•v J n * \ i * "i -t"- ^i1®' k tr ■totere zastave', so' zaigrale godbe a-neriško Himno, iz topov je zagrmelo ' enoindvajset strelov in iz tisočerih grl | so odmevali navdušeni' klici: "iŽvel j Wilson, živela Amerika"' Kljub temu, j da je deževalo, «e bilo mesto natla-česo ljudstva. Iz okolice so prišli kmetje menda v polnem številu n policija je z največjo težavo delala red in držala pot odprto, po cateri so se Pomikali avtomobili Wilsona in gostov v mesto. Vsakd'o je hotel videti pred-1 sednika Združenih držav in na trgu je bila taka gnječa, da je bilo nekaj časa nemogoče atvomobilom skczi. Poleg Pichona, ! PLOITATIONS OF A NATION ALWAYS HOSTILE TO THE JUGOSLAVS. ITALIYS DEMANDS ARE SUSTAINED ONLY BY IMPERIALITIC AMBITIONS AND BY THE DESIRE OF TERRITORIAL AGGRANDISEMENT. JUGOSLAV DEMANDS ARE SUSTAINED BY RIGHT AND JUSTICE, BY TRUTH AND THE PRINCIPLE OF NATIONAL SELF-DETERMINATION. ITALY WANTS THE ADRIATIC TO BE AN ITALIAN LAKE; THE JUGOSLAVS WANT IT TO BE A FREE SEA FOR THE BENEFIT OF ALL. VILL AMERICA PERMIT ALL THIS?. . . NEVER! stovoljcev v nemški armadi. Dalje so nemške manjšine med. vsemi izvzetimi narodnostmi. Nemci so v Alzaciji, na ečškem, v Jugoslaviji in Madžari so na Sedlmograškem, itd. Ali so tudi oni izvzeti ali naj velja za nje posebna klobasa? To so vprašanja, ki so porodila navidezno nerazvozljan problem.' Čimbolj jih človek študira, tembolj so zapletena in mirovna konferenca bo imela težko delo, ako bo hotela pravično rešiti ta problem. Podaljšanje prerrjirja. Pariz, 13. dec. — V Trevesu se vrši konferenca med zavezniškimi, a-meriškinii in nemškimi delegati za podaljšanje premirja in tukaj pričakujejo vsak čas uradnega naznanila, da je premirje podaljšano. 'Matin" piše -na temelju, dobrih informacij. da bodo zavezniki podaljšali premirje pod pogojem, da lahki okupirajo še druge kraje v Nemčiji, če bo potreba zahtevala. lamentnobene ententne države ni o-dobril tajnih pogodb vsled česar jih ljudstvo sme po vsej pravici smatrati za "krpe papirja". "Londonska pogodba" — piše omenjeni list — "katera daje kos Jugosla-yije Italiji in azijatsko Turčijo zaveznikom, je vzorec krivične tajne diplomacije. Ta pogodba je v direktnem nasprotju s političnimi in moralnimi principi nove ljudske pravice samo-odločevanja, pravice, ki bo—upajmo— tvorila temelj bodečemu miru." 1 Francosko delavstvo napada londonsko pogdbo. Pariz.*— Delavsko asopis je v Fran ciji je pričelo zadnje ostro kritizirati, tajno diplomacijo zaveznikov in napovedalo je neizprosni boj cenzuri, ki omejuje svobodno, diskuzijo W'ilsono-vega programa. 'L'Oeuvre" pišek "Dosegli smo popolno zmago nad Nemčijo, toda ministri iz Rima. Pariza in Londpna se shajajo .in sklepajo o rezultatu zmage za zaprtimi vratmi, dočim stoji v predsodbi cenzura in skrbi, da šepetanje na konferencah ne pride na svet." List tudi,pravi, da ljudstvo niti par- Vlada bo nadzorovala železnice. Washjngton, D. C. — Železniški rav natelj McAdoo je priporočil, da se državno nadzorstvo nad železnicami razširi do' leta 1924. Mr. McAdoo je povedal senatorju Smith.u iz Južne aKroline in kongres-niku s^nisu, predsednikoma senatnega in zborničnega odseka za meddržavno trgov/no, da so potrebni novi zakoni, za izvršitev njegovega priporočila, j Železniški ravnatelj je povdaril, da, je dežela bolj odvisna od rednega in dobrega obratovanja železnic kot od katerega drugega faktorja. I Dejal je, e se železnice vrnejo p« 1 privatno kontrolo in se ne odpravi .stara potratna konkuenca, bodo oškodovani javni in železniški interesi. V-. sled tega je pametno, da se državna J kontrola nad železnicami razširi do leta 1924.' 900,000 delavcev brezposelnih v Belgiji. London, 12. dec. — Po dolgem praznovanju zmage je Belgija zopet pre- (Nadaljvnje na 2. strani.) Amerikanski Slovenec Ustancvljen l 1891. Prvi, največji in edini sloveniki-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto... .$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 maganim, kjer ni redu in ničesar. Za to pa smemo soditi, da vladajo baš v naši stari domovini ravno zdaj grozne razmere glede vsak'danjih potrebščin. Upajmo, da skoro mirovna konferenca stvar spravi v red in ustanovi zvezo za trgovino z domovino. — Naš urednik, g. Filip Gorup, še zdaj ni prišel iz bolnišnice, kjer se nahaja že od 22 novembra. Obljubil nam je parkrat, da kmalu pride, pa zopet ostane za par dni delj; seveda po nasvetih zdravnika. Zdaj nam je obljubil, da se vrne sredi tega tedna. Bog daj srečo in zdravje! — Umrl je v torek Filip Čulinovič, doma iz Primorskega. Pogreb je bil v četrtek. Bil je oženjen in star le 26 let. N. p. v m.! PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un-ier the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLO VENI C-AM ERIC AN PTG CO Incorporated 1899. Slovenlc-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application Iz slovenskih naselbine | Joliet, 111., 16. dec. — "Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da." Tako doni adventna pesem, ki nas spominja na ono dobo še pred Prvim Božičem, koso štiri tisoče let, pravični stare zaveze, čakali obljubljenega odrešenima. Spominja nas tudi na dneve naše mladosti, 'ko smo v stari domovini veseli hodili po uro in še dalj k "Zornicam", in to še nekateri vsako jutro, zlasti zadnje dneve pred Božičem, ko je bila "Devetdnevnica" in so za one dni posefoni odpustki. Pa tudi se z radostjo spominjamo prelepe navade v naši stari domovini, ko'se med "Devctdnevnico" vrši ob večerih procesija, katere se udeležujejo po cele vasi, stari in mladi, moški in ženske. Vsak večer gre procesija v drugo hišo in deveti večer, na sveti večer, pa gre v domačo cerkev, kje se zaključi "Devetdnevnica" s za to primernimi molitvami in petjem. Res je naš narod v stari domovini posebno na kmetih, pa tudi po mestih, jako pobožen in v-dan v varstvo Matere. božje. In to ga tudi diči. Je pobožen, veren, delaven, pa je tudi zaveden. Istotako bodimo tudi mi v tej deželi pobožni in v*dani v božjo voljo. Pripravimo se za vesele božične praznike. Okinčaj-mo božično drevesce, da bo letos še lepše kakor druga leta. Saj letos bomo obhajali zopet dan miru in veselja, ker premirje je sklenjeno in kri več nt liva v potokih, kakor - zadnja štiri leta. Letos bo lepše in bolj resnično donela prelepa božična pesem: "Mir ljudem, ki so prave volje." — Med veselimi prazniki pa se •spomnimo svojcev v naši tužni stari domovini, ki jim tudi leto« nismo mogli česar poslati za "vezilo" k Božiču. Pritrgajmo si košček ali malenkost oa svojih rednih dohodkov, da jim bomo lahko poslali, ko se zopet od-,pre tozadevna zveza. Lepo je dajati za razne dobre namene: lepo je podpirati Rudeči Križ, K. of C. in Y. M C. A. ter Salvation Army, a za svojce pa smo dolžni skrbeti in jih podpirati, posebno ^ sedanjih razmerah. Bog daj, da se skoro zveza toliko uredi, da se bo teniprej' lahko kaj pomagalo, ker letošnja zima bo tam hujša kot druge, kakor je to v navadi, da pravo pomanjkanje se še le po skončani vojski počuti, ko se vojaki vrnejo, pa ni dela ne jela. Zmagoviti vojski je laglje pretrpeti, a drugače je pre- Joliet, 111., 14. dec. — Naznanjam društvenicam Katoliškim Borštnari-cam sv. Ane št. 543, da se je na zadnji seji dne 8. dec. sklenilo, da ako želi iti ikatera k temu društvu, da so pustile prosto pristopiti k društvu za tri mesece to je jan. feb. in marca. Sprejemajo se ženske od 16-18 let in se zavarujejo lahko za $250.00 ali za $500.00. Ko pa spolni 18 let se pa lahko zavaruje naprej do $2.500. Obenim naznanjam, da mora vsaka članica posebni asesment plačati tako, kakor High Court zapoveduje in tudi prosim, da katera je kaj zaostala z plačilom, da bi poravnala, ker se bliža leto koncu in ob treba dati račun. Sklenenjr bukve 30. decembra. Zdaj pa voščim vsem članicam veseli Božič in srečno Novo leto 1919! Antonia StanfeL, blagajniška-tajnica G. Josip Klemenčič, 1212 N. Broadway, je prejel od svojega sina Josipa Klemenčiča ml., sledeče pismo: Fort Wayne, Mich., 9. dec. Predragi stariši! V začetku svojega pisma Vas najpri-srčnejše pozdravljam, kakor tudi brata in sestrico. Dam Vam vedet, da sem hvala Bogu zdrav in Vam naznanjam, da sem z velikim veseljem prejel Vaše pismo. Saj veste, da vsak vojak komaj čaka, da dobi kako novico ali pismo z doma. Pisal .sem Vam, da bom kmalu prišel 'domov Vem, da ste se tega veselili, pa tudi jaz sem bil nepopisno vesel, ko so nam postrani po-roačli, da bomo že 10. decembra šli domu. Kakor ogenj v streho je švignila med nas novica; da "bomo morali iti čez vodo, ker imajo na francoski strani preveč dela s parobrodi, katere je treba ipopravljati predno zamo-rejo iti čez morje. Pa tudi eroplane istotako. Jaz sem skoro vedno pri mehaniki, kjer se delajo in popravljajo razni stroji. Dobili smo še isti dan povelje za na odhod po vodi. Tako me je srce bolelo, ker še posloviti se nisem imel | časa, vsaj pismesm potom. Samo brž —peljali smo se cele tri dni in dve I noči, pa kar naenkrat dobi- kapitan brzojav, da moramo zopet vsi v kem I po. Pobrali so nam vse reči kar nam j so bili dali in naznanili nam so, da j 18. deecmbra bomo šli 2a gvišno do mov, kar upam je resnica. To bo ve-, selje, ko se zopet kmalu vid-imo! K sklepu mojega pisma Vas vseh skupaj še enkrat naprisrčnejše pozdravim, 'kakor tudi žlahto in znance ter prijatelje in ostajam Vaš sin in brat Pvt. Jos. Klemenčič, Jr. x X S X S .- ffi | VESTI IZ RAZNIH X i x sss x s x ss x X X enci Jakob Stiglič iz Tamaracka star 36 let. Bil je bolan »e nekaj dni. Po-kojni zapušča v stari domovini ženo in več otrok, na Tainaracku pa enega brata. Pogreb je bil danes jutro iz hrvatske cerkve. — Na posledicah visoke starosti boleha na svojem domu na sedmi cesti g. Dr. Jos. Plautz. "S. N." Virginia, Minn. — 10. dec. — Martin Spoljarič je bil priveden v sodišče, ker ga tfolže poneverjenja. On stvar za-nikuje in je preostal poroštvo za $250. — Tony Pasich, ki služi v Stric Samovi vojski, je med ujetniki v Nemčiji, kakor je bilo sporočeno njegovim starišem. Bil je vjet v boju. VAŽNA IZJAVA DR. KOROŠCA O SKUPNI JUGOSLOVANSKI VLADI. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) LISTOV. Cahlmet, Mich., 13. dec. — V pe- tek je umrla na Ahmeku štiriletna Marija, hči Paula in Frančiške Muka- vec. Deklica je bolehala več kot leto dni za sušico. Pokopana je bila v nedeljo popoldne iz slovenske cerkve. — Pogreb pokojnega vojaka Antona Plut se je vršil v ponedeljek zjutraj iz francoske cerkve na Lake Lin-denu. lovesno sv. mašo zad'usnico je oravil Rev. Morin ob asistenci Rev. L. F. Klopčiča kot diakona in Rev. N. Raymonda kot sub diakona. Nosilci so bili šesteri vojaki tovariši, ki so se že vrnili iz vojne službe. Na pokopališču je bila oddana salva od vojakov iz S. A. T. S. v Michigan College of Mines na Houghtonu. Pogreba se je udeležilo jako mnogo občinstva iz Lake Lindena, vsi mestni o-četje z županom na čelu, dvor kat. borštnarjev iz Hu'bbela in mnogo sorodnikov in znancev iz Calunieta. — Uzrok smrti ni bila influenca, kot smo zadnji" napačno poročali, ampak mladenič je umrl nenadoma na vežbališču. Vojaki so imeli namreč pretekanje ali foot-racees. Udeležil se jih je tudi Anton. V sredi teka pa naenkrat obstane, se prime za srce in pravi, da ne more več dihati in . e zgrudi. Hitro pokličejo zdravnika in predno je ta dospel, je Anton že izdihnil. Pač šikoda za dobrega in nadebudnega mladeniča. — V torek jutro je amrl na influ- Čirrr je dr. Anton Korošec, predsednik Narodnega Veča (to ime ,so sprejeli tudi Slovenci v domovini, kakor poroča ljubljanski Slovenec) v Zagrebu dospel v Pariz, je podal dopisniku velikega lista "Le Temps" nasled'njo izjavo: 21. oktobra je Prešla državna oblast na Hrvatskem in Slavoniji v roke Narodnega Vea. Takoj zatem so vsi slovenski kraji, Bosna in Hercegovina, Dalmacija in vse ostale jugoslovanske pokrajine zavrgle avstrijske oblasti in se podvrgle Narodnemu Veču.. Sedaj upravlja Narodno Veče, katerega pedsednik sem jaz, s suvereno močjo vse jugoslovanske pokrajine bivše Avstrije. Njemu je na razpolago vojska in policija. Jugoslovanske sodnije sodijo po zakonih. Vsa sredstva za prevoz, za komunikacijo, železnice, pošte in telegraf so v naših okali. Poleg centralne in vrhovne oblasti, ki je osredotočena v zagrebškem Narodnem Veču, funkcijonirajo še: posebna slovenska vlada v Ljubljani za vse slovenske kraje in splošno Narodno Veče za Bosno in Hercegovino, toda prvo in drugo priznava vr-hoVnu oblast zagrebškega Narodnega Veča. Javna uprava v notranjosti jugoslovanske države funkcijonira ter vlada v deželi popoln mir. Potem kosem dospel v Ženevo, sem imel sestanek z zastopniki Jugoslovanskega Odbora (štirje s predsednikom Trumbičem), z zastopniki srbske vlade in zastopniki srbske opozicije, ter je zborovanje privedlo do sledečih za-. ključkov: Proklmiarano je, da tvori jugoslovansko ozemlje z ozemeljem Srbije eno celoto. Edino iz praktičnih razlogov upravlja kraljevie Srbije še nadalje svoje deželo, medtem ko izvršuje isto oblast nad vsemi ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami Narodno Veče v Zagrebu. Objednem je določe no, da se upostavi skupna vlada, ki bo upravljala skupne posle (zunanjo po litiko, narodno pbrambo, vojno mornarico, trgovino in promet), toUa njena oblast bo trajala samo tako dolgo, da bo narodna skupščina, izvoljena na podlagi splošne, tajne, nake in di rektne volilne pravice, določila ustavo novi državi. Jugoslovansko Narodiio Veče zahte va od zaveznikov, da ga priznaju kot zakonito vlado, ki zastopa vse Jugo slovane iz bivše Avstrije, in da priznajo Jugoslovane kot zavezniški narod. V to vla'do so bili izvoljeni, kakor se je naknadno izvedelo, sledeči: Za Srbijo: Pavlovič i Gavrilovič. Za jugoslovanske pokrajine: Dr. Brejc, dr. Čingrija in Vasilj^vič. Sčasoma bodo vsi jugoslovanski kraji, ne oziraje se na meje, zastopani v tej vladi sledeče: Stfbija bo imela šestero članov, Črna Gora dva in jugoslovanski kraji pod bivšo Avtro-O-grsko" šestero. KAJ ITALIJANI DELAJO V NAŠIH KRAJIH. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Iz aZgreba jc dospela zanesljiva vest, da je Naroldno Veče v Zagrebu predložilo zavezniškim vladam oster protest proti nasilni italijanski administraciji in surovemu postopanju italijanske vojske v okupiranih jugoslovanskih krajih, zlasti v Dalmaciji, Istri in Gorici. Postopanje italijanskih divjakov ni samo nasprotno določbam premirja, temveč je tudi v najostrej-šem nasprotstvu z vsemi principi človekoljubja in pravice. Dasi so jugoslovanske pokrajine danes , svobodna, neodvisna in s Srbijo zjedinjena država, ki je izrecno stopila na stran zaveznikov, postopajo Italijani v naših krajih kot najhujši sovražniki, na sličen način, kot Nemci v Belgiji in Bolgari v Srbiji. V protestu Veča so našteti mnogi ^konkretni slučaji italijanskega barbarstva. Tako ste bile nedavno odposlane iz Kotora, kjer so se nahajale nekdanja avstrijska skladišča hrane, dve ladije polne živeža za izstradano pre- bivalstvo v Hrvatskem Primorju. Ko ste ladije prišli na odprt^ morje, so dospele italijanske križance in torped-ni čolni, ki so zaplenili hrano in jo odvedli obe ladiji v Italijo. Veče je takoj protestiralo proti temu, kar je živež last provizorične vlade in ker je neobhodno poteben za stradajoče prebivalstvo. Italijani pa „o med tem že proglasili tako hrano, kakor tudi ladije za zaplenjene in za italijansko lastitino. Iz pristanišča v Šibeniku so Italijani odpeljali šestdeset ladij trgovske mornarice, ki so tam našle zavetja, jih proglasili propalim in zapadlim v posest Italije ter so jim tudi takoj izpre-menili imena, krstivši jih z imeni kakšnih neznanih italijanskih junakov. V okupiranih krajih v Dalmaciji in da dalmatinskih otokih dajejo Italijani hrano samo onim, ki podpišejo izjavo, DA SO ITALIJANI N DA SE MORA DALMACIJA PRIPOJITI ITALIJI. Kedor ne podpiše izjave, mora umreti lakote. Na ta način ustvarjajo v Italijani dalmatinsko italijanaštvo. Po določbah premirja in administracije v okupiranh krajih ostati v rokah obstoječih domačih oblasti, ki morajo kooperirati s poveljniki okupacijske vojske. Italijani pa so krajevne oblasti, kjerkoli so jih našli, takoj suspendirali in namestili italijanske, kjer pa Italijanov ni bilo, so jih uvedli iz drugih krajev. Zakoniti pred stavniki Narodnega Veča S. H. S. so 'bili s silo vrženi iz njih uradov. V številnih slučajih so italijanski poveljniki brez pooblastila razširjali svojo satrapijo na ta'ke kraje, ki niso okupirani po njilj četah in kamor ne bi njih čete absolutno smele vniti. V Gorici, ki je čisto jugoslovanska, prestopa italijansko pašovanje vse meje ter je povzročilo ogorčenost prebivalstva. Pri proslavi zavezniške zmage in jugoslovanskega osvoboje-nja se je vsa Gorica okitila z zavezniškimi ter slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi zastavami. Italijanski poveljnik je dal svojim vojakom nalog, naj povsod strgajo slovenske, hrvatske in srbske zastave, posebno pa jim je zaukazal, da motajo te zastave pometati v blato. Vojaki so ta ukaz do pi-čice izpolnili, valjali zastave po blatu in jih gazili z nogami. Razburjenje v narodu je prekipevalo in je prišlo do teških spopadov. Italijani pa so med-'tem izdali po vseh okupiranih jugoslovanskih krajih nalog, DA SE NE SME POD ZAGROZiTVIJO SMRTNE KAZNI RAZOBESITI NI ENA 'OD NAŠIH TREH ZASTAV. Da preprečijo izraz narodne volje in ojačitev jugoslovanske vojske, so Italijani odredili, da se imajo vsi jugoslovansiki vojaki, čeprav so prisegli zvestobo provizorni vladi in zavezniški stvari, INTERNIRATI KOT VOJNE UJETNIKE. ISTO JE ODREJENO ZA VSE MOŠKO PREBIVALSTVO OD 24. DO 25. LETA. Narddni Veče je, da protestira proti temu nezaslišanemu činu nasilja, k italijanskemu guvernerju svojega posebnega odposlanca, toda predrzni Italijan, ne samo, da ni poslušal odposlanca, temveč ga je dal zapreti kot Vojnega ujetnika. ITALIJANSKE OBLASTI JAVNO PROGLAŠAJO, DA JE TREBA Z JUGOSLOVANI POSTOPATI KOT Z NAJHUJŠIMI SOVRAŽNIKI. Narodno Veče, ki ima za vse svoje obtožbe nepobitne dokaze, opozarja zaveznikče na težke posledice, ki morajo neobhodno nastopiti vsled takega italijanskega postopanja. Tod pritiskom dogodkov in prc in High Quality Materials at $25.00 Something different in new models, becoming full 1 fig-til and the new Short Coat's, developed in rich Plush, Woo! V&bnr, Broadcloth, Pom Pom and Kersey. Belted and toose-fitiing'. having large collars of fur or self materials, in all colors and sizes 16 to 53. Values up to $40.00. |)fj Special at . -................................... Women's and Misses' Winter Coat's at $14.75 New effects, in Swagger models, of Broadcloth, Zibeline, B;i-rella, Kersey and mixture«. Full lined and others lined to the waist. Come in all the wanted colors, pretty triinrol go'iars and deep cuffs of Seal Plush or Fur cloth, large 0' packets. Sizes 16 to 44. $25.00 values. Special at.. Mi GIVE FURS BEAUTIFUL TAUPE FOX SETS Large Animal Scarf, head and tail trimmed, Canteen Muff, ornamented with head and tail QA9 Rfi Special at ................................... CANTEEN OR BALL SHAPE MUFFS To match your Winter Coats, in Taupe, Brown and Black Coney, Black Fox, Kolinsky, genuine Hudson Seal and dyed Skunk. Special at— $5.95 TO $25.00 Natural Raccoon, large Scarf and Muff, trimmed with head and tails, at........................ $25.00 WOMEN'S PERCALE HOUSE DRESSES $1.79 Made of a standard 64 count Percale, neatly finished, and trimmed with fancy braid. Come in Blue, China Blue and Gray, all sizes 36 to 49. $3.00 values. Special $1 79 WOMEN'S BEACON BLANKET ROBES Rich plaids, floral and Navajo designs, in a wonderful assortment of colors. .2/«J LADIES' INITIAL H AND K EROHIEFS Three in fancy Holiday box; long script initial; every wanted letter. Holiday price, box ..................... OiJC MA DERI A EMBROIDERED HANDKERCHIEFS Pure Linen hemstitched. prettily embroidered. Comes three in a pretty Xnias box. Holi- MISSES' GOLF GLOVES. A heavy worm All Wool Glove in all colors. A 89c value. Holiday 29 C price, pair ................... DOUBLE SILK GLOVES "Niagara Maid" Brand, the best on the market. A $1.50 quality, Gray, Brown, White and Black with heavy embroidered backs. .Holiday price, pair .......... (jloves An Acceptable Gift ________.O. L' ,....1 .1 \ It MISSES' FABRIC GLOVES Heavy fleece lined in Gray, Black and Khaki. A warm 75c Glove. Holiday price, pair $1.19 WASHABLE KID GLOVES In Gray, Buff or Tan, with Black embroidered backs, soft and pliable, serviceable find dressy. $3.00 value. , kakor po svoji materi. Čutim se zapušena na svetu, samo ne pri. vas... Bog vidi v moje srce, da je čisto; da pa sem tako priprosta, to mi boste — upam — oprostili.'. Dalje piše zala kneginjica, da otide-ta v strino v Ljubno, kakor hitro bodo pota ugodnejša, in da hoče ktiogi-nja sama pospešiti odhod. Tz Celin-na dohajajo vedno novice o kozaških nemirih. Čaka le samo." da se vrnejo ' domu mladi kneziči, ki so šli v Bo-goslavje' na konjski semenj. "Pravi'čarovnik- ste", piše dalje Helena, "da ste si znali strino tako nakloniti." Tu se liamestnk nasmehne; spomni se, kako si je moral strino pridobiti. Pismo je končala z zagotovilom neprestane in poštene ljubezn, kakoršno je dolžna žena svojeipu možu. Odsevala je iz njega čistost srca; zato je namestnik list še nekolikokrat preči-tal, ponavljajoč si v duši: "Moja vrla deva! naj me Bog zapusti, če zapustim jaz tebe kedaj na svetu." Potem je jel zopet Redzijana o vsem izpraševati. Duhoviti strežaj mu je poročal vestno o vsem potovanji. Sprejeli so ga spoštljivo. Stara kneginja da je iz-praševala o namestniku; ko je zvedela, da je sloveč, knezu priljubljen in imoviti vitez, bila je zelo vesela. Vprašala me je tudi", reče Redji-jan, "če ste zanesljivi v svojih obljubah?" Rekel sem: "Milostljiva gospa, ko bi bil tega konja, na katerem sem prijezdil, meni obljubil, zagotovim vas, da mi ne otide." "Zvit si", ree namestnik. "Ker si dal tako možko poroštvo za-me, pa ga imej! Nisi se torej obotavljal povedati, da sem te jaz poslal?" "Povedal sem, kakor sem videl, da smem. Takoj so me bili še bolj veseli, zlasti gospodičina, ki je zala ka-kar nobena druga na svetu. Ko je zvedela, da ste me vi poslali, bila je nekako zbegana; ni vedela, kam bi me posadila. Ko bi ne bil post, bilo bi mi \kakor v nebe^h. Čitkjq>č vaše pismo, jokala se je veselja." Namestnik istotako umolkne radosti; še-le čez nekaj časa zopet vpraša! "O onem Bohunu nisi nič slišal!" "Ni se mi zdelo primerno vprašati gospp, al gospodičino po njem. Ko pa sva se seznanila s starim Čehlijem, kateri če tudi pagan, je vendar zvesi služabnik gospodičine, povedal mi je, da so s početka vsi močno godrnjali čez vas, potem pa se pomirili. Izvedli so, da je izmišljeno, kar govore o zakladah Bohunovih". i "Kako so to zvedeli?" "Gospod, tako-le: "Imeli so prepir j In tako je trajalo časih leto, časih s Sivinskimi, katerim so se potem: dve> dokier se aj nagloma raznesla zavezali nekaj plačati. Ko je prišel novica, da nastane večji pohod, bodisi' obrok, rečejo Bohunu: "Posodil!" j kacega atamana na Tatarje, ali na1 On de nato: "Turškega blaga imam; «Lahe>.; bodisi gospodje poljske v| nekoliko, toda zakladov ne, ker sem j VaIhijo, — takoj so ti kolarji, kovači, vse potrošil, kar sem imel". Ko so ' strorarji ;H, svečarji vrgli na strah svo- ! to slišali, bili so mu urno hladnejši,, je orodje ter zače!i piti na smrt po | ter so svojo naklonjenost vam obr- j vseh u(krajin,s3e pripravlja, tega celo Niževci sami niso vedeli. Govorili so o llmelnicke.ni. o njegovem begu na Sič in o ubežnkih iz Čerkasa, Bagu-slavja, Korsuna in drugih mest, ki slavje. Ko sem to zvedel, mislim si!:hiteIi 2a njim. TikH so pripovedovali Čemu bi tudi jaz ne smel iti v Pe-K druzega. c več le; so krožile reslavje? Gospod me bo vesel in me poprej povzdigne na višjo stopinjo. ' "To se zgodi v novem četrtletji. Torej si bil tudi v Pereslavji?" "Bil sem, pa Bohuna nisem našel. Stari polkovnik loboda je bolan. Govore, da ima Bohun biti njegov naslednik../. Toda tam se godi nfkaj čudnega. Vojakov je le malo ostalo Redzijan je odšel; namestnik jc ostal sam, in začel zopet prebirati | se kaj vest me I ljudmi o velikej vojski > pa gani, katero je hotej kralj, da bi dobrim molojcem k plenu pripomogel. Rekli ap so, da je Poljaki ne marajo; —zato so se vse te vesti zmešale med seboj ter .rodile v glavah nemir in pričakovanje nenavadnih dogodkov. i Ta nemir je pridrl za ljubenske zidove. Xa vse te znake ni bilo varno zapirati oči; te navde tudi ni imel knez Helenino pismo ter pritiskat k ustom Jemnija v 1)jeg.oVi a.bl:lst.niji ncmr | črke, ne tako lčne, kakor J? bda roka, n mogd ^ htro vzkipeti| _ kftr je pa ki jih jc pisala. Upanje mu stopi /o-i pet v »ree in »i misli: pota bodo kmalu j suha, če Bog da lepo vreme! Kurče- j j I vjčevi tudi ,vedj,