Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 «rld., za pol leta 8 ?ld., za četrt leta i gld., za en mesee 1 ifld. 40 kr. V administraciji prejeman vel.j:i: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 ?ld., za četrt leta 8 fid., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Naznanila (inseratij se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona. primerno zmanjša Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. 27(1. V Ljubljani, v petek 30. novembra 1888. Letnilc XYI, ni (Izviren dopis.) Vsaka revolucija ima svojo reakcijo, pa tako tudi agrarne preraembe. S kolikim veseljem so pozdravljali liberalci nove postave o popolni svobodi državljanov, in posebno še kmetskih, da si bodo s svobodo pomogli in v vsakem pogledu napredovali. Ali ravno nasprotno se je zgodilo, kakor nas vsakdanja skušnja uči. Ravno neomejena svoboda je upropastila kmetije, tako, da se morajo zdaj sklepati postave, da se še to reši, kar se rešiti d;i! V Cis-litaviji imate ravno zdaj razprave v državnem zboru o kmetskem dednem pravu, pri nas pa se razpravlja že več dni v deželnem zboru važna zakonska osuova o zadrugah. Kakor je poznato, so si med vsemi Slovani edini Hrvati in Srbi pridržali zadruge, ki so jih varovale popolnega gmotnega razpada. Ali nesrečni liberalizem se je priklatil tudi na Hrvastko ter nam to koristno upravo skoraj popolnoma pokončal. Leta 1S74., pod vlado Mažuraničevo, skoval se je nesrečni zakon o razrušenji zadrug. Teoretično naobraženi odvetniki, ki so tedaj sedeli v deželnem zboru, dokazovali so v svojih govorih, kako je treba pojedinim članom zadruge dati svobodo in zemljišča, da se sploh gospodarstvo povzdigne. In to se je tudi zgodilo, ali na veliko škodo zadrugam, ki so se začele v istini deliti. Mi se čudimo, kako je mogel biti vsaj bolji del naših tedanjih poslancev tako kratkoviden ter ni uvidel, da naš kmet ni bil zrel za tak eksperiment in da mu manjka dvoje lastnosti, ki ste potrebni za vsak napredek, namreč marljivosti in varčnosti. Zatorej je pa tudi začelo gospodarstvo pri naših kmetih v vsakem pogledu nazadovati, kar nam najbolje dokazuje statistika, po kateri se v zadnjih desetih letih broj zadolženih kmetij silno množi ter siromaštvo vsled tega vidoma raste. Res je, da omenjeni zakon sam na sebi ne bi bil tako slab pri drugih razmerah, ali zloporabe pri izvajauju so ga tako izpremenile. Sramotno je namreč omeniti, da se v razdobju od 15 let ni niti 5°/0 razdelitev izvršilo in to samo v starem pro-vincijalu, koliko pa v bivši krajini. Sama vladina obrazložba navaja, da jih je 18.000 prijavljenih iu samo 3000 rešenih. To je žalosten dokaz o naših odnošajih. Pa ko bi bila temu vzrok sama nemarnost, naj bi že bilo, ali je tudi sebičnost, posebno pa pri merilcih, ki brez vsake kontrole posestva po trikrat iu še večkrat merijo, samo da si več zaslužijo. To je pravo odiranje siromašnega kmeta, ki se mora na tak način že poprej, nego mu je dol izmerjen, popolnoma zadolžiti. Vlada hoče sedaj pospešiti delitev ter gledati s to novo postavo, da se vzpostavijo zadruge, ako bode mogoče, kar je pa kaj neverjetno, pa da bi se vsaj stare vzdržale. V zakouski osnovi se predlaže tudi neki minimum od 3—4 oralov za obitelj, kar bi imelo smisla, ko bi se ta minimum moral ohraniti za obitelj ter ne smel zadolžiti, uiti prodati, kajti samo tako bi se mogel kmet vzdržati ter ne iz njega postati proletarec, kakoršnih je dandanes že preveč. Ce se ne sme obrtniku vzeti njegovo orodje, da se ne zatre, zakaj bi se pa tudi kmetu ne smelo pridržati toliko zemljišča, da more svojo rodovino prehraniti, saj je vendar kmetski stan podlaga same države. Postavno osnovo, kakoršno je vlada predložila, bode sabor gotovo sprejel, čeravno so tudi neki člani večine zoper njo v tej obliki, v kakoršni je predložena. Bog daj, da bi se vsaj v tem važnem vprašanji zložile vse stranke ter izdelale postavo, ki bi bila koristna za osiromašeni narod, kateri z druge strani tarejo prehudi davki, ki morajo uničiti še ono malo blagostanje, kar ga je. Z novo postavo zaceliti bi se mogla samo ena rana, kar je pa tudi dvojbeno, dočim se mnogo drugih ne bode dalo tako hitro ozdraviti. Vendar je pri vsem tem to dobro, da so v višjih krogih izprevideli, da se revščina prebrzo širi in da bi mogla sčasoma kaj nevarna postati, ako bi se dosta rano ne zajezila z dobrimi postavami. Obresti v socijahiem ožim. vi. Ugovor: Ako je krivično, da si dam plačevati rabo izposojenega denarja, je tudi krivično, ako si dam plačati rabo hiše, ki jo dam v najem. Ako svojo hišo v najem dam, jo tako rekoč druzemu posodim in si dam z najemščino plačati njeno rabo. Nihče ne trdi, da bi bilo to krivično, torej tudi ni krivično, ako se mi raba izposojenega 'denarja plačuje. Odgovor: Razločevati moramo stvari, ki se v rabi porabijo , od stvari, ki sej v rabi ne porabijo. Med prve se šteje denar, med druge pa hiša. Denar je po svoji natori le menjevalno sredstvo,1) lo pripomoček za olajšavanje prometa in nič druzega. Ko denar izdam, je za-me nehal biti, porabil se jo v rabi. Vse drugače pa je s hišo. Hiša se vedno rabi in ona nima samo menjevalne vrednosti, namreč, da se da za kaj druzega zamenjati, ampak daje tudi ljudem korist, da morejo v njej prebivati. Najemščina je torej vse kaj druzega kot jemanje obresti. Nihče ne dobi hiše, ki jo je dal v najem, tako nazaj, kakor kapital, ki ga je posodil; kapital je tak, kakor tačas, ko ga je posodil, hiša je pa kolikor toliko slabejša. In [nevarnost za zgubo hiše ni pri najemniku, mej tem ko je nevarnost za zgubo kapitala pri dolžniku. Sicer pa ne trdim, da bi se pri najemščini ne moglo odirati. Odirati je možno pri vsaki pogodbi, a odiranje pri denarnem posojilu je najbolj nevarno in najbolj razširjeno. ') Več slovečih krščanskih učenjakov piše, da denar v naših socijalnih razmorah ni več samo „menjevalno sredstvo". Tako dr. A. Stockel v knjigi „Das Christenthum und dio grossen Fragen der Gegenwart". Enako trdi učeni Lehmkuhl • Že precej časa je prodrla med katoliškimi hogoslovci misel, da pri današnjih gospodarstvenih razmerah ni več sploh krivično od posojenega denarja tirjati obresti, če so le zmerne. Cerkev se temu nauku ne ustavlja, in ker^nimamo zadostnega razloga za t,o splošno toleraneijo, moramo tako imenovati pre-membo gospodarstvenih razmer, ki koristonosno dela porabo denarja. Qp. vred. LISTEK. Črtice iz življenja vojvode Maksa. (Konec.) Jako ponosen je bil vojvoda na zdravniške vspehe svojega sina ter se je prisrčno veselil, ako je imel ta mnogo bolnikov. Pred leti se je vojvoda sprehajal v Monakovem; tu je zagledal na cesti slepo deklico, ki si je služila svoj borni kruh z bren-kanjem na lajno. Vrgel je eden zlat v uastavljeno košarico ter hotel oditi, tu pa je naenkrat obstal, prašal deklico, ali je bila že pri kakem zdravniku zarad svoje bolezni, ter dostavil: „Priporočil Vas bom vrlemu zdravniku, mogoče, da se d;i še kaj pomagati." Izročil jej je potem pismo, katero jo deklica s tresočo roko spravila za naprsno ruto. Doma so vsi rekli, da se norčuje s pismom kakov burkež, kajti naslovljeno je na vojvodo Karola Teodorja. Deklica pa ni hotela tega verjeti, da se je lagal mož z dobrotnim glasom. Drugi dan jo je peljala neka sosedinja v ordi-nacijsko sobo vojvode Teodorja. Bojazljivo je izročila visokemu zdravniku priporočilno pismo. Komaj pa je pogledal ta naslov, je rekel: „Papa mi je že pripovedoval o Vaši bolezni. Poskusil bom, kar je mogoče." Vojvoda je kmalu potem srečno izvršil operacijo na očeh uboge deklice, koje ni nikdar pozabil njen zaščitnik. Danes je srečna soproga nekega imovitega monakovskega trgovca, boter njenega najstarejšega sina pa je — vojvoda Maks. Monakovskim pesnikom in — diletantom je bil vojvoda vedno zaščitnik. Prebiral je njihove izročene mu rokopise z veliko potrpežljivostjo in natančnostjo ter jim je dajal nagrade po vrednosti njihovih del. Nekemu slovitemu nemškemu pesniku je daroval za pesem s samo osmimi vrsticami 25 zlatov, nekemu dijaku pa za tako, ki je obsegala osem strani — 1 marko (60 kr.) Dijak je postal pozneje slaven pesnik. Lansko leto so ga pri neki dvorni veselici predstavili vojvodi. Pesnik je pokazal visokemu gospodu marko, prvo njegovo pesniško nagrado, kojo je nosil na verižici svoje žepne ure. Drugi dan mu je poslal vojvoda dragocen prstan z briljanti in pismo, v kojem mu je naznanil, da hoče na ta način nekoliko popraviti prvo premajhno nagrado. Vojvoda je jako rad hodil na lov. Pred tridesetimi leti meseca novembra je prišel nekega po- poludne v Forstenried, kjer je bila kraljevska lovska hiša. Navzoč ni bil nobeden izmed šumarskega osebja, ker so že dopoludne odšli na lov princa Maks II. in Adalbert in general pl. Zvveibriicken. Vzel je tedaj seboj navadnega drvarja. Imel je veliko srečo na lovu, kajti ustrelil je lepega jelena, nazaj grede pa še lisico, kojo je naložil svojemu spremljevalcu. Za nekoliko časa pa je naenkrat prestrašil bolesten krik drvarjev vojvodo; lisica ni bila mrtva, marveč le omotena, ter se je zagrizla z ostrim zobovjem svojemu nosilcu v stegno. Vojvoda ga je komaj oprostil zob ter usmrtil konečno lisico, katere pa ni hotel drvar po nobeni ceni več nesti. Vojvodi Maksu ni preostajalo drugo, nego da ja moral sam vzeti seboj zver. Prišedši v vas je povedal navzočim visokim sorodnikom, kaj se je pripetilo na lovu. Prisrčno se je smijal Maks II., drvar pa, ki je mej tem imel v žepu že nagrado 100 gl., mu je rekel: „Veličanstvo, sedaj naj me pa še enkrat vgrizne ta mrhovina!" Nekega dne — bilo je pred kakimi 40 leti — je slišal vojvoda, da imajo godci izvrstno žejo. Hotel se je prepričati o resničnosti te trditve ter je naročil nekemu svojemu prijatelju, naj mu poišče "mej monakovskini ,,muzikanti" nekaj posebno „suhih Ugovor: Ako si kupim za sto tisuč veliko posestvo ter si dobim dobrega oskrbnika, bom isto j tako brez dola iu skrbi dobro živel, kakor j če dam denar na obresti. Odgovor: Omenil sem že v prejšnjem odgovoru, da je bistven razloček med porabljivimi in neporabljivimi stvarmi in med lastnino in posojilom. A praktično je skoraj res vse eno, ako so dii denar v obrestno posojilo ali pa v nakup velicega posestva — v našem kapitalističnem veku. Sed sie non erat iu principio. Zemljišče in človek nimata in ne moreta imeti tega namena, da bi človek brez truda vžival sad zemlje. In ako so soeijalne razmere vravnane po natornem pravu, tudi to biti ne more. Kjer je pravica, mora biti tudi dolžnost. V srednjem veku so bila tudi velika posestva, pa se navadno niso mogla kupovati, ampak dobivali so ja v i't>vd\ upravni in vojaški dostojanstveniki. Iu bi li ne imele domene v sedanjem času vsega druzega pomena, ko bije dobivali mesto druge plače ministri in drugi dostojanstveniki v vživanje, kakor če je kupujejo borzni baroni? Dobro je, da se vsaj še vsa cerkvena posestva uiso mogla izročiti špekulaciji. Kar se zdaj godi s cerkvenim posestvom na Laškem, moram — ne glede na cerkvene ozire — zelo obžalovati iz socijalnih ozirov. Bo li ljudstvo kaj na boljem, bo li imelo zdaj več posestva? Ne, ampak vse dobe v roko kapitalisti, ki potem v svoj večji dobiček delavce tarejo, dajo strah. F i dej k o mi s, kakor je v Avstriji, nima več istega pomena, kot ga je imel nekdaj; zato bi ga bilo treba primerno premeniti. Ali za premembo še ni ugoden čas. Odpraviti popolno se pa ne sme nikdar, posebno pa ne v naši dobi. Ugovor: Država dovoljuje obresti in je tudi sama plačuje, dasi ima oblast krivičnosti se braniti, torej . . . Odgovor: To ne dokazuje druzega, nego da jo lakomnosti duh dobil tako moč, cla se mu morajo uklanjati še mogočni tega sveta. Sicer pa mora država marsikaj dovoljevati, oziroma ne sme vsega kaznovati, kar je napačno, da se ubrani večje zlo. Ko so laške države v srednjem veku prišle v finančno zadrego, skušale so si pomagati s posilnim posojilom in ponujale so obresti. Ker se pa tačas obresti niso smatrale dozvoljenim, so države zatrjevale, da to niso obresti, ampak le zgolj darilo iz hvaležnosti, katero se sme po nauku sv. Tomaža sprejeti. In tačas so bili drugi časi, denarja ni bilo na kupu; nekateri so že lahko kaj malega posodili, sploh se je pa ljudem s tem škoda godila. Resnično škodo mora pa, kakor bomo kmalu slišali, dolžnik upniku popraviti. Večina ljudi je bila pa veudar v zadregi, smejo li sprejemati to »hvaležno darilo" ali ne. Pričele so se dolgotrajne bogoslovne razprave, ki so so večidel z zanikanjem končale. Priporočalo se je upnikom , naj tako dolgo jemljo obresti, dokler se ž njimi posojena svota ne pokrije; potem naj pa vrnejo dolžna pisma. Kdo bi zameril državam, ako v sili ponujajo obresti? Saj bi še meni, ki pišem zoper obresti, ko bi prišel v zadrego, najbrže nihče kaj tacega ne zameril. Ali nekaj druzega je bilo s tem v zvezi, posebno s početka, na kar bi bile morale države grl". Prijatelj je izvršil ta nalog, ob določeni uri pa je prišla trojica — gosli, flavta in veliki bas — ki je jako pridno igrala pred visokim poslušalcem, še pridneje pa vlivala v se pivo. Vojvoda je natanko zaznamoval s kredo vsak polič, ki se je izgubil po grlu žejnih godcev. Ko je bila predstava končana, se je pokazalo, da je „udušil" oni, ki je najmanj pil, — 86 poličev, oni pa, ki je bil najbolj žejen, 94 poličev! Neverojetuo — pa resnično! Vojvoda je bil ž njihovo ^produkcijo" jako zadovoljen ter jih je odpustil bogato obdarjene. Umrl je blagi knez, ne da se mu je izpolnila prevroča želja; videl ni nikoli svoje pravnukinje nadvojvodinje Elizabete. Podoba mlade princesinje je visela v njegovi spalni sobi, in kadarkoli je videl blagi vojvoda v monakovskih izložnih oknih lepo punčico ali kako drugo novo igračo, hitro jo je kupil za malo nadvojvodinjo. Prestolonaslednica Štefanija se mu je za vsak tak dar iskreno zahvalila, vojvoda pa je njena pisma z velikim veseljem glasno čital sredi svoje družine. Truplo plemenitega vojvode leži v družinski rakvi, blago njegovo srce pa živi mej narodom v pripovedkah. s pozornim očesom gledati. Država napravlja s takim ravnanjem ljudem največje Skušnjave ter daje lih-varjem svobodo. S početka se razjedajoči vpliv obresti ni dosti poznal, zato se je dalo dovoljenje obresti kolikor toliko opravičevati.1) Ali iz malega raste veliko in dandanos je kapitalistični vpliv tako velik, da si nihče ne upa zoper obresti kaj ukreniti. Ako ima država kedaj zaradi kake posebne nezgode primanjkljaj, ni nič čudnega, ako je pa primanjkljaj vedno na vrsti, mora se že skrbeti, da so gospodarstvo popravi, ker sicer mora država propasti. Odkod pa izvira primanjkljaj? Iz obresti; ko bi državi ne bilo treba plačevati obresti, bi nikdar primanjkljaja ne bilo. Ako se bo po sedanjem načinu nadaljevalo, pridemo gotovo do tega, da bo imela država več dolga, kakor je vredna. Težka, težka bo reforma, ali biti bo morala, ker sicer bi obresti vso našo civilizacijo vrgle v koš. *) Ako so obresti zoper pravico (laesio iustitiae commu-tativae), ne morejo se opravičevati; ako pa je pogubljiv lo vpliv, ki izvira iz previsokih obresti, ostanemo pri tem, da so zmerne obresti opravičene. Op. vred. Politični pregled. V Ljubljani, 30. novembra. 'MotrjaKBje dežole. Državni zbor bo v jutrajšnji seji po Smol-kovem nagovoru o cesarjevi 401etnici nadaljeval razprave. Prihodnji torek bo pričel posvetovanje o novi orožni postavi, ki bo rešena skoraj gotovo v štirih sejah. Dne 18. dec. se bodo pričele državno-zborske božične počitnice. Gospodski zbornica bo imela jutri sejo. Na dnevnem redu so: poročilo predsedstva; volitev 9 članov v komisijo za posvetovanje o postavnem načrtu, zadevajočem varstvo tujega imetja zoper poškodovanje vsled rudarstva iu dotično odškodovanje; volitev dveh člauov v komisijo za posvetovanje o postavi, zadevajoči vravnauje zunanjih pravnih razmer židovskih verskih družb. Pri včerajšnjih ožjih volitvah v mestni svet v Pragi so prodrli tako v starem kakor novem mestu staročeški kandidatje. Državnozborski odsek za kazenski zakonik je sklenil predlagati zbornici, naj vzame naredbo na znanje. Poročevalcem je izvoljen poslanec Lien-bacher. Tisassje držav©. Včerajšnja brzojavka iz Belgrada nam je na-zuanila, da je srbski kralj razveljavil dosedanja prvotne volitve in razpisal nove volitve voliluih mož; k slednjim bodo odšli v vsak okraj po eden zaupen mož vsake treh strauk, da bodo pazili na strogo izvrševanje volilne prostosti. Kralju tedaj že preseda Krističevo nasilje ter v resnici želi, da izve nepopa-čeno narodovo voljo. Šplošnje volitve in otvorjenje skupščine so se prestavili. Prve se bodo vršile dne 4. decembra st. st., skupščina pa se bo sešla dne 11. decembra st. st. Kakovega pomena je preosnova rumunskega ministerstva, kaže nam najbolje pisava ruskih listov. „Novosti" pozdravljajo kompromis mej konservativci in mlado-konservativci kot vesel dogodek za Rusijo. List pravi konečno: „Ta zmaga javnega mnenja v Rumuniji je poraz avstrijskega vpliva. Kar se je danes zgodilo v Bukareštu, ne da se je vmes mešala Rusija, to se lahko zgodi tudi jutri v Bel-gradu in pojutršnjim v Sofiji." — V Rumuniji so podlegli madjarski magnati in njihova zunanja politika; čudne misli pa mora vzbujati v vsakem Avstrijanu okoliščina, da inozemski listi imenujejo ta poraz — poraz Avstrije! Nemška vlada namerava postaviti v proračun za vshodno-afriško blokado eden milijon mark. Ta znesek pa je mnogo premajhen, ker morajo ladijski stroji neprestano delovati, ako hočejo vspešno izvrševati blokado; pri tem pa bo porabila vsaka ladija na dan samo premoga za 2000—3000 mark, kajti premog je postal za nemške ladije jako drago-ceuo blago v vshodni Afriki, ker je uedavno — vzrok je neznan — pogorelo nemško premogovo skladišče v Zanzibaru. V Franciji naraščajo dan za dnevom pristaši Boulangerjevi. Njemu na čast prirejenega banketa se je vdeležilo mnogo odličnih oseb, ki so bili dosedaj nasprotniki boulaugistov. Vsi misleči Francozi so preverjeni, da pomeni boulangistiška vlada vojsko s Prusijo; narodova volja hoče tedaj imeti na čelu Francije moža — revauže. Včeraj je italijanski finančni minister predložil zbornici popravljeni proračun za 1888/89 in za 1889/90. „Esercito" pravi, da bodo iznašali izredui troški za vojno in mornarico 120 do 1-30 milijonov. „Popolo Romano" trdi, da se bodete zopet uvedli dve desetniki vojne doklade na zemljiški davek in da se bo povišala cena soli na 55 centezimov za eden kilogram. Z ozirom na te velikanske vojne troške se je kralj izjavil, kakor piše „Temps": „Nikdar ni mislila moja vlada ali moj narod na napad zoper Fraucijo. Nepremišljeni ljudje škodujejo obema državama, ki trdno želite, da ostanete prijateljici." Turčija bo ukazala svojemu veleposlaniku v Londonu, Rustumu paši, naj pregovori Salisbury-ja, da zatre v Londonu izhajajoči armenski list „Aystan". — Ministerski sovet se je dne 27. t. m. posvetoval, ali naj se odpošlje v Suakim oddelek turških vojakov, toda iii se mogel sporazumeti ter konečno kaj o tem skleniti. Izvirni dopisi. Z Vipavskega, 23. novembra. (Uboga vipavska dolina in vzroki izseljevanja vBrazi-lijo.) Predmet, o katerem sem po dolgem molku namenil pisati „Slovencu", je za nas Vipavce iu slovensko Primorce preresen in žalosten. Kdo bi si bil pred leti mislil, da se bodo Vipavci iu Primorci izseljevali v novi svet — v Ameriko?! Iu vendar je temu tako. Kateri pa so vzroki, ki so naklonili nekatere Vipavce iu sploh Primorce izseliti se v novi svet? Ti vzroki so premnogi in premisleka vredni tudi za visoko vlado. Sicer prav marljivi Vipavci in Primorci v obdelovanju polja in vinogradov so po tolikih slabih, — neprenehoma slabih — letiuah že skoraj obupali. Zeml|a je sicer že dovolj obljudena, a vendar bi imela še dovolj kruha za pridne kmetovalce, ako bi Bog hotel dati dobre letino. Ali ravno v dobrih letinah se ljudje prevzamejo, radi odveč plešejo in norijo, da, celo pretepajo in pobijajo, kakor sem imel priliko ta čudni sedajui rod opazovati, ker sem že blizo Abrahamovih let. S krivičnimi in objestnimi (ošabnimi) ljudmi morajo pa po božji neizvedljivi previdnosti trpeti tudi pravični in bogo-ljubni, katerih je še vedno kljub ruzuzdaui sedanji dobi še večina med našim dobrim, v svojih narodnih pravicah pa še vedno tlačenim narodom. Strupena rosa (peronospera), katera ni bilo dosihmal ua svetu, a po laškem pregovoru: za stare grehe pride nova pokoi-3, ta uničuje vinske pridelke in trtno rast, zlasti v ravuiuah in dolih in to že več let sem; k tej šibi je prišla letos še huda toča, ki je po mnogih občinah malo da ne vse uničila; in tretja šiba, trtna uš (filoxera), ki se je že povsod več ali manj vgne-zdila, to so tiste tri sestre — šibe božje, ki so do-vedle Vipavce in Primorce malo da ne do obupanja. Davki čedalje bolj rastejo z državnimi potrebami, ker cela Evropa hoče postati jedna sama ogromna vojašnica. Kaj je temu vzrok? Odpad od krščanskih načel, katerih se državniki in postavodajalci ogibajo, kakor zelenec križa. Iu vendar bi bil v tistih najti še edini lek — pomoč. (Dalje prih.) Iz Prage, dne 22. novembra. Nadškof pražki grof S c h ii n b o r n praznoval je predvčerajšnjim obletnico svojega posvečenja za budjejeviškega škofa. Povodom te slavnosti priredili so bogoslovci v praž-kem semenišči akademijo; včeraj je pa bila pri nadškofu pojedina, koji je prisustvovala mnogobrojna duhovščina in muogo drugih povabljenih gostov. Iz verodostojnega vira vam poročam, da bodo sv. Oče konci meseca decembra v konsistoriji imenovali samo nove škofe, kardinale imenovali bodo pozneje; in med temi bode izvoljen tudi naš uad-vladika. Nemški nacijonalci ne zabranjujejo samo z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zakonitega ustanov-ljenja čeških šol, temveč delajo zapreke češki mladini tudi v poučevanji verouauka iu vdeležbe pri božji službi, kar jo pa skoro neverjetno v „katoliški" državi. Na te brezpravuosti bilo je že nekoli-krat pokazauo v javnih listih, toda vselej brez vspeha. Nekateri manjši češki šoli, kojo vzdržuje „Matica šolska", se je vendar posrečilo po silnem naporu »Osrednje Matice šolske" pridobiti češkega duhovnika, koji mladino poučuje v veronauku, toda na večjih šolah matičnih, kakor v Žatci, Toplici, v Mostu in Postoloprtih, in drugje bile so vse prošnje pri duhovnih uradih, naj se odpomore temu nedo-statku glede pouka v veronauku, brezvspešne, dokaz, kako žalostne razmere so za Čehe v nemških pokrajinah v verskih zadevah. Za češki ljud v takih krajih ni cerkve, ne češkega petja, ne češke propo-vedi. A vendar je dobro znano, koliko duhovnikov je v takih krajih rojenih »Nemcev". Iu vzlic temu se župni in dekauski uradi izgovarjajo z nedostat-kom čeških duhovnikov. Toda te urade umiva nemška besnost, koje se boje, ko bi kak svečenik v šoli učil v češčiui veronauk, ali učil deco moliti v materinščini. Toda popeljem naj vas raje k drugemu prizoru in obračam pozornost čitateljev »Slovenca" na do-godjaje, ki se vrše kar pred našimi očmi, kajti posledice teh dogodjajev so jako resne. Velepose-stva, kojih lastniki imajo poseben vpliv v zakouo- davnih zastopib, izgubljajo večinoma svoje starodavne, prvotne posestnike, in prehajajo kakor novo blago v nove roke, v last špekulantov ali takih oseb, kojim je pač malo mar lesk našega kraljestva in bodočnost našega naroda. Stari rodovi, ki so po sto let posedovali zemljišče, ineujajo se bodisi s tujci ali kapitalisti, ki gledajo na to, ko danes vlože svoje novce v trgovini, da bi jutri, ako se jim ponudi dobiček, prepustili blago zopet drugim. Podam vam majhen obrazek v tem oziru, kako se to godi pri nas. Lysa za Labo, veloposestvo, vredno mnogo milijonov, išče ravnokar kupca, iu gotovo ga bo dobilo tudi kje v krogu dunajskih bankirjev. Mšeno, veleposestvo, važno že zaradi tega, ker se nahaja ua narodnostni meji, prodano bode kmalu na javni dražbi. Šluknov ua severu ima neki ruski trgovec, ki je že za milijon lesa ondi posekal. Na Krkonoškem širi svoja gospodstva Prušak Wiehard. Na S u m a v i polastili so se gospodstva tuji gospodarji, Hohenzollerji, kojim pripada večina mejnih gozdov v pokrajini eiseusteinski. Dunajski bankir Konigsvvarter vlada na Nydku in v okolici. Znani dunajski Dreher postal je gospodar Mi-lošic, Sčlče, Mjeholup in Libošic na Žuteškem in poleg tega kupuje vsako leto kmetska posestva, da si ondi kot vojvoda Zuteški zagotovi trgovino s hmeljem. Staro koronsko veleposestvo češki Zbirov gre iz roke v roko. Kreditni zavod dunajski je gospodar v Pečkah in okolici. Hranilnica v Inomostu prevzela je Vjetrni Jenikov od grofa Rummerskirchena in starodavni Uhrov od Dobfenskych. Gospodarska banka prodala je tri posestva v jeseniškem kraji severno od Plznje. Kokofov in Zlatice sta pripadla dvema gospodarjema. Rothschild — kakor je nedavno neki poslanec v državnem zboru dokazoval — ima na Češkem osemkrat tako veliko posestva nego cesar sam. In s tem uisem naštel že vsega. Toda te razmero uiso samo pri nas. Vidimo, da so to ne dogaja samo na Češkem in Moravskem, kateri deželi sta še bolj izpostavljeni tujim kapitalistom, temveč i v Galiciji, drugod po Avstrijskem iu na Ogerskem. »Historično plemstvo — kakor je rekel nemški poslanec T ii r k — je posebno glede ohranitve veleposestev tlačeno od življev, koji v tem ohraujenji črtijo to, kar je kmetu in plemiču pro-spešno, oni uvidevajo v veleposestvu blago, s kojim se trži, kakor s starimi hlačami iu vrednostnimi papirji na borzi." V Galiciji je 80% veleposestniškega zemljišča v rokah tacega življa, in v nitran-ski stolici na Ogerkem je cela polovica Popperova, koji je ondi patron 54 katoliških cerkva, dasi ni kri s ti jan. Ta je torej dokaz, koji ima zelo razširjene vzroke, to je naval, ki se vali proti zemlji očetov naših, da si podvrže njih last. Na Češkem je to trženje z veleposestvi znano že iz prejšnjih let. Še dobro si pamtim zloglasni „chabrus", koji 1. 1872. razprostrl svoje peroti po češkem ter kupoval in preplačeval veleposestva, kjer je mogel, da bi tem načinom dosegli nemški liberalci s pomočjo kapitala večino v kuriji veleposestva. Vsled tega so volitve 1. 1872. v deželni zbor iu 1. 1873. v državni zbor tudi tako izpale, in je bilo torej zgodovinsko načelo ohranitve domače zemlje pred kapitalovo špekulacijo porušeno že takrat. Na češkem je nevarnost s prodavaujem domače rodne zemlje vedno večja. Z gospodarskega stališča vidimo, da ui kmet, ni veleposestnik nima postljano na cvetkah, in da le zelo težko more vzdržati svoje imetje. Z narodnega stališča vidimo, kako se vtihotapljajo zakonitim potom narodni sovragi, koji nam mogo biti osodni. In veudar je ohranjenje rodne zemlje, domače posesti istotako važno, kakor ohranitev materi-nega jezika. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 28. novembra. (Konec) V nadzorni odbor c. kr. obrtne šole za lesni obrt sta bila izvoljena po nasvetu poročevalca gosp. Murnika odbornika gg. Klein in Hrasky. V imenu stavbinskega odseka iu odseka za olepšavo mesta je poročal ces. svetnik M urnik o prostoru za novo gledališče. Poročevalec je ob kratkem ponovil zgodovino tega vprašanja ter omenil, da je mestni zastop dovolil brezplačni prostor za stavbišče in še 15.000 gold. Najpripravnejši prostor za gledališče bil bi za vojaško oskrbovalnico med Laterma-novim drevoredom in Ivolizejem. Ker pa bo tržaška cesta izpeljana ravno čez Isti travnik, bil bi potem prostor preozek. Gledalo se je tudi na to, da je gledališče v mestu in ne na njegovi periferiji. Zato sta združena odseka nasvetovala cesarja Josipa trg. Prostora bo preostalo še mnogo, ker se bo zgradba postavila prav do bregu. Tudi sedanji promet ua trgu ne bode imel škode. Zato nasvetuje: 1. Mestni občinski svet v Ljubljani dovoljuje, da se deželno gledališče zgradi ua cesarja Josipa trgu, in odstopa za to potrebni prostor brezplačno deželi Kranjski v last. 2. Shrambe za perilo je odstraniti ter jih na drugem primernem kraju namestiti. Dolga in živahna debata se je pričela o tem predlogu. Oglasil se je prvi proti predlogu odbornik Gogala. Vprašanje ni še zrelo, tako povdarja, in tudi trg cesarja Jožefa ui najprimernejši prostor. Za gledališče bili bi primerni prostori: Podrtija prejšnjega gledališča s Kastnerjevo hišo, prostor med muzejem iu hranilnico ali pa prostor za vojaško oskrbovalnico. Da se odkupi Kastnerjeva hiša, pripomogli bi kapitalisti iu hranilnica. Sploh je govornik proti nasvetovaneinu predlogu in prosi, da se njegov protest zabeleži v zapisnik. Zazidal bi se namreč najlepši trg, nevarnost ognja bi bila sosednim hišam in erarju, ki ima v finančnem ravnateljstvu mnogo milijonov. Dokazano je, da vsako gledališče pogori povprek v 12 letih. Konečno predlaga, cla se oba nasveta vrneta odsekoma v novo poročanje. Odbornik g. Hribar mu ugovarja, da bo trg le olepšan z uovo zgradbo in bo ostalo še precej prostora. Kastnerjeva hiša bila bi predraga, ker hranilnica gotovo ne bo ničesa dala. Gledališče na prostoru med hranilnico in muzejem zakrilo bi muzej ter bi bila tudi nevarnost radi ognja. Sploh pa je ta prostor premajhen, kakor oni za vojaško oskrbovalnico. Promet z lesom itd. na Jožefovem trgu se lahko drugam premesti. Govornik priporoči nasve-tovani prostor. Odbornik g. Zupan zagovarja Gogalov predlog, trdeč, da je stvar prenagljena. Govornik načeloma ni proti gledališču, ako je šola kreposti, vendar pa se mu ne zdi primerno zgraditi gledališče na Jožefovem trgu, ker gledališče obče po svoji vnanjosti ni v olepšavo kraja. Dalje so zagovarjali predlog odsekov gg. odborniki: Povše, vitez Zitterer in dr. Tavčar. Zadnji je posebno povdarjal potrebo gledališča z narodnega stališča, ker bi utegnilo nemško gledališko društvo prej zgraditi svoje nemško gledališče, in dežela bi rekla, da dveh gledališč v Ljubljani ni treba. Ako je dežela mnogo dovolila za gledališče, dasi prebivalstvo po deželi ne bo imelo toliko koristi od njega, kakor ljubljansko prebivalstvo, torej naj se sprejme odsekov predlog, da se zidanje ne zavleče. Gogalov predlog podpira še odbornik Valentinčič in nasvetuje, naj se v ta namen kupi Jalenova hiša. Po konečni besedi poročevalca g. Murnika je bil predlog, da se zida gledališče na cesarja Jožefa trgu, sprejet z 21 glasovi proti 7 glasovom. Dnevne novice. (Imenovanje.) Na strokovni obrtni šoli v Ljubljani, ki se odpre dne 3. decembra, imenovani so : Pomožnim učiteljem za krščanski nauk č. g. spi-ritual Jan. Fii s; učiteljem risanja g. Jos. Vesel, doslej na tukajšnji realki; mojstrom za mizarstvo g. Ernest Cigoj; mojstrou.N.^ rezbarstvo in stru-garstvo g. Fran Bučar; pomožnim učiteljem za jezike g. Anton Funte k. (Plemenit dar.) Povodom štiridesetletnice cesarjeve daroval je mil. gospod stolni dekan dr. H. Pauker pl. Glanfeld sto goldinarjev za sirotiš- ■ nico v Kočevji. Bog plačaj preblagemu dobrotniku. (V prostorih »Katoliške družbe") je v sredo pričel g. predsednik prošt dr. Jarc običajne zimske govore. Govoril je o „našem namenu", pod kazalom „zakaj se gre". Sostavljen je bil govor iz mnogoterih vzgledov in anekdot, med kojimi so bile ene nove in prav prijetne. Na mnogih mestih je bil govor kaj šaljiv in zabaven. Žal, da je bilo malo poslušalcev. Prihodnjo sredo upamo videti polne prostore, ker pride na vrsto izvrsten govornik s pre-zanimivo tvarino. (Pisateljskega (lrnštva) zabavni večer je bil sinoči primerno dobro obiskau. G. Trstenjak je bral jako zanimiv spis »Kako se ljudje pozdravljajo". Neki drugi gospod je čital „Črtico iz Beustovega življenja". Kvartet čitalničnih pevcev je zapel ve<5 lepih pesnij. (Sv. misijo«) bodo praznovali v Ljubljani pri sv. Jakobu od dne 6. do 16. decembra. Začetek je na god sv. Nikolaja ob 5. uri zvečer. Vsak dan bodo v mestni farni cerkvi sv. Jakoba štirje misijonski govori, namreč: ob 5. uri zjutraj, ob 7,10. uri dopoludne in ob 5. pa 7. uri zvečer. Slovesen sklep bode v nedeljo, 16. decembra, ob 4. uri popoludne. (S Krškega) se nam poroča, da se osepnice, zanešene že pomladi iz Ljubljane na Kako, razširjajo na vse strani. Dva meseca nadlegujejo že bu-čensko faro, nekaj tednov leskovško, v zadnjem času pa so se pokazale v treh vaseh studenške fare. Primeroma največ žrtev zahtevale so na Bučki. — Od •ravno tam se nam tudi piše, da se letos vino ne more v denar spraviti. Dasiravno je boljše od lanskega in ga je veliko manj, ponuja se prav po ceni, ker ni tovornikov. Gorenjci, obiščite nas! (Iz Maribora.) Povodom zlate sv. maše pre-vzvišenega gospoda knezoškofa v Mariboru so duhovniki episkopovine lavantske zbrali 2796 gld. 17 kr. Zlatomašniku so za vezilo oskrbeli: 1. Zlati kelih v gotiškem slogu. Isti ima okoli kupe napis: Calicem salutaris accipiam et nomen Domini invocabo; na robku sredi noge napis presl. imena „Jezus"; na obnožju šest basrelief-podob: Jezus križani, prečista devica Marija, sv. ap. Jakob, sv. Janez Krstnik, ss. škofa in mučenca Maksimilijan in Viktorin ; odznotraj v podnožju kronogram: „AntIstItI sVo IV-blLautl DeDICat DeVote CLerVs LaVantInVs.„ Kelih tehta čistega zlata 1001 gramov ali 286V2 zlatov ter ga je naredila tvrdka Brix & Anders na Dunaji za 2434 gl. — 2. Mašne bukve v srebru okovane z zlatim obrezom in s krasnimi podobami, od Pusteta v Reznem (Regensburg) za 132 gl. 40 kr. — 3. Dve altarni blazinki bogato z zlatom olepšani; naredile šolske sestre v Mariboru za 135 gl. Gotovina, ki je preostala, izročila se je stolni cerkvi v Mariboru za olepšanje. (Za sirotišče v Kočevji) je daroval povodom cesarjeve 40letnice c. kr. vladni svetovalec v pokoji g. baron Wurzbach 100 gld. (Napad na sodnika.) Gosp. pristava koroškega deželnega sodišča, dr. A!. Globočnika, ki sedaj vodi okr. sodišče v Železni Kaplji, napadel je zadnjo nedeljo na trgu neznan človek z nožem ter ga ranil. Povod ni znan. Preiskava se je pričela. (Novi državni bankovci.) Finančno ministerstvo je že pregledalo nove bankovce po goldinarji, ki pridejo z novim letom v promet. Bankovci bodo manjši od sedanjih. Veljava pa se bere na njih, kakor doslej, samo v uemškem iu inadjarskem jeziku. (Ponarejenih srebrnih goldinarjev) je dobilo v Mariboru več trgovcev. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil rektorju „Animae" v Rimu, prelatu dr. Francu Doppel-bauerju, red železne krone III. razreda. (Avstrija iu afriško vprašanje.) Sinoči se je zbrala vsled poziva kneza Friderika Wrede-ja v dunajski „ressoiirce" družba odličnih oseb, kateri se je predstavil knez kot pooblaščenec kardinala Lavi-gerie-ja. Volil se je ožji odsek, ki bo skrbel za to, da se bo Avstrija v večji meri vdeležila tega človekoljubnega podjetja. Ob enem se je sklenilo mej živahnim odobravanjem navzočih, da se sredi decembra priredi na Dunaji velik shod ter tako vzbudi zanimanje Dunajčanov in cele monarhije za vprašanje ubogih zamorskih sužnjev. (Slovenska čitalnica v Gorici) proslavlja v soboto dne 1. decembra t. 1. štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. z veliko besedo. Vspored: 1. „Na slavo Avstriji", vglasbil A. Fiirster za peteroglasen mešan zbor. — 2. Slavnostni govor. — 3. Cesarska pesem, poje mešani zbor. — 4. „ Misli lete" ; koncertni komad za 3 citre vglasbil Kalbacher. — 5. „Av-strija moja", vglasbil A. Nedved za moški zbor.— 6. »Hrepenenje", vglasbil Hauser za citre na lok z glasovirom. — 7. „Naše gore", vglasbil A. Fiirster za mešani zbor. — 8. »Igralka", veselo-igra v enem dejanji; prosto po Fouruier-u poslovenil Viktor Eržen. Raznoterosti. — Pekovski nemiri v Benetkah. Iz Trsta se poroča, da so vsi pekovski pomočniki, okolu dva tisoč, ustavili delo. Peki so dobili vojaške pomočnike. Cena je kruhu za polovico poskočila. — Za prijatelje starin. Iz Aten se poroča, da bodete francoska iu grška vlada kupili zemljišča in poslopja v Delfiiu za šestdeset milijonov frankov, kjer bodo izkopavali starinske stvari. Prebivalci se bodo v obližji naselili. — Največjo tehtnico na svetu so nedavno izgotovili v Kruppovi livarni v Esseuu. Tehtnica nosi stotisoč kilogramov. Telegrami Dunaj, 30. novemb. Zbornica poslancev: Predloži se začasni proračun za prvo četrtletje 1889. Trgovinski minister odgovarja na interpelacijo o pomanjkanji vozov za prevažanje premoga na državnih železnicah, pojasni njegove vzroke ter se izjavi, da so se že spomladi in poleti ukrenile naredbe, ki bi le pri normalnih razmerah zadostovale, da bi ne bilo manjkalo vozov. Vlada je podpirala železnične uprave v vsakem oziru glede pomnožitve vozil. Tudi glavno nadzorstvo se je potrudilo, da ustreže pritožbam. Dunaj, 30. novemb. „Wienerzeitung" objavlja cesarjevo pismo nadvojvodi Karolu Ludoviku; v njem se mu izreka Najvišje priznanje kot zaščitniku nižjeavstrijske obrtne razstave, ki je pokazala v vseh strokah obrtne marljivosti silen napredek in h katere lepemu vspeku je bistveno pripomogel nadvojvoda. Objavlja nadalje dolgo vrsto odlikovanj povodom razstave članom razstavnega odbora in razstavljalcem, na prvem mestu pa izraz popolnega Najvišjega priznanja Banhansu za posebno zaslužno in vspešno delovanje kot odborov predsednik. Pariz, 29. novembra. Pododbor je izčrtal večje svote iz izvanrednega vojnega proračuna. Ribot ni hotel prevzeti poročila. Komisija je sklenila, da bo prej zaslišala vojnega ministra o tehničnih delih in finančnega ministra o dohodkih, ki bi pokrili troške, predno bo konečno o tem sklepala. Bukarešt, 29. novembra. Hlevi kraljevega gradu v Sinaji so popolnoma pogoreli. Sodi se, da je storila to zlobna roka. Umrli so: 25. novembra. Fran Klein, delavčev sin, 4 tedne, Tržaška cesta št. 20, katar v črevih. V bolnišnici: 26. novembra. Amalija Šmajd, kuharica, 35 let, tubercu-losis pulm. T u j c i. 28. novembra. Pri Maliiu: Kneeht, Popper, Baller, Jonoloff in Chiger, trgovci, z Dunaja. — Deležalek, sodnijski pristav, iz Metlike. — Kaiman, enoletni prostovoljec, iz Galicije. Pri Slona: Freisinger, tovarnar, iz Trsta. — Hren iz Cirknice. — Štrukel, župnik, iz Loke. - vitez Viktor, nadpo-ročnik iz Trsta. — Sellak, veleposestnik, iz Daruvara. — De-peris, okrajni komisar, iz Postojine. Vremensko sporočilo. a ca O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 29. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 730-5 729 9 729-2 5-6 11-4 9-8 sl. sszap. sl. jjzap. sl. jzap. oblačno » 3-70 dež ------- - — ---- j---f- ■ n Srednja temperatura 8 9° C., |za 71° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 30. novembra. davka) Papirna renta 5% po 100 gl Sreberna „ 5% „ 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... Lpndon ....... Srebro ........ Francoski napoleond. . . . Cesarski oekini ..... Nemške marke..... (s 16% » 16% proBta 81 Ki 85 kr. 82 55 109 65 97 65 875 — 303 70 121 n 80 n 9 66 M 5 n 76 59 » 72 U« W Izvrstna g polenovka (Stockfisch) • izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. • Pleskarska obrt za stavbe in meblje. EJJ ib wn sa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajainah. Oenilto na zahtevanje. K K X K n n n n K Ilsfltl. £5>»i (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol* no pozamenterijo, to je s čopi iu dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po - 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Janez Dogan,* mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti 5t. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke") ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Hcu.cs teidi iffnftcitles $Jtad)t < f iefetimgsrocrft 1 £I|FisfopIf •sm Colutnfois feiti P£it lini feine (MMuntont. Tiad) iiern Sratijoflfdjeit bts ©rafm Jtofellg be Xorsuef bearbeitct oon lpbtltpp Xalcus. JJetd; tlluftrirt mit Hanbeinfaffungen, Sceitcn, Canbfdjaften, Sccftucfcn, portrats unb Karte, ffiomplei in 18 gicfertmaen i« 4°. 3um {Ircife a 80 flfi). = 1 jfc. Verlag von Benziger & Co. Einsiedeln — Waldshut (Schivtit). (DeutsclUand). Ju bcjicljtn tmrdj: „Katol. Bukvama" v Ljubljani. e za, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelenburgovo ulieo št. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gfl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki, s podobami zastonj in franko na zahtevanje. „dimelovcUcc je edini sfcvens/ii, gcspoSazsfii {'ist s pcSoSami. „aK