej naveličal. d.— Iz mestne plinarne (gas) Pam poročajo, da je ono novo društvo, ki je ustanovilo pod patronanco socialnih demokratov, že začelo kazati svoje rožičke. Ti možakarji govoričijo, da bodo vsi tisti, hi niso v njihovem društvu, odpuščeni iz Plinarne. No, pa se pač nekoliko motijo ! bi D. O. ve, kaj je njena dolžnost, in bo Ptorila vse potrebne korake, da ne bo niti ®den izmpd njenih članov odpuščen, pač Pa bo šel marsikdo iz plinarne, dasiravno 1® v onem novem društvu, ako bo to heba vsled pomanjkanja dela. Naj si le ^pomnijo tisti ljudje, da je konec tistih basov, ko so v mestni plinarni gospodarili ?azni tujezemci. Predno gre iz plinarne hak domačin, bodo odšli prej vsi regnikoli Prav do zadnjega ! To naj si zapomni tudi °Po novo društvo. d.— Tožili nas bodo! Joj, kako se prestrašili. Socialni demokrati v Phrajni bolniški blagajni tržaški da nas bodo tožili, češ da smo jim delali krivico, ho smo govorili o lumparijah, ki so se vršile pri1 ravnokar minolih volitvah v okrajno bolniško blagajno. Kar trepečemo samega strahu ! Toda šalo na stran ! Strahovite nesramnosti je treba, da se more priti na dan s tako grožnjo, nesramnosti, kakršne je zmožen le človek, ki je izgubil vsak čut poštenosti. Naj le kriči .Rdeči Prapor", da nas bodo tožili, mi jih celo prosimo, naj nas tožijo, boljše usluge nam ne morejo napraviti, kakor to, jim bomo vsaj pred javnostjo dokazali lumparije, ki so se godile pri teh volitvah. Torej le tožite in dokazali vam bomo, da ste ponujali po 20 stotink za legitimacijo in podpisano glasovnico, dokazali vam bomo, da je po licija morala goniti take vaše potvarjevalce volitev iz tovarne 1 Le tožite nas, in dokazali vam bomo, da so vaši pristaši direktno ukradli volilcu legitimacije in podpisano glasovnico iz žepa, le tožite nas in dokazali vam bomo še toliko takih lepih stvari, da se vam bodo groze ježili lasje! Torej le na dan s tožbo, mi je težko pričakujmo, toda prepričani smo že naprej, da te tožbe ne bo nikoli, kajti bojite se je le vi, ne pa mi, in zato kričite, kakor otrok, ki se boji teme. Vi strahopetci ne bodete nikdar tožili, ker sami veste, da imate res vse one vam očitane grdobije na sebi. Sicer pa le tožite ! d— Na naslov c. kr. pošte! Kar je preveč, je preveč! Pisali smo že o tem, kako c. kr. pošta razpošilja naš list in smo zahtevali tedaj, da naj c. kr. poštna uprava gleda nato, da se ne bodo več dogajali slučaji, da se naš list kratkomalo »izgublja". Bilo je vednih pritožb s strani naših naročnikov, ali to, kar se je dogajalo z majsko številko našega lista, pa presega že vse meje. Lahko rečemo, da najmanj 100 naših naročnikov ni sprejelo lista List je imel okvir v narodnih bar-vak in to je najbrž gotove zagrizence tako pikalo, da so list kratkomalo metali proč! Drugače si ne moremo tolmačiti te stvari. Naj bo c. kr. poštna uprava uverjena, da kaj takega nikakor ne bomo trpeli in da bomo storili na pristojnem mestu svoje korake, da bo enkrat za vselej prenehalo tako početje. d - Resno vprašanje. Sprejeli smo in priobčujemo brez pripombe: Jaz sem eden tistih tržaških delavcev, ki smo svoj čas skladali po krajcarjih in Hikah za Narodni dom ter smo zbrali lepe svote in mislili smo, da bo to res Narodui dom. Ali žalibog ni tako. V nedeljo dne 8. majnika je prišla N. D. O. iz Ljubljane in sprejeli smo jo v našem Narodnem domu. Kakor sem izvede’, je morala plačati organizacija 150 K za dvorano, in mora sicer plačati za vsak shod najmanj 25 K. Lastnica Narodnega doma je Posojilnica, ki zahteva za dvorane od nas delavcev, kakor za vsakega drugega, čeravno smo s svojimi žuli zgradili Narodni dom, iz katerega sedaj nemški gostilničar, ki je menda celo odbornik nemškega »šul-ferajna", meče slovenske delavce ua ulico, kateri zahtevajo Ciril-Metodove listke. Mi slovenski delavci, ki smo svoje flike dajali za Narodni dom, vprašamo, ali je to prav, kar se godi, da ne smemo več v Narodni dom, če ne plačamo posebej zato, in nas še ven mečejo, če pokažemo našo narodnost ! Star narodni delavec, d— Kakor priobčujemo na drugem mestu, priredi krajevna skupine N. D. O. sv. Marka in sv. Andreja dne 22. maja t. 1. na vrtu gostilne pri »Tirolcu" svoj prvi pomladanski koncert, katerega dobiček je namenjen v naš šibki podporni fond. Ker so stem koncertom spojeni veliki stroški, se odbor skupine vljudno obrača do tovarišev delavcev s prošnjo, da nam blagovoli podariti kak dar za srečolov. Imena darovalcev se priobčijo v prih. št. »Nar. Delavca". Darove sprejema centrala N. D. O. ul. Lavatoio št. 1. in gostilna Babič ul. del Istria. d— Skupina N. D. O. — »prosta luka" priredi v nedeljo, dne 29. majnika, popoludne v Rojanu svojo veselico. Natančnejše prihodnjič. d— Krajevna skupina N. D. O. sv. Marka In sv. Andreja priredi, kakor javljeno, v nedeljo, dne 22. maja t. 1. na vrtu gostilne »Gospodarskega društva" pri sv. M. M. zgornji pri »Tirolcu" svoj prvi pomladanski koncert s petjem, godbo, igro. šaljivo pošto, srečolovom in plesom. Na tem koncertu sodeluje iz prijaznosti bratsko pevsko društvo »Ilirija" od sv. Jakoba, godbene točke proizvaja prvikrat v Trstu pevsko, bralno, Sokolsko godbeno društvo »Zvezda" iz Herpelj v Istri v sokolskem kroju. Tovariše delavce in drugo slav. slovensko občinstvo vljudno vabimo že danes na to našo prireditev, da nas blagovoli posetiti v čim večjem številu. Ker je prostor gostilne pri »Tirolcu" jako obsežen in navlašč za take prireditve pri praven, upamo, da bo v nedeljo, 22. maja napolnjen do zadnjega kotička. Ako še pomislimo, da bo čisti dobiček tega koncerta namenjen v prepotrebni podporni fond, mislimo, da smo stem že dovolj utemeljili svoje želje po čim največji udeležbi. Upamo torej, da bo slavno občinstvo upoštevalo to našo prošnjo in prihitelo omenjenega dne v častnem številu na to prvo našo prireditev. d— »Čitalnica" pri sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo dne 15. maja 1910 v dvorani Nar. doma pri sv. Ivanu narodno igro s petjem »Rokovnjači". Začek ob 4 in pol pop., blagajna se odpre ob 3 in pol. Po predstavi ples do polnoči. Pri predstavi in plesu svira popolni društveni orkester. d— Vstopnice za koncert krajevne skupine N. D. O. sv. Marka in sv. Andreja, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja t. 1. na vrtu gostilne »Gospodarskega društva" pri sv. M. M. Zg. pri »Tirolcu" so v predprodaji v N. D O, ul. Lavatoio 1. I. nadst., v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu" ulica Stadion št. 19., v »Podpornem društvu" (Nar. dom), v gostilni Babič ul. del Istria in v gostilni pri »Tirolcu". Tovariši delavci ! Požurite se pravočasno za nakup vstopnic, da ne bo na dan koncerta prevelikega navala pri blagajni. d.— Z Opčin nam pišejo : V šotor Cirilmetodarjev na veseličnem prostoru N. D. O. dne 1. majnika ste tudi darovali ga. M. Ferluga št. 77, 1 salamo in 2 bo-tiljki terana, ga. M. Logar pa 10 botiljk refoška, kar je v zadnjem poročilu pomotoma izostalo. Srčna hvala. Iz Pule. Proslava 1. maja! P ul a, 9. maja. I ove godine je narodno radničtvo dostojno proslavilo radnički blagdan. Za prvi put skupa sa češkim narodnim kovinarskim radnicima. U jutro u 10 sati obdržavala se je manifestaciona skupština u velikoj dvorani „Narodnog Doma", na kojoj je govorio o značenju proslave drug Vrankovič, a u ime Čeha drug Store. Po podne obdržavala se je u vrtu „Narodnog Doma“ veoma uspjela zabava, koja je bila dobro posječena usprskos ne-prijatnog vremena. Na zabavi je za prvi put nastupio novoustrojeni pjevački zbor pod vrstnim ravnanjem kapelnika V o-griča. Zabava je protekla veoma ani-Dalje na četrti stran. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel peknmo in slnUorno ul. Molin Grande štv. 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Joatp Taučar Č2§ <3 ffajvečja slovenska manifakturna trgovina v Crstu, Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese Ud. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šl-viljein krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. MT Udom Ji. j). 0. dajeva 10°|o popusla "M □ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejši obisk. Q ■ m m CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 V| et <= m S1 Na obroke < S» E .2. a. l/elika zaloga izdelanih oblek s » co «13 ta n (C E « za moške in otroke. Bogat Izbor vseh vrst platna cr EE -i ■2, >o « o za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. a> a> co a. *-co Adolf Kostorls, ul. S. Glovunnl 16,1. n. zraven „BUFFET AUTOMATICO“. P < O T" A POZOR! Skladišče ni v pridi- HI POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju. J| || 6ju, ampak v prvem nadstropju. Al * Delniška glavnica: K 15,000.000. Telefon 19-95. ^.OSREDNJA BANKA f? ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 115,000.000 Naslov za brz.: SP080BANK A I Komumnn zndrusn M. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare : Telefon: štev. 23-21. : m. v Škednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega gospoda rskegapodjetjajenamenjenle Vam in Važi sveti stvari t mirano do večeri, kada je bilo vrijeme plesa, koji je trajao do polnoči. Uspjeh zabave je i materijalni, te je donio pri.ičnu avot« u korist „potpornog fonda“. p.— Nive prostorije. Prvim maja preselila se je N. R. O. u nove prostorije, koie žalibože obzirom na naše nesretne pril ke u pogledu stanova nijeBU još po-svema prazne, po torne se niti urediti nijesu m gle. Radničtvo osobito mladje več danas marljivo posječuje iste, te smo uvjerem, da če se sada razviti i življi društveni život, što u stari m stanu nije bilo moguče. Ul«z u prostorije je u v i a Castropola br. 9. p.— Tamburaški zbor. Novoustro-jeni tamburaški zbor, kome je pristupilo dva nat st mladih članova i gojenaca, marljivo se pripravlja, te je opravdane nade, da če veoma lijepo uspjeti i biti novim poticalom za dalnji rad i velika dobit za našu N. R. O. Vježbe su svaki utorak i četvrtak od 8—9 sati večer. p,— Osnutak strukovnih skupina. Na zadnjem sastanku zaupnika, gdje se je razpravio organizacijski statut, zakl]učeno je netom isti stupi na snagu, da se osnuju odmah tri strokovne skupine, da se time možo uspješnije djelovati u korist organi-ziranog radničtva. Radi toga su se izabrali i dotični pripravni odbori, koji da urede sve za privedtnje u život dotičnih skupina Netom se stvar uredi, izvjestiti če mo po tanje p.— Pitanje nove škole na S. Polikarpu. Opčina je sagradila u predijelu S. Polikarpo novu školsku zgradu, gdje če se otvoriti početkom buduče školske go-dine nova škola. U tom predijelu, osobito u Verudi, M. Rizzi, M. Parsdiso ima sva sila naše djece, te bi bila dužnost roditelja, da se obrate na kompetentne oblasti, kako bi se tamo uvele paralelke hrvatske, buduč o pitanju naukovnog jezika nije još bilo govora. Upozoravamo pozvane, da po-žure stvar. p.— Zabave. Dne 30. aprila i 2. maja imali smo gostovanje slov. kazališ>a iz Ljubljane, koje je glumilo prvu večer »Kneza Sebastijana", a drugu večer dalo je k' ncerat. Kazalištna dvorana bila je obe večeri puna. Naši diletanti nastopili su u četvrtak 5. ov. mj. s opere-tom »Sirotna djevojka", koju su u nedjeliu 8 ov. mj. ponovili. Publika ih je nagradila priznanjem. TJ nedjel|u dne dne 15. ov. mj. imamo koncerat pjevačko glazbenog društva iz Goric . Kako se vidi ne manjka zabava. Nu krona svili bi bilo gostovanje hrv. opere iz Zagreba, koja bi megla, d- pruži i Ta-lijanima dokaz o na šoj kulturnoj moči. Nastoji se da bi ista mogla o varno gostovati tri večeri, nu još nije btalno hoče li biti moguče. Zanimanje za istu je več sada opčenito. ds- Prepoved nočnega ženskega dela v Avstriji. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt zakona, s katerim se prepoveduje žensko nočno delo Načrt ima namen, da se izvede tako menovsna bernska konvencija z dne 26. avgusta 1906 o prepovedi žtnsktga nočnega dela v industriji. Potem načrtu ne morejo biti v industrijskih podjetjih, v katerih je zaposlenih več kakor 10 delavcev, zaposlene osebe ženskega spola v času od 8. zvečer do 5. zjutraj. Nočni počitek ž> nskega delavstva mora znašati najmanj 11 ur. Ta odredba ne zadeva poljedelskih in gozdarskih obratov, rudokopov in gostilničarske ter krčmarske obrti. Izvzete od te določbe so osebe ženskega spola v starosti nad 16 let in to tedaj, kedar nastopi višja moč, in v takih obratih, kjer se izdelujejo siro-vine ali stvari, ki se hitro pokvarijo. Sezonskim podjetjem se dovoljuje, da se nepretrgani nočni počitek za 60 dni v letu skrajša na 10 ur na dan. Ta postava naj bi stopila v veljavo s 1. prosincem leta 1911. Seveda je še veliko vprašanje, ali bo ta načrt postal zakon. Poslanska zbornica se bavi pred vsem z vsemi drugimi stvarmi in nima časa za socialna vprašanja. Pri nas je pač treba čakati in čakati, in še potem po navadi ni nič, ali pa kaj takega, da ni pomagano ni tu ni tam. Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu. .TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. piaz//i della Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih atopnjioah). — TELEFON št. 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4Vlo "•i Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0) na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 8i6‘oo4. v xx\v x» g Cene nizke M. AITE brez Konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ul ugajalo, se zamenja alt pa sed enar vrne brez uikaklh zadržkov, poskusiti in sc prepričati EIIE DIG Slovenci! ZA BIRMO Književne novosti: - vsi v urarno in zlatarno - ulica del Rivo 26 Aloj/, Povil Slovensko podj'etje ! □ ■E □II Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najiiaejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogošfcenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. @@@@@@@@@@@@@@0 Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AlPAdrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelil dalmatl“ nlicl Zudecuhe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. GREGOR NOVOS1 linklil za duorane In vrte pfl :: znbavah :: , v belo-modro-rndečlh barvah, komad P? metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinW Vse te knjige, papir In potreb&&ln se dobivajo v Slovanski kn]i$urnl In papirni1* Josip Gorenjec TRST, Via Valdirivo 40^. Josip Štolf* ESridS vedere št. 8. iideluje vsakovrstna mizarska <** Podpisani priporoča sl. občinstvu dobroznano žganjarno v u'icl Miramar I, nasproti kolodvor® V tl K/l lwlircalllCli ij Uaopiuui xvv-,i « južne železnice, kjer toči najpristnejši k1^ ski brinjevec, vipavski tropinovec in P ^ vrste slivovec itd. Ima na razpolago t® razne sirupe in droge likerje. Ferdinand Pečenko. ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosuč Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST._ Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup1^ jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mn0^ in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati P neverjetno nizkih cenah Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 obl0^ za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega b^ gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hla ’ srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšeto^ halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za mošk^ Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajce z kot' monskega txforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri. Častna krojačnica. Use po nizkih cenafc Govori se slovensko. Priporočam se na najtopleje za Vašo blagoliot^ podporo. AVSTRO-AMERIK AN A - TRST * Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 4. junila parnik . Oceanija' Nowi-York via Patrasso-Palermo. 26 mala parnik . Laura" 7 Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas............. , Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoz inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, alloa Molin Ploooio it. pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo žganjarno :: ulica Petrom o številka 1. A. B